------    174    ------
Slovniške stvari.
0 pisavi prilogov s pripono s k.
Ta pripona je staroslovenska bskt, grška ixog} latinska icus, nemecska isch; slovenski in nemečski je pred k vstavljen s, ki se je s nemečskim k v sch stopil.
V slovanskem jeziku ima b (jer) pred sk po neko-
koliko mečivno moč  in  sicer meči razun že izmečenih
V            V             V
C ,   L y   S •
a)  v staroslovenščini k, g, h v c, ž, š in c, z v c, ž;
b)  v hrvaščini kakor v staroslovenščini;
c)  v češčini pa k, g, h le v c, z, s in g v ž.
V teh treh jezikih torej omenjeni b nima mečivne moči do glasov s, t, d, st in v češčini niti do c. Pri imenih natcb (nsl. ec), narejenih iz prilogov, se natiska Bsk* le na prvotni prilog in torej končnice c ne zadeva, na pr. slovenBsk-E iz Slovčn-BCB (inacega rodu je pa prilog nčmBČBsk* in ime NemBCB); tem prilogom nalik so nastali v hrvaščini (i češčini) prilogi francoski, angiežki, to je, s čistim z pred Bski>.
Pišejo se pa taki prilogi v starosl. popolnoma, to je s Čbsk* prilogi iz imen na čb, k-B, cb i. e., s ŽBskB pril. iz imen na žb, gt; zb, s ŠBskB, na priliko: iz imen na šb, Itb; v hrvaščini stoji ck za stsl. ČBsk-B, žk za ŽBsk-B, šk za ŠBskt; v češčini pa čsk za priloge iz imen na c, žsk za izpeljave iz ž in z, ssk za š, ck za k in c (zsk izjemoma za z, na priliko, francouzskv), sk za h in s. Da imenski glasnik pred Bski odleti, se samo ve.
Po tem takem bi se pisali prilogi iz imen vraČB, moŽB, Tribuša; loka, logB, vlahB; nemBCB, knezB" po staroslovenski: „vraČBskB, nioŽBskB, tribuŠBsfcb; loČBski», loŽBsk^, vlaŠBskt; nemBČBskB, knežBskt", po hrvatski z navadno določevavno končnico: „vrački, možki, tribuški; lučki, lužki, vlaški; nemački, knežki", po češki pa: „vračsky, mužsky, tribušsky, loucky, iužsky, vlasky; nemecky, knežsky" ¦— v vseh treh jezikih torej tako, da se vsaj, kolikor sploh dopusti slovansko glasovje, steblo še v prilogih sledi; — iz „nebo (steblo nebes), kmete, grad*, mčsto, Sora (ali Sovra) i. t. n. pa stsl.: „nebesBskB, kmetsskB, gradBsk*, mestBsk*, sorBsk* i. t. n.", hrv.: „nebeski, kmetski, gradski, mestski, sorski", češki pa: nebesky, kmetsky, hradsky, mestsky, sorsky i. t. n. — torej z nespremenjenim steblom.
Slovenščina bi po svoji pisavi — ne hoteča nobenega soglasnika izpustiti — pisala prve priloge z ,,vračski, možski, tribušski; ločski; ložski, vlašski, nemečski (ali pa nemčeski) , knežski", zadnje pa s „nebeski (?) (nm. nebesski), kmetski, gradski, mestski, sorski i. t. n. Ali te pisave so dosedaj , akoravno se za drugo bolj kot hrvaščina in Češčina drži slovotvor-nih pravil, ni še upala poprijeti, temveč posnemajoča nekako prerahlo izreko preprostega naroda meči tudi nektere onih soglasnikov, kterih ne mečijo niti druga slovanska narečja niti vsi slovenski kraji, in vari vse konečne soglasnike zgorej imenovanih prilogov v ški; ter piše: „vraški, moški, tribuški; loški, vlaški; nemški, kneški", potlej „nebeški, kmeški" in „kmečki, graški in grajski, meški, sorski, atlanški, azijaški, deški, karlovški" i. t. n., zraven pa tudi „možki, ložki (iz log), knežki, kmetski in kme-tiški'" — ker t tega priloga se večidel še razločno izgovarja; morebiti da je izpeljan iz kmetic — pa tudi „kmetski, gospesvetski, atlantski, azijatski, beligradski, zaladski, karlovski, sorski i. t. n."
Težko je verujeti, da je navadna izreka blago-glasneja od etimologične, slovanskemu sluhu v obče ne soprne; res je le, da je malo bolj rahla; al to je sploh lastnija — pa deloma tudi napaka — preproste izreke, ki jo pa književnost vedno omikava in izboljšuje. Brez dvombe je pa, da je etimologična pisava mnogo določnejša memo navadne, ktera po več do cela različnih stebel jednači in s tem umevnost podkopuje. Priče naj bodo tej trditvi prilogi: „loški (iz „Loka" in „Log" — razun še druzih sorodnih), sorski (iz „Sora" in „Sorica"), deški (iz „ded" in „deček"),
------    175   ------
Trški (iz Vrh in Vršeč), žaški (iz Žaga in Zatec), volški (iz Volče in Volga), baški, siški, soški, viski i. t. n." Dela pa prilogov na sk slovenščina jako rada, zlasti iz imen rek, krajev in prebivavcev: za to menimo, da bi njih doslednja in določna pisava in izreka posebno zemljepisnemu nauku bolj prav hodila kot sedanja.                                                                         1U*