Letnik XIX. V Celju, meseca avgusta 1911. Štev. 8. ZADRUGA. Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«. Nevtralnost zadrug. Vprašanje o neutralnosti zadrug, t. j. da se zadruge ne mešajo v politiko, je teoretično rešeno v korist nevtralnosti. Samo nevtralna zadruga, v kateri so vrata odprta ljudem vseh političnih struj in mišljenj, je prava zadruga. Le taka zadruga more delovati smotreno zadružno, da na mesto današnje družabne uredbe, zasnovane na sili, pride nova, zasnovana na ljubezni. A ne samo teoretično, tudi praktično je to vprašanje rešeno v korist nevtralnosti. V deželah, kjer so znali ohraniti ta zadružni princip nevtralnosti, more kazati zadružništvo na nenavadno lepe, sijajne uspehe. Ne tako tam, kjer se zadruge vlačijo v dnevni strankarski boj, kjer je zadruga zaprla duri vsem onim, ki niso pobarvani z enako politično barvo kakor zadruga. Kjer se v istem kraju nahajajo po dve, po tri različne zadruge, razdeljene po političnem mišljenju ljudi, ki so jih ustanovili, tam vsled te razcepljenosti zadrug ne more biti zadružni napredek mogoč. Pa dasi je vprašanje o nevtralnosti i načelno i praktično rešeno v njeno korist, vendar se celo v deželah, kjer je ta princip uveljavljen, čuje tuintam tudi nasprotno mnenje. Navadno so to socijalni demokratje, nezadovoljni z nevtralnostjo, ki zahtevajo tesnejšo zvezo med zadrugo in stranko. Samoobsebi umevno so ljudje tega mnenja precej osamljeni; le redkokedaj pridobijo za sebe kako večjo skupino, nikdar pa stranke. Poglejmo v Nemčijo! Nemške konzumne zadruge, četudi sestojijo večinoma iz delavcev socijalno-demokratičnega mišljenja, četudi se v njih vodstvu nahajajo sloveči socijalisti, so vendar ohranile popolno nevtralnost. To postopanje odobravajo najvplivnejši ljudje v stranki, gori od Bebela pa doli do Bernsteina. Vsi ti javno zastopajo stališče, da mora biti konzumno zadružno gibanje popolnoma nevtralno napram vsem strankam. Vendar so se socijalno- demokratski zadružni teoretiki razločevali v pojmovanju zadružništvai od zadružnikov samih. Pri socijalistih je konzumna zadruga samo sredstvo razrednega boja in stoji kot taka pod stranko. Pravi za-drugarji, ki jim zadružništvo ni sredstvo, ampak cilj, so vedno povdarjali neodvisnost zadružnega gibanja. Pred nedavnim časom je eden izmed duševnih voditeljev nemškega konzumnozadružnega gibanja, znani socijalist Henr. Kaufmann napisal v »Obzoru konzumnih zadrug« vrsto člankov, v kojih razpravlja o razmerju konzumnih zadrug do socijalne demokracije. Kaufmann se ne zadovoljuje več samo s povdarjanjem nevtralnosti zadrug. Ne, on niti ne priznava več zadruge za sredstvo v razrednem boju, ampak stavlja zadrugo nad družabne razrede. To je dalo povod bivšemu/ duhovniku, sedaj znanemu socialističnemu agitatorju Pavlu Gohre,. da je v glavnem glasilu nemške soc. demokracije (»Vorwarts«) jako ostro, deloma celo osebno napadel Kaufmanna. Gohre imenuje Kaufmanovo stališče pretirano nevtralnost. On je mnenja, da je to oviranje »začetega zbliževanja med stranko in zadrugami« in da to pomeni nič več in nič manj kot — boj proti stranki. Gohre kaže na Avstrijo, češ da je tu zveza med zadrugami in stranko tesnejša. P. Gohre torej tira stvar nazaj. Hoče, da imajo prav oni, ki dolžijo konzumne zadruge socijalno-demokratskih tendenc. Vez med stranko in zadrugo more biti le idejna. Gotovo je, da se gotove zahteve socijalnih demokratov strinjajo s smermi zadružnega gibanja. Moralni principi, ki so podlaga obeh teh samostojnih in različnih družabnih pokretov, pa niso istovetni. Stranke, in če so še tako številno močne, se ne morejo nikdar istovetiti s kakim družabnim razredom, še manj s celo družbo. Programi strank niso nič stalnega, ampak rezultat družabnih razmer in rezultat razmerja strank do posameznih razredov družbe. Konzumne zadruge pa so osnovane na momentu, ki predstavlja splošni interes vseh konzumentov, torej vseh ljudi; konzumno zadružništvo je torej gibanje, v katero imajo vstop vsi, brez razlike na svoj razredni in družabni položaj. Nekaj splošnega pa se ne more podrediti nečemu delnemu. — Gohrejevo sklicevanje na Avstrijo ni srečno. Ne le da uredba in stanje avstrijskih konzumnih zadrug ni najidealnejša, je treba tudi pomniti, da so bile tu socijalno-demokratske zadruge osnovane proti klerikalnim. Nasprotno pa na Francoskem vedno bolj uvidevajo potrebo enotnosti v zadružništvu, in tudi socijalistične zadruge so se tam postavile na stališče nevtralnosti. Gohre in njegovi pristaši delajo-torej očividno proti principu, ki se danes uveljavlja v vseh gospodarsko mislečih in napredujočih državah, delajo na oslabljenje kon- zumno-zadružnega gibanja. Uspeli ne bodo. Prevelik je moralni in rnaterijalni interes zadružnikov, da bi zaradi pustih fraz izpustili to, kar se je tekom let s težavo priborilo. Z. Z. Nekaj statistike iz naših pokrajin. Statistika prebivalstva tekom leta 1908 v naših provincah. (Na podlagi uradne statistike.) Civilneg a prebivalstva je štela: Dežela 1. januarja 1908 1. decembra 1908 Štajerska 1,415.864 1,423.151 Koroška 372.348 373.909 Kranjska 517.355 519.120 Trst z okolico 198.020 201.741 Goriška 244.650 247.208 Istri j a 366.498 372.124 Število porodov je presegalo število smrti: na (v) za oseb Štajerskem 8.023 Koroškem 3.190 Kranjskem 5.049 Trstu in okolici , 1.777 Goriški 3.474 Istriji 6‘344 Prebivalstva pa se je tekom leta 1908: na (v) izselilo priselilo Štajerskem 739 — Kranjskem 1.629 — Koroškem 3.284 — Trstu z okolico 1.944 Goriškem 916 — Istriji 718 — Statistika gibanja prebivalstva kaže torej po uradnih seznamih za leto 1908 celotni naraščaj v naših deželah 27.857 — ki se z izseljenci 7283 zmanjša na 20.547. Ako bi vzeli to leto za normalno leto, bi se prebivalstvo podvojilo v približno 150 letih. Izselitev je v navedeni statistiki največja na Kranjskem, kjer je pa tudi v primeri s poprejšnimi leti padla. Deloma je ta izselitev tudi preseljevanje v Trst, ki je postal za Notranjsko — posebno za služke in delavstvo zelo atrakčni centrum. Priseljevanja statistika ne navaja nobenega, tudi vprašanju narodnostnega priseljevanja in notranje kolonizacije se izogiblje. Statistika zemljedelskega In gozdarskega šolstva v Avstriji. (Sestavljena na podlagi publikacij centralne statistične komisije leta 1910.) Dežela Sredn e Sole Nižje šole Skupaj kmetijske gozdarske kmetijske gozdarske vrtnarske, sadjarske, vinarske, čebelarske druge O X/) učnih sil učencev Dolenje Avstrijsko 3 — 6 1 8 2 20 161 739 Gorenje Avstrijsko — — 1 — — 1 2 11 90 Solnograško — — 4 — — — 1 10 32 Štajersko — 1 3 1 3 — 8 57 283 Koroško — — 4 1 1 1 7 41 150 Kranjsko ■— — 1 1 — 1 3 19 42 Primorsko — — 4 — — — 4 22 90 Tirolsko s Predarlsko — — 2 1 — 1 4 25 118 Češko 5 2 44 3 3 9 66 574 3482 Moravsko 3 1 39 2 5 3 53 384 1581 j Šlezija 1 — 4 — — 1 6 36 190 Galicija 2 1 9 1 4 2 19 122 572 Bukovina 1 — 2 — — — 3 34 77 Dalmacija — — 1 — • — — 1 8 25 Skupaj 197 1504 7471 Ta statistika je dragocen dokument, ki donaša važen element k raziskovanju vzrokov pasivnosti naših provinc, uboštva naših pokrajin in pasivnih javnih financ. Svojo aktivnost in razvoj je doseglo češko zemljedelstvo s tem, da ji je stanovska organizacija in poslanstvo priborilo šole. Šole, ki so zopet znale svojo nalogo izpolniti, vzgajati, proučevati in posredovati. S tem se je poljedelstvo povzdignilo, zvišal se je znesek dohodkov, z njim se je zvišala davčna moč in kupna sila kmetijstva, ustvaril teren razvoja industrije, zvišali so se torej s tem dohodki države, mnogokrat ji je bil vrnjen izdani denar. — Z ozirom na naše razmere kaže tabela diferenčno politiko, politiko izgladovanja in diktira stvarno reformo poklicanim organom. Obstoja za nas za enkrat direktiva uravnati se relativno z organizacijo tuje narodnosti, ki nas obdaja — iti za ciljem povzdige stanovske in strokovne inteligence. Statistika konkurzov in dražb tekom leta 1908. ({Sestavljena od finančnega ministrstva na podlagi poročil drž. pravdnikov.) Ocenjena svota kron Štajersko Koroško Kranjsko (/> Um E- Goriško M C (/) 0 — 200 9 3 129 16 22 24 201 — 400 17 2 16 12 14 24 401 — 600 13 1 12 1 13 16 601 — 800 20 3 9 2 7 13 801 — 1.000 20 1 16 2 9 3 1.001 - 1.20,0 12 6 11 — 5 1 1.201 — 1.400 11 1 4 — 4 1 1.401 — 1.600 14 — 8 — 2 6 1.601 — 1.800 11 — 5 — 4 6 1.801 — 2.000 4 2 2 1 2 4 2.001 — 4.000 65 14 29 1 25 16 4.001 — 6.000 33 15 9 — 8 10 6.001 — 8.000 29 12 5 — 3 2 8.001 — 10.000 17 8 10 — 3 2 10.010 — 12.000 12 4 1 1 2 2 12.001 — 14.000 16 2 1 — 3 1 14.001 — 16.000 6 1 3 — — — 16.001 — 18.000 17 3 — — — — 18.001 — 20.000 6 2 1 1 1 — 20.001 — 40.000 41 8 5 2 2 5 40.001 — 60.000 13 4 3 2 — 1 60.001 — 80.000 8 — — 1 — — 80.001 — 100.000 3 1 — 1 1 — 100.001 — 120.000 — — — 1 — — 120.001 — 140.000 140.001 — 160.000 1 — — — — — 160.001 — 180.000 180.001 — 200.000 200.001 — 400.000 — — 1 — , — — K celi statistiki je pripomniti le, da so številke konkurzov posestva od 2 do 10 tisoč neobičajno visoke, dokazujejo, da je to srednje posestvo gospodarsko bolehno. Zadolženje tekom leta 1908. Število slučajev. (Novi dolgovi, vpisani v zemljiške knjige, po evidenčnih izkazih c. kr. zemljiških uradov.) Mejna svota Štajersko Koroško Kranjsko Trst z okolico Goriško Ki 'C c/) 100 1.081 303 786 36 552 921 200 1.203 292 922 54 383 542 400 2.223 427 1.254 118 608 904 600 2.005 400 1.055 89 458 560 800 1.373 319 728 82 311 380 1.000 1.407 373 686 88 285 347 1.200 874 218 421 41 236 212 1.400 593 128 253 59 147 . 124 1.600 587 170 314 34 143 159 1.800 349 83 146 22 84 76 2.000 976 315 456 69 188 198 4.000 2.512 737 968 231 515 463 6.000 975 331 302 93 203 183 8.000 479 153 138 73 89 85 10.000 339 123 108 79 65 64 12.000 211 53 42 35 34 35 14.000 110 32 27 21 18 25 16.000 121 41 28 42 32 29 18.000 46 8 12 11 10 14 20.000 106 43 31 37 19 32 40.000 273 67 56 120 48 68 60.000 59 16 19 53 18 24 80.000 23 8 4 23 8 4 100.000 18 4 7 16 4 9 120.000 2 0 La — 7 5 — 140.000 5 — 1 5 1 3 160.000 3 2 — 2 1 1 180.000 2 1 — 3 — 1 200.000 4 6 1 2 1 4 400.000 7 3 1 5 1 3 600.000 3 — 1 2 — 1 800.000 1 2 — — — — 1,000 000 nad 1 milj. 3 — 1 — — — 17.973 4.660 8.768 1.552 Študija k statistiki zadružnega gibanja. (Sestavljeno na podlagi poročil finančnega ministerstva.) Začetkom leta Kranjsko Štajersko Koroško Primorsko 1900 155 386 127 139 1901 171 456 140 171 1902 193 509 163 192 1903 225 558 202 219 1904 216 582 212 252 1905 222 594 221 267 1906 133 475 225 297 1907 262 605 233 317 1908 306 689 240 381 1909 365 763 250 499 1910 399 797 258 563 Statistika enega desetletja kaže mogočen razvoj zadružnega gibanja, ki se ima v bodočnosti le še spopolniti, specijalizovati, ko si je v prvih decenijih priboril življenjsko pravo. Na Kranjskem se je zadružništvo v zadnjem desetletju malo da ne potrojilo, na Štajerskem, kjer je bila ustanovljena prva avstrijska kreditna zadruga v 60. letih, se je kljub močni organizaciji, ki jo predstavlja v zadnjem desetletju, podvojilo, enako na Koroškem. Naravnost velikanski je uspeh zadružnega gibanja na Primorskem, kjer se je v enem desetletju število skoro za štirikrat pomnožilo. Povprečen letni naraščaj zadrug znaša torej za Primorsko 42'4, za Štajersko 41'1, za Kranjsko 24'4 in za Koroško 131 zadrugo. Statistika zadružnih central je začetkom 1910 na Štajerskem 3, na Koroškem 2, na Kranjskem 5, na Goriškem 3 in v Istriji 2. Razvoj pomenja in znači stalen napredek z malimi izjemami (na Kranjskem med letom 1903 pade za 9, na Štajerskem v l. 1905 za 19 zadrug) na Koroškem in Primorskem je za celo desetletje razvoj konstanten. Zadružne centrale so deloma deljene po narodnosti (Primorsko, Koroško, Štajersko) deloma po vrsti zadrug (posojilnice posebej, konsumi posebej). Najhujše je razdrobljeno zadružništvo centralizačno na Kranjskem, kjer je organizirano po političnih organizacijah, hiba, radi katere celo gibanje trpi in o kateri so se že vršile enkete lani pri centrali na Dunaju in v ministerstvu. Detajlno razpadajo zadruge po statistiki za 1910 na: csx 7? N< 7\ OJ K) 00 00 vO vO OJ to OJ as to O' OJ v/\ 00 v-n Ln a* to to OJ to Najbolj je torej razvita organizacija kredita (1209), z drugo besede posojilnice, pretežno Rajfajzenovega sistema (965); sledijo kmetijske zadruge (478), potem konsumi (162), dalje obrtne zadruge (133), nova in še nerazvita vrsta zadrug je stavbena zadruga (25), ki se deloma težko razvija pod bremenom najemnega davka v mestih in trgih, deloma radi pomanjkanja propagande za organizacijo za stavbeno in stanovanjsko reformo, za stavbo delavskih in rodbinskih hiš in vil. Je to svetovna organizacija, ki je imela že več kongresov, izdala popularno literaturo in napravila tehnične centrale. Ima v božičnem zakonu (1910) novo bodočnost z ustanovitvijo državnega garančnega fonda za 90°/e stavbeni kredit za delavske hiše. Avstrijska centrala ima svoj sedež na Dunaju (1. Stubenring 8) (Centralstelle fiir Wohnungs-reform). Veliko samostojno organizacijo stavbenega gibanja so ustvarili Čehi. Koroško ima že svojo sekcijo, v Gradcu je »Ge-meinnutzige Bau- und Wohnungsgenossenschaft fur Steiermark«, ki je letos v januarju predložila ministru javnih del spomenico o stanovanjskih razmerah na Štajerskem in prosila, da bi se za pomanjkanje stanovanj in podporo novih stavb rezerviral del stanovskega fonda (Wohnungsfursorgefond). Deputacija je nagla-šala, da deluje po celi kronovini Štajerski, da Štajersko ni od jubilejnega fonda za državne uradnike dobilo ničesar. Enako je sklenila mestna občina graška poslati spomenico ministerstvu. Lahko se učimo od agilnosti sosedov, porabiti enako metodo, ustvariti solidno, širše stavbeno zadružništvo. V Angliji imajo zadruge svoja kopališča, hotele, sanatorije, da, cela letovišča; nas seveda ni sram capljati med narodi na 57. mestu — — — Navodila, knjigovodstvo in druge potrebne tiskovine je izdala dvorna tiskarna (po 50 vinarjev kos), dalje je izdalo ministrstvo za javna dela vzorna pravila (Musterstatuten po 30 v). RegUlativ za fondna posojila (15 v). Omenjena centrala pa je izdala dosedaj 15 spisov po 50 vin. in zbirko stavbenih načrtov (2 K). Čaka nas torej lep kos dela, da dosežemo agilne konkurente. (Nadaljevanje sledi). / D.R.aV /352»6» \ Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo. (Dalje.) Jos. Zupanc. (Brez dovoljenja je ponatis prepovedan). Da se prepreči ciknenje jagodnih pijač se priporoča raba kipelnih veh ali pilik (glej pod. 22. in 23). Mošt dobro vre, če je na prostoru, ki ima 15 — 20° C. Vrenje se tudi pospeši, če se doda že kipečega mošta ali pa samočistih vinskih kvasnic. Raba samočistih vinskih kvasnic se priporoča sploh pri vseh jagodnih vinih, kajti one pospešujejo vretje; vino se torej preje sčisti in hitreje dozori, ie bolj stanovitno in dobi čistejši okus. Samočiste vinske kvasnice in navodilo o porabi teh je vedno dobiti pri vseh kmetijskih kemičnih preskušališčih. Ako preneha vrenje pri še sladkem moštu, tedaj je pijačo zmešati, da se drože vzdignejo in zopet oživijo; ob enem se je prepričati, če je v prostoru potrebna toplina. Ko se začne po burnem vrenju pijača čistiti, jo je pretočiti in za tri do štiri tedne t. j. po takoimenovanem tihem ali drugem vrenju zopet. Sploh se pa z večkratnim pretakanjem doseže, da jagodna vina popolnoma dozorč t. j. da ostanejo stanovitna na okusu in barvi tudi, ako jih napolnimo v buteljke (turnčke). Polne buteljke je dobro zamašiti s snažnimi plutovimi zamaški in shraniti ležeče položene v suhi, hladni kleti. Priporoča se tudi zaliti zgornji del buteljk s pečatnim voskom ali parafinom. V tem slučaju lahko stojč steklenice tudi po konci v kleti. Pri narejanju jagodnih vin se je kolikor mogoče ogibati rabi železnega orodja, kajti železo spremeni vinu barvo. Da je po burnem vrenju posode vedno zapolnjevati, se samo ob sebi razume. ^VrtrichtIP 353754 Pod. 22. Pod. 23. Posode s kipelnimi vehami. 1. Ribizljevo vino. Iz ribizlja se da napraviti po opisanem načinu prav dobro vino, ki je izmed vseh jagodnih vin najbolj slično onemu iz trsnega grozdja. Na 1 l soka se računa vedno 2 litra vode in 45 — 50 dkg sladkorja za navadno pijačo, 70 — 80 dkg za boljše namizno in 1 kg za likerno vino. Po tem receptu pripravljeno vino ima okoli 7 tisočink kisline in približno 8, oziroma 11 ter 16 odstotkov alkohola. Priporoča se tudi pri pridelovanju ribizljevega vina jagode osmukati t. j. ozobke izločiti in pri zmečkanju in prešanju paziti, da se pečke preveč ne stiska, ker dobi v nasprotnem slučaju vino lahko trpek okus. 2. Vino iz kosmatega grozdja. Kosmato grozdje ali kosmulje dado prav fino desertno vino, ako se primeša 1 litru soka 11/? I vode in 75—100 dkg sladkorja. 3. Borovničevec. Borovnice ali črnice je pred stiskanjem kuhati. Ker se pa pri kuhanju zamorijo one kvasne glivice, ki so bile prvotno na jagodah, je pridjati borovničevcu nekoliko vinskih droži, še bolje samočistih vinskih kvasnic, sicer ne more vreti. Da se kvasnice bolje razvijajo, t. j., da se vrenje pospeši, je pridjati na 10 litrov tekočine 2 grama salmijaka ali pa 8 dkg sladne moke (Malzmehl). Če bi pa sedaj borovničevec še vse eno ne pričel vreti, ga je zračiti t. j. razpršeno pretočiti in paziti na to, da ima prostor, kjer stoji posoda, 15 — 20° C. 4. Kopinovec. Če vzamemo 1 1 kopinovega in 1 I ribizljevega soka ter primešamo 2 litra vode in 1 do 1V2 sladkorja, dobimo izvrstno pijačo. Napravi se pa lahko tudi kopinovec brez dodatka ribizljevega soka tako, da se primeša enemu litru kopinovega soka 1 I vode, 50 dkg sladkorja in 2 do 3 g v prah stolčenega vinskega kamna. 5. Malinovo vino. Mešanica iz 1 litra malinovega soka, 1 ’/2 l vode in 80 do 90 dkg sladkorja da dišeče desertno vino. G. Sadni likeri. Splošna navodila. Sadje vseh vrst se lahko uporabi tudi pri napravi raznih likerov in so ti sadni likeri precej udomačena in priljubljena pijača, ki je tem okusnejša, čim bolj je sadje aromatično. Sadnim likerom se tudi ne more odrekati neka lečilna vrednost, seveda v gotovih slučajih pri zmernem vživanju. Za prirejanje teh likerov, ki je precej enostavno, je navodil nebroi, kajti tu je merodajen okus posameznika, ki želi ali zelo ali manj sladko, oziroma močno ali lahkejšo pijačo. Tudi dodatki kakor: limonovi olupki, cimet, klinčki, muškatno cvetje, grenki mandeljni itd. so stvar okusa. Glavne snovi, iz katerih ti likeri obstoje, so: voda, sladkor, sadje, ki naj da vonjavo in alkohol, katerega dodamo bodisi v finem, čistem špiritu ali v konjaku, slivovki itd. Čisti, močni špirit je z isto množino prekapane (destilirane) ali prekuhane vode razredčiti. Čim finejše je žganje, tem boljši bo liker. Nečista roba, ki ima v sebi fuzel, ni za rabo. Priporočljivo je, da je voda, ki se rabi pri narejanju likerov, prekapana (destilirana); kjer je pa težko dobiti to, je navadno studenčnico dobro prekuhati, da se vsedejo apno in druge rudninske snovi na dno, in da te snovi, ki bi sicer slabo učinkovale na okus in barvo likera, sigurneje izločimo, odlijemo previdno in rabimo le nekaj nad polovico prekuhane vode. Sladkor naj bo čist, kristalni ali navadni beli sladkor, kakoršnega vživamo v kavi. Razsekati ga je pred rabo v koščke. Najnavad.iejši način prirejanja sadnih likerov je ta, da napolnimo primerno velike bele steklenice z dobro osnaženim sadjem in potrebnim sladkorjem, oziroma še z drugimi dišavnimi dodatki in da zalijemo vse skupaj z alkoholom. Dobro zamašene steklenice pa postavimo 2, 3 ali še več tednov na topel n. pr. solncu izpostavljen prostor in jih med tem večkrat na dan stresamo, da se vsebina dobro premeša. Potem je tekočino odtočiti, precediti v primerne steklenice in shraniti na hladnem, temnem kraju. Pri nekaterem sadju je pa zopet bolj priporočljivo namesto celega sadja, raje izprešani sok zmešati z alkoholom, sladkorjem in vodo. V tem slučaju je sladkor preje v vodi kuhati in pene posnemati. Sadni likeri dobe finejši okus, čim stareji so. Kdor želi zorenje likerov pospešiti, mora dobro zamašene steklenice segrevati v vodi 2 uri pri 60° C in jih na to polagoma ohladiti. 1. Črešnjev in višnjev liker. Na 1 kg sadja, kateremu je izpukniti peceljne, se računa 1 liter žganja, 75 dkg sladkorja ter nekoliko cimeta in klinčkov. Steklenica naj stoji tri tedne na solncu; sicer se je ravnati po splošnem navodilu. 2. Marelični In breskov liker. Enemu kilogramu razrezanih, zrelih marelic, oziroma breskev je primešati 3/4 l žganja in 50 dkg sladkorja ter kakih 10 zmečkanih grenkih mandeljnov in nekoliko pomerančnih olupkov. Za 2 ali 3 tedne je liker odtočiti in precediti. Če vzamemo fini močni špirit, ga je z isto množino vode razredčiti. 3. Kutinov liker. Zrele, dobro zbrisane in na emajlirani strgači nastrgane kutine je, ko so en dan stale, sprešati; 2 litrom soka je pridjati 11/4 l dobrega žganja, 75 dkg sladkorja, 1 gram cimeta, 1 g klinčkov, in 4 g zdrobljenih, grenkih mande!jnoy. Za 3 do 4 tedne je liker precediti v male steklenice in shraniti na hladnem prostoru. 4. Jabolčni liker. Dišeča jabolka, kakor so: zimska parmena, ananasov kosmač itd. je nastrgati kakor kutine in sprešati. Iztisnjen sok je precediti in 10 minut kuhati. Med kuhanjem je pene posnemati. Za 1 1 soka se vzame % 1 žganja in 50 dkg sladkorja, katerega je pa preje v V4 litru vode kuhati in očistiti pen. * * * Na isti način se nareja tudi hrušev liker. 5. Orehov liker. 1 kg zelenih orehov, pri katerih se še notranja trda luščina ne čuti, je zrezati in zaliti s poldrugim litrom žganja Dodati je še nekoliko cimeta in klinčkov, limonovih olupkov in muškatnega •cvetja. Ko je ta mešanica stala kakih 4 do 6 tednov na solncu, je tekočino precediti in ji pridjati 80 dkg v prekapani ali skuhani vodi raztopljenega sladkorja. 6. Jagodov liker. 1 kg rudečih jagod, 3/4 l žganja, 50 dkg sladkorja, nekoliko ■cimeta in klinčkov je postaviti v svetli, dobro zamašeni steklenici 3 tedne na solnce in potem precediti tekočino. * * * Enako se prireja malinov liker. 7. Ribizljev liker. Jagode zrelega ribizlja je osmukati, zmečkati in sprešati. Enemu litru soka je primešati 1 liter finega špirita ali konjaka in 50 — 75 dkg sladkorja. 8. Borovničev liker. 1 kg borovnic, par gramov cimeta-in klinčkov, 1/2 I destilirane ali pa vsaj prekuhane vode in 1 liter finega špirita al! slivovke postavimo v primerni steklenici na okno in večkrat premešamo. Črez 3 tedne odtočimo in precedimo tekočino ter ji prilijemo sladkorno raztopino, ki smo si jo pripravili na ta način, da smo 75 dkg sladkorja kuhali v V2 litru vode in pri tem pene posnemali. 9. Brinjev liker. 1/2 do 1 kg zmečkanih brinjevih jagod je namakati 2 dnr-v mešanici iz 5 l finega špirita in 5 1 vode. Slajšati je po okusu. Potem je liker precediti in -natočiti v manjše steklenice. 10. Šipečji liker. Prav zrele, že od mraza omehčane šipečje jagode je zmečkati in zaliti z žganjem ter postaviti na solnce ali pa k peči. Računa se na 1 kg sadu 3 l žganja. Črez 14 dni je tekočino odločiti in precediti ter poslajšati s sladkorno raztopino, ki se pripravi tako, da se 75—100 dkg sladkorja kuha v V2 litra vode. Vedno večje in večje spoznavanje dobrih lastnosti sadja je veliko pripomoglo k razširjanju sadjarstva. Osvežujoči, prijetni okus in redilna vrednost sadja ter njegova vrednost v zdravstvenem oziru so in bodejo še pripeljali ljudi na najrazličnejša pota konserviranja. Od tu opisanih načinov zaslužijo najširše uvaževanje sledeči: sušenje sadja, priprava sadnih kompotov in narejanje sadnih mezg. Povrtninske konserve. Splošne opombe. Znanstveno dognana stvar je, da je zelenjava zelo redilna in človeškemu zdravju posebno dobrodejna hrana, kajti ona ima večinoma vse važne snovi, ki so potrebne razvoju človeškega telesa v lahko prebavljivi obliki. Briga vsake gospodinje bi torej morala biti, skrbeti za to, da je pri hiši vedno dovolj sveže vžitne zelenjave in sicer ne samo v času, ko ta raste, ampak tudi po zimi. Marsikatera povrtnina se dobro drži črez zimo brez posebnih priprav; še več pa se jih hitro pokvari, posebno še, če jih potrgamo v času, ko so najokusnejše, nezrele. A. Konserviranje povrtnin vpatentovanih konservnih steklenicah. a) Splošna navodila. S pomočjo konserviranja v patentovanih konservnih steklenicah je mogoče sveže ohraniti tudi drugače lahko kvarljiv.e povrtnine neomejen čas. Prilika je nam torej dana, da si lahko privoščimo tudi po zimi n. pr. zelenega graha, fižola, špinače, špargeljna itd. prav tako, kakor po leti. V obeh slučajih pa sta okus in priprava jedi enaka; jed, ki jo vživamo po leti, se v ničem ne razločuje od one, ki nam je na razpolago v patentovanih konservnih steklenicah po zimi. Konserviranje povrtnin v teh steklenicah je prav priprosto •delo in temelji na uničenju kvarjenje povzročajočih bitij ter na preprečenju ponovne okužbe. Ker je pa življenska žilavost teh na povrtninah se nahajajočih, nevidnih kvarljivcev zelo velika, je v dosego namena potrebno, da se povrtnine Sterilizira dalj časa in pri večji vročini, kakor je bilo to opisano pri sadju!' Šteriliziranje povrtnin naj traja pri 100° C 11/2 ure; za 4 -do 5 dni je pa šteriliziranje vedno ponoviti, sedaj zadostuje 1/2 ure pri 100° C. Povrtnine, katere namenimo konservirati, morajo biti sveže in dobro osnažene, sicer je neuspeh gotov. Na preveč bohotni t. j. pregnojeni zemlji zrastle povrtnine niso za konserviran je, ker dobč konserve neprijeten okus. Ako je potrebno povrtnine, katere menimo konservirati, razrezati ali lupiti, jih je takoj po tem delu polagati v slano vodo, da obdrže prvotno lepo barvo. Pred šteriliziranjem, oziroma vlaganjem v steklenice je povrtnine par minut pariti v sopari ali prevreti v čisti vodi, kateri smo pridjali na 1 l eno žličko soli. Preje oparjene ali malo prevrete povrtnine se bolje držč, so bolj mehke in okusnejše, kakor one, pri katerih to delo opustimo. Oparjene, prevrete povrtnine je navadno strositi v rešeto in politi z mrzlo vodo, da se ohladč, potem jih je vložiti v steklenice in zaliti s slano vodo ter takoj šterilizirati. Slano vodo si pripravimo na ta način, da raztopimo v enem litru skuhane vode 1—2 žlici soli. Zelenjave, ki jih hočemo vživati kot salato, zalivamo s kisom, kateremu smo pridjali polovico slane vode. Vse drugo delo se vrši tako, kakor je bilo opisano pri vkuhavanju sadja v patentovanih konservnih steklenicah. Tudi tu se določa čas vkuhavanja še le od tistega trenutka, ko je do- • segla voda ono toplino (100° C), ki je predpisana za šteriliziranje povrtnin. (Nadaljevanje sledi). Umna reja kuncev ali domačih zajcev. Sestavil P. St. Polenčan. (Konec). Ranjene noge. Ta bolezen se prikaže pri kuncih na zadnjilt nogah, vsled vlažnega in umazanega hleva. Obolelim kuncem je umiti noge s kamiličnim čajem in namazati z mastjo. ■Nahod. Me J bolezni, ki se rade vgnezdijo v kuncerejo, spada tudi ta, ki pa se nahaja skoraj izključno pri mehkužnih živalih, ceiu tam, kjer jih rejec skrbno varuje nred mrazom in toploto. Redko-kedaj jo zasledimo v zračnih in svetlih hlevih. Hitra izprememba zraka, mokrota ali prepih so vzrok nahoda. V začetku bolezni kunec kiha, a ko se ta v kratkem shujša, mu priteče vodena sluza iz ncsa, kateri oteče in postane rumen. Tej bolezni se često pridruži tudi kašelj in solzenje oči. Na tej bolezni obolele kunce je takoj ločiti od zdravih. Ozdravi pa se s potenjem. V ta namen se postavi kunca na pleten stol, se ga pokrije z volneno odejo, pod stol se pa postavi lonec z vročo vodo, v kateri je raztopljene nekaj soli; to vročo soparo naj žival vdiha kakih 10 minut. To se ponavlja, dokler žival ne ozdravi. Tuberkuloza. Večkrat pa noče pri živalih nahod ponehati, čeravno smo ga poskusili zdraviti; v takem slučaju je mogoče tuberkuloza, ki je nalezljiva; torej se mora tako obolelo žival odstraniti. Ako se žival raztelesi, se vidi, da imajo pljuča rumene pike; zgodi se, da pljuča manjkajo, ker so že segnile. Bolezen je neozdravljiva. Rane. Ko klinčki še bolj odrastejo, se začnejo grizli mea seboj. Najbolje je, da jih takrat ločimo. — Malenkostne rane se zarastejo same, pri večjih mora pa priti pomoč. Najprej se naj ustavi kri, kar se godi s polaganjem bombaževih kozmičev. Ranu se umije z 2% lysolom, nato se potrosi z Jodoformom. Dragocenim živalim se naj pusti tudi po zdravnikih zašiti rano. Mnogo je še drugih bolezni, ki so — hvala Bogu — malo redkejše, a tudi groznejše, kajti večinoma so nalezljive; zato se naj pri vseh neznanih boleznih loči obolele kunce od zdravih. H koncu naj še opomnim, da daje vPerotninar« na željo svojih naročnikov rau-pojasnila v različnih boleznih. Povzetek. ]. Razširjaj kuncerejo s tem, da razlagaš nje pomen! 2. Klincev ne prijemlji za ušesa, temveč z eno roko za kožo na hrbtu, z drugo jih pa podpri na trebuhu! 3. Varuj svoje kunce pred boleznimi! Laže se je bolezni varovati, nego se zdraviti! 4. Postiljaj svojim kuncem mehko! Uporabljaj zlasti ovseno slamo. 5. Nikdar ne dajaj jedi v neumite posode! 6. Ne tlači preveč kuncev v en hlev; bolje je, imeti manj Kuncev, pa te dobro oskrbovati! 7. Kupuj le čistokrvne, a ne prestare kunce! 8. Ce imaš dobro pleme, druži tudi v sorodstvu; bolje je družiti v sorodstvu, nego si s tujo krvjo skaziti pleme. 9. Krmi po leti trikrat, po zimi pa dvakrat na dan! 10. Ne krmi na enkrat preveč krme! Pokladaj jim toliko, kolikor pojejo do prihodnjega krmljenja! Zato je dobro, da krmi kunce vedno ena in ista oseba, k! je že navajena na mero. 11. Pokladaj zelenjavo sveže, a ne rosno ali celo zmržneno! 12. Kadar redno krmiš zelenjavo, ne pozabi opazovati, če nimajo driske (hitrice)! Ce to zapaziš, krmi jih s senom, z ovsem in z otrobi! 13. Ne pozabi, da dlaki najbolj koristi korenje In druge korenike! Daj pogosto svojim kuncem sveže ali posušene vejice, da si obrusijo zobe. 14. Ne krmi korenik istočasno z zelenjavo, temveč samo ali z dobrim senom ali ovsem! 15. Ne rabi lesenih posod! One so škodljive in netrpežne, ker jih kunci zglodajo. 16. Ne zamudi dati samici, kadar misliš, da bo skotila, sveže vode ali mleka; kajti samica je po skotitvi zelo žejna! Osnaži ji hlev ter ga nastelji. 17. Krmi, zlasti doječe samice, dobro! Dobra in sveža zelenjava napravi obilo mleka. 18. Kar se zgodi v tvoji reji, skrbno zabeleži, da moreš potem: vse z gotovosjo trditi! mm književnost. Kriza v slovenskem zadružništvu. Razpravlja Miloš Stibler, tajnik Zadružne Zveze v Celju. — Založil pisatelj. Cena 50 vin. Tiskala Zvezna tiskarna v Celju. V tej 32 strani obsežni brošuri razpravlja pisatelj, ki je pokazal, da je res strokovnjak, vzroke, zakaj je nastala leta 1910 in 1911 kriza v slovenskem zadružništvu. Knjižica ima sledečo vsebino: Uvod, vzroki krize, napake v poslovanju naših zadrug (lastno in tuje premoženje zadrug, izposojila, posojevanje, odpovedni roki, centralizacija) poslovanje denarnih central, revizija, naloga bodočnosti (denarne zadruge, nedenarno zadružništvo, demokratizem v zadružništvu, politika in zadružništvo), organizacijski nasveti, dosedanja sanacijska dela (c. kr. poljedelsko ministerstvo in Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, deželni zbor in odbor vojvodine Kranjske, razni glasovi). Kakor se razvidi iz te vsebine naše brošure, je bil pisatelj večino teh člankov že priobčil v listu »Zadruga«. Vzroki krize v slovenskem zadružništvu so torej našim čitateljem večinoma že znani. Nas veseli, da je pisatelj postal z nami vred enakih nazorov glede vzrokov te krize. Mi smo namreč že v prejšnjih letih pisali o tej zadevi; četudi se slovensko zadružništvo, osobito posojilništvo lepo razvija, je vendar opaziti semtertja, da se vtihotapljajo v našo zadružno organizacijo velike napake. Naj nekatere naštejemo. Ker smt> nasprotniki vsake slovenske strankarske politike, s katero se Slovenci žalibog sami sebe uničujemo, zato smo tudi nasprotniki, ako osnuje v majhnem, oz. tudi v velikem kraju vsaka politična stranka svojo posojilnico. Taki zavodi običajno nimajo v sebi življenske moči, pospešujejo le strankarsko politično in osebno sovraštvo in bodo životarili le toliko časa, dokler jim ne bodo odtegnile zadružne zvezt, katerim pripadajo, in katere so jih ustanovile — velikokrat iz politične nagajivosti — v preobilni meri naklonjene denarne zaloge. Napaka je, ako se ustanovi tudi ena sama zadruga v premajhnem kraju in ako se ji odmeri preveč majhen delokrog, kar se je: zgodilo tudi že na Slovenskem ponekod. Enako je škodljivo, ako se vodstvo zadruge izroči nesposobnim rokam. Nasledki tega postopanja so se bili pokazali žalibog že pri mnogih zadrugah, zlasti nedenarnih, ki so morale vzeti žalosten konec — s pomočjo sodišč. » Naj večjo napako pa so storili Slovenci na zadružnem polju s tem, da so se politične stranke z zadružništvom okrepčale in da se še vedno z zadružništvom okrepčati trudijo. (Nekoliko so se že spametovali, sedaj še-le). Pred 40., 30. in celo pred 20. leti so Slovenci snovali zadruge, osobito posojilnice, edinole z objektivnega, nestran-karsko-političnega stališča, t. j. zgolj radi narodno-gospodarske potrebe. Storili so to tisti Slovenci, kateri niso pripadali nobeni politični stranki na Slovenskem, dasi ste obe zdaj veliki politični partiji že takrat obstali. (Vendar se takrat še niste tako sovražili.) Opaziti se je pa že takrat moglo, da konzervastivna (tako se je takrat »klerikalna« zvala) stranka ni rada videla, da imajo slovenski nekonzei-vativci take uspehe na zadružnem, osobito posojilniškem polju. Da bi se še ona kot politična stranka okrepčala in tudi ona narodno-gospo-darski napredek pospešila, poprijela se je z vso vnemo zadružništva in je imela pri tem velikanske uspehe, katere je le to malo kalilo, da ji je bilo pri njenem preurnem in prestrastnem delu tuintam večkrat kaj spodletelo — na škodo neveščim in zapeljanim ljudem. Kljub temu se je slov. konzervativna stranka s pomočjo zadružništva lri drugih faktorjev, katerih nočemo navajati, tako zelo okrepčala, da ji ni moglo škodovati nagajanje napredne (»liberalne«) stranke, ki je iz političnega kljubovanja veliko let v blato gazila to, kar je prej ona tako toplo in z vspehom priporočevala. In v najnovejšem času smo pa videli zopet čudež, ko se je napredna stranka zopet z vso vnemo poprijela istega zadružništva, za katero malo poprej ni marala; poprijela se ga je pa največ s tem napačnim namenom, da bi svojo stranko zopet okrepčala. Takih in enakih nasvetov, kakor smo jih mi že pred leti navedli, je vse polno v lej strokovni knjižici. Nekateri imajo stalno vrednost, osobito tisti, ki se nanašajo na notranji ustroj zadrug in na knjigovodstvo. Kako bi pa slovensko posojilništvo popolnoma iziczlo iz krize, v kateri se nahaja, tega žalibog pisatelj ni mogel nasvetovati. To je seveda težavno vprašanje, katerega en sam človek ne more rešiti. Sicer pa bodimo pisatelju hvaležni, da je vsaj temeljito navedel vse vzroke naše krize. I. L. Zadružne in gospodarske vesti. Kdo plačuje največ davka in kdo ga defravdira? Z ozirom na vedne napade kapitalističnega in socijalističnega časopisja na kmečko ljudstvo, češ da to plačuje najmanj davka, pripoveduje neki Ant. Kobr, prej kmet, sedaj bivajoč v Pragi, sledečo zanimivo zgodbico: »Imel sem posestvo 70 oral veliko. Plačal sem zadnja leta 600 K davka n a 1 e to. Vsled pomanjkanja delavstva in prevelikih skrbi sem obolel, in na nasvet zdravnikov sem piodal posestvo. Pripomnim, da sem imel na leto kvečemu 500 K čistega iz posestva, vkljub temu da nisem imel dolgov. Kako naj potem izhaja oni, ki je zadolžen?! In teh je 99%- Izkupil sem za posestvo 59 tisoč kron in preselil sem se v Prago. Del denarja sem naložil v banki, za en del sem kupil vrednostne papirje. Ta denar mi nese danes 2.800 K čistega na leto brez skrbi, brez dela. Pa veste, koliko plačam davka? (Pravilno sem priglasil!) Celih 40 kron vsega skupaj! Ko sem na vasi kupil polje za 10 tisoč kron, sem plačal taks in desetka blizu 100 kron. Ko sem si v Pragi kupil vrednostnih papirjev za 10-tisoč kron, sem plačal — 3 krone davka. Iz teh številk brez vsakega dvoma izhaja, da razmeroma največ davka plača kmet, najmanj pa kapitalist. In pri tem se mi še znanci tu v Pragi (ki imajo tudi svoj denar enako naložen!) posmehujejo, zakaj sem fatiral celo svoje premoženje. Oni baje ne fatirajo nič Kdo pa — pravijo — more vedeti, koliko imam naloženega v bankah in vrednostnih papirjih?! Seveda, koliko »čistega« ima kmet iz posestva, to ve davčni inšpektor čisto natančno!! V ostalem je pa že dne 9. dec. 1909 minister Bilinski v poslanski zbornici javno povedal, da tisoče in tisoče kapitalistov in tovarnarjev svoje dohodke lažnivo fatira. Zato je vlada tudi predložila zakonsko osnovo, da bi v bodoče smeli davčni uradi tudi vpogledati v knjige. (Seveda bodo gospodje kapitalisti v bodoče pač svoje knjige temu primerno »uredili«!) Malokateri kmet ima nad 1200 K čistega dohodka. In vendar v zadnjih letih davčni inšpektorji predpisujejo osebni davek celo — kočarjem. Bogataši po mestih se izognejo plačilu, kmet, ki svojega posestva ne more pred inšpektorjem skriti, pa mora plačevati davek zase in za kapitaliste Na Češkem je danes 5 milijard vknjiženega dolga •v zemljiških knjigah. Kmetje so danes pravzaprav hlapci svojih upnikov -- in tu prihaja kapitalistično in socijalistično časopisje, da kmetje plačujejo razmeroma najmanj davka in da davek defravdirajo ?« — Priobčujemo ta dopis moža, ki razmere pozna, brez komentarja. —p— Kmetijski muzej v Pragi. Naraščaj češke agrarne stranke si je stavil veliko nalogo, ustanoviti v Pragi kmetijski muzej. Ta bi naj bil verna slika družabnih in prirodnih razmer med češkim kmečkim ljudstvom od nekdaj do danes, slika kmetijskega razvoja v vseh njegovih podrobnostih. Kot končni ideal kmetijskega muzeja si predstavljajo ustanovitelji zavod, ki bi seznanjal z novimi iznajdbami kmetijske produkcije, z novimi načini gospodarjenja, dajal nasvete pri nakupu strojev itd., t. j. ki bi osredotočal v sebi vse kmetijsko-gospodarsko življenje češkega naroda. —p— Srbsko-češka sladkorna tovarna v Srbiji. Praška kreditna banka ustanovi s češkim in srbskim kapitalom v Srbiji veliko sladkorno tovarno za izdelovanje surovega sladkorja in rafinade. Delniški kapital bo znašal 5 milijonov kron. —p— Avstrijska zadružna denarna centrala. Nemški parlamentarni »Nationalverband« in poljski klub sta v svojih sejah z dne 'j 7. oz. 20. julija tl. zahtevala, da vlada ustanovi zadružno denarno centralo za celo državo. Kakor poroča sedaj »Oesterr. landw. Genp.», se finančno ministrstvo baje že delj časa bavi z mislijo, ponoviti nekdanjo predlogo glede take centrale. In les je finančni minister podal dne 26. julija tl. v bančnem odseku tozadevno izjavo. — Prvo tako predlogu je predložil državnemu zboru pred 5 leti fin. min. Korytovski. Takrat ni prišla v razpravo, pozneje pa se ni več obnovila, četudi se je ponovno opozarjalo od raznih stranij na važnost takega zavoda. V prvi vrsti bi bil namen nameravane centrale posredovati zadrugam cen kredit iz avstroogrske banke. V to svrho bi se v centralo združile zadrnžne zveze ter osredotočile v isto ves svoj denarni promet. Uredilo bi se s tem toli važno vprašanje denarne izravnave med zvezami cele države, obrestna mera posameznih kronovin bi se izjed-načila. Po prvotnem načrtu bi vložila država v zavod 6 miljonov K, v prvih 5 letih poslovanja bi dajala država po 100.000 K podpore. Ta načrt je obsegel tudi določbe glede dotiranja rezerv* obrestovanja deležev in sestave vodstva. Ravnatelja bi Imenoval cesar, poljedelsko in trgovsko ministrstvo po enega podravnatelja, nadalje bi vlada imenovala tri člane nadzorstva, tri pa bi volili zadružniki (včlanjene zveze). Vršila se je enketa, v kateri se je pred vsem zahtevalo, da se vpliv vlade na sestavo vodstva zmanjša in da se zavodu dovolijo razne davčne olajšave. Dokončalo se delo takrat ni, dasiravno bi bilo nujno želeti. Podobne zavode imajo tudi druge države: Pruska že 16 let. Ogrska 13 let i. t. d. Srbska centralna banka za Bosno—Hercegovino. Minoli mesec se je ob navzočnosti najodličnejših zastopnikov srbskega naroda iz Bosne in Hercegovine vršilo v Sarajevem predposvetovanje zaradi ustanovitve srbske centralne banke za ti dve deželi. Ker ie vlada pravila že potrdila, bo banka v kratkem ustanovljena in bc še letos začela s poslovanjem. Akcijski kapital, prvotno določen na tri mi- ljone kron, se bo takoj zvišal na 6 miljonov kron; tri miljone bodo podpisali zasebniki, tri pa srbski denarni zavodi. —p— Zadružne elektrarne v Nemčiji. Zadružnih elektrarn je bilo v Nemčiji dne 1. julija tl. 434 in sicer se jih je ustanovilo 1. J897: 2, 1898: 1, 1899: 1, 1901: 1, 1902: 1, 1903: 3, 1904: 2, 1905: 3, 1906: 7, 1907: 20. 1908: 48, 1909: 179, 1910: 100, 1911: 67. Največ jih je v pruski provinci Hanoveranski, namreč 121. V ostalem kažejo te številke, da je bilo treba skoraj celega desetletja, predno se je splošno začelo misliti na uporabljanje električne moči potom zadružne organizacije interesentov. Razume se, da se je pojavilo tudi mnogo nezrelih načrtov, kar spričuje okolnost, da se je doslej razdružilo 38 zadružnih elektrarn. Število 38 je v primeri z sedaj obstoječimi 434 sicer precej visoko, vendar je umljivo, ako upoštevamo, da je ta vrsta zadrug ?e kolikor toliko nova in tudi težavna. Ustredni banka českijch sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic). Pri seji upravnega sveta dne 30. m. m. je bila predložena polletna bilanca, ki izkazuje K 524.231 63 čistega dobička. Pri »Securitas« in »Bohemiji« je deležna banka na dobičku v smislu posebnih pogojev. Oba imenovana zavoda sta prevedla tekoče dohodke na banko, medtem ko se obračuna pripadajoči dobiček kakor običajno koncem leta. Ti deleži in ostali posli (sindikatni delež pri letošnji misiji avstr, kronske rente etc.) znašajo ca K 300.000'— s čimur se dobiček znatno poviša. Z ozirom na večajočo se konkurenco kot i neugoden položaj vložnega in efektnega trga, ki je onemogočil izpeljavo večjih komunalnih posojil, so dohodki izvirajoči iz tekočih poslov običajni in je že s temi zagotovljena dividenda, ki je bila izplačana v minulem letu, i pri zvišanem kapitalu. Surovi dobiček znaša K 1,762.212'20, čisti dobiček pa K 524.231'68, dalje znaša obrat K 3.837,401.800'40, obrat v meničnem računu K 371,253.385'17, obrat v efektnem računu K 859,285.791 41, blagajniški obrat K 365,891.876'84, obrat v računu dopisovateljev K 2.320,528.279'18, obrat v računu diversi K 530,435.171'46. Bilančni račun. Aktiva: Račun blagajne .....................................K 882.719'19 » menic in deviz..................................» 72,223.178'89 » vrednostnih papirjev............................» 28,618.038'02 » dopisovateljev in podružnic.....................» 135,733.49509 » komunalnih in hipotečnih posojil . . . . » 49,105.077'48 » mobilij.........................................» 8,965.985'30 » vrednot v varstvu in upravi.....................» 159,263.831'45 » prehodne bilance...............................'> 2,382.430'41 » meničnega obliga.............................. » 23,480.04920 K 475,699.802'43 Pasiva: Račun delniškega kapitala.............................K 85,000.000'— »/ rezervnih fondov................................» 8,630.000'— » amortizacijskih fondov..........................» 13.444'98 » vlog na knjižice................................» 49,832.95730 » dopisovateljev in podružnic.....................» 161,210.430'37 » bančnih zadolžnic...............................» 48,899.800'— » nedvignjenih kuponov............................» 75.790'— - » meničnega obliga................................» 83,480.049'80 » hipotek na hišah................................» 1,894.016'48 » vrednot v varstvu in upravi.....................» 159,888.881'45 » prehodne bilance................................» 3,970.151'92 » dobička in zgube.............................. » 524.231'83 K 475,699.802 45 Gorejšnji obrati in seznami ne vsebujejo deležev pridruženih zavodov. Odkup kmetov v Bosni. Minoli mesec se je pri bosanski deželni vladi vršilo posvetovanje o izvedbi postave za zemljiški odkup, oziroma o financiranju zadevnih poslov. Avstro-ogrsko banko je zastopal višji nadzorniK Mergentaler, Union-banko ravnatelj, dež. poslanec Oskar pl. Sornogy, agrarno in komercijal.no banko Geza Stux, deželno banko podravnatelj Volkert in vladni svetnik dr. Grassi. Posvetovanje je imelo neobvezni značaj in so se zato storili le principijelni sklepi: Ustanovi se naj bančni sindikat, ki prevzame oziroma izpelje financiranje. Na vse denarne zavode se razpošljejo okrožnice z vabili za pristop k sindikatu. Sindikat prevzame od vlad obligacije in izvrši njih emisijo. Za predpriprave da sindikat vladi potrebni pred-kredit, in če bi se prevzetje obligacij zaradi razmer na denarnem trgu zavleklo, tudi medkredit. Bančni sindikat, ki bo sam določil banko, katera prevzame vodstvo, bo imeL seje na nevtralnih tleh, in sicer v avstro-ogrski banki, ki se glasom svojih pravil ne more udeleževati pri tem poslu. Septembra predloži sindikat vladi svoje ponudbe. —p— Državna banka in zadružništvo. V debati o bančni predlogi v poslanski zbornici državnega zbora se je oglasil tudi finančni minister dr. Meyer. Povdarjal je, da so zahteve po demokratiziranju kredita upravičene in da je državna banka v sporazumnosti in s podporo, finančne uprave neprenehoma na delu, svoje poslovanje razvijati v smislu popolne demokratizacije. Banka je dala na vse podružnice navodilo, da se imajo podpisi kake zadruge in njenih članov smatrati za dvoje različnih podpisov, in ne, kakor se je to prej godilo, za identične podpise. V tem navodilu se glasi: Za direktno kreditno rabo kmetijskih zadrug in njih zvez ni nobenega principijeinega zadržka. One lahko torej ravnotako kot obrtne zadruge dajejo svoje menice v bančni eskont in posebej se bodo podpisi kmetijskozadružne centralne zveze in njenih članic na eni in isti menici ozir. podpisi kme. tijske zadruge in njenega člana na eni in isti menici vsakokrat smatrali kot dvoji podpisi. Akcepti odjemalcev izdelkov kmetijske produktivne zadruge, žirirani od zadruge in centralne zveze, dalje akcepti članov kmetijske nakupovalne zadruge za na te člane oddane kmetijske potrebščine, zopet žirirani od zadruge in njene centrale, smejo računati na največje ugodnosti pri banki. '1'udi za eskont akceptov hranilnic in posojilnic po Rajfajzno-vem sistemu z žirom njihovih zvez ni nobenega načelnega zadržka, če so akcepti za od zveze v resnici sprejeto blago ali posojila. S teni upa vlada da je v polni meri zadostila zahtevi, da se naj z avstrijsko centralno zvezo in njenimi zadrugami pri avstro-ogrski banki ravno tako ravna, kakor z avstrijskimi obrtnimi zadrugami in z ogrskimi kreditnimi zadrugami. Seveda je izmera kredita odvisna od kreditne sposobnosti ponujalca. Da bo mogla banka popolnoma ustrezati vsem potrebam, je potrebna organizacija zadružništva na podlagi večjega zavoda (centralna zadružna blagajna!!), in on (minister) upa, da bo mogel v kratkčm predložiti tozadevno vladno predlogo. Iz vsega je razvidno, da so tudi v vladnih krogih intenzivneje začeli ceniti moč zadružništva ter je upati s te strani odslej še krepkejše podpore razvoja zadružnega življenja. —p— Odgovorni urednik: Miloš Stibler.