Ovire hafolišhc akdte v HaiUL Italijanski fašisti posegajo v cerkveno področje ne samo v po-krajinah, kjer stanujejo Slovenci in Hrvati, marveč tudi v drugi-h delih Italije. V JUlijski Veneciji vršijo po cerkvah najgrše nasilnosti, hoteč slovenski in hrvatski jezik popolnoma odstraniti iz javneiga bogoslužja te-r ga nadomestiti z italiianščino. V drugih delih Italije ima njihova proticerkvena akcija drugo smer. Za italijanščino tamkaj ne gre, marveč za to, da se cerkev v svo•je-m delovanju popolnoma podredi fašistični državi. V lateranski pogodbi med rimskim ipapežem in italijansko državo, sklenjeni pred dvema letoma, se nahaja pos&bna določba, s -kate-ro italijanska država zajamčuje katoliški akciji ipopolno svobodo delovanja. Italijanski faši'Zem je to jamstvo Cerkvi dal na papiriiu, dejansko pa ga noče dati, marveč ravna naravnost nasprotno dani obvezi. Fašizem siploh nima navade, držati dano besedo. Napram Slovencem ter Hrvatom je tiso&krat snedel slovesno obljubo Itali.ie, s katero je zajamčila narodnim manjšinam na italijansk&m ozemlju svobodo in enakopravnost. Napram katoliški Cerkvi je snedel beisedo, ki jo j-e sam dal vrhovnemu cerikvenemu poglavarju. Katoliška akcija v Italiji pravzaprav ni nikdar uživaia tiste svobode, ki ji je zakonsko dovoljena z lateransko pogodbo. Ako je hotela v mejah svojega področja poseči v javno življenje, ji je fašizem takoj stopi-1 nasproti, Češ: to delovanje ni cerkveno, marveč politično, politika pa je pridržana samo fašistom. Papež Pij XI. je že moral večkrat javno na-stopiti proti kršitvi lateranske pogodbe. Poseben trn v peti za fašiste je katoliška vzgoja mladine, ki je najpoglavitnejša točka katoliške akcije ne samo v Italiji, marveč povsod po katoliški Cerkvi. Brez katoliške vzgoje mladine katoliške akcije sploh ni, če tudi stokrat in tisočkrat zatrjuje, da obstoja. Ako je katoliški akciji odvzeta mladina, ji je vzeto vse. In uprav tukaj hoce fašizem katoliško akcijo smrtno zadeti: ne da ji mladine. »Mladina je naša!« tako kriči fašizem po vzoru vesoljnega svobodomiselstva, vzgoja mladine, in sicer telesna in moralna vzgoja, pripada samo nam! Zato fašistična državna obla&t prepoveduje nastope in zbore katoliško organizirane mladine. Fašistom tudi ne ugaja socialni nauk katoliške Cerkve, kakor ga je slavni ipapež Leon XIII. pred 40 leti začrtal v svoji okrožnici »Rerum novarum«. Ker hoče katoliška akcija v Italiji to znamenito 401etnico slovesno proslaviti, so začeli vodilni fašistični listi to cerkverio namero sovražno napadati. Podtikajo cerkveni akciji namen, da hoče razbiti fašistične strokovne organizacije ter vtih-otapiti krščanske strokovne in stanovske organizacije, kakor jih je svojčas ustanovila in vzdrževala italijanska ljudska stranka. In fašiz&m se poleg socialistov nikogar t-a-ko ne boji, kakor ravno krščanske ljudske sh^anke. Pri vsakem pojavu katolicizma v javnem življenju posumi in zakriči: to je politični katolicizem, to je ljudska štranka. Fašistom ni prav, d-a so organizirani katoliški zdravniki, ki imajo n. pr. v Napolju močno organizacijo; ni jim prav, da imajo katoliški učitelji svojo organizacijo s sedežem v Rimu; ni jim prav, da je generalni tajnik katoliške akcije monsignor Pizzardo nedavno poudaril, da je treba delavcem s primernimi organizacijami priti na pomoč. S takimi stvarmi, tako proglaša italijanski fašizem, se katoliška akcija nc sme pečati, to so svetne zadeve, torej politične stvari, ki ne spadajo v njeno področje. Tako ovira italijanski fašizem dela- vanje katoliške akcije. Takšne ovire postojajo tudi v drugih državah. In čudno je to, da takšne ovire odobravajo tudi takšni ljudje in tak.ni krogi, ki so fašizmu protivni. Fašizem obsojajo, njegovo nastopanje proti katoliški akciji in njenemu udejstvovanju osobito na področju mladinske vzgoje — telesne in moralne vzgoje mladine — pa posnemajo. Takšno nastopanje ne more roditi dobrih sadov. Oosedanji predsednik francoske republike Doumergue. Dne 13. majnika se bodo vršile volitve novega prcusednika