ï® Im ir- ico ici "o 90,6 95,1 95r9 INJ Strelec, ki je Gornji Grad ovil v srebro Nova medalja celjskega kajakaša Št. 73/Leto 67/Celje, 14. september 2012/Cena 1,50 EUR JELOVICA HIŠE OKNA wafdma odsdqî JELOVICA PSCCEUE Trgovina JELOVER Tel.: 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si fllETAlKC Streha za več generacij! specialisti so leti ZA STREHE garancije» TRAJNOST KAKOVOST WWW.STREHA-METALKO.SI Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in proizvodnja aluminijaste kritine Metalko Lux. Za izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite našega strokovnjaka za strehe na GSM: 041 622 385 Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Da bi tkali poslovne ■ m ■ Vrata novim priložnostim je odprl 45. mednarodni sejem obrti IT I in podjetnosti. Tokrat je še posebej zanimiv tudi zaradi pestrih spremljajočih dejavnosti. Mi pa se sprašujemo, kakšne obete imajo mladi po končanem študiju gradbeništva in gostinstva. DOBRE VIBRACIJE ZA PRIHODNOST Sejem vseh sejmov 45. MGS Mednarodni sejem obrti in podjetnosti www.ce-sejem.si CELJSKI SEJEM, 12.-18. SEPTEMBER 2012 POSLOVNE PRILOŽNOSTI, PRAVI PARTNERJI, NOVE IDEJE IN IZDELKI, PREIZKUSI IN BREZPLAČNA SVETOVANJA. DAN NA S^fMU ZA POSLE, UGODNE NAKUPE IN ZABAVO. m Družinske vstopnice, sejemski vrtec in dvorana doživetij za vse generacije. Kdo bo dobil neprofitna stanovanja? Velenje vnovič pikasto |10 ^ Življenje s cistično fibrozo polno rekreacije Naši hujšarji brez novih kilogramov 115 J Zanika krivdo za smrt delavca Odkrivamo turistične bisere naših občin. * |% IH sejemski popust v visin 50/0 in sodelujte v žrebu za povraalo kupnine v višini 100%, 50% ali 25%! Akcija traja do 18.9.2012. Obiščite nas na sejmu MOS, hala K 2 AKTUALNO NOVI TEDNIK UVODNIK Po pameti ali po srcu? Tkanje novih vezi V Celju je odprl vrata 45. mednarodni sejem obrti in poslovnosti TATJANA CVIRN Te dni spet žolčno razpravljamo o tem, kako dolgo naj bi delali, da bomo upravičeni do skromne pokojnine. O 40 letih je govora v predlogih reforme, kar je glede na pričakovano življenjsko dobo približno polovica življenja Slovencev! Zato ni vseeno, na kakšen način preživimo to polovico. Ko se zadnje čase pogovarjaš z ljudmi, večina stoično ugotavlja, da tako rekoč ni več službe, kjer bi lahko trdili, da se počutijo prijetno, da zjutraj z veseljem odhitijo na delo in da jim ni težko opraviti vsega, kar se od njih pričakuje. Sodelavci in šefi so vedno bolj nervozni, vsi trepetajo, kaj bo prinesla prihodnost, negotovost je tista, ki ubija veselje in zagnanost. Nova delovna zakonodaja naj bi malo prevetrila kadrovsko zatohlost v nekaterih podjetjih - če bo seveda res imela prave učinke in bo spodbudila ustvarjalnost in prizadevnost zaposlenih, ne pa jih še bolj podvrgla stresu ter izživljanju in izkoriščanju nadrejenih. Predvsem naj bi dala več možnosti tistim, ki imajo zdaj začasne in negotove oblike dela. To so v glavnem mladi, ki jim po končani šoli ni uspelo najti trajnejše zaposlitve. Morda so se po vsej sili odločili za šolo, za katero so že vnaprej vedeli, da jim ne bo zagotovila dela. Ali pa se je njihova izbira v času, ko so stopali v srednje šole in na fakultete, še zdela prava, pa se je nato s krizo izkazalo, da je zmanjkalo služb, saj so številna podjetja v novih razmerah pogorela. Nastajajo generacije, ki nimajo prave prihodnosti, ki ne bodo nikoli imele življenja, kot so ga poznali njihovi starši z redno službo, lastnim domom, družino. So sami krivi, ker niso upoštevali pričakovanj in potreb trga in so se namesto po pameti za šolo in študij odločili po srcu? Ali pa je kriva država, ki ni znala pravočasno omejiti apetitov po številnih srednješolskih in študijskih programih, ki so »sproduciali« množico nezaposljivih mladih? Jih je sploh kdo usmerjal na njihovi poti ali so se morali s starši znajti kar sami? Če jim je šlo v šoli dobro, so običajno izbrali gimnazijo in še malo preložili končno poklicno odločitev. Če ne, so se čez noč znašli pred dilemo, kaj naj bi počeli naslednjih nekaj desetletij. Še sreča, da je po novem vseživljenjsko učenje nuja in da se vsak poklic da zamenjati, če se izkaže, da odločitev ni najboljša. Sicer pa, kaj je sploh pametna poklicna odločitev, ki bo »zdržala« tudi čez nekaj let? Tega ne zna nihče natančno opredeliti. Lahko vam naštejejo le nabor poklicev, ki naj bi bili nekje v prihodnosti med bolj iskanimi. Če se v njih ne najdete, toliko slabše za vas. Ali ni potem bolje, da se vsaj šolate v skladu s svojimi željami, sposobnostmi in cilji, namesto da se vam zagnusi že srednja šola? Vsi pač ne morejo biti strojni inženirji ali računalničarji, čeprav sta to poklica s prihodnostjo... Morda tudi zato v nekaterih celjskih srednjih šolah, kjer bi glede na razmere pričakovali osip, dijakov ne primanjkuje. Pa čeprav jih razmere v gospodarstvu v ničemer ne spodbujajo k tovrstnemu šolanju. Večja gradbena podjetja so v glavnem preteklost, v srednji gradbeni šoli pa imajo letos kljub temu celo nekaj več vpisanih v prvi letnik. Podobno velja za gostinsko šolo, kjer prav tako ne moremo trditi, da gre za cenjene poklice, ki jih čaka svetla prihodnost, a mladi vztrajajo. Nekateri bodo lahko dobili celo kadrovsko štipendijo, saj 47 delodajalcev iz Savinjske regije te dni razpisuje več kot 150 štipendij za različne poklice, med njimi so tudi gostinci in gradbeniki. Vse torej le ni zgolj črno. Obstajajo številna manjša podjetja, obrtniki in podjetniki, ki delajo že desetletja in za katere skoraj ne slišimo, čeprav dajejo kruh mnogim. Nanje računajo tako mladi kot tisti, ki se te dni zgrinjajo na mednarodni obrtni sejem. Tisto, kar takšna podjetja potrebujejo, pa so prilagodljivi delavci z veliko znanja in z veseljem do dela. V razmerah, ko se samo še varčuje in ko srednje šole ne vedo, kako bodo »čarale«, je vprašanje, ali bodo mladi po šolanju znali poprijeti za delo in delodajalcem v praksi pokazati svoje talente. Se bodo učili kuhanja brez sodobno opremljene kuhinje in brez stika s pripravo hrane, samo z opazovanjem učitelja, ker je vse drugo predrago? Če bi bilo tako enostavno, bi bili vsi, ki smo na TV kdaj gledali Jamieja Oliverja, vrhunski kuharji. A smo večinoma daleč od tega . Na celjskem sejmišču so v sredo odprli 45. mednarodni sejem obrti in podjetnosti, odprtje pa so letos zaokrožili z Mosovim vrhom malega in srednjega gospodarstva, na katerem je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav poudarjal, da je treba v državi kar najhitreje ustvariti bolj prijazno poslovno okolje ter razbremeniti gospodarstvo, da bo lažje poslovalo. Številne novosti in še več mednarodnega utripa bodo do torka zaznamovali dogajanje na celjskem sejmišču, kjer razstavlja 1.600 razstavljavcev iz 34 držav. Med ključnimi novostmi letošnjega Mosa je dopolnjena vsebina razdelitev razstavnih programov, na željo razstavljavcev je sejem za dan krajši kot prejšnja leta. Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar je med drugim izpostavila tuje partnerje, letos bo kar devet skupinskih predstavitev držav na sejmu. Hkrati je poudarila, da Celje z živahnim sejemskim dogajanjem obiskovalci prepoznavajo kot mesto, kjer se tkejo nove poslovne in prijateljske vezi. Predsednik Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek je v današnjih kriznih časih sejem izpostavil kot še bolj pomemben za obrtnike in male podjetnike, za uspeh pa je treba veliko. »Pomembno je aktivneje graditi prepoznavnost, vlagati v promocijo in razvoj ter na vsakem koraku iskati nove poslovne priložnosti. Predvsem pa je treba razmišljati in delovati v smeri prodora na tuje trge,« je poudaril Pavlinjek. Več optimizma Vendar če želimo izkoristiti poslovne priložnosti, ki jih ponujajo sejmi, kot je Mos, je, tako meni Pavlinjek, treba spremeniti tudi poslovno okolje v Sloveniji. »Podatki kažejo izredno negativno sliko. Imamo nekonkurenč-no gospodarstvo z visokim državnim deležem, tog trg dela, negativne demografske trende in razdeljeno politiko. V zadnjem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o svetovni konkurenčnosti se je Slovenija med 144 državami znašla na 56. mestu. Najslabše ocene je dobila ravno za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga,« je nizal podatke. Sicer v zbornici pozdravljajo nekatere ukrepe vlade, zagotovo pa bo med najpomembnejšimi reforma delovne zakonodaje. Sejem je zaživel. Foto: SHERPA Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je ponosen, da na Mosu gostijo uspešne, prodorne in pogumne. Lastnosti, kot so pogum, inovativnost, delavnost in prodornost, so po njegovih besedah še posebej potrebne ravno v času krize. Prepričan je, da te lastnosti Slovenci imamo. »A vendar nekaj manjka. Mogoče predvsem tista pozitivna energija, vera vase in vera v prihodnost. Zato želim, da se te pozitivne vibracije s tega sejma razlijejo po celotni Sloveniji,« je dejal Šrot. Sejem je uradno odprl minister Žerjav, ki je napovedal, da bodo konkretnejše učinke za zagon gospodarstva dale šele strukturne spremembe in reforme na čelu s tretjim paketom ukrepov. Ta vključuje pokojninsko reformo in reformo trga dela. Kot najpomembnejši ukrep je minister izpostavil sanacijo bank. Štefan Pavlinjek: »Za nas je popolnoma nerazumljivo, da se ravno v tem času, ko oblast in malo gospodarstvo potrebujeta močnega zastopnika, pripravljajo spremembe zborničnega sistema, ki bi v prihodnje še poslabšale ta položaj. V OZS kljub temu verjamemo, da še ni vse izgubljeno in da bo vlada trezno in temeljito premislila, v katero smer bo izpeljala potrebne spremembe. Pričakujemo, da bo na koncu sprejela pametno odločitev, ki bo koristila tako obrtnikom, podjetjem, državi kot družbi v celoti. Prav zato je potreben temeljit razmislek o tem, ali vlada potrebuje močne in stabilne zbornice ali zbornice, ki se ne bodo mogle enakopravno spopasti s sindikati. Skupen cilj vseh nas namreč je, da ponovno spodbudimo slovensko gospodarstvo in poskrbimo za boljši jutri vseh nas.« Vprašanja, ki bodo še terjala odgovore Javne investicije, energetske subvencije, prispevki za obnovljive vire, aktivnosti na tujih trgih ... S temi temami so bila povezana vprašanja obrtnikov in podjetnikov ministru Radovanu Žerjavu na Mosovem vrhu malega in srednjega gospodarstva. Kaj ministrstvo namerava storiti za izboljšanje ugleda Slovenije pri ključnih trgovskih partnerjih v tujini, je vprašal predsednik uprave podjetja Kovintrade Iztok Seničar. Minister je izpostavil izboljšanje poslovnega okolja, kjer kot ključni dejavnik vidi sprejem reform, ki jih pripravlja vlada. Kot drugi pomemben dejavnik je izpostavil sanacijo bank. »Ključni ukrep za reševanje gradbeništva so investicije,« je minister odgovarjal na vprašanje o vladnih ukrepih za pomoč gradbeništvu, povedal pa je še, da je vlada že pospešila aktivnosti pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov. »V tretjem paketu ukrepov za spodbujanje gospodarstva so mnogi državni prostorski načrti, ki bodo končani do konca letošnjega leta,« je napovedal Žerjav in opozoril, da so za ponoven zagon gradbeništva potrebni investitorji in kapital oziroma poslovno okolje, da bodo investitorji prišli v Slovenijo. URŠKA SELIŠNIK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK S S fiinMFinui [UE3 NE PREZRITE! Irena Posavec, ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC: »Kljub današnji krizi, ki jo merimo zlasti po propadanju velikih gradbincev, je ta dejavnost na našem območju še kako živa.« Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje o položaju kuharjev in natakarjev v naši družbi:« Enkrat se bo sedanje razmerje moralo spremeniti v prid tistim, ki svoje delo odlično obvladajo.« Izobrazba je le vstopnica na trg dela več na straneh 16-17 NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 Obiralka zvezd za srebrnega Nanija Slavila sta Gornji Grad in velenjski Mrož Gornji Grad je v ponedeljek dočakal svojega junaka. Domačina, 38-letnega športnika Frančka Gorazda Tirška, ki je na paraolim-pijskih igrah v Londonu poskrbel za prvo in, kot se je kasneje izkazalo, edino slovensko medaljo. Z zračno puško stoje v kategoriji 2 je osvojil drugo mesto in tako nadaljeval niz strelskih uspehov na paraolim-pijskih igrah. V finalu je štartal s petega mesta in s točko zaostanka. Po dodatnem strelu v boju za drugo mesto je nato ugnal Novozelandca Michaela Johnsona. Dovolj za veselje in rajanje, ki se je začelo že na Brniku, kjer so Nanija pričakali številni sokrajani. Slavje se je nadaljevalo v Gornjem Gradu, kjer so olimpijca pozdravili praktično vsi domačini. Pravzaprav redko-kje in redkokdaj čutimo na enem mestu toliko optimizma, dobre volje in prešerne- ga razpoloženja, vse skupaj pa se je dalo skoraj otipati. »Pred tekmo sem bil zbran in nisem imel treme, danes pa jo imam. In to veliko,« je z odra priznal Tiršek, ki se je vsake toliko spomnil, komu vse še mora zahvaliti za svoj uspeh. Številni govorniki so poudarjali, da je za srebro v Londonu v največji meri zaslužen sam. »Ampak vseeno smo v Gornjem Gradu in Strelskem društvu Mrož veseli in ponosni. To je lep in prijeten dogodek ne samo za Gornji Grad, ampak - saj veste, da v tako majhnem kraju in občini ni kar tako, če dobiš olimpijsko medaljo,« se je veselil župan Stanko Ogradi, ki je športniku obljubil pomoč pri naslednjih olimpijskih igrah in tekmovanjih, ki se jih bo udeleževal. Zbran, osredotočen, borben »Čudovito je, da se je uspel v odločilnem trenutku zbrati, da je ostal miren in v boju za medaljo premagal svojega strelskega prijatelja,« je olimpijsko dogajanje v Londonu povzel podžupan Mestne občine Velenje Franc Žerdin, ki je v imenu Velenja in športnih prijateljev Tiršku podaril Obiralko zvezd. »Nani je predvsem velik človek in športnik. Zelo sem vesel, da je po svoje Velenjčan, predvsem pa, da je doma iz Savinjske sta- tistične regije, kjer imamo vrhunske športnike: zlato Urško in srebrnega Nanija. Dosegel je izjemen rezultat in tisti, ki nismo tako globoko v tekmovalni sferi, lahko samo od daleč občudujemo in si ne znamo predstavljati, kaj tak uspeh pomeni,« je priznal Žerdin, ki je spomnil na sprejem pred začetkom paraolimpijskih iger, kjer je Tiršek napovedal, da se bo boril - in obljubo tudi izpolnil. Podpredsednik velenjskega Mroža Renato Šterman je omenil, da je že po majskem uspehu, ko je Tiršek nastreljal svetovni absolutni rekord, torej tudi najboljši rezultat med neinvalidi, začelo članstvo v klubu naraščati. Ravno mladim bo lahko Nani podarjal svoje znanje in izkušnje ... Mnogi so bili, ki so v ponedeljkovem večeru želeli pozdraviti in čestitati olimpijcu. Na odru so zažvenketali kozarci (in to dobesedno, saj so zleteli po tleh), rezala se je torta, slišala se je glasba. Tudi tista Nanijeva najljubša. Lovska. Pa še prijatelji glasbeniki so jo zapeli. In ko se je zdelo, da bo vsega konec, je kot po čudežu citrar Karli Gradišnik od nekdo privlekel vso potrebno opremo, zgornjesavinjski glasbeni mački pa so začeli. In rajanje s prijatelji, ki Naniju največ pomenijo, se je zavleklo v pozne torkove jutranje ure. US Franček Gorazd Tiršek med svojimi navijači v domačem kraju. Nani in Irena Tiršek, sin in mati. »Tako vneto je treniral ... Medalje je res priznanje za delo, ki ga je vložil. Takoj po tekmi me je poklical in nato sva oba jokala. Srečna sem še danes,« je Irena pohvalila sina. Tiršek je najboljši športnik društva invalidov jugozahodne Štajerske, ki jih prav šport drži pokonci in žene naprej. Depozit z naraščajočo obrestno mero. V Banki Celje bodo vaša sredstva oplemenitena varno in donosno. Za vas smo pripravili novost v ponudbi depozitov, depozit z naraščajočo obrestno mero. Doba vezave je 365 dni, najnižji znesek depozita 250 EUR. Obrestna mera je nespremenljiva, nominalna in narašča s prehodom v daljše varčevalno obdobje: 1. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,40 % letno 2. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,70 % letno 3. VARČEVALNO OBDOBJE od 182 do 271 dni 3,00 % letno 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 272 do 365 dni 3,50 % letno 4) banka celje www.banka-celje.si 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK VAS ZANI MA OG REVANJ E IN OGREVALNI SISTEMI? V tem tednu odmeva novica, da bo Občina Dobrna objavila nov razpis za dokončanje del na gradbišču novega vrtca. Pogodbo z dosedanjim izvajalcem, z družbo CMC, so razveljavili zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, zamujanja del in postopka prisilne poravnave. »Gradbišče je zaprto že več kot mesec, trenutno smo v fazi primopredaje dokumentacije gradbišča,« je povedala Urška Vedenik, vodja projekta v Občini Dobrna. Po Zakonu o javnem naročanju bo občina opravila novo javno naročilo za razliko v delih, zaradi česar naj bi bila gradnja vrtca podaljšana za eno leto. V novem dobrnskem vrtcu, ki bo imel pet oddelkov, bodo vsi v vrtec vključeni otroci, ki so zaenkrat na dveh lokacijah. Stal bo več kot dva milijona evrov, od česar bo tretjina evropskih sredstev. Za evropska sredstva naj ne bi bilo nevarnosti, da bi jih občina izgubila, saj naj bi imela od pristojnega ministrstva ustno zagotovilo, slediti mora še sklenitev aneksa k pogodbi. V občinah severno od Celja je z družbo CMC kot prva letos februarja razveljavila pogodbo Občina Vitanje, ki je gradila vesoljski center. Celjsko podjetje Weishaupt vas vabi na letošnje svetovalne dneve, ki so namenjeni vsem, ki jih zanima ogrevanje in ogrevalni sistemi. Weishaupt je v svetovnem merilu eno vodilnih podjetij na področju gorilnikov, nizkotemperaturnih in kondenzacijskih ogrevalnih sistemov, solarne tehnike ter avtomatizacije zgradb. Proizvodi podjetja spadajo med tehnično najbolj dovršene v Evropi, saj zadostujejo najstrožjim ekološkim kriterijem in tako omogočajo visoke prihranke pri ogrevanju. Vse zainteresirane, ki v teh razburkanih časih iščete zanesljivega in kvalitetnega partnerja vabimo v petek, 14. septembra med 9. in 18. uro na sedež podjetja Weishaupt v Celju, Teharje 1, kjer vas pričakujejo naši strokovnjaki. Žalostni prizor z Dobrne, z gradbišča novega vrtca, ki sameva že en mesec. Eni z manj, drugi z več sreče V občinah severno od Celja pomembni posli družbe CMC pod vprašanjem To je zanesljivost! -weishaupt- Tega je nato dokončal drug izvajalec. Z družbo CMC so doslej razmeroma zadovoljni v sosednji Občini Vojnik, kjer ji je pred začetkom šolskega leta uspelo dokončati vrtec ter začeti gradnjo nove telovadnice. Gradijo jo s pomočjo podizvajalcev. S podizvajalci Severno od Celja je CMC prav tako glavni izvajalec triletne obnove Starega trga v Slovenskih Konjicah, kjer podobno kot v Vojniku delajo njeni podizvajalci. Da zaradi CMC tako zaenkrat nimajo težav, je potrdil konjiški župan Miran Gorinšek. »Lahko rečem, da dela z nominirani- Weishaupt je v Sloveniji prisoten že od leta 1965. Leta 1992 je bilo v Celju ustanovljeno hčerinsko podjetje, ki ima lastna podjetja v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Podjetje namenja veliko pozornosti skrbi za ekologijo, trajnostnemu razvoju, poleg tega pa aktivno sodeluje v oblikovanju boljše družbe v državah, kjer so prisotni. Ogrevalni sistemi so zelo blizu idealu, saj so varčni in je z njimi lahko upravljati. Pri Weishauptovih napravah dolgo življenjsko dobo zagotavljajo izbrani materiali in stroge kontrole kakovosti. Z zanesljivim servisiranjem, ki ga zagotavljajo 24 ur na dan, lahko pričakujete desetletja trajajočo zanesljivo in varčno toploto. Več informacij na www.weishaupt.si ali po telefonu 03 425 72 50. mi podizvajalci v teh dneh potekajo celo pospešeno, po mojem pričakovanju naj bi v prihodnjih dneh vsa groba dela dokončali,« je povedal konjiški župan. Na Starem trgu v teh dneh prav tako postavljajo ulično razsvetljavo. V sklopu projekta obnove Starega trga je seveda treba postoriti še marsikaj. »Nisem več prepričan, da bo CMC vzdržal toliko časa, da bi ta dela dokončali,« je pripomnil župan. Treba je povedati, da obnova Starega trga ne traja tri leta zaradi družbe CMC, ampak je tako zasnovan projekt. Po predvidevanjih naj bi bila celovita obnova konjiškega trga končana v prvi polovici prihodnjega leta. V najslabšem primeru, v primeru stečaja CMC, bi to za občino pomenilo, da mora objaviti nov razpis za glavnega izvajalca. BRANE JERANKO * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z wmwoeLmlcuLostLdt) starostu Tako je izgledalo nedokončano krožišče pri Termah Olimia z osnovnim asfaltnim slojem. Namesto družbe CMC je v tem tednu asfaltiranje dokončalo novomeško gradbeno podjetje. Vzhodno od Celja se je v tem tednu razpletlo še na enem CMC-jevem gradbišču, na dolgo časa nedokončanem kro-žišču pri Termah Olimia v Podčetrtku. Vozniki so morali zaradi težav v CMC precej časa voziti celo po prašni cesti, nato so v celjski družbi vendarle uspeli poskrbeti vsaj za osnovno asfaltno podlago. Po teh zapletih so morali opraviti nov postopek za izbiro izvajalca za dokončanje del, pri čemer so izbrali podjetje CGP Novo mesto. To je zaključno asfaltiranje opravilo v ponedeljek in torek. NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Svet stoji na mladih Jaka Marolt Prst uperjen proti trgovcem Na napovedane podražitve hrane so se odzvali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer opozarjajo, da bodo za številne potrošnike te podražitve previsoke in si določenih izdelkov enostavno ne bodo več mogli privoščiti. Prepričani so tudi, da višina in obseg podražitev nista upravičena. Cene surovin, povezane s podražitvami, se namreč niso tako občutno povečale, slovenski trgovci pa si na račun marž odrežejo največji kolač v Evropi. Kot pravijo, so v ZPS presenečeni nad podražitvami in nad zelo visokimi odstotki podražitev, ki so se že zgodile in ki jih ponudniki najavljajo v septembru. »Nesprejemljivo je, da poskuša prehrambna industrija podražitve surovin v celoti prevaliti na pleča potrošnikov oziroma podražitve surovin celo izkoristiti za dodatne podražitve, saj te predstavljajo le manjši delež v strukturi cene. Potrošniki morajo preživeti z vedno bolj omejenimi sredstvi, saj se plače znižujejo, narašča število brezposelnih ... Tako občutne in tako številne podražitve, kot jih napovedujejo, bi zagotovo še dodatno znižale kupno moč slovenskih potrošnikov in mnoge potisnile na rob preživetja,« opozarjajo v ZPS. Priporočila potrošnikom Preverite cene ostalih blagovnih znamk. Trgovska blagovna znamka ne pomeni nujno tudi najbolj ugodne cene v skupini istovrstnih izdelkov. Primerjajte cene istovrstnih izdelkov na kilogram, liter. Le tako boste lahko primerjali izbrani izdelek s konkurenčnimi. Dobro je vedeti, da veliko pakiranje ni nujno najcenejše. Primerjava cene/kg izbranega izdelka v manjšem in velikem pakiranju lahko razkrije, da boste za kilogram izdelka v manjšem pakiranju odšteli celo manj. Bodite pozorni na to, da boste kupovali le toliko, kot potrebujete. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da še vedno zavržemo 20 do 30 odstotkov kupljene hrane. Zveza potrošnikov tudi priporoča nakup osnovnih živil, ki so cenejša. Po njenem mnenju je tako cenejši tudi doma pripravljen obrok, pa še zares naj bi vedeli, kaj jemo. V ZPS so prepričani, da ne bodo dražili vsi ponudniki v enakem obsegu. Svetujejo potrošnikom, da kupujejo tam, kjer bodo trgovci prijaznejši do njihove denarnice. US Med razstavljavci 45. obrtnega sejma v Celju so tudi trije Mosovi podjetni talenti, ki so na drugem razpisu Celjskega sejma za inovativne mlade podjetnike prepričali strokovno komisijo. Predstavitev na sejmu si je prislužil podjetnik Aleš Bizjak za razvoj barvnega hibridnega sončnega kolektorja iz celjskega podjetja Sieco, proizvodnja solarnih sistemov. »Gre za kombinacijo med zračnim kolektorjem in fotovoltaiko, ki omogoča kolektorju samostojno delovanje. Moji izdelki so barvni, torej se lahko prilagodijo barvi fasade, gradijo pa se na objekt, ne na streho. Delo je nadgradnja mojega študija, čeprav bo, ker je izdelek nov, treba še nekaj časa, da se bodo ti kolektorji uveljavili,« je povedal Bizjak in napovedal, da bo na koči na Kamniškem sedlu postavil dva kolektorja, ki bosta v zimskem času ogrevala zrak. »Koč je veliko in če se usmerim samo na gorske, je dovolj dela za nišno proizvodnjo,« je omenil Bizjak, ki je zadovoljen s prvimi odzivi obiskovalcev na celjskem sejmišču. Med podjetnimi je tudi podjetje Fura, ustavili pa smo še pri študentu ekonomije Jaku Maroltu iz podjetja Icarus Slovenija z Gomilskega, ki se ukvarja z izdelavo visokokako-vostnih lesnih izdelkov. »Podali se bomo v izdelavo oziroma ustanovili središče visoko kakovostnih lesnih izdelkov, pri čemer računamo tako na domača kot tuja podjetja. Mislimo, da je za malo slovensko tržišče edina prava pot. Naš največji zaklad je pač les in tu je, tudi zaradi nazadovanja lesne industrije, še veliko možnosti. Med drugim razmišljamo o bazi lastnikov gozdov, seveda pa je še kar nekaj načrtov, je omenil mladi podjetnik, ki ga podobno kot ostala dva čaka še več ugodnosti, skupno vrednost paketa pa ocenjujejo na štiri tisoč evrov. US Foto: SHERPA Aleš Bizjak "ift j Naložba v mb jmhodrast MEVÜfHAMUEItAUllhlME ILI.LIlt Ma podlagi ijvajan|a engine regijske t ii.:ijsk( shmne Savinjske regije RASH, Hanajna agencija Savinjske regije. d.O.O. objavlja: JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ za dijake in študente ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 Vse informacije o javnem razpisu dobite na spletni strani www.rasr.si in na RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o.. Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Kontaktna oseba: Barbara Kač Kadunc, T: 589 40 94; GSM: 041 237 146; e-pošta: barbara.kac@rasr.si Rok za oddajo vlog za dijake In študente je petek, 12. oktober 2012. Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih.Za boljši jutri. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si 6 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/1992 s spremembami) NEPREMIČNINE CELJE d.o.o., Miklošičeva 1, Celje po javnem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem dne 13.4.2012 O B j A V L J A prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe ime in priimek Točke Druž.čl. 1 KRASNIQI Smail 530 4 2 STUBIČAR Melanija 470 5 3 GASHI Brahim 450 5 4 LESJAK Milena 450 4 5 PRAH Jadranka 440 3 6 OGRAJENŠEK Marija 440 3 7 ČOSIĆ Sabina 430 4 8 OMANOVIĆ Mediha 430 4 9 KRHLANKO Martin 420 4 10 HAJDARAJ Mehdi 420 5 11 LUTOLLI Emina 420 4 12 VEBER Matjaž 410 1 13 THAQI Isni 410 4 14 SEKULIČ Radomir 410 3 15 TURK Karl 400 3 16 JEVŠENAK Viktor 400 4 17 KOŽAR Alenka 400 5 18 JESENEK Darko 400 5 19 HRASTNIK Milena 400 3 20 KOPRIVŠEK Aleš 400 5 21 ŽAGAR Irena 390 3 22 KOVAČEVIĆ Nada 390 3 23 FOTIVEC Judita 390 2 24 LEJIĆ Tatjana 390 4 25 MUSTAFIČ Musa 380 5 26 SMUKAVEC Mirko 380 5 27 BLAGOJEVIĆ Mile 380 1 28 TAD Angela 380 3 29 KOŠTRIC Sašo 380 4 30 KOŠTOMAJ Peter 380 1 31 JASHARI Rifet 375 6 32 ZONTIČ Milan 370 1 33 FRECE Milan 370 1 34 ŠUMIGA Katarina 370 1 35 HRVATIČ Darja 365 4 36 SUŠEC Zofija 360 2 37 VOUK Adela 360 1 38 RIZVANOVIĆ Redžo 360 1 39 CURRI Halil 360 1 40 MIKULAN Vilma 360 3 41 MANDELC Zofka 360 2 42 BIZUMOVIĆ Veselka 360 3 43 KODELA Nives 360 1 44 SUČEVIĆ Orhideja 360 4 45 KOLAR Silva 360 2 46 TURNŠEK Jana 360 1 47 BILAJAC Asim 360 1 48 VALANT Jože 360 2 49 IVANOVIĆ Milan 350 4 50 TELAKU Hasan 350 5 51 GUZIJAN Branko 350 3 52 BIZJAK Aleš 350 4 53 GLOJNARIČ Boris 350 5 54 AMIDŽIĆ Safet 340 2 55 ARSENJUK Anton 340 2 56 MENA Kani 340 4 57 PRISTOVNIK Tomo 340 2 58 ŽUČKO Mirjana 340 2 59 FLUHER Milena 340 3 60 BARUKČIĆ Dario 340 3 61 LAZAR Davor 340 3 62 FILIPOSKA Sanja 340 3 63 ŠOPAR Gabrijela 330 1 ime in priimek Točke Druž.čl. 64 SCHNEEBERGER Miran 330 1 65 ILIJOSKA Svetlana 330 2 66 DJURIČIĆ Milica 330 2 67 ZUPANEC Peter 330 2 68 KAMPUŠ Anica 330 3 69 BOŽIĆ Radinko 330 2 70 IMAMOVIČ Abdulah 330 4 71 LONČAREVIČ Aleksander 330 5 72 LAVBIČ Mihaela 330 3 73 PLEVNIK Marija 330 4 74 DURONIĆ Milovan 330 1 75 VARLJEN GADJAN Stefan 330 3 76 JURAS Miran 330 1 77 KELJMENDI Šefkije 325 1 78 ZEMLJIČ Metod 320 1 79 OBLAK Vilma 320 1 80 TORBICA Sandra 320 3 81 STOJANOVIĆ Dejan 320 1 82 MILUTINOVIĆ Gordana 320 1 83 SIGURNJAK Renato 320 1 84 SAVIĆ Robert 320 4 85 HAŽIĆ Barbara 320 4 86 PRELOŽNIK Milan 310 1 87 ĐURIĆ Stamenka 310 2 88 AŠKERC Jožica 310 2 89 SINIKO Rudi 310 1 90 INKRET Bojan 310 1 91 IMAMOVIĆ Muhamed 310 3 92 ĐOKIĆ Stevan 310 5 93 FAZLIU Timi 310 1 94 ĐOGATOVIĆ Boštjan 310 1 95 RADOSAVLJEVIČ Dejan 310 1 96 DOBROTINŠEK Denis 310 1 97 GORENŠEK Greta 310 2 98 ŠERTOVIĆ Marizela 310 1 99 PETECIN Dejan 310 1 100 LOVASIĆ Tomislav 310 2 101 VELENŠEK Ivan 310 1 102 CVELFER Bojan 310 1 103 FARTELJ Peter 310 1 104 DRNAČ Robert 310 1 105 THAČI Nazmi 310 5 106 LOVIĆ Nermin 310 4 107 ČANDER Olga 310 2 108 KURNIK Sonja 300 2 109 SELIČ Marija 300 3 110 LAJLAR Klavdija 300 2 111 ČALASAN Desimir 300 1 112 KOJANOVIĆ Ranko 300 3 113 ŠUMIGA Mirko 300 1 114 GRUŠKOVNJAK Tadej 300 1 115 DOHRANOVIĆ Nedžad 300 4 116 KRAJNC Elisam 300 3 117 BOŠTJANČIČ Hedvika 290 1 118 JURIČKI Draga 290 2 119 VILENDEČIĆ Gordana 290 2 120 BODIROŽA Cvijeta 290 2 121 VRTAČNIK Danica 290 2 122 ZUPANC Aleš 290 1 123 TERŠEK Tina 290 2 124 VUKOVIČ Svetlana 290 3 125 NOVAK Darko 290 1 126 GOLOB Ludvik 290 1 127 MUJANOVIĆ Mirza 290 4 128 ZORKO Matjaž 290 1 129 KOPINŠEK Franjo 290 3 130 BURIČ Boris 290 2 131 DOBRAVC Klavdija 285 3 - Št. 73-14. september 2012 - ime in priimek Točke Druž.čl. 132 ĆOŠKOVIĆ Kata 280 1 133 HORVAT Marija 280 2 134 SEVŠEK Samira 280 2 135 FARTELJ Janja 280 4 136 FIKET Verica 270 1 137 KERIĆ Boro 270 1 138 POLANEC Srečko 270 1 139 TERŽAN Franc 270 1 140 LOZER Olga 270 1 141 PEČOVNIK Irma 270 1 142 DIVJAK Ivan 270 1 143 JEROVŠEK Srečko 270 1 144 ŽIČKAR Silvija 270 2 145 ZORNIĆ Anita 270 4 146 BEŠKOVNIK Štefica 260 3 147 TURNŠEK Irena 260 1 148 REBERŠAK Sebastjan 260 1 149 ROMIH Vojko 260 1 150 VIRANT Marjan 260 2 151 PODERGAJS Aleš 260 1 152 PLANKAR Mira 260 1 153 MAJCEN Cvetka 260 1 154 KOŠTOMAJ Hedvika 260 1 155 HAJRIĆ Mirsad 250 3 156 ŽMAVC Jan 250 3 157 SIVKA Marija 250 2 158 KASESNIK Slavica 240 3 159 KOTAR Brigita 240 1 160 PEČNIK Matjaž 240 1 161 TRKMIĆ Danijel 240 1 162 KRIZMAN Urška 240 2 163 KOPRIVŠEK Roman 240 1 164 ŽIČKAR Boris 240 1 165 MILANKOVIĆ Zorica 240 1 166 KLOBASA Božidar 240 1 167 LIVNJAK Kosova 240 1 168 STRAŠEK Marko 240 1 169 ALIĆ Vahdeta 240 2 170 VESELIČ Damjana 240 1 171 VOLFAND Rok 240 1 172 POLAK Vesna 240 4 173 TURK Andrej 240 3 174 KADIRIĆ Nevresa 230 2 175 JOŠT Branko 220 1 176 FIŠTER Mira 220 2 177 REGORŠEK Jernej 220 1 178 LORBEK Daniela 220 1 179 VEZOVIŠEK Damjan 220 1 180 MESARIČ Gorazd 220 1 181 ROMIH Robert 220 1 182 BREZNIKAR Mojca 220 2 183 RIZMAN Lilijana 220 4 184 KOŽAR Bojan 220 1 185 DRAKSLER Marija Desire 210 2 186 MAHMUTOVIĆ Haris 210 3 187 ZAJEC Marjeta 190 1 188 KOROŠEC Boris 190 2 prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo ime in priimek Točke Druž.čl. 1 STROPNIK Simona 380 3 2 TOMUŠILOVIĆ Dragica 380 3 3 BLAGOJEVIČ Danijela 370 2 4 HRASTNIK Edita 340 3 5 JEKL Bogdan 340 4 6 KRAJNČAN Majda 330 2 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 7 Ime in priimek Točke Druž.čl. 7 KMECL Maja 290 1 8 MOĆIĆ Danijel 290 2 9 OBREZ Vesna 270 1 10 RAMIĆ Maida 270 2 11 KELAVIĆ Marijo 240 1 12 GOLIČNIK Darja 200 1 13 KRAJINOVIČ Mario 200 1 Prednostno listo C za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe Ime in priimek Točke Druž.čl. 1 MRKONJIĆ Ingrid 530 3 2 DAVIDOVIĆ Milanka 520 4 3 VUČIĆ Vesna 520 4 4 KEZIČ Danijel 490 4 5 IBRAHIMOVIĆ Irfan 470 3 6 TUVIĆ Stojanka 460 2 7 MILUTINOVIĆ Vesna 460 2 8 GAŠPARIĆ Danijel 460 4 9 KOSIĆ Branka 460 4 10 BRKOVIĆ Edin 450 3 11 ZAVŠEK Matija 450 5 12 CEROVŠEK Samanta 450 4 13 BRADULE Valerija 450 5 14 KUNEJ Aleksander 440 4 15 JANČIČ Mojca 440 4 16 ŽABOTA Andraž 440 3 17 MILOVIĆ Biljana 440 3 18 PANGERL Simona 440 3 19 GRUM Urška 440 3 20 BULATOVIČ Alenka 430 1 21 DELAKORDA Daša 430 1 22 KOVAČEVIČ Milena 430 2 23 TABAKOVIĆ Sanela 430 3 24 RADIČ Vesna 430 4 25 PIRC Barbara 430 2 26 MAMIĆ Dalibor 430 3 27 D OBRIJE VIČ Jasmina 430 3 28 KLJAJIČ Marica 430 4 29 ZEC Zoran 430 3 30 LUŽAR Suzana 430 3 31 TUMANOSKA Monika 430 2 32 RADIĆ Helena 430 3 33 BAJOKU Sheribane 430 6 34 ŠPOLJAR Jasna 425 3 35 ZUPANC Petra 425 4 36 SELIMOVIĆ Sanela 420 2 37 TRAJKOVIČ Sabina 420 3 38 HRIBERNIK Dani 420 3 39 KRČMAR Branka 420 3 40 KOPRANOVIĆ Dragica 420 3 41 ŠIŠARICA Vjekoslav 420 3 42 TALIČ Sanela 415 2 43 ARČAN Katja 410 1 44 ĐAKOVIĆ Milomir 410 3 45 ŽIBRET Klara 410 2 46 SOFTIĆ Mirzet 410 3 47 KOLAR Romana 410 4 48 PAUNOVIĆ Ivana 410 3 49 DEDIĆ Mirela 405 3 50 LAMPRET Martin 400 2 51 JURIĆ Nemanja 400 2 52 OKORN Petra 400 1 53 KONDIĆ Mirjana 400 2 54 ROMIH Sabina 400 4 55 GLINŠEK Svetlana 390 4 56 NEMET Sandra 390 3 57 SKALE Nina 390 3 58 ŽAFRAN Andreja 390 1 59 BORDON Špela 390 4 60 REBERNAK Petra 390 1 61 SUBAŠIČ Amel 390 1 62 HUBER Dijana 390 3 63 ŽUMER Mojca 390 3 64 VUČINA Valerija 390 4 65 TOPIČ Anita 390 4 66 ŠIŠARICA Dragoslav 390 4 67 BLAŽAN Danijela 390 3 68 PRODANOVIĆ Peter 390 4 69 REZAR Davor 385 3 Ime in priimek Točke Druž.čl. 70 ZAJŠEK Jožica 380 3 71 KOVAČEVIĆ Gojko 380 1 72 DRLJAČA Ranko 380 2 73 ŠTARKEL Kristina Tina 380 2 74 ZDIONICA Sabina 380 2 75 JAKŠA Klemen 380 1 76 DOBRIJEVIĆ Radmila 380 1 77 JANŽEK Mitja 380 1 78 ŠTARKEL Matej 380 1 79 KEKEC Jasmina 380 1 80 JOSIĆ Danijela 380 1 81 SENICA Klaudija 380 1 82 ŽIVKOVIĆ Duško 380 1 83 PANTOVIĆ Dejan 380 1 84 POCAJTIda 380 2 85 ČERNIĆ Vlasta 380 2 86 ANTLEJ Natalija 380 2 87 DELIJA Afrim 380 4 88 LESIČAK Miljenko 380 3 89 MOLAN Marjana 380 2 90 LONČAR Maja 370 2 91 KRAJNC Sergej 370 1 92 HODŽIČ Saud 370 1 93 KEZIĆ Goran 370 1 94 PETROVIĆ Vesna 370 1 95 PLANINČIČ Sandra 370 2 96 KARIĆ Dijana 370 3 97 JUSIĆ Midhat 370 3 98 POKLŠEK Maja 370 3 99 RKMAN Milan 370 4 100 PANTNER Marija 370 3 101 PINTARIČ Janja 360 4 102 IVANČOV Danijel 360 1 103 SMODEJ Matejka 360 2 104 RIZVIČ Alma 360 3 105 HAUKO Neda 360 3 106 ŠABANOVIĆ Edina 360 3 107 MEHIĆ Suvada 360 4 108 BOMBEK Darko 360 1 109 ŠUMIGA Nataša 350 1 110 POČKAJ Mojca 350 1 111 BOMBEK Uroš 350 2 112 FORJAN Siniša 350 3 113 KOLAR Estera 350 3 114 KEKEC Robert 350 3 115 PETROVIĆ Dragana 350 2 116 CEROVŠEK Karmen 350 3 117 SAKELŠEK Merita 350 2 118 RELOTA Irena 350 4 119 RUMPF Mojca 350 4 120 TEPEŠ TIJANIĆ Anita 350 5 121 TRUPEJ Estera 350 5 122 GORENC Patricija 340 1 123 SELIMOVIČ Denis 340 1 124 SIGURNJAK Mateja 340 1 125 TRNOVŠEK Dušan 340 1 126 REP Staša 340 2 127 SREBOTNJAK Staša 340 2 128 SLAPŠAK Lidija 340 2 129 PALISLAMOVIĆ Emina 340 3 130 KERŠ Karmen 340 2 131 AMIDŽIČ Dragan 340 3 132 PECIGUS Klara 340 2 133 VREJIČ Goran 340 3 134 ĐURIČIĆ Nedeljko 340 4 135 MERNIK Saša 340 4 136 LORBEK Maja 335 3 137 PEJIĆ Sanja 335 3 138 BRANKOVIČ Miladin 330 1 139 ČREPINŠEK Darko 330 2 140 MAŠIĆ Alen 330 2 141 ROMIH Danijel 330 2 142 AŠANIN Stefan 330 1 143 AŠANIN Aleksandra 330 1 144 MIHEVC Janko 330 1 145 KALŠNIK Aljoša 330 1 146 ČREPINŠEK Rok 330 2 147 HEGIĆ Mediha 330 3 148 KOKOTEC Urban 330 3 149 OSMANOVIĆ Nisvet 330 3 150 ČUŠ Tea 330 3 151 GAVRIČ Nevenka 320 1 Ime in priimek Točke Druž.čl. 152 REBERNAK Katja 320 1 153 DAKIĆ Radovan 320 1 154 MALIQI BILALLI Egzona 320 2 155 POGLADIČ Anita 320 2 156 LORENČAK Karmen 320 2 157 ČELIK Mirjam 320 2 158 MIŠA Žana 320 3 159 MOĆIĆ Dejan 320 3 160 KRAJNC Amanda 320 3 161 SIMIĆ Sanja 320 3 162 BEVC Ingrid 320 3 163 ŠTUHEC Luka 310 2 164 KOLAR Petra 310 1 165 ŠPILJAK Tanja 310 2 166 KOCIPER Boštjan 310 1 167 ZUPANEC Mateja 310 1 168 KUKEC Miroslav 310 1 169 PODBREGAR Jaka 310 1 170 ZUPANC Urška 310 2 171 LONČAR Maja 310 1 172 KOTNIK Alen 310 2 173 DRLJAČA Marko 310 1 174 DOBRIJEVIĆ Marko 310 1 175 ČEHAJIĆ Lara 310 1 176 ŠTIKIĆ SUVAJAC Božana 310 3 177 FAJS Nika 310 2 178 LORBEK Klavdija 310 1 179 VUČIĆ Slaviša 310 2 180 VREČER Vesna 310 3 181 DUGA Kujtese 310 3 182 VREBAC Gabrijel 300 1 183 PADEŽNIK Aleš 300 1 184 ŽEKŠ Dalibor 300 1 185 DOBRAJC Jure 300 2 186 PRISTOVNIK Maja 300 2 187 BRKIĆ Elmedin 300 3 188 KITIĆ Daniel 300 3 189 DURAČAK Amir 290 1 190 KERANOVIĆ Almira 290 1 191 IRMANČNIK Anja 290 192 GRLICA Srečko 290 1 193 RECKO Tanja 290 1 194 NOVAK Minea 290 1 195 CIGLAR Aljoša 290 196 ZAGORC Amerita 290 1 197 ANTOLIN Eva 290 1 198 MOĆIĆ Marijo 290 1 199 HODNIK Andrej 290 200 ZUPANC Nina 290 1 201 PERNIČ Klaudija 290 1 202 ŠUBARAŠ Damijan 290 203 VELADŽIĆ Amela 280 204 LUTOLLI Hajrije 270 1 205 BRKOVIĆ Dino 270 1 206 TOVORNIK Jure 260 1 207 TOVORNIK Nuša 260 1 208 OMERZU Vanja 260 1 209 KAČ Lara 260 1 210 MALIQI Vlora 250 1 Prednostno listo C za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo Ime in priimek Točke Druž. čl. 1 SALO SKI Sabina_450_3 2 VUČIČ Milena_400_2 3 IVANČOV Žaklina_390_2 4 AŠANIN Slađana_380_2 5 JUG Katja_380_1 6 POPOVIĆ Nevena_380_1 7 KERANOVIĆ Almir_360_1 8 ŽUŽEK Tanja_360_4 9 JURŠE Rok_350_3 10 ZORKO Matic_340_3 11 TOMAŠIČ Denis_330_2 12 FORJAN Darko_320_2 13 MRZLEČKI Ljiljana_310_2 14 POPOVIĆ Vesna_310_1 15 STOJNIĆ Dijana_290_2 16 JUŽNA Rok_290_2 17 SAVKOVIĆ Nada_290_1 18 DŽAFIĆ Mersad 280 1 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK V šolo in na igrišče CELJE - Dober teden zatem, ko so svoja vrata po počitnicah spret odprle šole, so šolarji in seveda tudi predšolski otroci dobili novo otroško igrišče. Pri ureditvi otroškega igrišča v Mestnem parku je mestna občina sodelovala s Teniškim klubom Celje, ki je s pomočjo sponzorjev zbral približno polovico denarja oziroma 20 tisoč evrov za postavitev igral. Postavljena igrala v neposredni bližini teniških igrišč so primerna za igro vrtčevskih in osnovnošolskih otrok. Mlajšim so namenjena zlasti nižja gu-galna košara, dve igrali na vzmet v obliki konjička, gugalnica z dvema sedaloma ter veliko kombinirano igralo z igralnimi elementi na didaktičnih stenah, z dvema toboganoma in s povezovalnimi mostički. Večje dinamično igralo je primernejše za starejše otroke, saj so zavita plezalna lestev ter oprijemalni ročaji namenjeni plezanju, krepitvi gibalnih sposobnosti in ravnotežja. V Mestnem parku stojijo še veliki grad s štirimi stolpi, dva vzmetna jezdeca ter pisana igrala. Igrišče je ograjeno in tako zaščiteno pred vandali in tem, da bi ga ob malčkih uporabljali tudi pasji obiskovalci. Pomoč pri varovanju je ponudil lastnik gostinskega lokala ob teniških igriščih, saj bo otroško igrišče odprto v času obratovanja tega lokala, vsak dan do 20. ure, v podjetju Sintal pa so kot sponzor-ski prispevek zagotovili še video nadzor otroškega igrišča. IS, foto: GrupA Prodajalci Mercatorja tečejo nov krog LAŠKO - Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi včeraj, po zaključku redakcije, obravnaval osnutek prodajne pogodbe za Mercator. K skupni prodaji skoraj 56-odstotka Mer-catorja so tokrat pristopili Pivovarna Union, ki je največja lastnica Mercatorja, ter števil- ne druge banke, poleg njih pa še Pivovarna Laško in Banka Celje. Te pogodbene stranke so večinski delež v Mercatorju prodajale že v začetku letošnjega leta, vendar je bila prodaja hrvaškemu Agrokorju, ki je za delnico Mer-catorja ponujal 221 evrov, neuspešna. Prav tako naj bi se nadzorniki Laškega seznanili s potekom dezinvestiranja, likvidnostjo ter tekočim poslovanjem pivovarne. Posredno pa je s pivovarno, ki je večinski lastnik Dela, povezana tudi novica, da so nadzorniki prekinili sodelovanje s predsednikom uprave Dela Jurijem Giacomellijem. Vodenje družbe je že včeraj začasno prevzela dosedanja predsednica nadzornega sveta Dela Marjeta Zevnik, sicer članica uprave Pivovarne Laško, ki bo Delo vodila do imenovanja novega predsednika uprave. Us Brez častnega občana tudi letos BRASLOVČE - Občina vsako leto v septembru v okviru občinskega praznika podeli priznanja, med drugim tudi naziv častnega občana. Letos se je pri imenovanju slednjega zapletlo, ker braslovški svetniki niso potrdili predlaganega kandidata Rudija Sedovška. Najvišjega občinskega priznanja tako v Braslovčah ne bodo podelili že drugo leto zapored. Rudi Sedovšek iz Rakovelj Sedovšek, sicer član SDS, je naj bi bil po mnenju nekaterih braslovških svetnikov neupravičen do naziva častnega občana, ker občinskih priznanj naj ne bi podeljevali strankarskim možem, svetnikom in podžupanom. bil svetnik Občine Braslovče vse od njene ustanovitve leta 1998, leta 2007 pa je postal tudi podžupan. Preostali del svetnikov je na zadnji občinski seji zavrnil pomisleke o neprimernosti kandidata, saj Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., Podšmihel 1/e, 3270 Laško, RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO komunalnega delavca-grobarja, pogrebnika • Kandidati morajo imeti končano najmanjnižjo poklicno izobrazbo • opravljen izpit B-kategorije in znanje slovenskega jezika. Od kandidata pričakujemo: • natančnost • vestnost • ustrezne telesne sposobnosti • samostojnost pri delu in osebno urejenost ter poznavanje pietete pri pogrebni in pokopališki dejavnosti. Izbran kandidat bo opravljal tudi druga dela pri izvajanju komunalnih dejavnosti po navodilih nadrejenega. Kandidati naj v osmih dneh od objave vloge z dokazili pošljejo na gornji naslov. naj bi v pravilniku pisalo, da so do naziva neupravičeni le aktualni svetniki in občinski možje, Sedovšek pa je bivši. Županu Branimirju Strojan-šku je žal, da svetniki niso potrdili predlaganega kandidata, zato si želi, da bi se v prihodnje predlagatelji prej sestali in dogovorili, saj bi se spodobilo, da bi naziv častnega občana na občinskem svetu potrditi vsi svetniki. Vse ostale letošnje kandidate za občinska priznanja so svetniki soglasno potrdili. Zlato plaketo z zlatim cekinom bo tako 21. septembra na slavnostni seji prejelo Turistično društvo Braslovče, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Anton Urankar, bronasto plaketo z bronastim cekinom Anica Kotnik in častna znaka Milka Povše ter Anka Trogar. ŠO »Veliko je dobrih podjetniških praks posameznikov, ki so uspeli in so svojo samostojno pot zgradili na inovativni in sveži ideji. Ustaljeni vzorci danes žal več ne delujejo, štejeta predvsem kreativnost in motivacija,« je okroglo mizo o podjetništvu zaključila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič o podjetništvu: »Ustaljeni vzorci danes ne delujejo več« Minuli petek, 7. septembra 2012, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s svojo ekipo Pozen' Evropo v Litiji gostila večer, posvečen evropskim temam. Na večerni okrogli mizi z naslovom Evropske priložnosti za razvoj podjetništva je spregovorila o perečem problemu današnje družbe, brezposelnosti med mladimi. Dandanes se vse prevečkrat izkaže, da so mladi, ko zaključijo šolanje in se poskušajo vključiti na trg dela, na njem obravnavani kot marginalna delovna sila. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič si prizadeva mlade seznanjati z alternativami pri vstopu na trg dela, kot so samozaposlitev in evropske zaposlitvene priložnosti. »Stanje še zdaleč ni idealno, toda ne smemo samo kritizirati, temveč iskati rešitve. EU s svojimi programi nudi veliko možnosti za mlade, za njihovo mobilnost v izobraževanju in podjetništvu in za izmenjavo izkušenj ter dobrih praks v procesu samozaposlitve. Kot evropska po- slanka se počutim odgovorno, da preko svoje ekipe Požen' Evropo na mlade prenašam vse koristne informacije iz evropskih institucij,« poudarja, dodaja pa še: »Seveda je na koncu od posameznika odvisno, ali bo samo čakal ali se bo vprašal, kaj lahko sam naredi. Namen naših okroglih miz je, da ljudi spodbudimo k pozitivnemu razmišljanju.« Motivacijsko obarvane okrogle mize so se udeležili obiskovalci vseh generacij, pridružil pa se je tudi župan Občine Litija Franci Rokavec. Nekaj besed sta s poslušalci delila tudi dva litijska podjetnika. Zlasti spodbuden je bil obisk Jožeta Vidmarja, ki se je za podjetništvo odločil šele pri 52. letih, po izgubi redne zaposlitve. Odločitev za novo kariero se je obrestovala, saj Vidmar danes vodi uspešno računalniško podjetje. Težke razmere na trgu dela čutimo vsak dan. Pomembno je, da tudi v teh časih ostajamo odprti za nove priložnosti, nove izzive in ne prepoznavamo samo ovir. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 ZAKAJ CELA SLOVENIJA ŽELI ZELENO? Samo Zeleno jeklenko lahko zamenjate tako udobno, varno in enostavno. Vedno tudi v vašem kraju. Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujete. Po njo lahko skočite mimogrede, saj vam je na voljo že na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Najbolj dostopna jeklenka, ki je vedno pri roki, kjerkoli že ste. Če želite, vam jo lahko v vaš kraj in na vaš prag enostavno in hitro prinese tudi uslužni dostavljavec. Presegli načrte ROGAŠKA SLATINA - Mrežni podjetniški inkubator Vrelec je v prvih treh letih delovanja že presegel zastavljene cilje za petletno obdobje. Trenutna zasedenost inkubatorja je 96-odstotna. V inkubatorju, ki deluje ob delni finančni podpori Evropskega sklada za regionalni razvoj, so za mlada podjetja na voljo štiri opremljene pisarne, inkubator pa je nekaj posebnega, ker lahko podjetja v njem po ugodni ceni najamejo tudi proizvodno-skla-dišče prostore. Kot pravi direktorica družbe MPI Vrelec Branka Aralica, je v slatinski inkubator trenutno včlanjenih 12 podjetij, vsa doslej včlanjena podjetja pa so skupaj ustvarila 19 delovnih mest. Kot pravi Aralica, v inkubatorju delujejo podjetja z zelo različnimi dejavnostmi, od kovinarstva, projektiranja, zavarovalništva, keramičarstva do alternativne medicine, svoj dom pa lahko tam najdejo podjetja, mlajša od pet let. Po- leg ugodne najemnine vključitev v inkubator podjetnikom nudi še številne prednosti. Na voljo so jim podjetniško svetovanje ter strokovna izobraževanja in usposabljanja, inkubator pa služi tudi za pletenje poslovnih mrež. Sodelavci inkubatorja med drugim skrbijo za navezovanje stikov z ustanovami znanja iz vse države, prav tako nudijo podporo pri storitvah finančnih ustanov, katerih vrata so za mlada podjetja, kot pravi Aralica, dandanes prepogosto zaprta. AD Slatinski podjetniški inkubator deluje v okviru družbe MPI Vrelec, d. o. o., ki jo je občina Rogaška Slatina ustanovila v sodelovanju z Občino Šentjur. Enota mrežnega podjetniškega inkubatorja tako deluje tudi v Šentjurju, kjer je šest pisarn. Trenutno so zapolnjene prav vse. Kanalizacija še naprej skupni projekt BRASLOVČE - Pet občin Spodnje Savinjske doline je v začetku tedna oddalo prijavno dokumentacijo za projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini in se tako prijavilo na razpis za sofinanciranje gradnje sekundarne kanalizacije iz evropskih sredstev. Projekt je skupna naložba petih občin, med katerimi je Občina Braslovče prevzela vlogo prijaviteljice, občine Polzela, Prebold, Tabor in Vransko pa so partnerice v projektu, katerega vrednost znaša malo manj kot 4 milijone evrov. Občine naj bi prejele 1,5 milijona evropskih sredstev. Projekt, ki je nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema v Spodnji Savinjski dolini, je nadgradnja skupnega kohezijskega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Skupaj bodo v naslednjih dveh letih zgradili več kot 14 kilometrov kanalizacije, ki bo v 12 naseljih omogočala približno 560 priključkov, na novo pa se bo v sistem čiščenja odpadnih voda lahko vključilo okrog 1.430 gospodinjstev. V okviru projekta bodo namreč zgradili pet sistemov sekundarne kanalizacije. V občini Braslovče bodo zgradili kanalizacijo Male Braslovče-Preserje, v občini Polzela kanalizacijo Orova vas-Breg, v Preboldu se bodo lotili varovanja povodja, v občini Tabor kanalizacije Tabor jug in na Vranskem čiščenja odpadnih voda vzhodnega dela občine. Gradnja kanalizacije je namreč pogoj za doseganje ciljev skupnega kohezij-skega projekta, prispeva pa tudi k doseganju evropskih in slovenskih okoljskih ciljev. ŠO EDINA VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE Razvejana mreža urejenih prodajnih mest Zelene jeklenke vam omogoča zanesljiv ter varen nakup plina, kjerkoli že ste. Po vsej Sloveniji vas pričakujejo številna prodajna mesta, ki vam bodo bistveno skrajšala pot. Sebi najbližje poiščite na www.butanplin.si. EDINA TAKO VARNA Samo Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim varnostnim tesnilom, ki ob vsakem priklopu poskrbi za vašo dodatno varnost. EDINA ZELENE BARVE Zelena jeklenka se po barvi in obliki razlikuje od vseh ostalih. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Zaradi prepoznavne oblike pomeni za vas tudi manjšo porabo prostora znotraj kuhinjskega elementa, z dvojnim ročajem pa je odslej še udobnejša. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanpiin.si, kjer pa vas čaka tudi Svet ugodnosti in številne nagradne igre. BUTAN PUN Hiša prijazne energije. Ajda kmalu v Šmarski kleti ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina v kletnih prostorih znamenite Skazove hiše že dolgo načrtuje ureditev večnamenskih prostorov, ki bodo izboljšali turistično in kulturno ponudbo v kraju. Prvi del projekta, ki so ga poimenovali Šmarska klet, bodo v prihodnjih mesecih le spravili pod streho. Gre za celovit projekt, v okviru katerega naj bi občina uredila prostore, primerne za manjše prireditve, srečanja, koncerte in razstave, ob tem pa naj bi v Šmarski kleti svoje domovanje našli tudi Društvo kmetic Ajda in Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta. Občina upa, da bo pridobila sofinanciranje na razpisu kmetijskega ministrstva, a na rezultate po besedah vodje oddelka za gospodarstvo mag. Zinke Berk čaka že približno leto dni. Kljub temu se bodo dela v kleti začela. »Del projekta, ki predvideva ureditev društvenih prostorov Ajde in je vreden okoli 25 tisoč evrov, smo namreč prijavili na poseben razpis Razvojne agencije Sotla in pridobili sredstva Leader,« pravi Berkova in dodaja, da bodo prostore začeli urejati še letos, končani bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Predsednica društva kmetic Ajda Francka Javeršek se nujno potrebne naložbe izjemno veseli in zagotavlja, da prostori ne bodo samevali. V njih bo društvo, ki šteje okoli 300 članic, pripravljajo številne dogodke ne le za svoje članice, temveč tudi za širšo javnost. Kako dolgo bo treba čakati na izvedbo preostalega dela projekta, ocenjenega na okoli 130 tisoč evrov, ostaja neznanka. AD VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE Zelenajeklenka za vas na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. BUTAN PLIN Hiša prijazne energije. 10 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE ACkamra www.kamra.si Notranjost cerkve na Gori Oljki Cerkev na Gori Oljki Verjetno se nista še nikoli poprej (France Stele v Orisu zgodovine umetnosti pri Slovencih) v našem prostoru umetnost in razpoloženje množic tako ujela kot v času baroka, v 18. stoletju. Razgibanost, čustveni zanos, monumentalnost, razkošje in polnost oblik so elementi, ki so obvladovali vsa področja ustvarjanja. Izraz baročnega duha je tudi cerkev sv. Križa na Gori Oljki, ki je s svojim nastankom ujela zadnji val spontanega nastajanja božjepotnih središč na Štajerskem. Na osnovi podatkov lahko sklepamo, da je bil pobudnik gradnje komtur (komendator) malteškega viteškega reda na Polzeli Franz Dominik Spinckho von Helfenthal, ki se je lahko skliceval na več kot stoletno tradicijo čaščenja križa, stoječega na vrhu Do- briča. Lastnica gospoščine Šoštanj, kamor je Dobrič spadal, grofica Maria Carolina Inzaghi, rojena v družini Thurn und Vallesassina, je gradnjo podprla. Pravno formalna vprašanja sta komtur in lastnica uredila v podrobni pogodbi, ki je bila podpisana 27. avgusta 1754. Med drugim je iz pogodbe razvidno, da se je podložnik šoštanjske gospoščine in uporabnik zemljišča, na katerem naj bi se gradilo, Urban Pižorn, odpovedal kakršnikoli odškodnini in je bil odvezan dajatev na omenjeno zemljišče. Novejše raziskave so pokazale, da je cerkev na Gori Oljki delo mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja (ok. 1704-1762). Kasnejših prezidav ni bilo, zato se je njena prvotna podoba ohranila nespremenjena. Hkrati so pod nivojem cerkve zgradili še podzemno svetišče z božjim grobom. Graditi so začeli takoj po podpisu pogodbe v letu 1754 in uspeli v treh letih cerkev usposobiti do te mere, da je bilo mogoče v njej opravljati bogoslužje. Gradnja celote se je zavlekla še za več kot desetletje; tako so leta 1771 pozidali oba zvonika, najkasneje do leta 1773 pa je bila gradnja zaključena. Vsi kronisti poudarjajo velike zasluge okoliškega prebivalstva, ki je fizično in materialno pomagalo pri gradnji in dokumenti med drugim navajajo, da je bila tudi v finančnem pogledu cerkev v celoti zgrajena z darovi. Gradbišče je bilo težko dostopno, vendar je gradnjo vsaj delno olajšalo dejstvo, da so material za cerkev (kamen in pesek) nalomili oz. nakopali v neposredni okolici, o čemer pričajo jame, ki so se ohranile do današnjih dni. JANKO GERMADNIK Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005. Pikasta kultura Slogan letošnjega Pikinega festivala napoveduje množico kulturnih vsebin V nedeljo se bo z veliko predstavo ob Velenjskem jezeru začel Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, ki bo letošnji kulturni in doživljajski vrhunec za otroke in tudi za odrasle. Letošnji sedemdnevni festival bo v znamenju kulture, saj je Pikin festival največji otroški projekt Evropske prestolnice kulture 2012. Ob Velenjskem jezeru je zraslo veliko Pikino mesto s šestimi novimi umetniškimi četrtmi: likovno, muzejsko, knjižno, filmsko, gledališko in glasbeno-plesno, v katerih bodo lahko otroci ob spodbudi strokovnjakov ustvarjali v več kot sto delavnicah. Na odrih bo živahno vse dni, še posebej na prvi, otvoritveni družinski dan in zadnji Pikin dan festivala. Ogledati si bo mogoče več kot 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav in prisluhniti številnim koncertom. Letos bo obiskovalcem na Lani je Pikin festival obiskalo več kot 100 tisoč otrok. Veliko šol in vrtcev iz vse Slovenije bo tudi letos v sklopu šolskih aktivnosti obiskalo festival. voljo tudi plovba z ladjico in gusarskim kapitanom po jezeru. Obiskovalci si bodo ogledali plavajoče Vodno mesto, v večernih urah se bodo lahko umirili ob poslušanju pravljice za lahko noč pod drevesnimi krošnjami. Seveda bodo na programu nepogrešljive tudi pustolovščine v naravi s taborniki in z indijanci, senzorična pot, vabili bodo tudi pravljični gozd, plaža in počivalnice, presenečanja na travi, gasilsko in cvetličarsko tekmovanje, Pikina mini avantura, jadralna regata ter še veliko drugega. V središču Velenja boste lahko med festivalom obiskali tudi Pikin oder v Domu kulture Velenje, ki bo gostil gledališke uspešnice, na Aničinem odru Glasbene šole Velenje bodo na ogled glasbeno-ple-sne predstave, na Tomaževem odru pa domača produkcija. Vsako nedeljo v septembru v Kinu Velenje deluje tudi Pikin kino. Festivalski preddogodki so minuli teden prinesli plesno premiero predstave Kupe, odprti sta že dve od sicer 14 razstav v sklopu festivala. Na Velenjskem gradu je na ogled razstava fotografij na temo Narava, s fotografijami Stanka La- Pikine ambasadorke so bile doslej Štefka Kučan, Anita Gradin, Marijana Lipo-všek, Astrid Lindgren, Leslie Caron, Katarina Srebotnik, Sonja Svensson, Jelka Re-ichman, dr. Kristina Brenk, Štefka Drolc, Desa Muck, Benka Pulko, Lila Prap, Mojca Horvat, Anja Bukovec, Barbara Miklič Türk, Vlasta Nussdorfer, dr. Manca Košir in Bernarda Jeklin. Pika si je letos za ambasadorko izbrala špansko veleposlanico in pesnico Anunciado Fernandez de Cordova, ki je z navdušenjem sprejela častno funkcijo. vriča, ki se pretežno ukvarja z makro fotografskimi posnetki živalskega in rastlinskega sveta. V velenjski knjižnici lahko vidite izvrstno retrospektivno razstavo slovaških ilustratorjev, ki so za svoje dosežke prejeli nagrade bratislavskega bi-enala ilustracij. Nocoj bodo v eMCe placu odprli še razstavo likovnih del akademske slikarke Alje Krof z naslovom Narava v risbi - risba v naravi. BRST Foto: Arhiv Festivala Velenje Pika Nogavička že vabi na največji otroški festival v Sloveniji. Folkloristi bodo plesali še ta konec tedna Nastop italijanske folklorne skupine pred Vodnim stolpom v Celju Folklorna skupina Grifon iz Šempetra in KD celjska folklorna skupina gostita v okviru Folklornega festivala Od Celja do Žalca pet mednarodnih folklornih skupin, ki se skupaj z organizatorkama že cel teden predstavljajo na različnih nastopih na Celjskem. Večina skupin je v Celje pripotovala že v soboto, v nedeljo pa so se vsi skupaj odpravili na Festival narodnih noš v Kamnik. Folklorne skupine iz Avstrije, Italije, Litve, Črne gore, Indije in slovenski folklorni skupini iz Žalca in Celja so v ponedeljek zaplesale na platoju nove tržnice v Žalcu in pri Vodnem stolpu v Celju ter tako uradno odprle že 7. festival, na katerem letos sodeluje kar 131 gostov, če pa temu prištejemo še domačine, bo na nastopih skupaj zaplesalo kar 180 ljubiteljev folklore. Letos prvič na festivalu sodeluje tudi Folklorna skupina Lipa iz Rečice pri Laškem, zato so v torek zvečer folkloristi nastopili tudi v Kulturnem domu Laško. Danes (petek) se bodo ob 17. uri predstavili v Planetu Tuš v Celju, v Citycentru bodo nastopili jutri (sobota) ob 11. uri in na Mednarodnem obrtnem sejmu prav tako jutri ob 13. uri. Vrhunec festivala bosta gala koncerta. Prvi bo danes ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, drugi, ki je hkrati tudi zaključek festivala, bo jutri ob 20. uri v Celjskem domu. ŠO Foto: SHERPA NOVI TEDNIK KULTURA 11 Privlačni glasbeni abonmaji Zavod Celeia Celje najavlja ob koncertnem še abonma GM oder in abonma Dogodki plus Zavod Celeia Celje je za novo sezono ponovno razpisal tri glasbene abonmaje. Koncertni abonma prinaša v novi sezoni nastope uspešnih umetnikov z bogatimi koncertnimi izkušnjami na najuglednejših domačih in svetovnih odrih. Sezono bo 9. oktobra začel kvartet 4saxess. Novembra bo svoj program predstavil Ansambel MD7, ki že deset let deluje pod umetniškim vodstvom skladatelja Pavla Mihelčiča. Decembrski koncert bo v Celje pripeljal solistko moskovske državne akademske filharmonije, violinistko Nade-ždo Tokarevo in Alexandro Verbitskayo, ki deluje kot harfistka in pianistka Orkestra Slovenske filharmonije. Koncertni abonma se bo nadaljeval aprila s koncertom Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Marka Letonje. Sklepni, majski koncert bo oblikovala mednarodna ad hoc zasedba sedmih solistov, ki bodo predstavili različnost glasbenih tradicij. Drugi abonma Zavoda Celeia Celje ponuja dvanajsto sezono koncertnega cikla GM oder, ki bo na sedmih koncertih gostila izbrane mlade slovenske glasbenike, ki so jih na razpisu izbrali v Glasbeni mladini Slovenije. Novost letošnje sezone je abonma Dogodki plus, ki zamenjuje lanski abonma Plus. Obsega festival Najstfest, ki bo novembra namenjen nastopom izbranih posameznikov in skupin mladih glasbenikov, ki igrajo različne zvrsti glasbe. December bo obarval Godart, predstava znanega pianista Jureta Godlerja in violončelista Tilna Artača, ki sta znana kot odlična komedijanta, imitatorja in glasbenika. Pri svojem delu združujeta glasbo, humor in čarovnije. Aprila bo najpomembnejši dogodek prihodnjega leta, jubilejni, že 30. mednarodni mladinski pevski festival, teden, v katerem bo Celje evropska prestolnica mladinskega petja. Program Dogodkov plus bo maja zaokrožil projekt Afrikando - medgeneracijski, multikulturni glasbeni projekt, ki želi meščane Celja vseh starosti povezati v procesu spoznavanja za-hodnoafriške glasbene tradicije. Vpis abonmajev je mogoč do prvih dogodkov posameznih abonmajev. BRST Dunja Wedam na odprtju razstave Fotografije kot slike V Fotosalonu v Stanetovi ulici v Celju je na ogled zanimiva fotografska razstava ljubljanske fotografinje Dunje Wedam, ki jo je avtorica naslovila Urbano zrcaljenje. Avtorica na tokratni razstavi predstavlja fotografije reke Ljubljanice, v kateri je iskala in našla povsem nove podobe Ljubljane. Z uporabo daljše ekspozicije in na trenutke nemirne gladine reke, ki jo je uporabila kot zrcalo za svoje motive mesta, je ustvarila nenavaden ciklus fotografij, ki v posamičnih primerih zahtevajo že temeljit razmislek, ali gre res za fotografijo ali pa za impresionistično olje na platnu. Dunja Wedam ima oko slikarja in fotografa hkrati in tako so njene fotografije nekaj drugačnega, posebnega. BS, foto: GrupA Fa-Vo-Za je v cerkvi sv. Daniela v Celju uvedla nov cikel desetih koncertov komorne glasbe, ki so jih v Hiši kulture Celje poimenovali Vesperae Musicae. Poduhovljeni večeri Koncert fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje - Center Fa-Vo-Za je minuli četrtek v stolni cerkvi sv. Daniela v Celju uvedel novo sezono komornih glasbenih večerov Vesperae Musicae, ki so nadgradnja lani premierno predstavljenega glasbenega niza Hiše kulture Celje Vesperae Jo-sephinae. Glasbene večere namenjajo izključno komorni glasbi, ki je po besedah vodje projektov Hiše kulture Celje Gregorja Deleje zaradi svo- je intimnosti ena najvišjih pripovednih oblik glasbene umetnosti, saj je čista in iskrena v svoji pripovedi. Letos napovedujejo deset koncertov z umetniki iz domovine in tujine. »Za razliko od lani zdaj središče večerov selimo z Jožefovega hriba tudi na več lokacij v mestu. Poskušamo se dotakniti lokacij, ki doslej koncertno niso bile posebej priljubljene. To sta obe mestni cerkvi, pa manjša prizorišča, kot sta Kvartirna hiša v Gosposki ulici in dvorana pod Celjskim stropom, poleti pa še atriji mesta, ki jih meščani premalo poznajo,« komentira novosti letošnjega niza večerov komorne glasbe Deleja. Prvi koncert je z izbranim repertoarjem skladb domačih in tujih skladateljev od renesanse do 20. stoletja občinstvo prepričal. »Moški zbori že tako niso posebej priljubljeni, da pa bi fantovski zbor obstajal že tako dolgo kot Fa-Vo-Za, ob stalnih menjavah generacij v srednji šoli, je lahko v ponos tako šoli kot mestu,« je povedal Deleja, ki je umetniški vodja tega zbora, in dodal, da fantje v naslednjih dneh odhajajo na Češko, kjer se bodo potegovali za nagrade na enem tamkajšnjih najuglednejših festivalov za mladinske zbore. BRST Foto: GrupA Naslednji koncert iz cikla Vesperae Musicae bo 12. oktobra z Mladimi ljubljanskimi solisti. Ko zmaga dobro Nocoj pri sv. Jožefu predstava srednjeveškega misterija Slehernik Prosvetni in duhovni center sv. Jožefa v Celju pripravlja nocoj (petek) ob 20. uri spektakularno predstavo srednjeveškega misterija Slehernik. Gre za prvo ponovitev lani prvič uprizorjene moralitete, ki je združila približno sto sodelujočih. Slehernik je, pravi vodja centra in režiser predstave Jože Planinšek, nekakšno nadaljevanje znamenitih srednjeveških pasionov. »Ti so obravnavali Jezusovo rojstvo in njegovo trpljenje, ne pa tudi drugih vsebin iz vsakdanjega življenja. O teh - dobrih delih, oholosti, veri, usmiljenju - govori Slehernik. Gre torej za poosebljene kreposti in slabosti vsakdanjega življenja s končnim sporočilom, da zmaguje dobro,« pravi Planinšek. Slehernik je kot srednjeveški misterij oziroma moraliteta nastal v 15. stoletju v Angliji ali na Nizozemskem. Šele sto let je, odkar je to igro, ki je živela v ljudskem izročilu, zapisal in za sodobni čas priredil Hugo von Hofmannsthal. V slovenščini imamo Župančičev in Grafenauerjev prevod. Pri sv. Jožefu so se odločili za Župančičevega, besedilo pa je delno okrajšal prof. Mirko Mahnič. Izvedbo so zastavili kot delo vse župnije. Pri lanski premieri jim je ponagajalo vreme, zato letos upajo na lepše in tudi na množičen odziv občinstva. »Pri izvedbi smo ubrali srednjo pot, s sto sodelujočimi, med katerimi so z izjemo skupine Ars Brass iz Velenja le domačini. Nastopajoči se predstave zelo veselijo. Dovolj zgovoren je podatek, da med 40 nosilci dogajanj, ki so igro uprizorili že lani, ni nobenega novega. Upam, da bo odziv občinstva na ta zelo močan nagovor dober,« je še povedal Planinšek. BRST 12 SPORT NOVI TEDNIK Nova medalja Simona Brusa Celjan srebrn na EP v Solkanu - Uspel navkljub zlomljeni ključnici in obtolčenim rebrom - Jutri dvoboj s Kauzerjem Na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane je na naši Soči nastopilo več kot 500 tekmovalcev iz 28 držav. Ponovno nas je razveselil Simon Brus. Po dveh zelo neugodnih poškodbah se je najboljši športnik Celja 2011 vrnil na velika vrata! Naj vas spomnimo: v januarju si je med smučanjem zlomil ključnico, julija pa mu je sotekmovalec na zadnjem treningu v Bratislavi z nosom čolna zapeljal v telo. Zaradi zloma je moral prisilno počivati, zaradi bolečin v rebrih pa so bili njegovi treningi osiromašeni. »Kot zlata« Toda Simon je stisnil zobe. V izredno hudi konkurenci članov do 23 let je ponovno dokazal svoj izreden talent in velik potencial, s čimer se strinjajo vsi, ki spremljajo svetovno kajakaško karavano. S tretjim časom polfinala se je prepričljivo uvrstil v finale, med deset najboljših. »Zanimivo je, da je brez večje vidne napake brez finala ostal eden najboljših na svetu sploh, letošnji zmagovalec svetovnega pokala in sedmouvrščeni na olimpijskih igrah v Londonu Francoz Daille Etienne. Naš Simon je bil v finalu ponovno odličen. Še vedno mi ni jasno, kako mu je uspelo. Po poškodbi reber je namreč miroval mesec dni. Potem je nenadoma začel s trdim treningom. Zadnja Simonova medalja je zame kot zlata. Čestitke si zasluži tudi njegov trener Aleš Kuder,« je vnovičen uspeh svojega varovanca pokomenti-ral predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda. Počutil se je lahkega Simon je torej svoj finalni nastop opravil z odliko, z izvrstnim veslanjem se je povzpel na drugo stopničko zmagovalnega odra. Le za 10 stotink sekunde je zaostal za Slovakom Martinom Halčinom, mladinskim svetovnim prvakom leta 2008. Tretje mesto je osvojil Poljak Rafal Polaczyk. »Nisem bil vrhunsko pripravljen, toda Solkan mi že od nekdaj leži. Teden dni priprav na prizorišču prvenstva mi je zelo ko- Simon Brus na progi ristil. Med nastopi sem imel dober občutek. Počutil sem se zelo lahkega. Čeprav imam tri do štiri kilograme preveč ...« je počasi, v svojem slogu, pazljivo, da se slučajno ne bi pohvalil, razlagal Brus. Konec meseca se bo kot študent fakultete za računalništvo in informatiko »preselil« v Ljubljano. »Treniral bom v Tacnu, za konec tedna pa se bom vračal domov in vadil na naši Savinji. Jutri ne bom tekmoval zgolj v kajaku, temveč tudi v kanuju,« je člansko državno prvenstvo v Solkanu napovedal Brus. Je naš šampion Peter Kauzer v nevarnosti? »Ne vem, zagotovo se bova pošteno udarila,« Najboljši evropski kajakaši do 23 let, Simon Brus, Halčin in Polaczyk Gobi na morje po rekord hrabro pred vrnitvijo v Solkan razmišlja Simon. Med mladinci se je na EP Martin Srabotnik kot edini Slovenec uvrstil v finale. Osvojil je sedmo mesto. Vid Karner, četrtouvrščeni z letošnjega mladinskega SP v ZDA, je po veliki napaki v polfinalu pristal na zanj skromnem 27. mestu. Blaž Zupan je v kanuju že z uvrstitvijo v slovensko reprezentanco napovedal, da je treba nanj v prihodnosti računati (25. mesto). Med mlajšimi članicami je Janja Srabotnik pristala na 32. mestu. DEAN ŠUSTER Foto: JANJA SRABOTNIK Sebastjan Gobec počasi postaja sinonim za celjski nogomet. Poznajo ga na vseh slovenskih zelenicah. V 1. SNL je trenutni kapetan moštva zbral 421 nastopov, vse za NK Celje, in se na prvem mestu izenačil z Dušanom Kosičem. V nedeljo ga lahko prehiti - dovolj bo, če bo igral le minuto. Prepričani pa smo, da bo trener Marijan Pušnik zanesljivega 32-letnega branilca določil za prvo postavo. Gobi, kot ga kličejo domala vsi, je na klubski lestvici strelcev v DP po osamosvojitvi na devetem mestu, s 25 goli. Toda dosegli ste najpomembnejši gol za celjski nogomet, sicer v pokalu NZS. Kam ste ga »postavili« v svojem spominu? Na prvo mesto, prav gotovo. To je bil najlepši trenutek moje kariere, ko smo aprila leta 2005 na povratni tekmi polfinala slovenskega pokala z mojim golom z razdalje povedli proti Mariboru z 2:1. Potem smo dodali še en gol in se uvrstili v finale. V njem pa nisem nastopil, zato ostaja grenak priokus. Seveda sem se veselil s soigralci, ki so ugnali Gorico. Se še spominjate svojega prvega nastopa za celjsko člansko moštvo 2. marca leta 1997, ko še niste bili polnoletni? Kot da je bilo včeraj. Pokojni trener Milovan Tarbuk mi je v Ajdovščini dve uri pred tekmo sporočil, da bom v prvi postavi. Poudarjal je, naj se ne bojim. Primorje je sicer zmagalo s 4:0, toda poraz na srečo ni vplival na potek moje kariere. Zbrali ste dva reprezentančna nastopa, zaupal vam Sebastjan Gobec je na 421 prvenstvenih tekmah doživel vse možne vremenske razmere, naj tekma pa je zanj obračun z Mariborom v Areni Petrol v polfinalu pokala NZS. je selektor Brane Oblak. Tekme s Češko v Celju se spomnim predvsem po mrazu. Bilo je vsaj 15 stopinj pod ničlo, vstopil sem v drugem polčasu. Porazu pa je sledila zmaga, prav tako na prijateljski tekmi. V Larnaki smo z 1:0 ugnali Ciper, igral sem do 74. minute, ko me je zamenjal Birsa. Letošnja bera točk je odlič- na glede na razmere. Kakšne pa so sedaj, je kaj novega? Klub mi je dolžan še nekaj plač. Predsednica kluba je predlagala dinamiko izplačila dolgov. Strinjal sem se, delovala je prepričljivo. Upam, da bo vodstvu kluba dejansko uspelo izpeljati obljubljeno. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Rokomet za sladokusce Tristarju uspel preobrat Vodilno moštvo 1. celjske lige malega nogometa (letna liga poteka na zunanjem igrišču ŠRC Hattrick na Skalni kleti na umetni travi) Tristar je ob polčasu zaostajalo proti AH Škor-janec Hochkraut, nato pa doseglo dva gola in obdržalo prednost na vrhu razpredelnice. Izidi 13. kroga: Etol - Bolnica Celje 2:1, Maček tisk - Šargi 1:5, Tristar - AH Škorjanec Hochkraut 2:1, Engrotuš - Kompole 4:5, Casablanca - Amaterji Občina 4:0, Smrkci - Metropol Okna Stopar 6:1 in Novem - Nova vas CC 4:3. Vrstni red: Tristar 34 točk, Šargi 31, Casablanca 29, Kompole 25, Maček tisk 21, Smrkci 19 ... V 14. krogu so pari v ponedeljek Hudinja Champion pub - Etol (18.00), Bolnica Celje - Maček tisk (18.50) in Metropol Okna Stopar - Tristar (19.40), v torek pa Šargi - Engrotuš (18), Kompole - Smrkci (18.50), Nova vas CC - Casablanca (19.40) in AH Škorjanec Škorjanec - Novem (20.30). Med strelci vodi Karič (Šargi) s 25 goli pred Iskračem (Tristar) in Hodžičem (Kompole), ki sta zadela po 19-krat. Drugi krog 1. slovenske lige za roko-metaše sta že v sredo odprla Gorenje in Maribor. Državni prvaki so zmagali s 36:31, toda še 16 minut pred koncem so gostje imeli priložnost za vodstvo s tremi goli razlike. V končnici je zmanjkalo moči 37-le-tnemu Renatu Vugrincu, ki se je zaustavil pri 10 golih (met 8-9 v 1. polčasu): »Upam, da smo se česa naučili. Morda smo si zaslužili točko, nekaj čudnih odločitev je vplivalo na razplet. Sezona bo dolga, marsikaj se lahko zgodi. Mi se bomo borili za četrto mesto, morda tudi za tretje, drugo, prvo. Lepo se je vrniti domov, čeprav je občinstvo zelo zahtevno. Tukajšnji navijači so Graščaki, kajne? No, ti so res zelo dobri navijači, vsa čast jim, takšnih manjka pri nas ...« Zadnje besede so imele morda drugoten pomen. »Vugi« si resnično ni zaslužil čudnih vzklikov s tribun. Dolgoletni ambasador slovenskega rokometa v tujini, evropski prvak s Celjem, evropski podprvak s Slovenijo. Igra je bila hitra, atraktivna, zelo privlačna in všečna, skratka za sladokusce. Ni bilo preprosto slediti akcijam, oba trenerja sta se pritoževala nad sojenjem (Kr-stič - Ljubič), domačemu je celo ušlo med tekmo: »Pa pejta na olimpijske igre!« Pri zmagovalcih sta bila najbolj učinkovita akrobat na desnem krilu Fahrudin Melić z 11 in Klemen Cehte z osmimi goli, ki je moral trdo garati v obrambi: »Izključitve gostov smo znali izkoristiti, končna razlika morda ne prikaže dejanskega razmerja moči. Maribor bo letos resna grožnja veliki trojici.« Trener Gorenja Branko Tamše je potrpežljivo iskal rešitve, čeprav se je zavedal, da so se skrivale predvsem v obrambi: »Ne pomnim, kdaj smo v polčasu prejeli 19 golov. V slačilnici smo se dogovorili, da le obramba prinaša rezultat.« In kdo bo zmagal v nedeljo, Cimos ali Celje? »Neodločeno bo,« je s smehom odvrnil Tamše in parket Rdeče dvorane prepustil svoji izvoljenki Snežani Rodič, trenerki velenjskih rokometašic. DEAN ŠUSTER NOVI TEDNIK 13 Jager le še korak do naslova prvaka V nedeljo je Preboldčan Marko Jager zabeležil še eno zmago na dirki nemškega prvenstva v cross-co-untryju v Schefflenzu. Zdaj je le še korak oddaljen od naslova najhitrejšega ATV-dirkača v osrednji Evropi. Skoraj mesec dni dolg premor je Jagru prijal, saj si je na zadnji dirki poškodoval koleno. Premostil nove tegobe Preizkušnja v osrednji Nemčiji je krepko izmučila dirkače - in tudi dirkalnike. Proga je bila mešanica mo-tokros steze z vožnjo po pokošenih pšeničnih poljih, začinjena z ovirami iz hlodov. Da so dolgi in veliki skoki ter debla in jarki na njivi uničujoča kombinacija za stroje in dirkače, je bilo jasno ob pogledu na katerikoli štiriko-lesnik ali voznikov obraz v cilju. Jagru je na primer sredi dirke zaradi vibracij na šti-rikolesniku Can-Am Outlander 1000 R dobesedno razpadla armaturka. Postanek pri mehaniku ga je stal vodstva, ki si ga je po hudem boju z izklopljenim servom in bolečim kolenom povrnil šele v zadnjem krogu. Z novo zmago je dve dirki pred koncem prvenstva pokazal, da v tem delu sveta skoraj nima prave konkurence in je praktično že osvojil naslov prvaka, saj Marko Jager med enim od številnih dolgih skokov. mora le še končati eno od preostalih dirk. »Po polovici dirke je kazalo na suvereno zmago, nato pa me je zaplet z armaturko postavil nazaj. Ker je v tem delu štirikole-snika nameščen kontrolni mehanizem za servo ojačevalec krmila, je bilo nadaljevanje pravi pekel, saj je vožnja z izklopljenim servom dvakrat napornejša kot na štirikolesnikih brez hidravlične pomoči. Kot nalašč se je hkrati s tem stopnjevala bolečina v še ne povsem zaceljenem kolenu, tako da sem moral v zadnjih krogih pošteno stisniti zobe. A se je izplačalo, saj sem sedaj le še korak do naslova prvaka,« pravi Jager, ki komaj čaka finalna obračuna. Zadnja dirka v Nemčiji bo 7. oktobra, zaključno dejanje s finalom pa bo trinajst dni kasneje v Italiji. DŠ NA KRATKO Znamka Urški v čast Celje: Ženska judoistična ekipa celjskega Sankakuja se je odpravila na (ekipno) tekmo na Sardinijo. Med varovankami Marjana Fabjana je tudi olimpijska prvakinja Urška Žolnir, ki bo odslej nastopala v kategoriji do 70 kilogramov. V zadnjem obdobju je vadila manj, zato je njen nastop še negotov. Pošta Slovenije bo izdala priložnostno znamko v njeno počastitev. Urška pa je nekaterim mlajšim klubskim kolegicam in kolegom podarila bone za nakup šolskih potrebščin. Stanko Sebič začel odlično Požega: Košarkarji šentjurskega Tajfuna so šestdnevno turnejo po Srbiji začeli z zmagama, proti užiški Slobodi s 86:58 (Ivan Držić, Stanko Sebič 17 točk, Milan Sebič 12, Emir Zimić 11, Mladen Primorac 10) in Borcu iz Čačka z 78:74 (Stanko Sebič, Emir Zimić 15, Držić 10). Konec tedna bodo sodelovali na turnirju v Kosjeriću, kjer bodo še domača Crnokosa, Borac in Metalac iz Valjeva. »Bratje« pridejo Ljubljana, Celje: Do začetka evropskega prvenstva za košarkarje v Sloveniji je manj kot leto dni. Znane so vse reprezentance udeleženke, saj je bil na sporedu zadnji krog kvalifikacij, ki je minil brez presenečenj. Med 24 selekcijami so tudi bivše jugoslovanske republike, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora in Srbija, pa tudi Poljska, ki jo kot selektor vodi Celjan Aleš Pipan. Žreb skupin bo 18. novembra v Postojnski jami, ko bo tudi določeno, katere reprezentance bodo igrale v celjskem Zlatorogu. Pomlajene, nižjimi cilji z Za košarkarice celjskega Athletea se bo čez natanko enajst dni začela nova sezona. Za njimi je mesec dni priprav, ki se bodo zdaj prevesile v zaključno fazo. Nova sezona bo zagotovo najtežja v celotni zgodovini celjskega kluba. Košarkarice zdaj potrebujejo podporo na vsakem koraku. V pretekli sezoni so sprva osvojile naslov v pokalnem tekmovanju, zatem še v državnem prvenstvu. Zdaj je pred celjskim klubom zahtevna sezona. Finančna kriza je udarila še bolj kot v prejšnji sezoni, zato so bili vodilni možje primorani pomladiti ekipo. Povprečna starost zasedbe Damirja Grgiča in njegovega pomočnika Žaneta Bortka je skromnih 17 let. »Trenutno teče vse po planu. Za razliko od prejšnjih let imamo še mlajšo postavo, vendar verjamem, da bo vse v redu in da se bo odvijalo v normalnem ritmu. Prvi cilj je, da nam uspe individualen napredek vsake posameznice,« je dejal Grgič, ki je imel po koncu pretekle sezone ponudbe iz tujine, vendar se je odločil, da bo ostal v Celju. Poznavalcem je jasno, da bo vsaka tekma za Athlete še kako zahtevna. Rezultati znova ne bodo v ospredju, a kot sporočajo, se ne predajajo in vsaki ekipi bodo trd oreh, tudi v Jadranski ligi. »Vsaka posameznica bo morala dati vse od sebe, pokazati, da je talentirana, zanimiva in da v perspektivi lahko igra resno člansko košarko. Še enkrat poudarjam, da je ekipa sestavljena iz mladih in perspektivnih igralk, zato v tem trenutku od nje ne moremo pričakovati velikih rezultatov,« je pripomnil Grgič. Dragocena vsaka zmaga Celjanke so včeraj v Poreču odigrale četrto pripravljalno tekmo, z Novim Zagrebom. Pred tem so premagale Konjice in Grosuplje, izgubile pa proti evroligašu Dinamu iz Novosibirska. Jadranska liga se začne že v sredo, 26. septembra. Celjanke bodo v uvo- Damir Grgič je dokazal, da zna delati z mladimi košarkaricami. dnem krogu gostovale v Novem Sadu pri Vojvodini, zatem v Ljubljani pri Iliriji, potem pa v 3. krogu sledi prva domača tekma, z beograjsko ekipo Ra- divoj Korać. Pomočnik trenerja Žane Bortek je malce v šali dejal: »Prve tri tekme bomo dobili in bomo v četrtem krogu v madžarski Pecs pripotovali kot vodilni.« Marsikdo bi dejal: »Iz njegovih ust v božja ušesa.« Domače prvenstvo se bo začelo 13. oktobra. Favorita za naslov sta praktično čez noč postala kranjski Triglav in ljubljanska Ilirija, ki ima zelo dobro ekipo. »Pred nami sta še prijateljski tekmi z Med-veščakom. O pričakovanjih in ciljih je težko govoriti, ne vemo, česa je sposobna ta ekipa. Pričakujemo uvrstitev v končnico državnega prvenstva, tam pa bomo poizkusili napasti, kolikor se bo dalo. Sicer pa se bomo že v 1. krogu pokalnega tekmovanja srečali s Triglavom, ki je favorit. Vesel sem odločitve, da bomo tudi letos igrali v Jadranski ligi, čeprav imamo velike finančne težave. Če ne bi igrali, potem naš projekt ne bi imel smisla. Upam, da bomo kakšno tekmo tudi zmagali,« je zaključil Grgič. Kapetanka je postala Sanja Orozović. MITJA KNEZ Foto: TimE CINKARNA PANORAMA ROKOMET 1. SL, 2. krog: Gorenje - Maribor 36:31 (18:19); Melić 11, Cehte 8, Bezjak 4, Medved, Dolenec, Gaber 3, Miklavčič 2, L. Dobelšek, Gams 1; Vugri-nec 10, Razgor 5. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 14. 9. MALI NOGOMET 1. SL, 1. krog: Nazarje - Litija (19), Kobarid: Oplast - Dobovec (20). Sobota, 15. 9. NOGOMET 1. SL, 9. krog, Velenje: Rudar - Gorica (19). 2. SL, 7. krog: Radomlje - Šampion, Slovenske Konjice: Dravinja - Dob (16). 3. SL - vzhod, 4. krog: Šmarje - Malečnik, Štore: Kovinar - Rakičan (16.30). Štajerska liga, 4. krog: Šoštanj - Slovenj Gradec, Žalec - Šentjur (16.30). MČL, MNZ Celje, 4. krog: Rogaška - Krško B, Kozje - Radeče, Pivovar Laško - Mons Claudius (16.30). ROKOMET 1. SL (ž), 1. krog, dvorana Šolskega centra Celje: Celje Celjske mesnine - Krka (19), Zagorje - Žalec (19). Nedelja, 16. 9. NOGOMET 1. SL, 9. krog: Koper - Celje (20). 2. SL, 7. krog: Šmartno 1928 - Šenčur (16). 3. SL - vzhod, 4. krog: Beltinci - Zreče (16.30). ROKOMET 1. SL, 2. krog, Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (18). 14 INTERVJU NOVI TEDNIK Medalja s srečnim koncem Predstavljamo Francka Gorazda Tirška, srebrnega paraolimpijca iz Gornjega Grada Poznate tisto o Chucku Norissu, ki je umrl, drugi dan pa mu je bilo »ful boljše«? No, tako je Franček Gorazd Tiršek, 38-letni srebrni paraolimpijec, opisal svoje počutje v Londonu na paraolimpijskih igrah: »Prvi tekmovalni dan je bila katastrofa, drugi dan pa smo se veselili in smejali.« Paraolimpijske igre v Londonu so bile tudi za Nanija, kot ga kličejo domačini, nekaj posebnega. Udeležil se jih je prvič in se domov vrnil s srebrom. »Zbrani so bili športniki s celega sveta, ki so se borili za prestižna odličja, tekmovali smo v različnih disciplinah, tudi v strelstvu ... Srečuješ jih v jedilnici, olimpijski vasi, na prizoriščih in resnično začutiš ta olimpijski duh. Gre za nekaj nepopisnega, kar se ti usede v srce in dušo. Medalja seveda da tisto piko na i. To so nepozabni, skoraj pravljični doživljaji. Seveda brez napornega dela in samodiscipline uspeh ne bil bil mogoč, treba je trdo delati in si zaupati. Poleg tega se v reprezentanci celotno vodstvo in tim odlično ujamemo. Razpoloženje in energija sta bila neverjetna, temu primerni so bili tudi uspehi.« O dveh olimpijskih disciplinah: »Tekmoval sem v dveh disciplinah. V obeh se počutim dobro, zaupam si, v obeh znam odlično nastopiti. V disciplini R5 leže sem maja postavil absolutni svetovni rekord z zračno puško, ki še danes odmeva po celem svetu. Zato sem v medijih veljal za favorita, vendar se mi je na najbolj pomembni tekmi v športni karieri pokvarila puška. Po tekmi sem trdil, da sem odlično nastopil in da je vzrok za slab rezultat kje drugje - in verjetno se je marsikdo malo nasmehnil in pomislil, da so to izgovori.« Drugi dan: »Napovedal sem, da bo naslednji dan, če uredimo tehnične težave, nastop vrhunski. In potem smo pol ure pred tekmo sestavili iz moje in puške reprezentančnega kolega Franca Pintarja novo puško, ki seveda ni bila optimalna. Treba je bilo poskrbeti za nastavitve in v 15 minutah sem naredil, kar sem lahko. Ostalo mi je dobrih deset minut treninga, da sem dobil vsaj malo občutka. Vendar sem šel v tekmo popolnoma sproščen, vedel sem, da znam in da si zaupam, prepustil sem se puški in pristreljal dober rezultat.« Boj za kolajno: »V to tekmo sem vložil trikrat več energije kot na drugih tekmah,. V finale sem šel s krogom zaostanka, vedel pa sem, da je ob vrhunskem rezultatu medalja dosegljiva. Med strelci v svetovnem pokalu sem znan kot odličen finalist, ki zna ohraniti trezno glavo in se zbrati. Tudi tokrat sem to dokazal, saj sem si z zadnjim strelom priboril boj za srebro, nato pa v razstreljevanju premagal najboljšega prijatelja od tujih strelcev Michaela Johnsona z Nove Zelandije. Bil je bratski dvoboj za srebro, občutki pa neverjetni: v dvorani je tisoče ljudi navijalo zame. In ko slišiš, kako navijajo, ti ploskajo in vzklikajo - teh občutkov se ne da opisati.« Primerjava olimpijad: »Olimpijske in pa-raolimpijske igre si vse bolj podajajo roke, saj se igre invalidov začnejo takoj po končani olimpijadi. Na prizoriščih so isti ljudje, ki upravljajo z logistiko, vse je isto. Bil pa sem presenečen zaradi domačinov, ki so živeli s temi igrami. Čutili smo, da smo dobrodošli, da so veseli, ker so med nami, živeli so z nami, navijali, ploskali, nas pozdravljali. Sprejemi so bili res nepozabni.« O junaštvu: »Ne počutim se kot junak, po naravi sem skromna oseba. Nikoli se ne izpostavljam, moj moto je, da naj v življenju govorijo dejanja, ne besede. Včasih, ko se ozrem nazaj, vidim, da sem v strelstvu postavil kar nekaj mejnikov. Imam občutek, da me cenijo ljudje z vsega sveta. Zdi se mi tudi, da sem priljubljen med sotekmovalci, trenerji, spremljevalci ekip ... To ni hvaljenje, bolj prijeten občutek, ki daje moč in veselje. Sem pa optimist: nikoli v življenju, če je še tako grdo in črno, ne vidim teme, temveč svetlo prihodnost. Grem korak za korakom in najdem cilj. Ko se enkrat za nekaj odločim, za tem stremim in ne vržem hitro puške v koruzo. V resnici iščem najboljše možnosti.« »Invalidnost nikoli več ne bo obravnavana kot doslej in šport invalidov prav tako ne,« je na zaključni slovesnosti paraolimpijskih iger izjavil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Phillip Craven. Kot trdijo številni športniki, so se Britanci z organizacijo tekmovanja resnično potrudili in športniki se niso še nikoli počutili tako enakovredne olimpijcem kot v Londonu. Tiršek bi se moral udeležiti že olimpijade pred štirimi leti, vendar je Slovenija kljub izpolnjeni normi nesrečno in tik pred zdajci ostala brez kvote za tretjega tekmovalca. Prometna nesreča, ki je spremenila življenje: »Dejansko se je zgodila. Spoznal sem, da je razmišljati o tem, si beliti glavo ... nekako nesmiselno. Tudi ko se enkrat zgodi nekaj tako hudega, je treba odpreti oči, pogledati naprej. Življenje se ne ustavi, kar samo se nadaljuje. Treba se je pa seveda poskusiti sprijazniti in s tem živeti dalje.« Napoved o invalidnosti: »To so občutki, ki jih ne bi privoščil najhujšemu sovražniku na svetu. Te besede so težke, preprosto ne verjameš, da zdravniki govorijo tebi. Bil sem deležen zdravniške napovedi, da noge ne bodo več funkcionirale, za roke je bilo vprašanje, če jih bom lahko uporabljal. Ampak tisti trenutek sem se odločil, da če je kanček možnosti, bom hodil. Uspelo mi je in zdaj sem se z medaljo vrnil iz Londona. V življenju se vse da, če je dovolj volje in dovolj velika želja; če pa obstaja še kanček možnosti, je to treba izkoristiti. Seveda pa ti mora v tem boju nekdo stati ob strani. Takrat se spremeniš po značaju, v mnogih stvareh se življenje obrne naokrog. In težko se je sprijazniti ter pozabiti na čas, ko je bilo vse samoumevno. Gibanje, vsakdanja opravila v življenju, prepreke, ki jih, ko si funkcionalna oseba, niti ne opaziš ... Takrat potrebuješ nekoga, ki te sprejeme takšnega, kot si, ki ti da motiv za življenje in zaupanje. Potem je lažje. Je pa tudi res, da po takšni nesreči spoznaš svoje prijatelje. Sam sem spoznal, da jih imam veliko. Še danes sem jim hvaležen. Ko veš, da nisi sam, da so ljudje s tabo, potem si močnejši.« Sprejem v Gornjem Gradu: »To so res posebni občutki. Sprejem je bil namreč fantasti- čen. Ko enkrat novinarske ekipe, ki poznajo dogajanje, povedo, da je bilo tu tisto pravo vzdušje, ki se ga sam niti nisem povsem zavedal, je res nekaj posebnega. Če se spomnim, koliko ljudi je prišlo, se še bolje počutim v svojem okolju, saj lahko mislim, da me imajo domačini radi. Sem komunikativna oseba, pogovarjam se z vsemi, ne delam razlik, vsakega človeka spoštujem. Mogoče me tudi zaradi tega ljudje cenijo, saj najdem čas za vsakega. Sem človek z veliko energije, ki je tudi nesreča ni pobrala. Čeprav sem postal omejen na veliko področjih, ugotavljam, da se da tudi na drugačne načine početi veliko stvari. Ostal sem dejaven v vseh društvih, v istih krogih in navezah in ne čutim nobene razlike. Ko sem prišel v Gornji Gard, sem ostal brez besed, imel sem cmok v grlu. Najprej sem objel mamo, ko pa sem stopil na oder in se obrnil, sem zagledal množico, ki si je brisala solze. Mislim, da smo se v nekaj trenutkih pogovorili s pogledi, kaj in kako je. Ganljiv sprejem se je nato prelevil v zabavo in slišala se je pesem . Nepozabno.« Odnos do narave: »Seveda so lovci moja prva točka, to je moje življenje. V naravi živim, se sproščam, polnim z energijo. Ko je najhuje, se zatečem v naravo. Sedim v gozdu, poslušam drevesa in živali. Takrat začutim favno in floro. Zdi se mi, da je gozd najlepši ponoči, takrat zaživi. Če znaš temu prisluhniti in to spoštovati, je to nekaj najlepšega. Začutiš energijo, vsa narava živi, čeprav se je ne vidi, temveč samo sliši. Resnično uživam v naravi, napolnim se z vsem in tudi o marsičem pogovorim sam s seboj.« O medijski slavi: »To je del športa. Če si enkrat zbran na tekmovališču, če znaš vrhunsko nastopiti, če si zaupaš, ko je najtežje, se znaš tudi z mediji sprostiti in odgovoriti na vprašanja. Najlažje je, če poveš, kaj čutiš. Potem ni treba veliko filozofirati in se zapletati s stavki, verjetno pa se tudi to čuti. Kar se tiče paraolimpijskih iger, poznavanja športov in športnikov v javnosti, se mi zdi, da gredo stvari na bolje. Tudi mediji so napredovali, časopisi so polni imen in fotografij, vrtijo se reklame ... Vse več ljudi spremlja dogajanje in športniki postajamo bolj prepoznavni. Mogoče me pred tekmo motijo fotografi in vprašanja, vendar poskušam to odmisliti. To je pač delo novinarjev, moje pa je, da kar najbolje nastopim. Mislim, da je odlika velikih tekmovalcev, da se znajo skoncentrirati, da vedo, zakaj so tam. Seveda tudi, da se znajo potem, ko so rezultati na mizi, poveseliti. In takrat lahko stopiš z nasmeškom pred kamere, da te ljudje vidijo in s tabo uživajo.« Rio de Janiero, naslednje olimpijske in paraolimpijske igre: »Upam, da bo zdržalo zdravje. Vsak šport ima težave s poškodbami. Mogoče kdo misli, da v strelstvu ni poškodb, vendar se pojavljajo velike težave s hrbtom. Predvsem zaradi neke prisiljene drže, ki jo uporabljaš iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Zato se poleg celotne ekipe zahvaljujem fizioterapevtom, saj brez njih moji rezultati ne bi bili takšni, kot so. Upam torej, da mi bo služilo zdravje, enako tudi telo in da bo glava ostala na tem mestu, kot je zdaj. Potem se bomo skupaj veselili čez štiri leta.« URŠKA SELIŠNIK (S)hujšajmo z Novim tednikom iri Radiem Celje ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Hujšarji so se po dopustih znova stehtali Akcija naše medijske hiše (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je uradni konec doživela že junija in takrat smo zadovoljni poročali, da so hujšarji od marca do junija skupaj izgubili skoraj 200 kilogramov. 19 udeležencev se je takrat še kako dobro zavedalo, da je pred njimi nov izziv - ohraniti težo. Tako so se odločili, da se bodo po poletju in dopustovanju znova srečali. Dan D za popoletno tehtanje je bil torek. Seveda nas je najbolj zanimalo, kako je poletje preživela zmagovalka akcije Majda Hrastnik. Kot se je izkazalo, je bila tudi med poletjem najbolj »pridna«. Če ji je tehtnica junija pokazala minus 19 kilogramov, sta med poletjem izpuhtela še dodatna dva kilograma. Brez trpljenja. »Kolo, ki sem ga dobila za nagrado, sem zamenjala za kolo s še nekoliko boljšo opremo in na njem sem preživela veliko časa. Od julija do danes sem prekolesarila vsaj 700 kilometrov, poleg tega sem vse poletje hodila v fitnes, tekala sem, tudi nordijsko hojo obožujem. Šport je postal moj način življenja,« je ponosno povedala Majda. Prav na gibanju je temeljilo njeno Ko je Majda Hrastnik po poletju stopila na tehtnico, se je njen obraz raz-legel v velik nasmeh in požela je bučen aplavz. Če je do junija shujšala za 19 kilogramov, je tehtnica zdaj pokazala minus 21 kilogramov. hujšanje, jedilnik je, kot je razložila, ostal praktično nespremenjen. In še to je dodala, da je bilo tokratno hujšanje - verjemite, v preteklosti je bilo poskusov že veliko - daleč najenostavnejše. Udeleženci akcije so se na torkovem srečanju strinjali, da je podpora strokovnjakov in ostalih hujšarjev še kako dobrodošla. Tako so se dogovorili, da se bodo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ponovno srečali 6. novembra ob 18. uri, se stehtali, pokomentirali rezultate in si dali spodbudo za ohranjanje zdravja v zimskih mesecih. Brez stradanja Z Majdo so se strinjali tudi ostali hujšarji. Kot se še dobro spominjajo, so nekdaj hujšanja predstavljala predvsem odpovedovanje hrani in stradanje, med delavnicami v okviru akcije pa so spoznali, da je to daleč od bistva hujšanja. Za dolgoročni uspeh je namreč treba spremeniti stil življenja, ki mora temeljiti na zdravi in redni prehrani ter obilici gibanja. »Res sem Prim. Jana Govc Eržen je na torkovem srečanju podala nekaj nasvetov, kako ohraniti želeno težo. Kot pravi, mora biti na jedilniku veliko sezonskega sadja in zelenjave, najboljša je doma pripravljena hrana, izogibati se je treba mastni, sladki in slani hrani, pri uživanju mesa in rib pa je treba prednost dajati kakovosti in ne količini. Jesti je treba večkrat na dan in manjše obroke, ključen obrok dneva je zajtrk. Ob tem je treba uživati dovolj tekočine, predvsem vode. Zdravje in ohranjanje teže sta seveda odvisna tudi od telesne aktivnosti, ki mora biti sestavljena iz aerobnih vaj, vaj za mišično moč in razteznih vaj. Hujšarji, ki so med akcijo postali tudi dobri prijatelji, se po številnih izgubljenih kilogramih dandanes z veseljem postavijo pred fotografski objektiv. Ob tem v smehu razlagajo, kako debelo pogledajo njihovi prijatelji, ko jim povedo, da so shujšali brez diete in da med hujšanjem nikoli niso bili lačni. Kilogrami se čez poletje niso kopičili Duši akcije Tatjana Tovornik Škornik in Jana Govc Eržen sta z deveto sezono akcije hujšanja izjemno zadovoljni. čez poletje pridobil dober kilogram in pol, a bistveno je, da je ta akcija meni in celotni moji družini popolnoma spremenila življenje, saj se je spremenila naša miselnost, zgodil se je premik v glavi,« je vzneseno razlagal Jurij Mlakar. Gibanje je tudi po akciji ostalo del Jurijevega življenja, ob bolj zdravi prehrani, ki vključuje obvezen zajtrk, pa je, kot je poudaril, njegovo počutje 400-krat boljše, kot je bilo nekoč. Krvni tlak ni več povišan, spet je v dobri kondiciji, psihično počutje je odlično. Kondicijo je čez poletje pridno pridobivala tudi Andreja Sivka, ki se je že prijavila na oktobrski 10-kilometrski tek v Ljubljani. Podobnih izkušenj je še veliko, izpostaviti pa moramo, da poletje ni škodilo prav nobenemu hujšarju, saj so prav vsi - dekagram gor ali dol - uspeli obdržati junijsko težo. Glavna misel na zdravje Tako ni čudno, da sta glavni motivatorki naših hujšarjev, zdravnica prim. Jana Govc Eržen in Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, izredno ponosni. Prepričani sta, da bo letošnjim udeležencem akcije nov življenjski stil uspelo ohranjati še naprej in da jih tudi zima, ko so dnevi kratki, hrana pa običajno nekoliko bolj kalorična, ne bo ustavila. »Telesna aktivnost mora ostati, kljub zimi lahko hodimo ali tečemo, na voljo je veliko zimskih športov, prav tako je velika ponudba dvoranskih športov, na primer aerobika,« jih je spodbudila Govc Erženova in dodala, da mora biti v ospredju predvsem misel na ohranjanje zdravja in ne štetje kilogramov. Izredno pa je hujšarje razveselila z »dovoljenjem«, da se enkrat na teden pregrešijo. »En dan na teden jejte in počnite, kar vam srce poželi. Lahko pojeste kos torte, tudi kos ocvrtega mesa, od tega se ne boste zredili, samo ne pretiravajte. Tudi kakšen dan počitka od športa potrebuje telo.« ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Gloripops metražne tkanine - novo v Celju V EK centru je nedolgo nazaj svoja vrata odprla trgovina Gloripops, ki ponuja vrhunske metražne tkanine evropskih in svetovnih proizvajalcev po ugodnih cenah in na enem mestu. Pri njih najdete domala vse - bombažne tkanine, tiskane viskoze, jersey s tiskanimi motivi za majice in obleke, jacquard za kostime, jeans, umetna krzna, saten, elastične materiale ... Ponujajo tudi številne novosti, kot so pralna 100-odstotna runska volna in »potiskane bombaže« Teta Ema, ki je edinstven takšen program v Sloveniji. Gloripops ponuja veliko izbiro materialov s certifikatom Oeko-Tex standard 100 - materiali s tem certifikatom so testirani in ne vsebujejo škodljivih substanc. Poleg metražnih tkanin lahko pri njih poizkusite Pletenine Špenko. Gre za družinsko podjetje, ki je na slovenskem trgu prisotno že 40 let in je leta 2002 kot znak kakovosti in sledenja modnim smernicam pridobilo znak slovenske kvalitete SQ. 16 NASA TEMA NOVI TEDNIK Izobrazba j Številčno upadanje generacij, ki zaključujejo osnovno šolo, v Sloveniji že nekaj let sivi lase srednješolskim ravnateljem in učiteljem. Kot iz leta v leto kažejo podatki, se vedno manj dijakov še najmanj pozna gimnazijam, saj se je s širjenjem mreže gimnazij občutno povečal tudi delež mladih, ki nadaljujejo izobraževanje v splošnem gimnazijskem programu. S tem na nek način za štiri leta prelagajo svojo poklicno odločitev. Kot je slišati vse bolj glasna opozorila, pa je ožanje skupine dijakov, ki končajo srednješolske strokovne programe, tudi eden od razlogov za manjši vpis v naravoslovne in tehniške študijske programe. A ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe, je ta šele vstopnica na trg dela, ki pa je danes za mlade izjemno negotov. Število tistih, ki po zaključeni osnovni šoli izberejo neposredno poklicno pot, je res iz leta v leto manjše, a to gre pripisati tudi številčnemu upadu generacij, saj je število dijakov v Sloveniji od šolskega leta 1998/99 do letos padlo kar za skoraj 30 tisoč oziroma s 106.536 na 78.290. V Sloveniji tako zaenkrat še ne moremo govoriti o poklicih prihodnosti in poklicih, ki usihajo - a kot opozarjajo v srednjih šolah, bi z malo bolj premišljeno izobraževalno strategijo in ureditvijo trga dela v državi vsi le pridobili. IVANA STAMEJČIČ, foto: GrupA Irena Posavec: »Naši dijaki se s petim predmetom na maturi lahko vpisujejo na univerzitetni študij, povsem odprta so jim vrata v visoke in višje strokovne šole. Morda je problematično to, da prevelik delež generacije sili v gimnazije, kjer je v procesu izobraževanja predolgo samo splošno znanje, manjka pa specifičnih strokovnih znanj. Pri srednjih strokovnih programih ta znanja namreč so. Morda je prav zaradi prevelikega deleža gimnazijcev v preteklih letih usihal vpis v naravoslovne in tehniške študijske programe. Čeprav v Celju to razmerje vseeno še nekako vzdrži - za primerjavo z Ljubljano, kjer je delež gimnazijcev že presegel polovico generacije - pri nas ostaja nekje pri dobrih 30 odstotkih gimnazijcev.« Irena Posavec pred učno nizko energetsko hišo, ki jo gradijo dijaki. Graditi nam ne morejo Kitajci Razpad gradbeništva ni bistveno vplival na odločitve mladih - Na Celjskem še vedno ogromno malih gradbincev V sklopu Šolskega centra Celje že peto leto deluje Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja. So glede na spremembo imena v šoli že takrat zaslutili negotovo prihodnost gradbeništva in izobraževalnim programom dodali še varovanje okolja kot tisto področje, ki prinaša poklice prihodnosti? Ravnateljica Irena Posavec se sicer strinja s tem, da varovanje okolja prinaša vrsto poklicev prihodnosti, a gradbeništva ne meče v koš. Kljub današnji krizi, ki jo merimo zlasti po propadanju velikih gradbincev, je namreč ta dejavnost tudi na našem območju še kako živa. »In tako mora tudi ostati. Gradbeništvo je ena tistih panog, kjer država nikakor ne more biti v celoti odvisna od uvoza.« Šola izobražuje mlade v sedmih različnih programih. To so 4-letna programa gradbeni in okoljevarstveni tehnik, 3-letni programi, kjer letos prvič ne izobražujejo bodočih zidarjev, zato pa je več kot lani vpisanih bodočih tesarjev, pečarjev-keramikov in izvajalcev suhomontažne gradnje, ob tem pa še 2-letni program pomočnika pri tehnologiji gradnje. Lani je bilo v šoli 392 dijakov, letos jih je 370. »Vendar se je upad vpisa zaradi krize v gradbeništvu začel že dve, tri leta nazaj. Letos je celo spet 10 dijakov več vpisanih v prvi letnik kot lani, ko smo imeli 92 prvošolcev v vseh programih,« pravi Irena Posavec in dodaja, da so lani imeli oddelek in skupino gradbenih tehnikov, letos pa zgolj oddelek. »To bo morda problem med šolskim letom, ker ne bodo mogoči prepisi iz drugih programov. Lani smo med šolskim letom dodatno vpisali kar šest dijakov.« Vpis se za vas začne že s februarskim informativnim dnevom, takrat dobijo de-vetošolci prvo sliko o šoli in izobraževalnih programih, kajne? Res je, a za Celje lahko rečem, da tudi v najboljših časih razcveta gradbeništva več kot dveh oddelkov gradbenega tehnika nismo imeli. Menim, da je gradbeništvo le specifično področje, ki prav na široko nikoli ni pritegnilo mladih. Morda je to naša specifika, saj se je vpis v programe gradbeništva v nekaterih drugih delih Slovenije tudi prepolovil. Pri nas se recimo v šolo zdaj vpisujejo že tretje generacije iz istih družin. Gradbeništvo je in mora ostati vodilna gospodarska panoga vsake države. V skupnem delu informativnega dneva zato mladim vselej povem, da je to edino področje, kjer izdelkov ne bomo mogli uvažati. Ali nam bodo gradili gradbinci z juga in severa ali pa bomo gradili sami, Kitajci nam ne bodo nikoli. Je pa res, da to ni odvisno od nas v šolstvu, pač pa od tega, kako pametna je država in kako ureja to področje. Sicer pa si dijaki ogledajo tudi šolo, zlasti šolske delavnice, in spoznajo, kaj jih čaka jeseni. Šola velja za zelo odprto v okolje. Tako ste tudi s sodelovanjem pri obnovi hiše, v kateri je živela Alma Karlin, dijakom dali priložnost, da teoretično znanje preverijo v praksi. Z obnovo Almine hiše smo končali v lanskem šolskem letu, morda bo zdaj sledilo še kaj v okolici hiše. Takšna dela radi opravljamo in eden zadnjih takšnih primerov je sodelovanje s Hišo kulture Celje, ko so naši dijaki izdelali scena za gledališko predstavo Žabe. Prav se mi zdi to, da na primer dijaki ne režejo lesa v nič, da ne izdelujejo izdelkov zgolj zato, da se nekaj naučijo, ampak, da se ti izdelki tudi kasneje uporabijo. Nenazadnje imamo ob šoli tudi svojo nizko energijsko hišo, za promocijo in seveda za učenje. Tehnologija gradnje se zadnja leta močno spreminja, v ospredju je energetsko manj potratna gradnja. Temu verjetno prilagajate tudi učne programe? V Sloveniji so pečarji, tesarji in izvajalci suhomontažne gradnje še vedno tradicionalno domač kader. Tukaj so potrebna specifična znanja in v teh programih imamo ves čas sprejemljiv vpis. Učitelji morajo slediti novitetam in prav zaradi tega smo se povezali s podjetjem Lumar, ki nam je doniralo konstrukcijo za hišo, naši dijaki pa skupaj z njimi ter zunanjimi sodelavci iz Lumarja hišo zdaj dograjujejo. Je razpad slovenskega gradbeništva vplival tudi na podeljevanje kadrovskih štipendij oziroma sklepanje učnih pogodb, ki jih morajo imeti vaši dijaki? Za kadrovske štipendije se dijaki tudi v časih dualnega sistema niso navduševali, saj so menili, da si tako na nek način zvežejo roke. Cenzus za državne štipendije je bil dokaj širok in večina dijakov je prejemala te, zato tudi dejansko ni bilo potreb po tem, da bi iskali štipenditorje. Zdaj se seveda slika spreminja, saj državnih štipendij za mladoletne ni več. Res pa je, da nikoli ni bilo težav z učnimi pogodbami oziroma opravljanjem prakse. Pri nas imajo namreč prav vsi programi obvezno delovno prakso in na Celjskem je ogromno manjših gradbincev, za katere morda sploh ne vemo, a so na trgu že leta. Vidimo samo Vegrad, Ingrad, CMC, Nivo in druge velike, na male pa se pozablja. Včasih ste v šolskih delavnicah veliko delali »za izven«, za prodajo. Kako je s tem zdaj? To se močno spreminja. Dejstvo je, da je izdelava za prodajo dijakom škodovala. Če bi bil šoli izziv samo prodati čim več opek, potem bi bilo to slabo, saj se dijaki ne bi izučili različnih opravil. Z veseljem pa še vedno sprejmemo kakšno unikatno naročilo za specifičen betonski izdelek, recimo vrtno ograjo po možnosti čimbolj nenavadnih oblik in dimenzij. Skupaj s strojniki jo izdelamo od začetka do konca - od načrta po želenih merah do končne postavitve. Lahko na varovanje okolja gledamo kot na tržno nišo za prihodnost? Program okoljevarstvenega tehnika se je lepo prijel, pri nas imamo vseh pet let po en oddelek. Katalogi znanj za ta program, ki so narejeni na ravni države, so bili precej ohlapni in od šole je odvisno, kako jih izvede. Zato so se morali tudi učitelji veliko učiti, zlasti pa je bila ves čas v ospredju želja, da izobražujemo za poklic in da bodo dijaki znali nekaj konkretnega delati. Da bodo v resnici zaposljivi in ne da bodo zgolj nekaj vedeli. Delo jih čaka v urbanizmu, komunalnih službah, občinskih službah za urejanje prostora ter v proizvodnih podjetjih. Spomladi ste se poslovili od prve generacije, ki je zaključila šolanje. Kako vam je uspelo z zaposljivostjo maturantov? Težko rečem, saj je zgolj eden ostal na domači ekološki kmetiji, vsi ostali nadaljujejo študij. A razpon njihovih izbranih študijskih programov je zelo širok, saj sega od biotehnične fakultete do fakultete za gradbeništvo, urbanizma, varstva okolja in strojne fakultete. Torej bo zaposljivost mogoče preverjati šele po zaključku študija? Praviloma je iz vseh 4-letnih tehniških programov zelo malo zaposlitev takoj po srednji šoli. Večina maturantov nadaljuje študij, morda se trije, štirje na generacijo ne vpišejo naprej. Zato tudi večno tekmovanje z gimnazijci in v šoli smo vedno na meji med tem, da jim zagotovimo dovolj splošnega znanja, da lahko na primer izberejo tudi arhitekturo, in hkrati tudi toliko strokovnih znanj, da se tudi dejansko lahko zaposlijo ob zaključeni srednji šoli. NOVI TEDNIK NASA TEMA 17 e vstopnica na trg dela Iztok Leskovar: »Ideje, kako naprej, so vedno, nenazadnje jih trg pričakuje in tudi narekuje. Danes je zlasti v manjših lokalih potreben >multipraktik<, človek, ki se ob osnovnem poklicu spozna še na druga dela in tu je še veliko odprtih možnosti. A trenutno je trend v izobraževanju vse zminimalizirati. Šole smo doživele velike reze v proračunih in pri nas je problem zagotavljanje denarja za normalno poslovanje. Naše šolanje je namreč v primerjavi z drugimi dokaj drago. Potrebujemo opremljeno kuhinjo z vsemi aparati - konvektomati, pečice, hladilniki ter pomivalni in pralni stroji so veliki porabniki energije, tu so še čistilna sredstva. Poleg tega se kuhanja lahko naučiš le, če sam poskusiš, ne tako, da gledaš učitelja. Za pripravo zrezka ni dovolj, da ima kos mesa v rokah učitelj, ampak mora imeti svoj kos vsak bodoči kuhar - sicer bi jim lahko zavrteli tudi videoposnetek. Tega pri obračunu glavarine, po kateri smo zdaj financirani, nihče ne upošteva.« Iztok Leskovar z dijaki med »vajo v živo« Vselej odloča gost Od vzornih delodajalcev do takšnih, kjer razmere spominjajo na Divji zahod - Izučeni kuharji in natakarji odhajajo celo v druge poklice Tudi po podatkih zavoda za zaposlovanje veljajo že nekaj let vsi poklici, za katere se mladi šolajo v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, za zelo iskane. Če poenostavimo - povpraševanje po kuharjih in tudi natakarjih je zelo veliko, a vprašanje je, koliko so delodajalci pripravljeni in sposobni ponuditi zaposlenim in kako družba te poklice v resnici ceni. Ocena je, da veliko premalo, če naj bo prihodnost Slovenije res v turizmu. »Enkrat se bo sedanje razmerje moralo spremeniti v prid vsem tistim, ki svoje delo odlično obvladajo,« je prepričan ravnatelj Iztok Leskovar. »Naša šola izobražuje mlade v 3-letnem programu gastronom hotelir, kjer se izšolajo kadri za kuhinjo in strežbo, torej kuharji in natakarji. Sledi program gastronomija, v katerem po sitemu 3+2 pridobijo naziv tehnika, ob tem pa seveda šolamo tudi gastronomsko turistične tehnike, kjer se program zaključi s poklicno maturo,« pravi Le-skovar in dodaja, da je ta program namenjen tistim, ki želijo v prihodnosti delati kot vodje turizma ali gostinstva ali pa nadaljevati študij. Zaključek namreč omogoča vstop na trg dela ali nadaljevanje študija. »Vsi naši programi so prenovljeni in prilagojeni evropski zakonodaji tako, da imajo kreditne točke in ni problemov z nadaljevanjem izobraževanja ali zaposlitvijo v drugih evropskih državah.« Za vašo šolo že nekaj let velja, da veliko sodelujete s tujino. Zadnje desetletje zelo intenzivno, naš standardni partner je Španija s hoteli Kempinski, kjer naši dijaki opravljajo prakso. Ker nismo dovolj veliki, smo oblikovali konzorcij sorodnih šol in zdaj prakso zagotavljamo tudi za dijake drugih šol. Opravljajo jo v Španiji in na Malti, sicer pa so naši učitelji izkušnje nabirali tudi po Irski, Angliji, Avstriji in Nemčiji. No, dijaki tudi v Avstriji in Nemčiji, vendar se to ni izkazalo za dobro. Tam namreč potrebujejo pomoč pozimi, a naš šolski sistem tega ne dopušča, saj je praksa v poletnih počitnicah, ko ni obveznosti v šoli. Tako gre kar za dvojno izpopolnjevanje, v stroki in hkrati tudi jezikovno ... Naši dijaki delajo v kuhinji, strežbi, pri urejanju hotelov in sprejemu gostov, tako da je zajeta celotna veriga. Drugi vidik je seveda tudi jezikovno izpopolnjevanje, kjer je zlasti v Španiji zelo zanimivo, saj tam v turizmu delajo ljudje z vsega sveta. Glavni pogovorni jezik je sicer angleščina - a daleč od knjižne. Glede tujih jezikov pri nas učimo angleščino, nemščino in italijanščino, zadnja štiri leta pa tudi ruščino. Zlasti iz Rogaške Slatine so prišle te pobude in za dijake smo takoj pripravili tečaj ruščine za oddelke evropske globalne dimenzije v tretjem letniku. Uspešen zaključek tečaja sicer ni pogoj za dokončanje letnika, je pa dijakom zanesljivo dobra popotnica. Kako dejstvo, da šolate za zaposljive poklice, vliva na vpis dijakov? Z vpisom smo kar zadovoljni - smo ena redkih šol, ki beleži porast in ne upada. Je pa res, da je pred štirimi leti interes za naše poklice strahovito padel, saj smo izgubili celoten oddelek dijakov. Zatem smo se maksimalno angažirali za promocijo tudi v poklicnem usmerjanju osnovnošolcev in izpad v štirih letih nadoknadili, saj se letno k nam vpiše po 10 do 15 dijakov več in letos jih imamo 180 v prvih letnikih. Res pa je, da je takratni upad vpisa po svoje sovpadal tudi z najbolj številčnim upadom generacije. Za naše poklice namreč velja, da nismo tren-dovski, da niso enkrat zelo modni, drugič pa povsem pozabljeni. A izobražujemo za poklice, ki danes na trgu niso tako cenjeni, kot bi morali biti. To je sicer zelo odvisno od delodajalca, saj imajo eni zadeve zelo urejene, pri drugih pa je pravi Divji zahod. Ko so dijaki enkrat na trgu dela, se zdi, da so škarje narobe razprte. Ob velikem povpraševanju je namreč delo kuharjev in natakarjev praviloma slabo plačano, čeprav je fizično in glede delovnega časa zelo zahtevno? Nobena izobrazba ni zagotovilo za dobro plačo že ob prvi zaposlitvi. Dijake učimo, da je izobrazba zgolj vstopnica na trg dela, potem pa se izkazuješ z znanjem in ne s papirjem. A mislim, da je naše spričevalo dobra popotnica in da delodajalci točno vedo, kaj lahko pričakujejo od naših dijakov. Od tu naprej pa je stvar posameznika, koliko je pripravljen storiti, da postane nepogrešljiv del delovnega procesa, da delodajalec ugotovi, da je zanj nepogrešljiv in da bo slej ko prej dobil za svoje delo tudi dobro plačilo. Če so kuharji še cenjeni, je poklic natakarja še bolj razvrednoten. V lokalih v glavnem strežejo dijaki in študenti ... Vsak, ki dobi surov zrezek ali neustrezno pripravljeno hrano, to takoj ugotovi, kar se postrežbe tiče, pa smo ljudje različni. Enim je vseeno, če naročijo nekaj, dobijo pa kaj temu podobnega ali pa povsem drugega. Bolj gledajo na to, kdo jim postreže. Če dobiš rdeče vino napačne temperature v neustreznem kozarcu, ti gotovo ne more prijati - ampak večina se na to ne ozira, tisti, ki pa, pa se v tak lokal ne vrnejo. Manjši lokali mesečno menjavajo natakarice, ki so pomanjkljivo oblečene, a vendar so glavni magnet za promet v lokalu. Od nas, gostov, je odvisno, ali bo tako še dolgo. Kaj nam več pomeni? Trg ponudbe in povpraševanja vedno deluje. Je to res zgolj stvar razmerij med gosti in lokali? Kar se tega tiče, seveda šola nima nobenih pristojnosti. Smo pa v zadnjem času veliko delali na urejanju odnosov z delodajalci. Tako jim dajemo nalepke, da so naši partnerji, oni pa nam sporočajo, kako so zadovoljni glede znanja in obnašanja naših dijakov. Povemo jim, kakšna so lahko njihova pričakovanja. Na prakso namreč ne prihajajo izoblikovani delavci, ampak je ta del učnega procesa in delodajalec sodeluje pri oblikovanju bodočega kuharja ali natakarja. Zelo velikokrat dajemo našim dijakom tudi možnost »žive vaje«, da strežejo na prireditvah, ki so pripravljene na visoki ravni, in tako teoretično znanje dopolnijo z nastopom v praksi. So na Celjskem že primeri, ko delodajalci cenijo svoje zaposlene? Na Celjskem se nam v glavnem ni treba sramovati gostinskih storitev, a definitivno so ob odličnih gostincih tudi takšni, ki so zrasli v drugih dejavnostih in se v gostinstvo preusmerili. Njihova pričakovanja so včasih prevelika, porabijo ogromno denarja, pozabijo pa na malenkosti. Vendar tudi nekateri od njih prihajajo k nam po nasvete. Sčasoma se bo pokazalo, da je znanje treba plačati. Približuje se čas, ko ne bo dovolj, da nekdo le govori, kako je nekaj treba, ampak bo moral to znati tudi narediti. Odliv izšolanega kadra v tujino je zadnje čase zelo aktualen tudi v gostinstvu, kajne? Dosti je takšnih primerov, žal pa je tudi veliko takšnih, ko mladi pobegnejo iz poklica. Veliko naših zelo uspešnih dijakov, ki so osvajali priznanja na tekmovanjih, zdaj svojega poklica ne opravlja več. Eden naših izjemno dobrih dijakov je zdaj na primer poštar - imel je smolo, da je naletel na slabega delodajalca. Zanj sem resnično prepričan, da bi zrasel v vrhunskega strokovnjaka, če bi imel več sreče na začetku poklicne poti. Ob tem veliko naših odide tudi v Ameriko, Španijo ali na turistične križarke v Sredozemlje in se potem čez desetletje ali več, ko jim uspe nekaj privarčevati, vračajo in skušajo začeti na svoje. Dejstvo je, da dokler ne bomo doma zagotovili ne razkošnih, ampak normalnih pogojev na trgu dela, tako dolgo se nam slabo piše. In to vsem nam. Življenje s cistično fibrozo polno rekreacije Desetletna Anja Jambrovič prva novorojenka v celjski porodnišnici leta 2002 Anja Jambrovič z mlajšim bratom Matevžem in s staršema živi v Florjanu pri Šoštanju. Poleg vseh šolskih obveznosti svoj prosti čas rada preživlja aktivno, še raje pa bere pustolovske knjige in slika. Prav po zaslugi rednega in intenzivnega »športanja« je danes živahna desetletnica, ki se kljub cistični fibrozi prav nič ne razlikuje od vrstnic. Zdravniki so simptome najpogostejše dedne bolezni belcev odkrili že ob Anjinem rojstvu, zato je morala zdravljenje takoj nadaljevati v ljubljanski bolnišnici. Starša sta bila presenečena ob postavitvi diagnoze, saj v družni še nihče ni imel tovrstne genske bolezni, ki prizadene dihala in prebavila. V preteklosti je veliko otrok umiralo starih le nekaj let, ker je bilo stanje njihovih pljuč tako slabo, da so podlegli že zaradi navadne pljučnice. Danes stroka ve, da so imeli cistično fibrozo, ki je takrat še niso poznali in zdravili, zato je prav mogoče, da je bil med njimi tudi kašen Anjin prednik. Na srečo je zdravstvo tako napredovalo, da lahko danes zdravniki z različnimi terapijami in zdravili bolezen omilijo, čeprav zdravil, ki bi jo pozdravile, še ni. Anja je tako razigrana desetletnica, ki se od vrstnic razlikuje le po tem, da je njena trebušna slinavka nekoliko bolj lena kot druge, kar pomeni, da ima gostejšo sluz. Zaradi tega po vsaki jedi zaužije tabletke, v katerih so encimi, saj jih njeno telo ne proizvaja dovolj. Anja je s cistično fibrozo brez posebnih težav živela devet let. Obiskovala je pe-diatrinjo, vsake tri mesece pa je odšla na preventivni pregled v ljubljansko bolnišnico. Lani novembra se ji je stanje iznenada nekoliko poslabšalo, zato se je štirinajst dni zdravila v bolnišnici, še danes pa si ni povsem opomogla. Gibanje način življenja Otroci slanega poljuba, kot imenujejo otroke s cistično fibrozo, ker pri potenju izločajo veliko soli, se morajo veliko gibati, da »trenirajo« svoja pljuča. Anja tako z družino kolesari, smuča in planinari. Trenirala je tudi tenis in nogomet, trenutno pa namizni tenis. Poleg tega obožuje živali, zato ni nič čudnega, da si želi postati Družina Jambrovič veliko časa preživi aktivno v naravi, občasno pa se zabava tudi ob družabnih igrah. oskrbovalka v živalskem vrtu. O poklicu veterinarja ne razmišlja, ker sovraži kri in žile. Med živalmi ima najraje divje mačke, tigre in leve, čeprav je lastnica psa in si želi imeti še enega. »Na žalost me veselijo dejavnosti, kjer ni fizične aktivnosti, in sicer branje in umetniško ustvarjanje,« potoži Anja, ki najraje riše in slika. Ena njenih umetnin je celo krasila strani v otroški reviji Cici- Cistična fibroza je najpogostejša genetska bolezen, ki prizadene žleze, ki izločajo sluz zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Prizadete so tudi žleze znojnice. V Sloveniji se vsako leto rodijo 3 do 4 otroci s cistično fibrozo. Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! ban, zdaj pa visi na domačem hodniku. Med knjigami ima najraje pustolovske, kar ni nič čudnega, saj je z družino prečesala že dobršen del sosednjega hribovja, od Uršlje gore do Smrekovca. Jambrovičevi imajo v načrtu osvojiti še Triglav, vendar nekoliko kasneje, ko se bo suvereno na svoje noge postavil še najmlajši član družine, na katerega je Anja še posebej ponosna. Država nima posluha Pred časom je država še krila stroške vseh zdravil, ki jih ni malo, zdaj, ko naj bi varčevala, pa morajo Jam-brovičevi polovico stroškov kriti sami. Država tako pri 100 bolnikih s cistično fibrozo, kolikor jih je v Sloveniji, privarčuje nekaj tisoč evrov letno, kar ni bistven prihranek, družinam pa bi brezplačna zdravila pomenila veliko. Jambrovičevi ne vodijo evidence, koliko stanejo vsa zdravila in pripomočki, vendar vsekakor cena nakupa membrane za inhaliranje, tablet in inha-latorja ni zanemarljiva. »Za nov inhalator, ki je stal 600 evrov, je država prispevala 100 evrov, 100 evrov pa je prispevalo še društvo Di-hec,« razložita starša, ki jima ni prav nič težko, če vesta, da s tem pomagata svoji prvorojenki. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA ZVESTI NAROČNIKI Časopis dveh družin Novi tednik berejo v Mozirju in Belih Vodah Marija in Ivan Remic. In seveda Novi tednik. Marijo in Ivana Remica iz Mozirja, ki sta naši »novo-tednikovski« družini zvesta že več kot pol stoletja, smo v sončnem popoldnevu zmotili med kuhanjem marmelade. Sicer slive niso bile domače, ker letos pač niso obrodile, ampak že bežen pogled na velik vrt in urejenost hiše je dal vedeti, da je v prijetni hiši praktično v središču Mozirja velikokrat slišati »domače«. Remičeva sta leta 1970 kupila parcelo v takrat še veliko manjšem Mozirju, pet let kasneje pa je nova hiša, ki sta jo dogradila s precejšnjim odrekanjem in garanjem, ponudila prijazno zatočišče 4-članski družini. »Hudo je bilo, a smo kar tiščali,« sta s smehom obudila spomin na dni, ko je v Mozirju rasla nova hiša. Ivan, sicer doma iz Šmartnega ob Dreti, je bil na domači posesti določen za dediča, vendar se žena ni odločila za selitev v Šmartno, zato sta si stanovanje uredila pri enem od zasebnikov, kjer sta živela 11 let. Ivan je bil zaposlen v Litostroju, kar je seveda pomenilo izredno zgodnje vstajanje in naporno vožnjo. Potem je delo našel v Gorenju, nato v BSH, zadnjih deset let pa je v mozirski šoli opravljal naloge hišnika. »Vse zna narediti,« ga je pohvalila Marija, ki prihaja iz Šmihe-la. Pri znanem mozirskem mojstru Žovletu se je izučila za krojačico in se zaposlila v Elkroju. Zaradi bolezni je prekinila delo, nato pa ga je ponovno našla v Gorenju. Najprej za strojem, čemur je sledilo osem let pisarniškega dela, upokojitev pa je znova dočakala v Elkroju. Zgodbe življenja Remičeva sta podobno kot številni upokojenci med tistimi, ki nimata veliko časa. Še vedno neumorno delata, kar dokazujejo hiša, vrt brez plevela in čudovite rože, hkrati pa sta prizadevna sodelavca različnih mozirskih društev - od upokojenskega do borčevskega. Marija rada prepeva, aktivna je pri kmečkih ženskah v rodnem Šmihelu. »Vsepovsod sva že bila, le pri ciganih še ne,« se je prešerno nasmejal Ivan, ki je prebolel hudo bolezen in bi lahko bil pravi vzor odločnosti in borbe proti raku. Danes ga nič ne ustavi, ko je treba na pot. Seveda peš. S prijateljem sta prehodila vse okoliške hribe in poti. Kilometrov, tudi ko se z upokojenci odpravi na katero od številnih peš »tur«, ne šteje več. Čeprav sta v hiši sama, s posebno ljubeznijo govorita o štirih vnukih in obeh otrocih. Hčerka je poročena na večji kmetiji v Belih Vodah, sin z družino živi na Ljubnem. In ko smo že ravno v Belih Vodah, Marija pove, da tudi tam berejo naš časopis. »Sama komaj čakam na Novi tednik. Poštar prihaja bolj pozno in včasih se zgodi, da mora kosilo malo počakati, da lahko preletim naslove. Potem preberem čisto vse. Od dogajanja po regiji, kjer me še posebej pritegnejo domače novice, do reportaž in kronike, tudi borzo dela preberem, pa >ohceti< na zadnji strani ... Potem je na vrsti Ivan, ki časopisa ne bere tako natančno, temveč bolj tisto, kar mu je všeč. Nato vsak izvod roma še v Bele Vode,« je pripovedovala Marija in spomnila na še eno naših akcij, ki smo jih podarjali naročnikom in jih seveda še vedno. Pred leti smo se na- mreč skupaj odpravljali na izlete po regiji. Tako so se pletle niti pogovora v mirni ulici v Mozirju. Znova smo bili veseli, da s časopisom razveselimo naročnike, še bolj pa, ko spoznavamo, koliko pridnosti, delavnosti in dobre volje se skriva v ljudeh, ki se štejejo med prijatelje Novega tednika. URŠKA SELIŠNIK Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Urška Selišnik je med najstarejšimi bralci, ki smo jih izžrebali v Novem tedniku, tokrat obiskala zakonca Remic iz Mozirja. NOVI TEDNIK KRONIKA 19 Lojz ni prav »posebna perla«? Sojenje zaradi drog še naprej na mrtvi točki V več kot dveh mesecih se Marija in Konrad Kamenik ter Alojz Založnik in Sašo Fijavž z odvetniki in s tožilci niso uspeli dogovoriti o sporazumu o priznanju krivde zaradi prekupčevanja z mamili. Pravzaprav se niso niti začeli dogovarjati, kot je to pričakoval sodnik Marko Brišnik glede na predloge njihovih odvetnikov na naroku pred sodnimi počitnicami, ko so govorili ravno o tem. Malce nejevoljen jim je dal še eno priložnost in čas, da se o tem izrečejo - do 25. oktobra. V združbi je obtožen kot vodilni člen tudi Kristijan Kamenik, ki pa ga na celjsko sodišče vsaj še nekaj let najverjetneje ne bo, saj prestaja zaporno kazen zaradi peča-nja z mamili na Hrvaškem. Kazen naj bi prestal šele leta 2016. Pri kaznivem dejanju, ki naj bi ga storili vsi skupaj v Sloveniji še v devetdesetih letih in zaradi katerega bi jim sodili, naj bi preprodajali heroin, marihuano in ekstazi. Vendar je takšna časovna oddaljenost tudi razlog, da je Brišnik dovolil možnost pogajanj o priznanju kazni. In zakaj se odvetniki s svojimi strankami o tem že niso dogovorili v času počitnic, je spraševal sodnik. Zaradi počitnic. In tudi zato, kot se je izrazil eden od odvetnikov, ki je ocenil takšno vprašanje sodnika kot enako vprašanju, zakaj ta obravnava ni bila razpisana že lani: »Tale moj Lojz ni prav >posebna perla<. Mora pač dojeti, kaj takšno pogajanje pomeni, a mu očitno ne >potegne<.« Obtoženi so se očitno spoznali na (domnevno) prodajo droge, nekoliko težje pa razumejo, da bi jim priznanje krivde lahko prineslo nižje kazni ...« Odvetnica Fijavža pa menda ni imela dovolj časa, da bi si dobro pogledala kazenski spis, saj so jo po uradni dolžnosti kot zagovornico določili šele pred kratkim. Medtem ko se Fijavž, Založnik in Kamenik mlajši v Celju branijo s prostosti, so Marijo Kamenik pripeljali vklenjeno iz pripora, kjer je zaradi drugega primera, prav tako povezanega z drogo. Ravno Kamenikova ni bila najbolj navdušena nad tem, da bi priznala krivdo, vendar je njen odvetnik v sredo jasno povedal, da če bodo ostali pristali na tak dogovor, bo tudi ona. SŠol, foto: SHERPA Obtoženi so bili pred leti tudi obsojeni na visoke zaporne kazni, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in sojenje vrnilo na začetek. Marija Kamenik. V ozadju (z leve v prvi vrsti) Sašo Fijavž, Alojz Založnik in Konrad Kamenik. Zagovor zaradi bolnega psa - drugič Prvič je primer zastaral Ivan Matoša, ne le v Celju, ampak tudi drugod znan po svoji prodaji psov v Škofji vasi, je tokrat spet moral na Okrajno sodišče v Celju. Lani naj bi ženski z območja Ljutomera prodal bolnega jorkširskega terierja. Psička so nekaj dni po prodaji morali uspavati. Zaradi enakega primera so Matoši sodili v Celju že pred dvema letoma, a se je takrat izmazal, saj je kaznivo dejanje zastaralo. Tokrat tožilstvo navaja, da je decembra lani Ljutomerčanka pri njem kupila psa za 250 evrov na podlagi oglasa, ki ga je našla na spletu. Psa, starega nekaj tednov, ji je izročil pri avtobusni postaji v Celju, ko naj bi ji dejal tudi, da ima pes rodovnik in da ji bo posredoval vse ostale dokumente. Tako je navajala lastnica psa v junijskem zaslišanju. Takrat naj bi Matoša celo pristal na poravnavo in se dogovoril za plačilo odškodnine, a ker denarja ni nakazal, se je začelo sojenje. Čeprav je dejal, da ni mogel plačati, saj je bil v tujini, ga je sodnica poučila, da je imel dovolj časa, saj je od poravnave minilo že dva meseca. Lastnica psa je spomladi še dejala, da naj bi ji Matoša grozil, kar pa obtoženi zanika, enako tudi to, da je govoril o rodovniku. »Ve se, da noben pes, ki ima rodovnik, ne stane manj kot 500 evrov,« je govoril v bran. Na sodišču sploh ni imel odvetnika, »ker ni imel časa ga poklicati«, privedli pa so ga policisti, saj ga na zadnjem dogovorjenem roku za obravnavo ni bilo. Sojenje se bo nadaljevalo oktobra, ko bodo Ivaničevo znova zaslišali, prav tako tudi veterinarko, ki je psa uspavala. Naj spomnimo, da sta Matošo pred dvema letoma na sodišče spravili Ljubljančanki, ki naj bi jima prav tako prodal bolnega psa. Tudi oni sta navajali podobne izjave kot v Ivan Matoša tem primeru lastnica psa iz Ljutomera in tudi to, da jima je grozil, ko sta mu sporočili, da je prodal bolnega psa, vendar se je obtoženi kazni izmaknil, ker je dejanje že zastaralo. SŠol Foto: SHERPA Oškodovanka je jorkširskega terierja k veterinarju odpeljala dva dni po nakupu pri Matoši, kjer so ga morali uspavati. Kot je sodnica v torek prebrala iz njene izjave, naj bi veterinarji sami dejali, da »so imeli s psi, ki jih je prodajal Matoša, že kar nekaj težav«. Višje sodišče o malomarnosti na urgenci Na Višjem sodišču v Celju naj bi bila danes seja oziroma obravnava primera Bojana Kajtne, ki je pred petimi leti umrl pred celjsko urgenco, ker so ga od tam po napotnico poslali v zdravstveni dom. Zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti so lani na celjskem okrožnem sodišču obsodili medicinsko sestro Darjo Šuper in tehnika Iztoka Žilavca. Šuperjeva je bila tista, ki naj bi pri vratih ambulante Kajtno odslovila in ga poslala po napotnico, Žilavec pa je bil takrat vodja sestrskega tima. Obema je sodišče dosodilo pogojno zaporno kazen v višini desetih mesecev. To pa pomeni, da jima te kazni v zaporu ne bo treba odslužiti, če v dveh letih po pravnomočnosti sodbe ne ponovita enakega kaznivega dejanja. Kot je dejala sodnica Ingrid Lešnik, je šlo za nedopustno ravnanje, a z najnižjo stopnjo krivde, vendar bi se oba morala zavedati, kako ravnati v danem primeru glede na svoje znanje in izkušnje. Ni poskrbel za varnost na delovišču Sojenje za odgovornost za smrt delavca, ki je življenje izgubil na gradbišču Kar nekaj burnih obravnav lahko pričakujemo v primeru Velenjčana Petra Previšiča, ki je v torek sedel na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča. Obtožnica mu očita ogrožanje varnosti, dobi lahko večletno zaporno kazen, a je vprašanje, če bo takšen tudi epilog. Delavec Pero Tunjič (delal je za njegovo podjetje) je leta 1998 padel z višine na gradbišču v Samoboru na Hrvaškem in umrl na kraju nesreče. Odgovornost za to naj bi nosil tudi Previšič, a krivdo zanika. Priznal pa jo njegov soobtoženi Anton Dobrovoljec. Dobrovoljca so zato v torek tudi obsodili na leto dni pogojne zaporne kazni. Obtožnica ga je bremenila, da - ko je bil na gradbišču - ni poskrbel za ustrezno zavarovanje delovišča. Delavci so delali na višini, saj so bili na podlagi številni jaški, skozi enega, ki ni bil zavarovan, je padel Tunjič in umrl zaradi poškodbe glave. Mile kazni ni dobil le zaradi priznanja krivde, ampak tudi zaradi olajševalnih okoliščin. Od tragedije je minilo že 14 let in vsa ta leta ga ta nesreča »mori« v spominu, je dejal sodniku. Smrt delavca obžaluje, da ga je nesreča pretresla, pa je kazal ves čas postopka. Medtem ko je z v torek izrečeno sodbo zanj sodni proces končan, pa se bo za Previšiča nadaljeval konec oktobra. Takrat bo znano, kdo je sploh Tunjiča poslal na Hrvaško. Kaj vse mu očitajo policisti? Kot je bilo mogoče razbrati iz predlogov obtožen-čeve obrambe za zaslišanja in dokaze v nadaljevanju postopka, je imelo Previ-šičevo podjetje o delu za njegove zaposlene pogodbo podpisano z Vegradom Vemontom in ti delavci bi po njegovem morali delati samo v Velenju. »Da je delavec >na Hrvatiji< sem izvedel šele, ko ga je >zmanjkalo<,« je Previšič dejal sodniku Martinu Jančarju. Oktobra naj bi tako zaslišali tudi takratno odgovorno osebo v Vemontu za varstvo pri delu. Ravno po njenem nalogu naj bi Previšič dokument o premestitvi delavca iz Velenja na Hrvaško podpisal šele dan po tragediji. Previšič bi se lahko spet znašel kmalu na sodišču, saj naj bi letos kršil številne pravice svojih delavcev. Med letoma 2006 do 2011 naj bi dejansko ali navidezno zaposloval državljane iz bivše Jugoslavije, so aprila navajali celjski kriminalisti. Ti so na različnih gradbiščih v Sloveniji opravljali gradbena dela ali pa so na podlagi lažnih listin in navidezno sklenjenih delovnih razmerij opravljali različna dela in opravila na črno in se navidezno zakonito gibali na območju Evropske unije. Delavcem naj ne bi plačeval prispevkov, plač in drugih prejemkov, ki jih je dolžan plačevati. Najmanj pet delavcev naj bi šikaniral, so mu očitali policisti. Puščal naj bi jih brez osnovnih sredstev za preživljanje, jim onemogočal dostop do osnovnih življenjskih dobrin ter jih spravljal v ponižujoč in neenakopraven položaj in jim celo grozil oziroma jih izsiljeval. SŠol Foto: SHERPA Petar Previšič in Anton Dobrovoljec 20 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Skoraj pozabljena preteklost Pred dnevi sem pred fasado Celjskega doma začuden obstal in prebral dvojezični napis v slovenščini in nemščini. V meni je ta napis obudil bridke spomine na dogodke v letih 1941 do 1945. Pričelo se je z nemškim letalskim napadom na vojaško letališče v bližini mojega doma v vasi Cerklje ob Krki. Čeprav je od 6. aprila 1941 preteklo že veliko let, se tega dogodka spominjam, kot da bi se zgodil včeraj. Takrat sem bil star devet let in sem hodil v tretji razred osnovne šole, kjer sem šolanje lahko nadaljeval šele po štirih dolgih letih nemškega taborišča. O tem obdobju svojega otroštva sem napisal prispevek pod naslovom Ukradeno otroštvo. Objavljen je bil v katalogu ob otvoritvi razstave v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani 24. oktobra 2001. Kug Jar d.o.o. 0,99^0.5 r vedeževanje, astrologija, fen g shul jsEraJoqinja k DACA KufOjlSgij» VMüitvilkd JASNA "-Kirc>l ciganske karte vedeievjlka Lea angolskPKJffijk ciganike icart? vedeževalka KARINA ctgamkp karte vadcicvdikâ ÜIA ciipnittf kani-vilinski ključi Pokličite nas cenejeï Po naključju je to bilo ravno ob šestdesetletnici pričetka izgona Slovencev iz Spodnjega Posavja in Obsotelja v številna taborišča v Nemčiji. Za razstavo sem pripravil nekaj dokumentov in predmetov. Imel sem tudi krajši intervju za Televizijo Slovenija. Zakaj je v okupirani in razkosani Sloveniji ravno tem krajem bila namenjena najbolj kruta usoda? Že poleti 1941 so po naših vaseh hodili ošabni Kočevarji in si izbirali svoje kmetije. Da gre zares, smo spoznali šele ob objavi nemških oblasti, da bodo prebivalce določenih krajev preselili v Nemčijo. Še pred tem so zloglasne rasne komisije ugotavljale rasno čistost in sprejemljivost za ponemče-nje, vendar to ni imelo posebnega vpliva na izgon. Vasi so želeli izprazniti, da se bodo tu, ob meji nemškega rajha in NDH, kjer bodo na braniku tisočletnega rajha, naselili Kočevarji. Ti so pričakovali, da bodo Kočevsko dobili nemški okupatorji, toda ta del je dobila Italija. Ko se to ni zgodilo, so se želeli preseliti v Nemčijo, vendar jih tja niso preselili, dali so jim slovensko zemljo, v Nemčijo pa so izgnali nas. Izgnali so celotne družine od dojenčkov do onemoglih starejših ljudi. Prva postaja naše kalvarije je bila na rajhenburškem gradu, kjer so vestno popisali odvzeto premoženje. Originalni zapisnik Ubernahmeprotokoll o prevzemu v korist Deutsche Ansiedlungs-Gesellschaft, z datumom 7. november 1941, hranim še danes kot dokument neljube usode. Popis je obsegal posest, živi in mrtvi inventar, pridelke, hišno opremo in celo pridelke, ki so še ostali na njivah in v kozolcu. Na glavi protokola je zapisana kratica E A, kar je pomenilo izgon v Altreich, in številka 8350, ki je bila tudi na kovinski ploščici, katero danes hrani moj najstarejši brat. Vabljen! na druženje generacij ob 100-letnici stavbe Gimnazije Celje - Center SIDS Ci S-i WS ' v) HS Sto g StP H tü 1i\l\ a / i/i/ w ï LS sm': ^ ,, m ;; « iimiii a ;; ;n nilÜTiimiiiTi!!:::!: naših sto . OSNOVNA ŠOLA CELJE & GIMNAZIJA CELJE - CENTER www.nasihsto.gcc.si 21.9. 2012 ob 19.00 v Kosovelovi ulici 1 Koš za biološke odpadke Akcija za bralce Novega tednika! Koš za biološke odpadke Organko Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje Set štirih plastičnih posod (prostornina od 0,8 L do 3,0 L) DARILO Vstop prost Medijski pokrovitelj: NT & RC Nismo pa mi bili prve žrtve ponemčevanja, saj so takoj po okupaciji začeli izganjati slovensko inteligenco, predvsem učitelje in duhovnike. Slovenski napisi so morali izginiti z vseh javnih in zasebnih stavb, znesli so se celo nad fasado Narodnega doma v Celju in jo popolnoma uničili. Povsod se je šopirila nemščina, nekateri nemčurji so celo svoje priimke spremenili, tako je slovensko Lešnik postal Loschnigg in podobno. Nas v Nemčiji so v tem pogledu pustili pri miru, saj smo bili zapisani drugačni usodi. Bili smo Schutzangehorige Untersteiermark, kot piše v rubriki Bemerkungen v originalu osebne izkaznice moje matere. Tudi ta izkaznica mi je drag spomin na tista leta. To je bilo usodno obdobje v slovenski zgodovini, ko smo bili zapisani izginotju z zemljevida Evrope. Starejše generacije, ki je to osebno doživljala, ni več med nami, takratnih otrok pa nas je prav tako iz leta v leto manj. In ravno zato sem želel napisati ter vrstice za srednjo in mlajšo generacijo, ki o teh usodnih letih slišita in bereta veliko premalo. V Brestanici, nekdanjem Rajhenburgu, je Muzej izgnancev, kjer je dosti dokumentov o naši usodi. V mojem spominu je še en važen datum, to je 10. april 1945, ko so mesto Ilmenau v Turingiji zasedli Američani in nas osvobodili. Nismo pa mogli takoj domov, ker so bile železnice preveč po- škodovane, tako smo prispeli domov šele 7. avgusta preko baze za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev v Kranju. Doma smo našli prazne hleve in kašče ter izropa-no domačo hišo, bili pa smo srečni, da smo spet svobodni na svoji zemlji. CIRIL MARINČEK, Celje □ DRI TELEFD N Samo za invalide? Bralec M. C. je seznanjen, da sta občina in Elektro Celje na Mariborski cesti v Celju (nasproti Elektra Celje) postavila polnilno mesto za polnjenje električnih avtomobilov. Kot omenja, ni v bližini parkirnega mesta, ki bi polnjenje omogočalo vsem zainteresiranim, saj opaža tam zgolj dve parkirni mesti, ki pa sta rezervirani za invalide. Zanima ga, kdaj bodo lahko polnili z gorivom svoje avtomobile tudi tisti, ki niso invalidi. Iz Mestne občine Celje so poslali odgovor, ki ga je pripravil Miran Gaberšek z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo: »Na stari Mariborski cesti je podjetje Elektro Celje postavilo polnilno mesto za električna vozila, ki je v testni fazi ravno zato, ker parkirišča, namenjena polnjenju vozil, še niso označena. Po zagotovilih Elektra Celje bodo označena še v septembru, ko bo polnilno mesto tudi začelo delovati.« Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. -Vi' Organho ^^ I nfuipm nnrn\i\ Ločujem, naravo varujeml NAROCILNICA Ime in priimek: ] in številka: Pošta in kraj: Naročam: Podpis: Koš za bii kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje Naročilnico pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje s pripisom: o za bralce Novega tednika" Pogoji akcije so objavljeni na www.orgonko.si. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na Novi tednik. Organka boste prejeli na dom brezplačno, plačilo kupnine se izvede ob prevzetju. Vsak kupec bo uvrščen v žrebanje, kjer bomo desetim povrnili stroške kupnine. Akcija traja do 15. septembra. Več na www.organko.si NOVI TEDNIK RADIO, KI GA DERETE 21 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE SODOTA, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 19. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 20. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 21. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Saška Teržan Ocvirk Poklic, v katerem uživaš in še plačo dobiš za to Saška Teržan Ocvirk ni tiste sorte, da bi že v plenicah sanjala o tem, da bo nekoč odkrila zdravilo proti raku. Se ji je pa kaj kmalu posvetilo, da je v življenju mogoče pustiti pečat tudi z manj spektakularnimi udejstvovanji. »Kot otrok sem oboževala televizijo in knjige. Pod črto zato, ker si se v obojem lahko izgubil v sanjski svet zgodb. Potem sta me pritegnili slovenščina in zgodovina. Ker je vsako področje po svoje preplet zgodb,« se spominja Saška. Sicer še vedno ne ve, ali obstaja sanjski poklic za nekoga take sorte, kot je sama, ampak novinarstvo je precej dober približek temu, je prepričana. V njeni karieri, novinarske vrste v naši medijski hiši je okrepila pred približno osmimi leti, se je nabralo že nič koliko zgodb in anekdot. A Saški najbolj živo ostajajo v spominu reportaže in akcije, ki jih je bilo, kot poudarja, užitek pripravljati. »Si predstavljate, da ljudem izpolnjuješ skrite želje - kar smo počeli v eni od naših akcij - skačeš s padalom, letiš z balonom in se greš še tisoč in eno avanturo, pa za to dobiš še plačo? Komu ne bi zlezlo pod kožo?« Neprecenljivi so tudi trenutki, priznava Saška, ko po kakšnem težkem članku ali pripravljenem radijskem prispevku pritisne na tipko »oddaj«. Ker novinarski poklic ne pozna osemur-nega delavnika, je prosti čas še toliko bolj dragocen. Ko Saška ni v službi, v domačem Kalobju goji voljo do vrtnarjenja (»Ker mi s časom ne znese, hvala bogu za mamin vrt.«), bralno zvesto sledi tednikovi Bukvarni, predvsem pa najbolj uživa v družbi svojih treh fantov - moža in dveh predšolskih mulčk-ov. In kaj bi Saška sama s seboj, če je čas ne bi neprestano priganjal in denar ne bi predstavljal nobenih omejitev? Na nekaj mest bi končno posejala travo, nabrala ploščate kamne za razgledno ploščad, zasadila plantažo špargljev, šla na treking v Tibet, s križarko obkrožila svet, meditirala in se pogovarjala z drevesi, brez slabe vesti zaradi gore nezli-kanega perila »kofetkala« s prijatelji ... Skratka, živela bi bolj v zavedanju, da življenje ni dirka med rojstvom in smrtjo, ampak čas za poležavanje na soncu. BA, foto: GrupA VSAK ČETRTEK ob 12.15 I VdAI\ UE I K I C" OE dmev r ^ radjocelje www.radiocelje.com POGLEDI jUeJlS www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. WHAT CAN WE DO (DEEPER LOVE) - ANASTACIA (4) 2. CELEBRATE - WHITNEY HOUSTON & JORDIN SPARKS (5) 3. BAD - JACKSON MICHAEL FEAT. PITBULL (2) 4. SUMMER DREAMING - PROJECT B FEAT. KELLY ROWLAND (5) 5. RUNAWAYS - KILLERS (4) 6. CUPID - DANIEL POWTER (6) 7. WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER -TAYLOR SWIFT (1) 8. I WAS HERE - BEYONCE (3) 9. WHITE LIGHT - GEORGE MICHAEL (2) 10. BOM BOM - SAM AND THE WOMP (1) DOMAČA LESTVICA 1. TE ČAKAM - IN&OUT (5) 2. ZA SREČO ZA SANJE - OMAR (5) 3. ŽIVETI SPET - VICTORY (3) 4. MAŽI, MAŽI - KARAKTERJI (2) 5. TVOJE MOJE - MUFF (4) 6. TO PRI NAS NI MOŽNO -VLADO KRESLIN (4) 7. ČOKOLADA IN VANILIJA - DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE (2) 8. TI SE LJUBIŠ - TINKARA KOVAČ (1) 9. NA SPEČEM ČELU LJUBLJANE - VESNA (1) 10. UŽITEK NA REPLAY - BIG FOOT MAMA (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HALL OF FAME - SCRIPT FEAT. WILL.I.AM FINALLY FOUND YOU - ENRIQUE IGLESIAS FEAT. SAMMY ADAMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO DRAGI - NANA MILČINSKI LINO - PANDA & LARA BARUCA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS POMIGAJ MALO - MODRIJANI (4) MOJA FANTOVŠČINA - JELŠA (5) SRČNI MUZIKANT - PETKA (2) NAVIHANI IN MLADI -NAVIHANI MUZIKANTI (1) DO POROKE - ZAKA PA NE (3) PREDLOG ZA LESTVICO HOTEL POLICIJA - SLOVENSKIH 6 SLOVENSKIH 5 PLUS DOLGE SO NOČI - ANS. SAŠA AVSENIKA (4) ZANALAŠČ - ANS. ROKA ŽLINDRE (6) PREJ IN POTEM - DEŽUR (2) SAMOTAR - NEMIR (1) ABRAHAMKA - RUDI ŠANTL & ZLATA Z MUZIKANTI (3) PREDLOG ZA LESTVICO ČE KDO VE - GADI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 22 INFORMACIJE NOVI TEDNIK \ Specializirali smo se na področju alternativnih virov ogrevanja, toplotnih črpalkah, izkoriščanja sončne energije, obnovljivih virov, s čimer omogočamo minimalne stroške ogrevanja. - izdelavo vodovodnih omrežij - hišne kanalizacije - svetovanje in vzdrževanje - prodajo ogrevalnega materiala omogočamo Za vas izvajamo: - nizkotemperatunie režime ogrevanja {nizki stroški ogrevanja) - vgradnje toplotnih črpalk montaže sončnih kolektorjev VODOVODNE INSTALACIJE Za na Je naročnike izvajamo vse VTsle internih vodovodnih inslalacij, ki omogočajo oskrbo zgradb z vodo, izdelavo vodovodnega omrežja v zgradbah in namestitev vseh priključkov za uporabo le-teh. V okviru vodovodnih instalacij poleg dovodnih izvedemo tudi odtočne instalacije namenjene odvodu odpadnih vod in njihovo priključitev na kanalizacijske sisteme. SANITARNA OPREMA v°glasni rubriki poMiöt« 7 «92 860 Vgrajujemo sanitarno opremo, ki je lahko izdelana iz različnih materialov in sicer največkrat iz sanitarne keramike. Vgrajujemo tudi kopalniško pohištvo in armature priznanih evropskih proizvajalcev srednjega in vis oko kakovostnega razreda. DEZINFEKCIJE Izvajamo tudi dezinfekcije (klor Soki) na vodovodnih omrežjih, novogradnjah ali objektih, kjeT je priälo do onesnaženja sanitarne vode. V ponudbi nudimo tudi visokotlačno čiščenje odločnih cevi do premera 150 mm, za gostinske lokale pa tudi dezinfekcijo po čiščenju. CENTRALNO OGREVANJE - napeljava centralnega ogrevanja ■ izdelava in predelava večjih m manjših kotlovnic - dobava in montaža peči za centralno ogrevanje • dobava in montaža toplotnih črpalk (voda-voda, zrak-voda, zemlja-voda) - izvajamo vse vrste ogrevalnih sistemov (radiatorsko, talno, kcnvektorsko) - dobava in montaža sanitarnih bojlerjev - servis ogrevalnih naprav in priprava na zimsko sezono {menjava dotrajanih delov {črpalke, tipala, ventili, grelna telesa ...J - dodelava obstoječih sistemov (montaža bojlerjev, dodatna grelna telesa .,.) • načrtovanje in svetovanje Zadovoljstvo strank ob zaključku del centralnega ogrevanja je tudi naše zadovoljstvo! don n o f n a t DOMO FINAL Ivan ROBAC Eft s.p, LI. Bratov Jantarjev 11 a 3212 Vojnik GSM: 041 756 MS teiefon/fs*; 03 181 21 n e-poîta: domofinal^t-t .si Za Vas in Va4 dom vršimo: -tesdritvû ■ kiavitva - stavbno kleparsTvo -montažo Velux oken - Izdelava nadsiteikov - izdelava ravnih In zelenih streh Pooblaščeni krovec u kritine: GERAftD, CREATOM.TONDACH. BRAMAC, LIN DA B, MGSEKRA, TEGOLA S-METAL, ES AL,.. Kidričeva cesta G, Celje Tel : 03 491 22 11.041 659 547 « .t o pn>>9 raust, si - V«|ikf> ubim KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE - Snnllqr™ ARMATURE • KOPALNIŠKO poHtilvo IMJffli IZVIDBA VODOVODNIH IN (HflMiNIH laD Mal HAKUAV m SANACIJA KOPALNIC mHUCHfDMlin IM Pttôiinlta tat 34M, ŠtDie. g*ni: 041 582 307 Pridobivamt) kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN 1 GROBI NASIPI JIMMY KAMNOLOM H RASTJE (ista na Brdo 5,3250 SfntjtJr p: 031100 550 orali* [ejs,skûlwme@5iol.flï! INSTALACIJ E JLKL ogrevanje in vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogreva nja Zadobrova 34/a 3211 Škofja vas GSM: 031-329-702, E-mail: bil rt. instaladje@gmail.com Ul INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889 «drieviiijf ogrevilnili vittmo« centralno oqifranfe, Ulm (Hjic vani«. »Hjovod, bnaJIzSflï, y na I - IZDFLAVA in PftOOAJA USNJENIH OBLAČIL ___ KRAJŠANJE HLAC ud 5 Etru daljt; 3*1 G H ATIS menjava zadrg ï hlačah ie 23,6 ËVROV E-mail: info@aspara.si; Internet: www.aspara.si MATAfâm TÂJNSW ftonuuio Tđ/nšcJi - Kotošee OHm/tff 17 3000C*$t 03 Wff/J 04 î 6M SrfJ w Mâ m M Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NASI MOJSTRI pokličite: GHEZEZD 7777777 » t * i * • * 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK KRALJESTVO DOBREGA OKUSA HRANA IN PIJACA Lahko bi zastavili kot uganko: kaj lahko jemo in pijemo? Odgovor se glasi: grozdje, ki ga z različno predelavo spremenimo v sladice, marmelade, sok ali vino, a tudi kis je lahko zadnja rešitev prevelike količine. Grozdne jagode domačih trt seže barvajo in tako napovedujejo trgatev. V kuharski oddaji na Radiu Celje smo grozdje dali v sladke pregrehe in če ravno nimamo tistega brez pešk, lahko uporabimo tudi domačega, le dela bo nekaj več. A če vas peške ne motijo, jih ni treba odstranjevati in bo sladica prav tako uspela. Ob tem, ko jemo grozdje kar tako, za malico, se lahko spomnimo na vse koristi tega sadja. Pravijo mu hrana za možgane, vsebuje veliko vitamina C in koristi kostem in zobem ter skrbi za dobro prebavo. Dober tek! TORTA Z GROZDJEM Sestavine: 150 g masla, 300 g navadnih keksov, 500 g grozdja brez pešk, 500 g sira mascarpone, 500 ml sladke smetane, 1 vanilijev sladkor, žlica ali dve limoninega soka, 1 zavitek želatine Priprava: Kekse na drobno zmeljemo in jih pomešamo z raztopljenim maslom. Mešanico razporedimo po okroglem pekaču za torto ali pravokotnem modelu (zadošča za velikost do 30x40 centimetrov). Pekač postavimo v hladilnik vsaj za pol ure. Sladko smetano rahlo stepemo skupaj z vanilijevim sladkorjem. Primešamo mascarpone s sokom limone. Želatino pripravimo po navodilih na vrečki in jo primešamo k smetani z mascarponejem. Na piškotno dno damo nekaj smetanove mešanice, posujemo z grozdjem in prekrijemo s preostalo kremo. Poravnamo in postavimo v hladilnik za vsaj 3 ure. Sestavine: 300 g grozdja brez pešk, 1,5 dl belega vina, 2,5 dl grozdnega soka, sok 1 limone, 1 zavitek želatine Priprava: Grozdje operemo in večje jagode razpolovimo, manjše pustimo cele. Vino, sok in limonin sok zmešamo skupaj in dodamo želatino, pripravljeno po navodilih na vrečki. V pecljate kozarce ali kozarce za sadno kupo damo nekaj grozdja, zalijemo z malo pripravljene tekočine in postavimo kozarce za nekaj minut v zamrzovalnik. Ko jih vzamemo ven, dodamo v vsak kozarec še nekaj grozdja in porazdelimo ostalo tekočino po kozarcih. V hladilniku pustimo vse skupaj vsaj 5 ur, še bolje čez noč. Če pripravljamo to grozdje za otroke, vino zamenjamo s sokom in je tako popolnoma brezalkoholno. NL ETRk RESTAVRACIJA - PIZZERIJA PONEDELJEK Za Vas smo pripravili malice od 9. do 15. ure 17. 9. - 21. 9. 2012 MALICA 1: 4,20 € MALICA 2:4 € MALICA 3:4,20 € MALICA 1: Kotlet v čebulni omaki, kroketi, solata MALICA 2: Piščančja obara, sladica MALICA 3: Ocvrti šampijoni, pommes frites, solata TOREK MALICA 1: Špageti po bolonjsko, solata MALICA 2: Tople kumare s hrenovko, sladica MALICA 3: Sojini zrezki, riž, zelenjava, solata SREDA MALICA 1: Pečenka, pražen krompir, solata MALICA 2: Pastirska enolončnica, sladica MALICA 3: Ocvrti sir, francoska solata ČETRTEK MALICA 1: Goveji zrezek v lovski omaki, testenine, solata MALICA 2: Pasulj z klobaso MALICA 3: Špageti z morskimi sadeži, solata PETEK MALICA 1: Ocvrti ribji file, krompirjeva solata MALICA 2: Bograč MALICA 3: Zelenjavni zrezek z gobovo omako, riž, solata TRADICIONALNI DNEVI GRŠKE KUHINJE Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I ^oPRlJ I AHACU • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine RESTAVRACIJA ETRK ÉTfli 1ûj_, Bu krnila«, asa» Cs(Jt Delovni čas: P0N-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: üd 8:oo do 23:00 NED: od B.00 dn 22:00 T: 03 / 828 O2 01][G: Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče e-maitr res tawacija@etra.sl KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA Novembra bomo obeležili že tretje leto našega obstoja. V teh letih smo se trudili, da bi zadovoljili naše stranke. Nenehno smo ponujali nove storitve. Začeli smo z masažami in prodajo wellness opreme. Danes imamo bistveno več storitev in tudi ponudbo smo okrepili. Poleg različnih vrst masaž lahko pri nas najdete tudi depilacije, ultrazvočne terapije (za zdravljenje poškodb in mehkega tkiva), kavitacijo in presoterapijo, shujševal-ne tretmaje (pilinge, obloge, aromawickel povoje, body-wrapping) ter še marsikaj drugega. V kolikor si zaželite popolno sprostitev v dvoje, imamo v ponudbi tudi wellness sobo, kjer so infra in turška savna, jacuzzi ter počivalnik. Soba je namenjena individualnemu najemu. Nudimo pa tudi svetovanje glede zdrave prehrane. Naredimo vam wellness oceno telesa ter vam na podlagi tega svetujemo glede prehrane. V jesenskem času pripravljamo tudi nekaj novosti (predvsem novih storitev), zato spremljajte našo spletno stran: www.terrakrenc.si ali pa nas pokličite na gsm:040-385-017. E01 tit ZDRAVILIŠČE LASKU THERMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog F1TEX D.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.htex.si; e-pošta: fi7ex@t-2.n S KUPONOM do 20% popusta (samo v mesecu septembru) DEŽELA SPROSTITVE Viktor Cepelniks.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: uuwuu.terrakrenc si NUDIMO: MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KflVITACI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa). NOVOSTI: NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje VOZILA PRODAM OSEBNI avto VW lupo 1,0, letnik 2002, prva registracija 2003, moder, mala poraba, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 325-930. 3323 FIAT uno, obnovljene zavore, 5 vrat, registriran do 8. 11. 2012, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 415-589. 3482 KUPIM Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris. 3281 Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3476 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 3508 STROJI PRODAM MLIN za sadje, nov, prodam, možna dostava. Telefon 041 818-899, popoldan. 3548 STISKALNICO za grozdje in sadje, na ele-ktro motor, 220 V, prodam. Telefon 5488-192, 031 841-800. 3561 KUPIM MIKSER za mletje krmilne pese kupim. Telefon 031 750-053. 3481 POSEST PRODAM SVETINA, Javornik. Vseljiv, opremljen vikend, v naravi, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 3520 ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem v Rimskih Toplicah, sončna lega, asfaltni dostop, prodamo. Telefon 031 519-146. 3552 V KATASTARSKI občini Ponikva, kraj Grče (nad Jajškim mlinom) prodam 8.195 m2 veliko posest: gozd, travnik in vinograd, z gospodarskim poslopjem (vikend) in lesenim pomožnim objektom. V gospodarskem poslopju sta elektrika in voda. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 668-771. 3584 ZAZIDLJIVO parcelo z manjšim vinogradom, čudovita lega, Dramlje, prodam. Telefon 031 685-660. 3587 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 CELJE, Trnovlje. Prodam stavbno zemljišče, 459 m2 in kmetijsko zemljišče, 167 m2, urejena asfaltna pot do parcele, v neposredni bližini elektrika, voda, kanalizacija, plin, telefon, po skupni ceni 39.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojni» § PE CELJE, UL XIV. dhrizije 14, ft 03/4257000 * STANOVANJSKO hišo v Celju, dvojček, z vsemi priključki, vrtom in sadovnjakom, prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512. 3347 KMETIJSKO zemljišče v Savinjski dolini, 1.022 m2, prodam. Telefon 5471-267. 3480 V OKOLICI Celja prodam vikend. Cena in več informacij po ogledu. Telefon 031 847-020. 3495 02/2341000 Stnwta Rozmani 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovenski 27,1000 Ljubljana DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n PANEČE. Ugodno prodam kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 13.500 m2. Telefon 040 891-578. p mmm mami astrologija sastroioiiija 0906430 iBIOTERAPDE GSM 041404 935 PDP JESENSKA AKCÜA ggü PREPROSTO ZA VAS! Naročite paket POP NON STOP do 30.9.2012? naročnino za 0€ do konca leta 2012. ___ BRIO KITO ??KIN0 2 BREZ VEZAVE ODPRTO OBDOBJE! Med 10. in 20, septembrom bomo vsem našrm naročnikom omogočili promocijsko spremljanje paketa POP NON STOP za 0€. Po*iudbd velja od 1.9. do 30.9J012 oto narotfllu «kgiïaliwga TV pateeta POP NON STOP s* fit naročnik* podjetja EIrttro Turnich d o.o hi m »dnjih (rtv [3J mnetih rnio 6n3i naročerj ni programski paket PNS. Po utrku akcij*- » pai.pl raračuna po veljaviwm ceniku. Za dodatne Informacija in pogoje abiicitr www furmrh « aft Pri vašem kabelskem operaterju CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. lektro T U R N £ E K 03 42 88 198 03 42 88 199 www.turnsek.si info@turnsek.net Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH CELJE Lešničarjeva 5,3DD0 Celje tel.: 03 493 02 02, fax: 03 548 37 40 e-mail: dgn.celjeiaguest.arnes.sl Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja ODDAM ODDAM MANJŠO hišo v Šentjurju, novo, primerno za 2 do 3 osebe, opremljeno do podrobnosti, oddam za daljše obdobje ali prodam na obroke. Telefon 041 620-597. 3293 V KOZJEM ob glavni cesti damo v najem ali prodamo novejšo stanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem, peč na trdo gorivo, olje. Telefon zvečer, 031 740283. 3420 POSLOVNI prostor, 50 m2 in garsonjero, 30 m2, na Hudinji v Celju, oddamo v najem. Telefon 040 213-518. 3511 3512 POSLOVNI prostor, približno 50 m2, na ugodni lokaciji ob Mariborski cesti v Celju in urejen prostor za priročno delavnico, 28 m2, 5 km iz Celja, oddamo. Telefon 040 626-815. 3590 STANOVANJE DVOSOBNO klimatizirano in lepo opremljeno stanovanje ob Savinji oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 379280. 3477 OPREMLJENO stanovanje, velikost 65 m2, v Celju, oddam. Telefon 041 240-779. 3522 V CELJU na Zelenici oddam stanovanje, veliko 36 m2, opremljena je kuhinja. Telefon 041 672-189. 3583 GARAŽA VABILO na 40-urnl ZAČETNI tečaj slovenskega znakovnega jezika Društvo gluhih Ir naglušnih Celje vabi vse zainteresirane, da se udeležijo začetnega tečaja učenja slovenskega znakovnega jezika. S tečajem bomo pričeli oktobra In bo potekal 2x tedensko po dve šolski uri na srečanju v DGN Celje, Lešničarjeva 5, Celje. Termine bomo naknadno uskladili v dogovoru z udeleženci. Tečaj bo vodila strokovno usposobljena tolmačica slovenskega znakovnega jezika ga. Darja Fišer. V času tečaja se boste naučili osnovnih besed/kretenj v govorici rok/slovenskem znakovnem jeziku, ki jih uporabljajo gluhe osebe za sporazumevanje, prav tako pa boste imeli možnost spoznati njihovo kulturo. Tečaj bomo izvedli v primeru, da se ga bo udeležilo vsaj pet oseb. Prijave zbiramo do 30.9.2012 preko: - e-pošte: d9n.celjep9uest.arnes.si, - tel: (03) 49 30 202/gsm: 031567 241 aLi - osebno na sedežu društva v času uradnih ur. Za vse dodatne informacije o tečaju smo vam na voljo na zgoraj navedenih kontaktih. PRODAM GARAŽO v Preboldu, na Zelenici, 14 m2, prodam. Telefon 051 390-919. 3491 AKUSTIKA PRODAM NAJAMEM GARAŽO v Celju nujno najamem. Telefon 051 390-919. 3491 NOVO novo otroško diatonično harmoniko, uglasitev C, F, B, 2 dodatna gumba, prodam. Telefon 031 485-488. 3588 PRODAM CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v PRODAM PRALNI stroj Beko, čisto nov, s 5-letno garancijo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 283-833. 3399 HLADILNIK, kombiniran, sušilni stroj, štedilnik, pralni stroj, oljno peč, trosed in garderobne omare, prodam. Telefon 040 869-481. 3569 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401. p BURSKE kozliče za klanje prodam. Telefon 041 649-414. Š 194 NESNICE, mlade, rjave, prodamo. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje, Telefon (03) 5471-244, (03) 5472-070, 041 763800, 031 461-798. p KRAVO simentalko, s teletom, kravo simentalko, brejo 4 mesece, teličko simentalko, težko 300 kg prodam ali menjam za pašno živino. V račun vzamem tudi bikca simentalca. Telefon 031 476-395. 3513 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5773-272. 3542 PRAŠIČE, težke od 170 do 220 kg, prodam. Telefon 031 582-624. Š 226 BIKCA simentalca, težkega 300 kg, prodam. Telefon 5799-273. Š 224 BIKA, 500 kg, prodam. Telefon (03) 5739257, 070 439-474. L 217 TELIČKO limuzin, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 220-495. 3563 PRAŠIČE, mesni tip, od 40 do 60 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485. 3547 BIKCE prodam. Vrbno pri Šentjurju, telefon 041 818-894. 3554 BURSKEGA kozla, tri burske koze in ovco solčavske pasme prodam. Telefon (03) 5461-066, 051 221-261. 3553 TELIČKO sivko, težko 100 kg in bikca sivega, težkega 85 kg, prodam. Telefon (03) 5739-289. 3562 ŠTIRI jelene damjake, starost od 2 do 8 let, prodam. Telefon: 041 635-143. 3560 OVCO in tri jagenjčke prodam. Telefon 041 953-941. 3579 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodamo. Informacije po telefonu 031 466-043. 3577 KUPIM DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700. Š 142 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 83 TELIČKO, pasma simentalka, težko približno 150 kg, neoštevilčeno, kupim. Telefon 051 221-261. 3553 PRODAM DOMAČO mast z ocvirki, ročno rezano, prodam. Telefon 031 524-147. 3592 n n n Vstopnice po le 1 € so na voljo samo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia . Celje! MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK i VLADO KRESLIN z Beltinško bando in Malimi bogovi Poj mi pesem ... Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Cel mlflTTf 7T Si ■ GROZDJE belih sort chardonnay, sauvi-gnon, renski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja prodam. Telefon 031 575-777. 3183 3184 GROZDJE, belo in rdeče, v okolici Viršta-nja, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p KAKOVOSTNO vino, belo in rdeče, možna dostava oziroma menjava, prodam. Telefon 031 534-970. 3338 CIPRESE, navadne ter smaragd, in pušpan za žive meje, prodam. Telefon 041 573-863. 3410 NA Tinskem prodamo kakovostno, sortno, mešano belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014. 3447 GROZDJE: šipon, laški rizling, zeleni sil-vanec, frankinjo in žametno črnino prodam. Telefon 031 637-267. 3446 BELO in rdeče grozdje kakovostnih sort ugodno prodamo. Telefon 031 237193, 031 538-012. 3490 MEŠANO belo grozdje, Cmereška gorca, prodam. Telefon 040 238-844. 3455 RDEČE in belo grozdje sort modra frankinja, žametna črnina, laški rizling, rumeni muškat, rumeni plavec, kraljevina in šipon (šmarsko-virštanjski okoliš) prodam. Možna dostava, cena po dogovoru. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209. 3442 MEŠANO belo grozdje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-738, 051 214-651. 3498 GROZDJE, rdeče in bele sorte, šmarsko virštanjski okoliš, prodam. Telefon 031 609-497. 3497 BIO beli jedilni krompir prodam. Telefon 031 795-048. 3514 GROZDJE različnih sort, pevcano in šmar-nico, okolica Sv. Helene, prodam. Telefon 041 517-616. 3540 KAKOVOSTNO belo vino rizling, pinot, chardonnay, kerner, po 1 EUR, s priznanjem, prodam. Telefon 031 238026. 3516 GROZDJE z brajde jurka ugodno prodam. Telefon 031 494-640, zvečer. 3538 GROZDJE na brajdi, samo jurko mendero, prodam. Telefon 051 621-738. 3518 GROZDJE (jurka, primorska črnina) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 980-634. 3550 GROZDJE na brajdi, neškropljeno, jurka in izabela, ugodno prodam. Telefon (03) 541-9776. 3537 BELO in rdeče grozdje, na Tinskem, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 879868. 3523 OKROGLE silažne bale prodam. Telefon 031 753-595. 3530 GROZDJE, belo in rdeče, okolica Dramelj, prodam. Telefon 041 223-798.Š 222 GROZDJE, belo, prodam. Telefon 041 834904. 3555 KAKOVOSTNO belo vino laški rizling, šipon prodam. Telefon (03) 5741-361, 031 336-110. 3557 MEŠANO belo grozdje in laški rizling prodam. Telefon 031 572-314. 3576 GROZDJE muškat, chardonnay, sauvignon, laški rizling, renski rizling prodam. Telefon 041 836-745. 3567 GROZDJE modre frankinje in žametno črnino prodam. Telefon 041 746-176. p GROZDJE jurka, ciprese in pušpan prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5701-656. 3582 SUHO, lansko koruzo v vrečah prodam. Telefon 031 317-714. 3586 GROZDJE belo, cepljeno, mešano, kvinton, šmarnica in mošt ugodno prodam. Telefon 5794-242, 041 848-363. 3593 JABOLKA, kmečka, lepa, različnih sort, obrana ali za prešanje, prodam. Telefon 041 920-949. 3596 GROZDJE na trti, jurka, izabela, prodam. Telefon 041 521-973. 3595 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon - keramika 051 617-220, gradbeni 041 617-220. Roman Pešec, s. p., Cesta na Ljubečno 43, Celje. 3286 DRVA, bukova ali mešana, dolga v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 3361 280 kosov strešne opeke Bramac, opečno rdeče barve, Donav, nekaj levih in desnih krajnikov ter slemenjake prodam. Telefon 041 329-425. 3403 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA I KRAJA OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA [naročilnica IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^ KRAJ: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev i Vi NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. V GOTOVLJAH pri Žalcu prodam vikend in parcelo, 725 m2, komunalno opremljeno. Na parceli je pozidana klet, lesena brunarica, drvarnica ter nasad grozdja, drevja. Prodam tudi dva lesena soda ter grozdje izabelo in jurko. Telefon 040 541-263. 3408 JABOLKA, stare sorte, obrana in za prešanje in bukova drva ugodno prodam. Telefon 051 220-902. 3423 SUHA bukova in gabrova drva prodam. Telefon 051 666-908. Š 221 ŠTIRIKOLESNIK, 110 ccm in zbirko približno 500 različnih vžigalnikov prodam. Telefon 041 569-362. 3499 METRSKA cepana bukova drva, možna dostava in razrez, prodam. V račun vzamem tudi živino. Telefon 041 271038. 3510 I m3 desk, debelina 2 cm, 2 m3 desk, debelina 2,5 cm, 1 m3 »fosnov«, debelina 8 cm, bor, stiskalnico za grozdje ali jabolka, 100 l, na vijak, ugodno prodam. Telefon 041 222-256. 3515 15 m pocinkane mreže za ograjo prodamo za 50 EUR. Telefon 5708-702. 3551 VOZIČEK za invalida prodam. Telefon 031 600-620. 3549 MEŠANA drva, 11 m, prodam. Telefon 031 835-178. 3521 KOTEL za žganjekuho, 100 l, prodam. Telefon (03) 5794-085. 3556 MIZARSKO mizo, mešalec betona, grozdni mlin, krompir, žganje in rdeče vino prodam. Telefon 041 866-611. 3524 BELO mešano ali sortno grozdje (rizling, pinot) in 200 l stiskalnico za grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5823-185, 031 805-808. 3529 SUHE smrekove deske, debelina 2,5 cm in hrastove »fosne«, prodam. Telefon (03) 5794-085. 3558 UTEŽI za traktor Stayer, podporno kolo za zgrabljalnik in krožno brano, 20 diskov, prodam. Telefon 031 668-123. 3559 SOD, hrastov, 250 l, lepo vzdrževan, klavirsko harmoniko Melodija, 96-basno in satelitsko anteno Evro sat ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 3573 RAČUNALNIK Ibm, star 2 leti, zelo dobro ohranjen, za 230 EUR in otroško kolo, za 4 do 6 let, prodam za 40 EUR. Telefon 041 762-210. 3568 II m suhih hrastovih drv in mešanih, 8 m, prodam. Telefon 031 296-033. n BIKCA simentalca, 170 kg, telico, 290 kg in motor čoper 125, prodam ali menjam za govedo za zakol. Telefon 041 794-301. 3570 KUPIM VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 VSE vrste železja kupim. Telefon 041 547769. 3492 ODDAM DVA lesena soda, 200 l, že rabljena, oddam. Telefon 542-1144. 3571 ŽELIM spoznati moškega, starega do 50 let, z vozniškim izpitom, ki bi prišel živet k meni. Kadilci, alkoholiki, ločenci izključeni. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SPOŠTOVANJE. p ŽENSKO, staro od 60 do 79 let želi spoznati samski moški srednjih let iz (03), urejen, zaposlen, voznik. Telefon 041 524-398. 3589 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, likanje, nega starejših. Telefon 041 896-408. Š 214 MLAJŠA upokojena kuharica išče delo, tudi čiščenje ali kaj podobnega. Telefon 070 705-504. 3543 Pizzerija Verona v Celju Z A P O S L II osebo) 1 osebo) Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog59, 3311Šempeter. Informacije na tel. št.: 1^51/630-925 anfftp&J Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica. Ime in priimek:_ Naslov:_ Podpis:. Kraj:_ Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Še vedno se vračaš nazaj nevidno prihajaš med svoje drage, ki jih ne nehaš imeti rad, ki živijo od ljubezni tvoje. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi oče, mož, dedi in pradedi MILAN GAJSEK z Ljubečne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Vojnik, g. Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, ge. Mojci Grošovnik za poslovilne besede in pogrebni službi Primožič. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n V NAJEM oddam starejšo hišo z ohranjeno krušno pečjo. Prednost imajo upokojenci. Za simbolično ceno prodam skoraj nove tri omare, starinska izvedba in dve kredenci. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 3544 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Celje Poročili so se: Alenka MOČNIK in Josip PAHLJI-NA, oba iz Celja, Metka LES in Leopold PLAVČAK, oba iz Celja, Emica REZAR in Zdravko DUPLIŠAK, oba iz Celja, Tina ŠVILIGOJ iz Brda in Vasja KAŠNIK iz Slovenj Gradca. Daša ROŽIČ iz Mozirja in Blaž RAK iz Velenja, Urška GRABAR iz Celja in Alen SELŠEK iz Vojnika. Laško Poročili so se: Zvonka OJSTERŠEK in Marko BEL-TRAM, oba iz Velikih Gra-hovš, Lea KOŽELJ iz Celja in Andrej DIMEC z Lopate, Urška VOLF in Darko OV-TAR, oba iz Celja Žalec Poročili so se: Nives PIRC in Sašo VEBER, oba iz Pre-serij, Ines GRGIČ iz Žalca in Borut PEČNIK iz Dobrne, Tea TEŽAK in Marko OGRAJEN- HIPKO vam nudi selitveni servis, dostave blaga, pohištva, kombi prevoze po celi Sloveniji, odvoze odpadnega materiala. Hitro, zanesljivo in ugodno, vse dni v letu, 24 ur na dan. Pokličite 031 732381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično. 3581 NUDIMO inštrukcije angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani. Telefon 031 793-430; www.barvejezi-ka.org. 3487 ZA nekajurno pomoč v gospodinjstvu potrebujemo gospo iz okolice Šempetra. Telefon 041 939-422. 3597 ŠEK, oba iz Gotovelj, Nada TOPOVŠEK in Aleksander JELEN, oba iz Grajske vasi. Nina MEDJA iz Ljubljane in Peter ČRNIVEC iz Vodic. Zlato poroko sta praznovala zakonca Frida in Anton LESKOVŠEK z Vranskega. Velenje Poročili so se: Barbara GORENC iz Cerknice in Erik JURKOVNIK iz Šoštanja, Tamara JURKIĆ in Mladen DJORDJIČ, oba iz Šoštanja. Anja ABRAMOVIĆ in Denis DIVJAK, oba iz Dola pri Ljubljani, Katja VODOVNČNIK iz Velenja in Davor POD-BREGAR iz Šoštanja, Nina FAKIN in Salmir DELIĆ, oba iz Velenja, Janja LOČAN iz Topolšice in Peter CMAGER iz Maribora. Mozirje Poročili so se: Petra LIKO-VIČ in Samuel David MALLION, oba iz Ljubljane, Irena GROBELŠEK in Ciril GABER, oba iz Brezja. ZAHVALA Poslovil sem se od ljube mame BOGOMIRE ROJNIK iz Ulice frankolovskih žrtev 64 v Celju Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter bolniškemu osebju oddelka nefro bolnišnice Celje. Žalujoči sin Miran ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat, stric in svak ŠTEFAN PLOHL iz Zg. Tinskega, rudar v Velenju (16. 12. 1940 - 5. 9. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo ob njegovem slovesu. Iskrena hvala njegovim kameradom in pihalni godbi Rudnika Velenje. Hvala njegovemu sostanovalcu Zlat-ku za vso pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah in pevcem Fantom izpod Rogle. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sestri Slava in Danica ter brat Martin iz Avstralije Oči zapremo, v spominu vedno znova te uzremo. Nikjer te ni in to zelo boli, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN 16. septembra bo minilo 10 let, kar te ni več med nami, dragi brat, boter in prijatelj PETER KOVAČ s Poti na Kobivjek 14, Laško Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate z lepo mislijo. Vsi tvoji Celje Umrli so: Karl ČEMAŽAR iz Klokočovnika, 63 let, Marija JAVORNIK iz Vinske Gore, 72 let, Marija ARLIČ iz Hude jame, 59 let, Slavko KLANJŠEK iz Grobelnega, 81 let, Terezija ŠIPEK iz De-bra, 63 let, Anton ROZMAN iz Galicije, 75 let, Viljem JELEN iz Latkove vasi, 82 let, Bojan HERMAN iz Tratne pri Grobelnem, 60 let, Anton VIDNER iz Velenja, 65 let, Damjan WELLER iz Matk, 39 let. Ivana KLAKOČER iz Podsrede, 84 let, Hedvika DOLER iz Leskovca, 69 let, Marija POLŠAK iz Celja, 82 let, Karla KOTNIK iz Začreta, 52 let, Ivana STOPINŠEK iz Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi BRUNO ŽLAHTA iz Gozdeca pri Laškem Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in brata KONRADA HRASTNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebej hvala bratoma in sestram družine Gračnar iz Ravnega, nečakom, kolektivu KM inštalacije, družini Jokić in pevcem MPZ Dobje za denarno pomoč. Hvala sestrama Marti in Tinki in Andreji Golčman za pomoč, gospodu Alojzu Jevšniku za tople besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Dobja za čutno odpete pesmi, gospe Karli za spremljavo in pogrebnemu zavodu Žalujka. Za vsestransko pomoč iskrena hvala Ediju z Jožico ter Marjani Škoberne (gostilna pri Olgi). Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Dani, sin Sandi, hčerka Edita ter vnukinji Sanja in Zala Tremerij, 94 let, Vanja Ana MALGAJ iz Celja, 84 let, August VEŠLIGAJ iz Celja, 76 let, Ste van PAVIĆ iz Celja, 73 let, Jožefina VRHNJAK iz Celja, 84 let, Ivan Aleksander ZUPANIČ iz Celja, 83 let, Anton VETRIH iz Celja, 84 let, Anton LESJAK iz Celja, 87 let. Laško: Umrl je: Karl LESJAK iz Laškega, 54 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija DRAME iz Zibiške vasi, 82 let, Stanislav BELEJ iz Kristan Vrha, 52 let, Anton MIKOLIČ iz Dobovca pri Rogatcu, 50 let. Viktor PEZDEVŠEK iz Ješov-ca pri Šmarju, 62 let, Viljem GORUČAN iz Šmarja pri Jelšah, 70 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Idriz EMINOVIĆ iz Repnega, 63 let, Franc RECKO iz Javorja, 73 let, Amalija Veronika GREJAN iz Tratne pri Grobelnem, 69 let, Jožef KUKOVIČ iz Tratne pri Grobelnem, 77 let. Konrad HRASTNIK iz Ravnega, 70 let, Marija ČRETNIK iz Šentjurja, 83 let, Franc GU-BENŠEK iz Krivice, 68 let. Žalec Umrli so: Franc FLORJAN iz Kaple, 83 let, Albin ŠKETA iz Braslovč, 85 let, Franc CI-ZEJ iz Podvrha, 84 let. Mozirje Umrli so: Justina SOTLAR iz Mozirja, 93 let, Anela MLAČNIK iz Podveže, 87 let. Velenje Umrli so: Marija TOPOL-ŠEK iz Šoštanja, 78 let, Danijela DOBNIK iz Velenja, 76 let, Ana KOTNIK iz Velenja, 85 let, Ida ZAJEC iz Velenja, 90 let, Vidomir DURONIĆ iz Velenja, 58 let, Alojzija KOMAR iz Velenja, 78 let, Franc KOŽUH iz Vojnika, 74 let, Bernard BRAČIČ iz Velenja, 79 let, Anton BRUSNJAK iz Šoštanja, 76 let, Marija PFE- IFER z Rečice ob Savinji, 84 let, Marija KOROTAJ iz Šoštanja, 90 let, Jožef BRI-NOVŠEK iz Šoštanja, 84 let, Alojz REPOTOČNIK s Polzele, 74 let, Viktor AUBERŠEK iz Velenja, 75 let, Frančiška ŠMIGOVEC iz Braslovč, 64 let, Boris MAJSEN iz Šoštanja, 40 let, Pavla SOTLER iz Velenja, 78 let. Marjan KOK iz Kranja, 69 let, Alojz HLEB iz Šoštanja, 90 let, Stanislav ROGELŠEK iz Šoštanja, 80 let, Marija VIPOTNIK iz Žalca, 91 let, Veronika ROČNIK iz Luč, 86 let, Milan GAJŠEK z Ljubečne, 78 let, Karol AUBERŠEK iz Velenja, 73 let, Bernard ROŠER iz Slovenskih Konjic, 79 let. t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PE VOJNIK PE CELJE 051 649 780 PLAČILO NA OBROKE www.primozic.si n 3585 n - odkrivamo turistične bisere naših občin I , M dST • v Deželo Celjsko Z oddajo Radia Celje Pojdi z menoj smo tokrat spoznavali subregijo Dravinjsko. V Zrečah, v idiličnem okolju hotela Pod Roglo, kjer ponazarjajo pohorsko življenje, imajo tudi lastno pivovarno, kjer izdelujejo svoje kovaško pivo. V neposredni bližini je Ošlakova kovačija, ki je stara več kot 200 let. Tam se je začelo kovaštvo v Zrečah in na osnovi tega se je razvila tudi tovarna Unior. V kovačiji lahko vidimo, kako se je včasih kovalo, spoznamo stare izdelke, kot so klešče, kladiva ... Posebnost je vsekakor kladivo na vodni pogon, tako imenovani repač, ki še vedno deluje, zato lahko poslušamo njegovo donenje. Stare običaje in ljudske obrti bomo lahko spoznavali tudi med krompirjevimi počitnicami. Zabavne jesenske počitnice so poimenovali kar Z znucanim košem na potep. Gostje bodo imeli pol-penzion na turistični kmetiji, v apartmajih ali družinskih hotelih v Zrečah ali na Rogli, vključeno je tudi celodnevno kopanje. Posebnost programa je dan v Skomarski hiši, kjer bodo podoživeli čas ljudskega godca in pevca Jurija Vodovnika, ki je nekdaj živel na Pohorju in se naučili pohorskega govora, ogledali pa si bodo tudi izdelavo domačih cokel. Že 23. septembra od 14. ure bomo lahko uživali na Jesenskih turističnih igrah, ki bodo že 15. leto na ploščadi pred Termami Zreče. Kot vsako leto bodo tudi letos tekmovala številna turistična društva, nato bo sledilo kuhanje gobove juhe, letos pa bo prvič tudi praznik pohorske bunke. Prav tako bodo pripravili gobarsko razstavo in stojnice z domačimi dobrotami. Noordungova dediščina »Ponosni smo na to, kar se je v zadnjih dneh zgodilo v Vitanju,« pravi župan občine Slavko Vetrih, ki je ob odprtju Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in čudoviti otvoritveni slovesnosti zelo zadovoljen tudi s prvim zanimanjem za oglede. »Trudili se bomo še kaj nadgraditi in ponuditi čim več zanimivega.« Le šest let je minilo od takrat, ko so se začeli bolj intenzivno ukvarjati s Hermanom Potočnikom Noordungom in z njegovim delom ter vsem tistem, kar so zdaj lahko vključili v KSEVT. Prav te dni je minilo tudi šest let, odkar so odprli spominsko sobo, zdaj pa so dobili tudi to možnost, da so jo nadgradili v kulturnem središču in bolj nazorno prikazali delo, poslanstvo in znanstveni prispevek Hermana Potočnika Noordunga. Trenutno je na ogled razstava 100 monumentalnih vplivov, ki je postavljena kot uvodna in si jo bo mogoče ogledati v naslednjih dveh letih, hkrati pa imajo več manjših raz- KSEVT - Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Foto: SHERPA) stav, bodo pa tudi zgodovino kraja skušali predstaviti izvirneje. Potočnika zelo dobro poznajo v ameriških in ruskih znanstvenih krogih. Tako je bilo že na odprtju mogoče opaziti goste s teh območij, poznajo ga tudi v znanstvenih krogih po vsej Evropi in svetu, tako da v Vitanju računajo, da se bo zelo hitro našel tudi investitor, ki bo postavil kakšen hotel. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je odprto med 9. in 17. uro vsak dan razen ponedeljka in torka, vodeni ogledi pa so vsako uro. Naznanitev trgatve v Slovenskih Konjicah Slovenske Konjice so na vinorodnem območju in to soboto bodo trgače, brentače in vse ostale povabili v vinograd. Pripravljajo namreč tradicionalno veselico, kot se za trgatve spodobi. V mestnem jedru v Slovenskih Konjicah bodo Naznanitev trgatve obarvali z narodnozabav-no glasbo. Original Pohorci bodo vse popoldne skrbeli za zabavo in humor, pridružila se bosta tudi vinska kraljica Slovenije Martina Baškovič in seveda vinogradniško društvo Slovenske Konjice. Svoje bo verjetno dodala tudi Godba na pihala Slovenske Konjice, pripravljajo pa tudi številna druga presenečenja. Na turističnih stojnicah bodo predstavili bogato ponudbo domačih obrti, preizkusili bomo lahko vinsko kapljico, za hrano in pijačo pa bo poskrbel župan, tako da nihče ne bo odšel ne žejen ne lačen. Letošnja Naznanitev trgatve bo začinjena z 80-le-tnico delovanja Turističnega društva Slovenske Konjice, ki bo poskrbelo za pestrost programa, hkrati pa podelilo priznanja in nagrade številnim, ki so mu na njegovi poti pomagali. Med drugim so člani društva v goste povabili tudi številne prijatelje iz tujine. SIMONA BRGLEZ Ošlakova kovačija (Foto: Time) Tadeja Waldhuber, v. d. direktorice LTO Rogla - Zreče, Ervin Jančič, predsednik TD Slovenske Konjice, Tjaša Kangler, vodja TIC Slovenske Konjice, novinarka Simona Brglez in župan Občine Vitanje Slavko Vetrih so pobliže predstavili subregijo Dravinjsko. (Foto: TimE) ZAVOD CELEIA CELJE V Slovenskih Konjicah bodo to soboto naznanili vinsko trgatev. WM Naložba v vašo prihodnost □HMOIO mNOFltWniW.EVflDra»UI^ LïfOpiii SkJiJ iï ona!"! 'đ/vCj »Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnihpotencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.« NOVI TEDNIK VODNIK 29 ■ONO Spored od 14. 9 - 17. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 14.20, 16.30 Ted - komedija 21.50, 23.45 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 10.55, 12.00, 15.15, 16.20, 17.25 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 11.40, 13.50, 16.10, 18.20 Plačanci 2 - akcijska avantura 17.20, 21.40, 23.50 Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni film 3D 13.05, 19.35 Bournova zapuščina - akcijski 20.30, 23.20 Stari je nor - komedija 18.40, 21.10, 23.40 ParaNorman - animirana pustolovščina 3D 14.10, 18.30 Kako začiniti zakon - komedija 11.20, 13.40, 16.00, 18.25, 20.45, 23.00 Loti - animirani film, sinh. 11.10, 13.10, 15.00, 16.50 Rimu z ljubeznijo - komedija 18.45 Nevidno zlo: Maščevanje - akcijsko znanstveno-fantastična grozljivka 12.20, 15.10, 19.30, 20.50, 21.45, 22.50, 23.55 Straža - komedija 12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 LEGENDA: - vsak dan - sobota, nedelja - petek, sobota PETEK 18.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - drama 20.30 Zdej pa dost!!! Yes men popravita svet - festival neodvisnega dokumentarnega filma SOBOTA 18.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - drama 20.30 Zdej pa dost!!! Ameriške sanje in Raj ali opustošenje - festival neodvisnega dokumentarnega filma NEDELJA 18.00 in 20.30 Kotlar, krojač, vojak, vohun - drama PETEK 18.00 Slepe stene - romantična komedija 20.00 Vzpon Viteza teme - akcijska avantura SOBOTA 18.00 Pogum - animirana komična pustolovščina, sinh. 19.00 Slepe stene - romantična komedija 20.00 Vzpon Viteza teme - akcijska avantura NEDELJA 10.30 Pogum - animirana komična pustolovščina, sinh. 16.00 Rdeči slon - 10 izbranih filmov iz Animateke za najmlajše 18.00 Vzpon Viteza teme - akcijska avantura 20.00 Glorija kurb - dokumentarec 21.00 Slepe stene - romantična komedija PETEK, 14. 9. 10.30 Dom kulture Velenje 16.00 Planet Tuš Celje 16.00 Soržev mlin v Polžah 16.00 Knjižnica Velenje 17.00 Ribnik Vrbje 17.00 Aškerčeva domačija na Senožetih Srečanje pevskih zborov 19.00 Soržev mlin v Polžah 19.00 Tržnica Zreče Aladin mladinski muzikal Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine Kulinarika Slomškovega časa delavnica v okviru Slomškovih kulturnih dnevov Igralne urice Jezdenje ponijev Vino in glasba delavnica Draga Medveda v okviru Slomškovih kulturnih dnevov Rock čevapčič nastopajo: skupina Zmelkow, ansambel Marjetica, Mushrooms, Zasilni Vhod, Cantaris... 19.30 Vrt Hiše piva Celje 278 dni do počitnic koncert Diverse, Dostoyevsky, solisti Vocal BK studia 20.00 Dom sv. Jožefa Celje Slehernik ponovitev srednjeveškega misterija 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca gala koncert 20.00 Mladinski center Velenje Narava v risbi - risba v naravi odprtje razstave 21.00 eMCe plac Velenje Klubski večer 21.00 Celjski mladinski center Break the silence koncert s hardcore/metal skupinami Roadkill BBQ, Dead Dildo Drome in Inmate SOBOTA, 15. 9. od 10.00 ure dalje Bio park Nivo Žalec Eko družinski piknik animacije, kuhinja, tržnica, predavanja, delavnice, igre 10.30 Dom kulture Velenje 11.00 Mercator center Celje 12.00 Pokrajinski muzej Celje wiMiH.novitednik.ooiii Aladin mladinski muzikal Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine Kelti na Celjskem javno vodstvo po razstavi 13.00 Celjski sejem Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine 14.30 Citycenter Celje Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine 18.30 Mihaelova kapela Nova Cerkev Likovna dela domačih likovnikov odprtje razstave 20.00 Celjski dom_ Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca gala nastop folklornih skupin iz Slovenije in tujine 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer NEDELJA, 16. 9. 11.30 Žusem Odprtje obnovljenega vodnjaka v kulturnem programu sodelujejo fantje iz Žusma, Triperesna deteljica in učenci OŠ Slivnica pri Celju 16.00 Kerčmarjeva domačija Petrovče Srečanje ljudskih pevcev in godcev in likovna razstava 16.00 Ribnik Vrbje Svet dinozavrov Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice 16.00 Kulturni dom Dobrna Res luštno je tu pri nas - ofiranje koncert Ljudskih pevk 18.00 Dom Svobode Zidani Most Osrednja proslava ob krajevnem prazniku PONEDELJEK, 17. 9. 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Vsak trenutek izbiram teorija izbire - predstavitev izobraževalnega programa v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje PIKIN FESTIVAL NEDELJA, 16. 9. 16.00 Ob Velenjskem jezeru Slavnostna otvoritev Pikinega festivala VSAKO NEDELJO V SEPTEMBRU Pikin kino RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do preklica. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10. Likovni salon Celje: razstava bolgarskega umetnika HR-Stamenova: Water, Suppositions and Urbanism, do 14.10. Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9. Kvartirna hiša Celje: Arhitektura Celja - razstava grafik iz zbirke Mihaila Lišanina, do 3. 10. PONEDELJEK, 17. 9. 18.00 TRC Jezero - Zeleni oder Vrtiljak domišlije s Stenom Vilarjem OD PONEDELJKA, 17. 9. Pikin oder v Domu kulture Velenje: vsak dan gledališke uspešnice Aničin oder v Glasbeni šoli Velenje: vsak dan glasbeno-plesne predstave Tomažev oder: domača produkcija TRC Jezero - vsak dan ustvarjalne delavnice od 9.00 do 18.00 ure Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31.10. Mestna galerija Šoštanj: Zaprti prostori, razstava tematskih fotografij šestih avtorjev iz partnerskih mest EPK Savinov razstavni salon Žalec: Sožitje idej, dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 30. 9. Grad Velenje: Tris razstav, Nataša Tajnik Stupar, do 26. 9. Muzej premogovništva Velenje: Laibach kunst, do 15. 11. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava likovnih del Dražena Pavlovića, do 30. 9. radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz DRUŠTVA VABIJO SOBOTA, 15. 9. 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Nova ploščad mestne tržnice Žalec Žalska tržnica organizira Turistično društvo Žalec 9.00 do 12.00 Zaloška Gorica_ Kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem organizira Turistično društvo Petrovče 16.00 Ribnik Vrbje Ponirkova zabava in golažijada DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 RAZVEDRILO NOVI TEDNIK Vprašali smo vas: »V kateri naši akciji morate sodelovati, da naredite red v svoji omari?« Pravilen odgovor se glasi: v akciji Veter v omari. Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejela Danica Maček s Svetine 23a, Štore. NAGRADNO VPRA7ANJE Skupina naših »hujšarjev« se je po poletnem premoru spet srečala. Za koliko je čez poletje shujšala zmagovalka akcije? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 19. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. Prošnja Človek: »Bog?« Bog: »Da?« Človek: »Te lahko nekaj vprašam?« Bog: »Seveda!« Človek: »Kaj je zate milijon let?« Bog: »Sekunda.« Človek: »In milijon evrov?« Bog: »Cent.« Človek: »Bog, mi lahko daš en cent?« Bog: »Počakaj sekundo.« Šalo nam je poslala bralka Cilka Kubale iz Loga pri Rogatcu. Parkiranje »Kje si parkirala avto?« vpraša oče hčerko, ki je pred kratkim naredila vozniški izpit. »Pri ruševinah spomenika padlim.« »Pa saj ta spomenik ni v ruševinah!« pravi oče. »Je, odkar sem tam parkirala ...« Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Ženin nasvet Upokojenec je šel dvignit pokojnino. Ker je pozabil potrdilo, je uslužbenki dokazal, da je upokojen, tako da ji je pokazal sive dlake na prsih. Izplačala mu je pokojnino. Ko se je vrnil domov, je povedal ženi, kaj se mu je zgodilo. »Škoda, da ji nisi pokazal, kaj imaš v hlačah, bi dobil še invalidnino!« Šalo je poslal bralec Dominik iz Radeč. Razlika Pri verouku Buček vpraša župnika: »Kakšna je razlika med očetom in mamo?« Župniku je malo nerodno odgovoriti, zato ga vpraša: »Koliko ima mama številko čevljev?« Buček odgovori: »38.« »Kaj pa oče?« »Mislim, da 42.« »No vidiš, pa sva prišla do odgovora.« »Ja kakšen pa je?« vpraša Buček. Župnik mu odgovori: »Razlika je med nogami!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zahvala laškim godbenikom, mažoretam in šoferju Mislite, da je Celje majhno? No, tega vsekakor ne misli novinarka Urša Selišnik, ki se je po odprtju 45. Mosa znašla v precejšnji godlji. S sejma do redakcije v središču mesta ni bilo prevoza. Fotoreporter Edo Einspieler se je odpeljal novim dogodivščinam nasproti, ostali novinarski kolegi so izginili kot kafre, nekaj jih je še delalo, taksija seveda nikjer, če ga potrebuješ, sejemski avtobus pa samo ob koncu tedna . Naenkrat se je proti avtobusu na parkirišču usulo nekaj zelenega. Laški godbeniki in mažorete. Čeprav na avtobusu ni bila napisana relacija Laško, so Urši gostoljubno odobrili prevoz do mesta. S tem ji sicer niso rešili življenja, so jo pa obvarovali bolečih nog. Naraščaj v uredništvu Naši sodelavci skrbijo, da slovenski narod ne bo izumrl. Novinarka Špela Kuralt je pred dnevi rodila Maksa, ki je po dveh deklicah, tako kot je pravilno napovedovala, okrepil moško vejo družine. Katarino pa ziba fotoreporter Edo Einspieler, ki je za začetek ugotovil, da ima dojenčica močan glas ... Zdaj pričakujemo, da bodo za nataliteto skrbeli še v drugih redakcijah. ANEKDOTE Po slavnostni pojedini so vprašali angleškega romanopisca Donalda Mac Cullongha, kako mu je bilo kosilo všeč. Odgovoril je takole: »Če bi bila juha tako topla kot vino, vino tako staro kot piščanec in piščanec tako debel kot natakarica, bi res lahko rekel, da je bil obed v redu.« Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971. MODROSTI Kdor seje strah, se najbolj boji sam; to je usoda tiranije. (Latinski pregovor) IZJAVA TEDNA »Zavedati se moramo, da pridne roke, dobri izdelki in storitve danes žal niso dovolj.« Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek 3 9 6 8 2 4 3 5 2 5 5 8 4 1 3 4 6 2 1 7 8 2 4 1 9 6 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV (, Dobro, da obstaja polna luna Je bil en tak dan. Najprej sva s sinom oddivjala nazaj proti Celju, od koder sem pravkar pripeljala iz službe. Na vrsti je bila ura kitare. Ko pripeljem po Ljubljanski cesti, praviloma parkiram na dvorišču pred trgovino. Drugi blok čez cesto je dom naše profesorice. Tokrat sem se odločila, da med njunim enournim brenkanjem odidem v pisarno in postorim še nekaj malega. Ura je minila, kot bi mignil, in z avtom, tokrat v drugo smer, iz mesta proti Ljubljanski cesti, sem lepo parkirala pred prvim blokom. Stala sem in čakala, da pride sin. Njega pa od nikoder. Počasi se mi je začelo svitati, da morda stojim pred napačnim blokom. In sem se sprehodila malce naprej, do pravega. Čez cesto sem uzrla fanta, oprtanega s kitaro in v rdeči nogometni opravi. In me je prešinila misel, da bi to lahko bil moj sin. Ampak saj je imel doma vendarle bel nogometni dres. In sem buljila kot bik v nova vrata v fanta na pločniku, ko me je končno uzrl in zavpil: »Mami, a tu si?« Prešinila me je misel, da sem zatajila lastno kri, in sinov očitajoč pogled mi je razkril, da nekaj podobnega misli tudi sam. »Sem šel do parkirišča, kjer ponavadi pustiš avto, in te ni bilo.« To pojasnilo je bilo že na robu solz. Opravičila sem se mu in hitro ponudila ogled kakšnega filma za obliž. Navdušenje. In moja lažja vest. In sva šla. No, tole se je dogajalo zadnji počitniški teden v avgustu. Takrat je bil na sporedu v kinematografu Ted. Prvi igrani celovečerec Setha MacFarlana, čudežnega dečka televizijske animacije in avtorja menda priljubljene serije Družinski človek (Family Guy). Po sladoledu sva se lotila izbora primernega filma. Odpadla je Ledena doba 4, ker sva jo že videla, akcijski filmi mu niso ravno blizu, kakšna ljubezenska drama seveda ne pride v poštev, ker ženske zdaj še niso zanimive, kriminalka tudi ni njegov žanr. In tako sva se odločila za komedijo z naslovom Ted. Komedija? Ja, pri tem res ne moreva zgrešiti. Kupila sva dve od treh še razpoložljivih vstopnic. Uzrla sva gručo staršev z otroki in se tako dodatna prepričala, da bo super film, kjer bova raztegnila meh in se nasmejala do srca. Aha. Po petih minutah sva ugotovila, da Ted ni ljubek medo in da je film povsem neprimeren za otroške oči in ušesa. Plišasti Poo (medvedek Kakec) namreč ni Pu, saj se drogira, seksa z ženskami, preklinja, popiva... Skratka vulgaren govoreč prijatelj fanta, ki nikoli ne odraste in pri 35 letih živi skupaj z razuzdanim medvedkom ter ogroža ljubezensko zvezo s pravo žensko. In ko me je moj nadebudnež že petič povprašal, ali že morda lahko pogleda na filmsko platno ali naj še kar bulji v svoje kokice in ledeni čaj, sva bruhnila v smeh. Tole pa ni bila posrečena izbira, je bila najina ugotovitev. Toda večer se še ni končal. Film pa končno le. Ključa v vrečasti torbici naenkrat nisem našla. Sedla sva v bližnji lokal in vsa vsebina torbice se je znašla na mizi. Ko sem bila že na robu solz, mi je med razsuto vsebino na tla padlo še nekaj rezervnih tamponov. Prikupen možak s sosednje mize mi jih je ljubeznivo pobral, jaz bi se pa od sramu kar po-greznila nekam. »Evo ga!« S tem vzklikom me je iz zagate rešil sin, ki je le ugledal ključ nekje na dnu raztrgane podlage torbice prav v trenutku, ko sem že razmišljala, kako bova štopala do doma. Sprva brez besed sva odkorakala proti avtu. Po nekaj čudnih pogledih me je vprašal, če me boli kaj glava ali pa se morda slabo počutim. Na koncu naju je le premagal smeh in ko sem parkirala pred domačo hišo, mi je sin olajšano sporočil: »Mami, vem, kaj je bilo. Poglej, polna luna je in zato si danes tako prikupno zmedena.« Prikupno? In res samo danes? No, ko mi je spet slučajno prav včeraj padla v roke knjiga Mož, ki je ženo zamenjal s klobukom, sem se zamislila nad sabo. Prepričana, da me čaka knjiga o anekdotah, kamor so jo tokrat knjižničarji namreč uvrstili, me je sprele-tel srh. To je namreč knjiga o bolezni izgube kratkoročnega spomina... demenci. Uh, dobro, da je sin razlago tega avgustovskega popoldneva poiskal kar v polni luni! BIBA www.radiocelje.com NOVI TEDNIK RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka |KrižaiiKe & uqanKe POKRAJINA NA SEVERU SRBUE RUSKI PISATELJ NIKOLAJ DMTTRUEV1Č NBME-NOVANEC TELOVADNA PRVINA MODNI OBLIKOVALEC HRANITEU OKSID ŽENIM KISIKOVIM ATOMOM KRAJ PRI LJUBLJANI m OBMOČJE OKROG MESTA ORGAN VIDA KOCINE PODNOSOM NEKDANJI MINISTER BÄNDEL! SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR OZNAKA TUNIZUE JEZDEC (REDKO) SOFO-KLEIEVA TRAGEDIJA ŠPORTNI VADITELJ GRŠKI FILOZOF ŠVEDSKI AVTO ZLOČIN AMERIŠKA IGRALKA (ANGELINA) HEUJ BARU EDWARD - NORTON SPOJ PRI OBLEKI KRIK (KNJIŽ.) ZNAK ZATON JUŽNI SADEŽ SLADKOVODNA RIBA LOČEN PRI KOŠARI IRENA KOHONT AMERIŠKI IGRALEC HIRSCH BIATLONEC (JANEZ) ŽVEČILNI GUMI (ŽARG.) SLAVNOSTNA POGOSTITEV TIBETANSKO GOVEDO 20 ZAC EFRON VREDNOST (KNJIŽ.) ODVAJANJE (STAR.) MESTO V DALMACUI KRAJ V DRAVSKI DOUNI 13 NASELJE PRI KRANJU PRASKA (REDKO) ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA OKUSNE I NEMŠKA IN MORSKE DUSTRUSKA RIBE NORMA ANGLEŠKI PISATELJ (HERBERT) OTROŠKA NALEZLJIVA BOLEZEN AMERIŠKA REKA S SLAPOVI OZNAKA KENUE UŠESNI NAKIT KREDITNA BANKA POČASI POTEKAJOČ, DOLGOTRAJEN ROPARSKA MORSKA RIBA VOJSKA NEKDANJE SFRJ MESTO V RUSUI VAS V SUHI KRAJINI LADA ZEI PEVEC PESTNER NEKDANJA SLOVENSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA TRŠA DLAKA PUANEC (SLABŠ.) STARORIMSKI POZDRAV OUMPUSKE IGRE STARO-EGIPČANSKI OSEBNI DOHODEK OKENSKO STEKLO PLANTAŽA RJAV KONJ NEMŠKA PEVKA SIN KRALJA SAVLA DANSKA ZNAMKA IGRAČ PEVKA DEŽMAN KOZMETIČNO SREDSTVO PRIJETNEGA VONJA TURŠKI VELIKAŠ ŽGALEC APNA RASTUNA VLAŽNIH TAL KOSTUMO-GRAFINJA (EKA) GRŠKO GOROVJE POVRŠINSKA MERA RIMSKA BOGINJA JEZE OZNAKA LIBANONA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER LEE NORRIS JAPONSKA DOLŽINSKA MERA HIMALAJSKA DRŽAVA TOPOVSKI IZSTRELEK PREISKAVA, KONTROLA E ZBORNIK, LETOPIS AMERIŠKA PEVKA Nagradni razpis 1. nagrada: komplet kozmetike 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Zvonovi Nilandije 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Uroš Ahčan Orel s Škrlatnega vrha Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 20. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 71 Vodoravno: OKOV, TRICA, POLO, BOBEN, GASILEC, ILO, SOL, MED, OZIR, AROMAT, OP, ESPANA, DINAMO, LITR-KA, EK, IČA, OVČJAK, OSA, JENS, ORADA, NJASA, OT, MISTRAL, TERAN, CURTIS, KDO, OTO, OMIKA, TVAR, KNIN, DAN, NJIVA, VAL, RI, KROF, EDO, NACIZEM, LIBRETO, IRINA, ONEAL, LONG, JAG, PARSON, DREVO, ERO, BA- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ona: Partner vas bo postavil pred zid, saj ima dovolj vaših skokov čez plot. Dobro premislite, kaj boste naredili, kajti napačno potezo boste kaj kmalu obžalovali. Ne igrajte se z ognjem, opekli se boste! On: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega... Ona: Proti koncu tedna se vam obeta prijetno presenečenje, ki se bo poznalo pri vašem finančnem načrtu. Za partnerja pa naj vas nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. On: Vaša partnerka je zadnje čase preveč ljubosumna, zato je še najbolje, da ji pokažete svojo ljubezen na način, ki ji je najbolj všeč. S tem si boste na vsak način v veliki meri polepšali vajino razmerje. TEHTNICA fl Ona: Končno bo odkrita vaša velika skrivnost, vendar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje vam bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki ste jo iskali že dalj časa. Pazite se, nekdo vam hoče škodovati! On: Presenečeni boste ugotovili, da se prijateljica zanima za vas precej bolj, kot se vam je dozdevalo. Izkoristite ponujeno priložnost, saj se dobro zavedate, da tudi vi niste povsem nedovzetni za prijetno avanturo. Ona: Nekdo vam bo skušal nagajati, vendar pa se bo na koncu v svoje mreže zapletel prav on. Boste videli, prav zanimivo bo opazovati njegove poizkuse, da bi vam škodoval. Na koncu vam bo s tem naredil celo uslugo. On: S svojo partnerko se boste igrali skrivalnice, kar se vam lahko nekoč še pošteno maščuje. Malo več odkritosti in medsebojnega zaupanja vam vsekakor ne bo škodovalo, ampak lahko popravi vajine skrhane odnose. DVOJČKA ■ STREUC Ona: Po nepotrebnem hitite in se vznemirjate, kajti časa imate več kot dovolj. Ste v zelo ugodnem obdobju, zato ni nobenega razloga za paniko. Umirite se in si dobro odpočij-te, zadeva se bo iztekla tako, kot si želite. On: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašate vest in dokončno razčistite, kaj v resnici pričakujete. S partnerko se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot boste pričakovali. Ona: Sreča je na vaši strani in ponovno boste v optimističnem razpoloženju. To se bo pozitivno odražalo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje. On: Prijeten teden se vam bo prevesil v še prijetnejši konec tedna in prav hitro se boste znašli tam, kjer si že dolgo želite biti. Je že tako, da sreča ponavadi pride sama, torej uživajte, dokler še lahko! BAR, ROMAR, LIV, MEJAŠI, AT, MIHELIČ, MEJOZA, EDA, OKULAR, CIN. Geslo: Priljubljene risanke Izid žrebanja 1. nagrado, bon za obisk pri zdravniku tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski cesti 122 v Celju, prejme: Ana Gregorn, Trubarjeva 53a, Celje. 2. nagrado, knjiga Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Zvonovi Nilandije, prejme: Slavica Krajnc, Bukovca 9, Laško. 3. nagrado, knjiga Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Skrivnost kostanjevega gozda, prejme: Marija Romih, Kozje 95, Kozje. Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), prvo in tretjo bomo poslali po pošti. Ona: V službi boste trmasto vztrajali na svojem prepričanju, kar se bo na koncu tudi pokazalo kot edina pravilna poteza. Uspeli si boste pridobiti kar nekaj zaveznikov, ki vam bodo v prihodnosti precej pomagali. On: Ne smete se več zanašati le na eno osebo, ampak se boste morali v prihodnje obrniti tudi na druge, saj boste na ta način uspeli veliko hitreje kot običajno. In to velja tako za ljubezen kot tudi za vaše poslovne načrte! KOZOROG Ona: Namesto, da se vdajate malodušju, raje poprimite za delo in kaj hitro boste opazili, da so bile težave le plod vaše neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite. On: Kritično obdobje je že počasi za vami, zato bi ne bilo slabo, da bi se ponovno posvetili uresničevanju načrtov. Nekdo vas bo opazoval in si pri tem delal velike načrte, od vas pa je odvisno, ali se mu boste odzvali! Ona: Če ne boste spravili na površje tistega, kar vas tišči, se bo neko razmerje končalo čisto drugače, kot si želite. To vam ne bo koristilo, še predvsem sedaj ne, ko ste v precej kritičnem obdobju. On: Čeprav vam nekdo vztrajno meče polena pod noge, pa vam bo vendarle uspelo osvojiti srce tistega, ki ste ga vzeli na piko. Ne ozirajte se na natolcevanja drugih, ampak raje poskrbite zase in za svojo srečo. DEVICA Ona: Kar trenutno najbolj potrebujete, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se vam morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa vam bo to koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Ne reagirajte preveč eksplozivno v pogovoru s svojo partnerko, saj vam bo hotela samo pomagati iz trenutne zadrege. Raje ji na nek način prepustite pobudo, saj se bo v tej situaciji znašla veliko bolje kot vi. VODNAR Ona: Ne zanemarite nasvetov, ki vam lahko precej olajšajo težke odločitve, ki so pred vami. Toda pri tem bodite tudi selektivni. Sodelavec vam bo predlagal konkretno avanturo, ki pa jo boste le stežka odklonili . On: Krepko se boste morali potruditi za osvojitev srca neznanke, ki bo kar naenkrat vstopila v vaše življenje. Pri tem se boste na nek način celo zabavali in ravno s takšnim pristopom dosegli tisto, kar si želite. Ona: Že lep čas se ni zgodilo, da bi se komu zasmilili v dno srca. Premalo ste odporni za takšen način življenja, kot ga živite. Odprite svoje srce še komu drugemu - skupaj bosta našla veliko več. On: Tekanje okoli vam sicer ugaja, toda vaši domači ga imajo že čez glavo. Pomislite vsaj tu in tam tudi na tiste, ki vas imajo radi. Partnerka se vam je začela oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudite - vsaj kar se tiče ljubezni. 2 4 5 6 7 11 3 18 10 9 12 21 8 14 16 15 17 19 i um; ram Naprej k naravi Če so prav šteli, se je menda na maraton Zelene doline iz Arje vasi proti Logarski dolini odpeljalo 800 kolesarjev. Številka bi bila še višja, če bi kolesarska dresa oblekla direktor Kmetijske zadruge Šentjur in predsednik nadzornega sveta Mlekarne Celeia Zvonko Pušnik in direktor mlekarne Marjan Jakob. Povprečje je popravil Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je tako preveril svojo kondicijo, ki jo je pridobival čez poletje. US, foto: TT Na sposojenem kolesu Župan Občine Podčetrtek Peter Misja se je v soboto v družbi kakšnih 45 kolesarjev podal na kolesarjenje med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, ki bosta čez nekaj let, kot načrtuje država, povezana s kolesarsko stezo. Župan priznava, da mu je nogomet ljubši kot kolesarjenje, a po gradnji steze čez Vonarje ga bo, kot napoveduje, mogoče večkrat videti pritiskati na pedala. A najprej si mora kupiti kolo, to je namreč sposojeno. Priporočamo mu tudi bolj pristna kolesarska oblačila, za zaščito glave pa namesto čepice čelado. AD www.radiocelje.com Taktika je pomembna Na prvem dobrodelnem teku Migaj z mano, Žalec, je na zadovoljstvo organizatorjev 140 ljubiteljev teka priteklo 696 evrov, ki jih bodo namenili v štipendijski sklad Fundacije Utrip humanosti. Sklad je namenjen mladim, ki imajo raka. Na dobrodelni prireditvi je uspešno sodeloval tudi žalski župan Janko Kos (desno). Nič čudnega, saj se je pred tekom o taktiki posvetoval tudi z odličnim tekačem, športnim pedagogom in komentatorjem Petrom Kavčičem. US, foto: MATEJ GORJUP Vsega je kriv Zivadinov Za gradnjo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju je kot idejni oče najbolj zaslužen umetnik Dragan Živadinov (na fotografiji pred množico na odprtju), seveda skupaj s še enim umetnikom Miho Turšičem, ki je postal direktor Zavoda KSEVT. Oba sta z neskončnim vesoljem tesno umetniško povezana, Živadinov je bil pred malo več kot desetletjem v Bajkonuru v Kazahstanu celo kandidat kozmonavt. BJ, foto: SHERPA Najmlajši pozdravljeni gost Najmlajši posebej pozdravljeni gost na odprtju vesoljskega središča v Vitanju je bil vnuk Milana Kučana, saj so med gosti pred množico pozdravili »nekdanjega predsednika države s soprogo in z vnukom«. Za razliko od drugih gostov, po službeni dolžnosti večinoma v večernih oblekah, so Kučanovi prišli v bolj sproščenih oblačilih. Izkazalo pa se je, da vnuk tako hitro raste, da mu dedkova oblačila kmalu ne bodo več prav. BJ Foto: SHERPA Polovica prestolnice pod Pohorjem Le kam se tako mudi nekdanjemu kulturnemu ministru Jožefu Školjču, ki se ga najbolj spominjamo še kot nekdanjega predsednika parlamenta, nekdanjega predsednika nekoč najpomembnejše politične stranke LDS in nekdanjega predsednika socialistične mladine? Školjča je bilo mogoče videti na odprtju vesoljskega centra v Vitanju celo nasmejanega, kar se zgodi bolj redko, še zlasti letošnje poletje ne, ko je rumeni tisk ugotavljal, če se res ločuje od svoje dolgoletne življenjske sopotnice, oblikovalke stekla Tanje Pak, ki je doma iz Rogaške Slatine. Za Školjčem se je v Vitanju prav tako mudilo Igorju Vidmarju, med drugim botru slovenskega punka. BJ, foto: SHERPA