Leto XXVI.
p:!SLP,tnibLStOTM Ljubljana, j. avgusta 1944
štev. 31
DOnOTINA
in KMETSKI LIST
Vertvaltung and Schrlftleltung • Uprava id aredništvo; Pucclnljeva 0 — TeL 31-22—31-26 — Erschelnt w»chentllcb - Izhaja vsak teden
Ifestbezagspreis jahrlicb ■ Naročnina letno Lir 24 — Elnzelverkaafsprels • Posamezna številka Cent 80.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Z vsakim dnem se stopnjujejo dogajanja v sedanji vojni, kl tako dobiva v letošnjem poletju svoj dramatični višek. Na vseh treh glavnih bojiščih se neprestano vrstijo bitke, v katerih nemške čete z zglednim junaštvom odbijajo
naval sovražne premoči
v materljalu in moštvu. Njihovi obrambni uspehi so veliki, kar morajo priznavati tudi sovražniki. Zlasti angleški in ameriški listi dan za dnem naglašajo, da je na invazijskem bojišču pravcati pekel. Vsako ped zemlje si mora sovražnik odkupiti z visoko ceno krvi ln orožja.
Na vzhodni fronti se je sovjetski premoči posrečilo vdreti v poljski guberntj, kjer pa nemško vrhovno vodstvo že pripravlja nove ukrepe. Ti bodo predvsem v tem. da bodo zbrane za sedanjo vojno črto nove močne sile, ki bodo sprejele umikajoče se oddelke ter skupno z njimi kot močne bojne skupine dokončno ustavile sovražnika. Kje bo nova vojna črta, zavisi predvsem od časa, kl je potreben za zbiranje rezervnih oddelkov in od presoje nadaljnjih sovjetskih ofenzivnih sil. Dokler te priprave ne bodo končane, se nemška bojna črta še nadalje umika sovjetskemu pritisku v gibljivi obrambi in sicer v menjavanju umika s krajevnimi protisunki in odmika s trdim odporom. Odpor bo olajšan s strnjeno enotnostjo bojišča in domovine ter z nemško voljo, da nasprotujejo boljševiški nevarnosti z vsemi združenimi silami. V tem smislu Je pred dnevi pisal veliki nemški dnevnik »Volkischer Beobaehter«.
O trenutnem stanjn na bojišču je pretekli torek poročalo nemško vojno poročilo:
Fiihrerjev glavni stan, 1. avg. Vrhovno povelj-ništvo oboroženih sil je objavilo:
V	Normandiji so vzdržale naše čete v hudih bojih vse sovražnikove napade med Hottotom :n Viro. Nato so se pa umaknile na nekaterih odsekih nekaj km proti jugu. V novih postojankah so odbile vse napade močno pritiskajočega sovražnika. Tudi na odseku severnovzhodno od Per-cyja so se izjalovili sovražni napadi, ki so jih godpLale močiie oklopniške sile in silovit topni-
ogenj. Sovražnik, ki je vfirl na zapadnem globoko med naše postojanke, je bil ustavljen s prot napadom t k pod Avranchescm. Težki boji so bili v večernih urah na vseia bojišču. Na vzhodnem delu predmostja ponočt je sovražnik stopnjeval svoje topniško delovanje do neprestanega topniškega ognja.
Pod oči so izvedla težka bojna letala uspešne napade proti zbirališčem sovražnih čet in prl-pravljanvm postojankam na področju severno-i^padno od Avrancliesa. Torpedni letalci so poškodovali v Seinskcm zalivu 2 trgovinski ladji s 15.000 tonami.
V	francoskem zaledju je bilo v boju ubitih 30 teroristov.
Maščevalni ogenj »V 1« na London je trajal dan in noč.
V	Italiji je sovražnik zopet obnovil svoje poskuse. oa bi se prebil do Firenc. Tl so se zlomili ponovno ob nezlomljivem odporu naših oklopnih grenadirjev in padalskih lovcev s težkimi in krvavimi izgubami. Skromni krajevni vdori so bili zapahnjeni. Boji, v katerih se borita obe strani z največjo srditostjo, so še v teku.
Na severnem pobočju Karpatov so prodrle sovražne sile proti cesti čez Beskidski prelaz. Protinapadi so v teku. Med področjem Dnjestra in velikim lokom Vlsle so vrgle naše oklopnlške divizije boljševlke na več mestih nazaj, potem ko so uničile večje število oklopnikov. V velikem loku Vlsle so bili onemogočeni vsi poskusi bolj-šcvlkov, da bi prekoračili reko, razen enega vdora, za katerega se še bije boj.
Pri Varšavi je trajal sovražni pritisk naprej.
Odgovor: totalna vojna
Preteklo sredo je lzpregovorll minister doktor Goebbels nemškemu narodu veliko besedo. Njegovemu znamenitemu govoru ni prisluhnila samo Evropa, marveč je ves svet zvedel podrobnosti o zločinski zaroti maloštevilne klike zoper Fiihrerja, zvedel pa je tudi, kako naglo je bila zarota strta in kako odločen odgovor hoče dati Nemčija tistim, kl so jo nameravali pahniti v nesrečo. Minister dr. Ooebbels je odkrito pripovedoval, kako je bila zarota zasnovana in kako je mlad major s svojim stražniin bataljonom v kratkih urah pripomogel k naglemu obračunu s krivo-prisežniki. Na globoko prepričevalen način je dr. Goebbels opisal FUhrerjevo rešitev, ki je bila vprav čudežna.
»Pravkar sem prišel iz Fiihrcrjevega glavnega staua,« je rekel dr. Goebbels, »kjer sem prebil nekaj dni. Slišal sem vsa poročila in navedbe vseh prič, ogledal sem si prostor, v katerem je bil izveden atentat, in lahko rečem le, da sploh ni več nobenega čudeža, če nI rešitev Fiihrerja lz največje življenjske nevarnosti pravi čudež. Atentatorja je poslal eden izmed aretiranih generalov k dozdevnemu poročanju ob priliki razgovora o dnevnem položaju. Atentator je prinesel razstrelivo v aktovki v -oho za razpravljanje o položaju ter jo je hotel v določenem trenutku pod pretvezo, da jo postavi na tla, poriniti direktno pod Fiihrerjeve noge. Generalul polkovnik Korten, ki je stal neposredno za Ftihrerjem, je bil težko ranjen in je kmalu nato podlegel poškodbam. Sila eksplozije je vrgla udeležence razgovora več metrov daleč skozi okna In je njihove uniforme raztrgala v cunje. V vsem prostoru je bilo v obsegu ogromnega eksplozijskega pritiska, ki ga je Izzvalo razstrelivo, le eno mesto, ki se ga ogromna sila ni dotaknila, In to je bilo mesto, na katerem je sedel Fiihrer ob mizi z zemljevidi To mizo je sila eksplozije zagnala po prostoru, Fiihrer pa je ostal nepoškodovan, doleteli so ga le majhni udarci, opekline in brazgotina na čelu. Moja vera v globoki smisel zgodovine je bila 20. julija znova potrjena. Trdno sem prepričan, da je vzela usoda Fiihrerja v tej tragični uri v svoje milostno varstvo, ker ga hoče prihraniti za še večjo bodočnost.«
Spričo neštetih manifestacij ter brzojavnih in pl-mertih sporočil je minister dr. Goebbels upravičeno naginsil, da je 20. julij dal nemškemu narodu nov mogočen vzpon. Iz tega pa je treba izvajati odločne zaključke. Nova zapoved se gla-
Mi.d srednjim Bugom ln Avgustovom so bili načrtno izvedeni krajevni umiki kljub močnemu ptitisku sovražnika, ko so bili številni sovjetski napadi odbiti. Zapadno od Kovna je napadel sovražnik na obeh straneh Memela brez uspeha. V Mariampolju divjajo ogorčeni poulični boji. Tudi v mestu Mitavi trajajo ogorčene borne. Na področju pri Biržaju je bil prodrli sovražnik s protinapadi vržen nazaj. Vzhodno od Dvine so bili vsi boljševiški napadi razbiti s protisunki. Na ožini pri Narvi včeraj sovražnik nt nadaljeval svojega velenapada zaradi visokih izgub. Sla-botnejši napadi so se vsi izjalovili.
V	uspešni borbi proti sovjetskim velenapadora zadnjih dni so se odlično Izkazale 3. germanski SS oklopniški zbor pod vodstvom SS-Obergrup-penflihrerja in generala vojne SS Steinerja z germanskima prostovoljskima divizijama SS »Nordland« in »Nederland«, 20. estonska prostovoljska divizija, 11. vzhodno-pruska pehotna divizija, kakor tudi na kopnem razmeščene edinice vojne mornarice, topništva vojske in metalcev granat.
V	Finskem zalivu so uničile mine dva sovjetska iskalca min in neko stražno ladjo. Na Istem področju so sestrelile zaščitne ladje vojne mor-
sl: totahna vojna za obrambo Evrope zoper vse napadalce! Minister dr. Goebbels je bil od Fiihrerja Imenovan za opolnomočenca za totalni poseg v vojno. Evropski tisk soglasno poudarja, da je bil postavljen pravi mož na pravo mesto. Že po prvih njegovih ukrepih se lzprlčnje tisto, kar mu nalaga Fiihrerjev odlok: on mora skrbeti za to, da bodo vse javne naprave prilagodene namenom totalne vojne ln da ne bo vojski ln oborožitveni sili odtegnjena nobena sila. Minister dr. Goebbels odslej nadzoruje ves državni ustroj, vključno državne železnice, državno pošto ln vse javne ustanove, naprave in podjetja z namenom, da pridobi čim večje število sil za vojsko ln za oborožitev s smotrno uporabo sredstev ln ljudi in da se ukinejo ali omejijo vse vojaško manj važne naloge. Vsa organizacija ln praksa v Nemčiji in v zasedenih deželah se poenostavi.
Sovražnik, kl je že nekaj mesecev namlgaval, da obstoja v Nemčiji v nekih krogih opozicija proti vrhovnemu vodstvu (s čimer Je sam potrjeval, da imajo zarotniki zveze s sovražnikom), lahko zdaj razočarano strmi nad dejstvom, da zarota nele ni dosegla svojega namena, marveč Je pripomogla k popolnemu razčlščenju ozračja ln k ponovni okrepitvi evropske odporne sile. Prav iuiidlu bomo tat w®v»opj kifeo-tiuij rajniki, lil jo obkoljujejo, priče, kako silovit aparat se bo postavil sovražnemu navalu po robu. Nove divizije bodo zaprle dohode, po katerih bo poskušal sovražnik vdirati v Evropo. Nove vrste orožja bodo prinesle popoln preokret v vojevanju. »Pred kratkim,« je rekel minister dr. Goebbels, »sem videl moderna nemška orožja In pri pogleda nanja ml srce nI le hitreje utripalo, temveč nit je za trenutek zastalo...« Ko že leteče bombe »V I« tako grozovito treskajo na veliki London ln na južno Anglijo, da Izgubljajo živce ne le preprosti prebivalci, marveč tudi angleški vodilni možje, si lahko mislimo, kakšne posledice bodo šele nastopile, ko bo Nemčija zalučala proti sovražnikom nove vrste orožja, o katerih sovrstniki pač še nimajo pravega pojma.
Lahko rečemo, da se šele zdaj pričenja totalna vojna na vsej črti. Da bo nemški narod v vzhl-čenju zaradi srečne rešitve Fiihrerja in ob svoji znani discipliniranosti storil vse, kar mu bo naloženo, je dvomiti odveč. V tem usodnem času pa je ponovno treba opozoriti slovensko ljudstvo, da totalna vojna tudi nam nalaga nove naloge, kl jih je treba voljno in požrtvovalno Izvrgiti za skupno obrambo skupne domovine Evrope.
narlce ln lovska letala 10 sovjetskih bombnikov. Jate borbenih letal so posegle z dobrim uspehom v boje na zemlji v njih težiščih ter uničile nad 300 sovražnih vozil,	___
Severnoameriški bombniki so napadli včeraj Bukarešto in področje pri Ploeštiju. Nemške in rumunske letalske obrambne sile so uničile 11 sovražnih letal. V varstvu gostih oblakov so izvedli severnoameriški bombniki strahovalne napade na mesta Mtlnchen, Mannheim, Ludwlgshar fen in Frankenthal. Kljub težkim obrambnim pogojem je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal.
Vojna mornarica in letalstvo so potopili v mesecu juliju 25 tovornih in prevoznih ladij s 149.000 tonami. 20 nadaljnjih prevoznih ladij s 110.000 tonami je bilo poškodovanih. Od sovražnih bojnih ladij je bilo potopljenih: 2 križarki, 10 rušllcev,
I	fregata, 1 Iskalec min, 2 stražnl ladji in 11 brzih bojnih čolnov. Ena bojna ladja, 4 križarke,
II	rušilcev, 1 torpedni čoln, 2 posebni izkrcevalnl ladji ln več brzih vojnih čolnov pa so deloma težko poškodovale bombe, torpedi ln granate. Pomorske vojne sile, protiletalsko topništvo na trgovinskih ladjah in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili v času od 1. do 31. Julija 196 sovražnih letal.
DomaČe novice
*	General Riisener pri slovenskih domobrancih. SS-Gruppenfiihrer general Rosener je pretekli teden obiskal v spremstvu svojih štabnih oficirjev naš hrabri domobranski udarni bataljon, da osebno izroči odlikovanja hrabrim domobrancem, ki so se v zadnjem času posebno izkazali pri pobijanju tolovajstva. S prisrčnim nagovorom je pozdravil slovenske tovariše. Govor g. generala Rosenerja je sproti prevajal g. podpolkovnik Krener ter so ga domobranci z odobravanjem vzeli na znanje. Pred g. generala so bili nato pozvani: višji domobranski narednik Stanko Ba-blč ter domobranci Zupančič, Krnič in Križaj. Babič je bil povišan v čin domobranskega poročnika, ostali trije pa v domobranske podnaredni-ke. Kot prvima častnikoma slovenskega domo-branstva je g. general pripel na prsi visoko nemško vojaško odlikovanje, vojni križ za zasluge II. stopnje, stotniku Dušanu Meničaninu in nad-poročniku Dragotinu Furlanu. Pred bataljonsko vrsto se je med tem razvrst'lo 108 domobrancev, kl so za svoje junaštvo prejeli hrabrostno odlikovanje za borbo proti banditom. To odlikovanje je g. general pripel med drugimi tudi nemškemu stotniku Schuhmacherju ter nemškima vojakoma Schneiderju in Pfeiferju. Po razdelitvi odlikovanj je domobrance pohvalno nagovoril še podpolkovnik Krener. G. general je zatem ostal še delj časa med domobranci in nemškimi vojaki, naposled pa se je navdušeno pozdravljen poslovil.
*	Naredba o prijavi živine in čebelnih panjev. Prezident general Rupnik je odredil: Vsa živina (kopitarji, govedo, prašiči, ovce, koze, kunci, perutnina) in čebelni panji v pokrajini, v posesti kogar koli, se morajo v času od 31. julija do vštetega 8. avgusta t. 1. po stanju z dne 30. julija t. 1. prijaviti občini, kjer se redoma nahajajo. V prijavi se morajo točno navesti vsi podatki, kakor je predvideno v za to določenih obrazcih, ki jih občine prejmejo od šefa pokrajinske uprave. Te obrazce izpolnijo občinski uradi na podlagi podanih prijav, prijavitelji pa morajo točnost prijav potrditi s svojim podpisom. Kršitve prijavne dolžnosti po tej naredbi in neresnične ali nepopolne prijave kaznujejo občeuprav-na oblastva prve stopnje z denarno kaznijo do 5000 lir ali z zaporom do 30 dni. V hujših primerih se more izreči poleg denarne kazni tudi zapor in odrediti zaplemba neprijavljene ali nepravilno prijavljene živine in čebelnih panjev. Vsa spremembe (nakupi, skotitve, pričetek reje, prodaje, oddaje, pogini) v stanju goveje živine in prašičev po 30. VII. t. 1. se morajo še nadalje sproti prijavljati po občini Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani po predpisu čl. 7 naredbe o prijavi in zapori goveje živine Z dne 1. VI. 1943 št. 61 Službeni list št. 147-44 iz 1943 oz. čl. 8 naredbe glede predpisov o klanju prašičev z dne 26. X 1942 št. 195 Službeni list št. 363-87 iz 1942.
*	Nov velik roman smo začeli objavljati v današnji številki »Domovine«. Imenuje se »Lov za zlatom« in bo Izhajal vsak teden na celi 7. strani. Ne dvomimo, da bo pritegnil vse čitatelje. Povest »Gorski kristal« se bo prihodnjič zaključila, kmalu pa bomo začeli v »Domovini« objavljati še en roman. Razen tega pridejo na vrsto novi podlistki izpod peresa domačih pisateljev. Ob pričetku novega romana opozorite na »Domovino« vse svoje znance in prijatelje. Saj je »Domovina« najcenejši slovenski tednik in znaša četrtletna naročnina le 6 lir, letna pa 24 lir.
*	Nova delitev tobačnih izdelkov. Začenši s 1. t. m. prejemajo potrošniki sledečo količino tobač-jilh izdelkov na tobačne nakaznice: moški dnevno 5 g, ženske dnevno 2.5 g. Pri tem se računa, da tehta ena cigareta 1 g, ena cigara 5 g, tobak v zavojčkih po 20, 50 in 100 g, tobak za žvečenje (1 rebro) 40 g. Cigarete in cigare smejo izdajati trafikanti vnaprej za največ 6 dni, rezani tobak ln tobak za žvečenje pa v zavojnih enotah.
*	Hrvatski generalni konzul v Ljubljani prof. Šalih Baljič je bil odlikovan s hrvatskim redom za zasluge I. stopnje z zvezdo. G. Baljič deluje med Slovenci že delj časa, vzdrževal je z nami prijateljske stike že več let pred sedanjo vojno.
*	Pred 440 leti je bil izvoljen prvi ljubljanski župan. Pred 40 leti je Ljubljana slavila 400 letnico, ko je 12. juija 1504 dobila svojega prvega župana. Takratna proslava je bila prav skromna, a tudi letos ob 440 letnici je bil jubilej samo zabeležen v naših listih.
*	Vsem našim državnim upokojencem je z veljavnostjo od 1. decembra 1943 priznana vojna doklada. Pokojnine za avgust bodo izplačane v dosedanji izmeri prve dni avgusta, nova vojna doklada za 9 mesecev (december 1943 — avgust 1944) pa bo posebej nakazana predvidoma še v teku avgusta.
posle. Predvsem je pokazal skrb za begunce. Posebna komisija je pregledala stanovanja, da bodo pregnanci z domov našli vsaj nekaj gostoljubja v Novem me3tu.
*	Oče poštne znamke. Preteklo soboto je minilo 140 let, odkar seje rodil v Selcah nad škofjo Loko Lovrenc Košir, ki je od leta 1848 do leta 1858 služboval na Dunaju, nato pa v Zagrebu, kjer je postal predsednik državnega računovodstva za Hrvatsko in Slavonijo. Umrl je menda leta 1868. v starosti 64 let.
*	V Ljubljani imajo »mitinge«? Res? Partizanske? Ne, protipartizanske. Vršijo se protiko-munistična predavanja v vseh ljubljanskih in okoliških tovarnah, za vse delavstvo in nameščen-stvo. Tako predavanje je bilo v nedeljo v dvorani Delavske zbornice za ljubljanske služkinje. V napolnjeni dvorani so pazljivo sledile izvajanjem dveh govornikov, ki sta za svoja izvajanja žela vsestransko priznanje. Vedeti moramo, da se ta »miting« nI vršil v senci bajonetov, kakor se vršijo mitingi na »osvobojenem ozemlju«. Vse služkinje so prišle na predavanje popolnoma prostovoljno in so za udeležbo žrtvovale celo svoj edini prosti čas, nedeljsko popoldne. Ob tej priliki so vnovič obsodile zločinski komunizem in tako pokazale svojo narodno zavest.
» Mnogo beguncev je poiskalo zatočišča v Novem mestu, posebno mnogo je žen in otrok, k! so bili brez sredstev pregnani s svojih domov. Okrajno glavarstvo je pozvalo meščane, da karkoli darujejo za begunce.
*	Smrtno ponesrečil se je domobranski podna-rednik Janez Malovrh. Star je bil komaj dobrih 18 let, a je spadal med navdušene pionirje Slovenskega domobranstva. Pokopali so ga v soboto popoldne na Viču.
*	Uprava policije v Ljubljani najstrožje svari vsakogar, da se brez upravičenega vzroka ne zadržuje na katerikoli ulici okrog poslopja sodnij-skih zaporov in se ne skuša kakorkoli sporazumevati z zaporniki. Vsak količkaj sumljiv pa-sant bo takoj aretiran in stavljen v zapor, a razen tega bo trpel še vse druge neizogibne posledice.
*	Prijavite prašiče! Po predpisih o klanju prašičev iz leta 1941. so morali biti prijavljeni vsi prašiči preko občine Prevodu v Ljubljani, Spremembe se morajo javiti v petih dneh preko občine Prevodu; številni rejci pa zanemarjajo to dolžnost. Po 1. avgustu bo Prevod po lastnih in policijskih organih ugotavljal točnost prijav ter bodo kršitelji strogo kaznovani. Izrecno se opozarja, da bodo vsi neprijavljeni prašiči brezpogojno zaplenjeni.
*	Gospodinjske pomočnice v Ljubljani so preteklo nedeljo popoidne vnovič imele predavanje v dvoran! Delavske zbornice. Izčrpno jim je bila pojasnjena vloga boljševizma, ki rovari tudi po slovenski donjovini.
*	V Podkraju nad Vipavo je v neki h;ši nastal požar, ki se je naglo razširil ter uničli hišo s hlevom ln gospodarskim poslopjem vred. Rešili so živino, škodo cenijo na več ko 150.000 lir.
*	Usodna eksplozija. Na dvorišču neke kmetije v vasi Sv. Martinu pri Ogleju se je razpočila najdena bomba. 24 letna gospodinja je obležala na mestu mrtva. Njena hči pa je bila hudo ranjena.
*	Zaplenjena je bila imovina upornikov odvetnika dr. Cirila Krašovca iz Dolnjega Logatca, Antona Lulika, mojstra v tovarni »Saturnus« v Ljubljani in gospodinje Ane Ferjančičeve iz Ljubljane.
*	Za ranami, ki jih je dobil v zadnjih bojih pri Hotavljah, je umrl v ljubljanski vojaški bolnišnici domobranec France Klemenčič, po domače Kosmačev oče iz Trate v Poljanski dolini. Bil je dober gospodar in je zapustil šest otrok.
*	žrtve terencev. Višji domobranski narednik Jože Napast, prideljen posadki v Polhovem grad-cu, se je kot kurir peljal z motorjem iz Polhovega gradca na Vrhniko Blizu Podlipe so ga v zasedi prestregll komunistični terenci ter ga zahrbtno napadli z brzostrelkami. Bil je težko ranjen v prsi in je pol ure po napadu izdihnil. Doma je bil lz F?'"* pri Mariboru, kjer se je rodil 1. 1908. Zavratni umor je ugrabil mladi ženi ljubečega moža in sinčku skrbnega očeta.
*	Domobranci iz Stične so se nedavno odpravili na pohod proti Metnaju, da očistijo tamošnje področje, še zlasti zato, ker so komunisti pri Metnaju zahrbtno umorili dva domača fanta, Albina Gironija in Ignaca Kamnikarja, ki sta prišla z Gorenjskega na obisk k svojim domačim. Pri vasici Debečah je patrulja kmalu našla taborišče komunistov, ki pa so se na strele razbežali. Krvavi sledovi so pričali, da jih je bilo več ranjenih. Ko so domobranci preiskali grmovje, so našli v njem štiri mrtve komuniste in dve komunistki. Med njimi so bili 221etni bataljonski politični komisar Ivan Melik iz Črne vasi na Barju, 31 letni Milan Ažman z Jesenic, enako stara Marija Pe-ternelova iz okolice Domžal in 22 letna Minka Benedikova iz okolice Kranja.
Prvega je — obnovUe naročnino!
^^^•.po svetu 1
X Nova vrsta leteče bomi>e. Iz londonskih poročil je razvidno, da se pojavlja »V 1« v vedno večji meri nad Anglijo. Londonski poročevalec švedskega lista »ACton Tiiningen* Javlja, da so bili zadnje dni doslej najmočnejši napadi letečih bomb. Menijo, da so oporišča nemških letečih bomb sedaj premestljiva ter da jih lahko s posebnimi za to izučenimi delavci montirajo v eni roči. Izgleda, ko da Uporabljajo Nemci sedaj neko večjo vrsto leteče bombe, ki pred strmoglavlje-Ejem odvrže še eno manjšo bombo, ki visi na padalu. Kakor poroča londonski poročevalec švedskega lista »Nya Dagligt Allehanda«, se je sedaj britanska vlada odločila, da bo uvedla proti nemškim letečim bombam že mnogo zahtevani krajevni način svaritve. Javnost naj ima dovolj časa, da se zakloni pred bombo, kl je usmerjena ravno ca to področje. Poroievalec piše nadalje, da so v Londonu prepričani, da ss bo nemška ofenziva z U tečimi bombami več ali manj vztrajno .nadaljevala.
X »Osvobodile!« v očeh Francozov. Francoski državni tajnik Mariou se je bavil v svojem zadnjem radijskem govoru z angloameriškim načrtom v zvezi s Francijo za dobo po vojni. Po tem načrtu bi naj bila Francija zgrajena v primeru zavezniške zmage za trdnjavo proti boljševizmu, kl bi prevladoval v vzhorlnl in srednji Evropi. Afarion je vprašal, zakaj so Angloameričani sedaj zvezani s Sovjeti ter jim celo pomagajo, da Sovjeti končajo svoj boljše viški na.rt, če hočejo potem zgraditi Francijo kot trdnjavo proti boljševizmu. Zakaj pa pomagajo sedaj v Franciji onim, ki sanjarijo o tem, da bi naredili :z Francije Sovjetsko republiko" — K temu še pripominjajo v francoskih vladnih krogih: Pol:tlka Angležev in Sevevcoameričanov nasproti prebivalstvu Normandije kaže, kakor piše vladni list »Moniteur«, da streme tako zvoni »osvoboditelji« z.a tem, da uvrste v svoje vrste Francoze za Kanadčani, Avstralci, Novozelandci, Tužmafvičan! in ameriškimi zamorci, do iahko :mro za angleški ali severnoameriški imperij. Končni rezultat »osvoboditve« pa Di ni!o ('gnezdenje boljševizma z vsemi svojimi posledicami.
X Radio v Evropi. Po najnovejši statistiki, ki se nanaša na lansko leto, je v Evropi 49,336.052 radijskih sprejemnikov. Ker je računati, da odpadejo na vsak sprejemnik po štirje poslušalci, sledi iz tega, da šteje Evropa skupno okrog 200 milijonov poslušalcev.
X Ob priliki 374. rojstnega dne preroka Mohameda je priredil šah v Teheranu nedavno v svoji palači svečanostni sprejem. Razen članov vlade, poslancev, generali tete m visokih nuhcv-nikov je bilo povabljeno veliko število drugih uglednih oseb.
X Žrtve kolere v Indiji. Kakor javlja ameriška poročevalska agenc'.ja »United Press«, je bilo v Br.mbaju objavljeno, da je zahtevala epidemija kolere v zadnjih treh mesecih v štirih okrožjih indijske province Behar 34.808 žrtev. Vest da spoznati, da niso britanske oblasti ničesar ukrenile, da bi ustvarile prebivalstvu za življenje potrebne pogoje.
X španski narodni mučen'k. V madridski cer-kv' San Fernando el Grande je bila nedavno v prisotnosti vseh članov vlade, nuncija ter diplomatskega zbora velika spominska svečanost na čast umorjenemu vodji španke obnovitvene stranke, Calvu Sotelu, ki so ga pred 8 leti ubili v Tladridu komunisti. Današma Španija čksU Sotila kot narodnega mučenika, ki je žrtvoval življenje za narodno vstajenje v boju ,irotl marksizmu. Slovesnosti so so udeležili •'udi številni špatskl generali, cijih imena so znana iz španske državljanske vojne.
X Dve sestri odlikovani z železnim križem. Zaradi vzglednega zadržanja v afriškem bojnem pohodu sta bili odlikovani dve nadaljnji sestri nemškega rdečega križa z železnim križem drugega razreda. Sestri Hanny Weber in Geolinda Miinch, ki sta že od prvega dne v vojni službi, sta spremljali nemške čete na pohodu vse do El Alameina, kjer sta na izpostavljenih postojankah neumorno skrbeli za ranjence. Pri nekem napadu sovražnikovih letal sta dokazali ti dve sestri posebno junaštvo.
X žalosten pojav. Angleški list »Tvuth« piše, da je spremljevalni pojav britanskih vojnih naporov ob času invazije neverjetno naraščanje kriminalnosti, spolne obolelosti in pijanstva med mlad!mi Angležinjami. Vsakdo bi se rad kakor koli že obogatil. Celo železnih ibrokov vojakov in mornarjev ter njihove revne imovine ljudje • več ne ščitijo. Zločinski napadi, ropi m umori L n'so nikaka redkost več. L'st pravi, da je An- ■ glij? trenutno v velikem socialnem in moralnem i moči irju.
V Trnovem'Ilirski Bistrici
Vlak drvi mimo Prema, domovine pisateljice Lee Faturjeve ln pesnika Dragotlna Ketteja, ln te kmalu pripelje do železniške postaje Trnovo— Ilirska Bistrica. Stopaš po lepi, široki, asfaltirani cesti proti Trnovemu. Ce kreneš naprej proti Ilirski Bistrici, postaneš pred čedno poslikano, sicer skromno pritlično hišico št. 250. Tukaj je rodni dom nepozabnega dr. Ivana Laha, ki se je zmerom s ponosom skliceval na svoje trnovstvo. Tukaj je preživel svoja mlada leta, kl se je v njih nasrkal za vse življenje ljubezni do kraja. Ilirska Bistrica pa je tudi domovina pesnika ln pisatelja Ivana Bilca. Pri svojem domu je imel lep obširen vrt, posajen s sadnim drevjem ln trto, preprežen s stezicami. Pred hišo je bila pod orehom prijazna uta. Po uti in po klopeh na vrtu je posedal s svojimi gosti-prijatelji. Tukaj je zlagal svoje pesmi. Znan je njegov verz o koz-leški vodici. Verz je dal vklesati v kamen brat tedanjega kozleškega posestnika, bivši avstrijski general Valenčlč. Po vsej bistriški okolici je znan Bilčev verz:
Kdor pil bo bistriško vodico, imel bo bister um, zdravo glavico.
Reško in bistriško metropolo Ilirsko Bistrico b Trnovim obkrožajo Gradišče kjer so izkopali grobove lz davnih dni; nadalje Milonje, Sv. Ahac ta Stražica, ki je vsa pokrita z gozdovi. Le na vrhu, kjer so nekoč bile straže za opazovanje v primeru turškega prihoda, je danes samo kamenje. Ilirska Bistrica in Trnovo sta strnjeno zazidani naselbini, kl vzbujata občudovanje zaradi svoje krasne lege, čistoče ln smotrne urejenosti. V zadnjih letih se je Ilirska Bistrica zelo razvila. Ze od nekdaj je slovela po lesni industriji in trgovini.
Ilirska Bistrica je torišče marljivega, podjetnega dela v industriji, trgovini in obrti. Trnovsko prebivalstvo pa pripada po svojem poklicnem in
stanovskem delu predvsem poljedelstvu, dasl sta tukaj tudi trgovina in obrt precej razviti. Medtem ko je v Ilirski Bistrici sedež raznih oblasti, je v Trnovem sedež župnije in šolsko središče. V Ilirski Bistrici so med drugim sodnlja, izter-jevalnica, register in davčna uprava.
Ce stopaš po Ilirski Bistrici in si jo natančno ogleduješ, boš postal pozoren med drugim zlasti na graščino, ki je last princa Sch6nburg-Walden-burga. Tudi občinsko poslopje je zelo lično. Ilirska Bistrica je zaslovela po parnih žagah, ki so tudi v žalostnih savojskih časih ostale po večini v rokah podjetnih domačinov. Omeniti velja predvsem Tomšičevo ln Samsovo. V Tomšičevem obratu so izdelovali les, zlepljen lz več plošč. Spominjamo se tudi Prve kranjske tvornice testenin »Pekatete«, ki so šle v ogromnih količinah po svetu. Kakor znano, je tovarna zgorela Toda že več let pred tem ni obratovala. Podjetni lastnik je preselil torišče svoje zgledne delavnosti drugam. Ce govorimo o Ilirski Bistrici in njeni okolici, ne smemo pozabit! na Znidaršičeve panje, kl so zasloveli daleč naokrog. Izdelovali so jih v obratu, ki je bil last Antona Znidaršlča in Rudolfa Valenčiča Naj pripomnimo, da je bilo že več desetletij sem na področju Ilirske Bistrice zelo lepo razvito umno čebelarstvo.
Prelepa je bistriška in trnovska okolica. Tod živi marljivo ljudstvo, ki je v težkih dneh ohranilo mir in zdravo razsodnost. Iz Ilirske Bistrice drži cesta naravnost v osrčje Istre. Nedaleč je zgodovinski Podgrad, nekdanje središče vseh okoliških istrskih vasi, ki pa je precej Izgubil na svojem pomenu, ko je bilo sodišče preseljeno od tod v Ilirsko Bistrico V Podgradu so nekaj časa gospodovali grofje Montecucoll. V Podgradu je več let živel lq deloval skupno s Tomom Šorlijem pisatelj dr. Ivo Sorli.	Popotnik.
Za zdravo pokolenje
Kaj je evgenika ? To besedo ste gotovo že kdaj -Culi.
Dobesedno pomeni nauk o blagorodnoeti. Danes pa smo se navadili, da rabimo to besedo v mnogo širšem pomenu, ki se krije s pojmom ljudske plemenske higiene. Taka higiena skuša zagotoviti zdravje bodočih rodov, ne samo teh, ki so že na svetu. Narod ima samo takrat bodočnost, če ga tvori kar najširša plast duševno in telesno zdravih, polnovrednih, značajnih, nravno trdnih mož in žena. Ni dovolj, ako je taka samo njegova vrhnja plast, marveč je treba, da je vrlih ljudi zadostno število. Tega se narodi nekoč niso zavedali; šele novejša doba je dokazala pomenljivo resnico, da za narodovo bodočnost jamčijo samo zdravi ljudski sloji.
Pred več ko dva tisoč leti so imeli v Sparti na Grškem kaj stroke rasno-higienske postave.
Predvsem omenimo, da se je moral vsak moški oženiti; samcev špartanci niso marali. To pa še ni bilo dovolj. Zakon je določal, da se morajo jalovi zakonci razporočiti. Tretja važna, dasl že bolj kruta odredba je bila, da so se morali uničiti pohabljeni novorojenčki, ki ne bi bili dovolj sposobni za življenje; izlagali so jih v gozdovih Tajgeta. Po teh odredbah lahko sklepamo, da so špartanci zavedno izvajali rasno-higiensko politiko; da celo staremu veka ni bilo rasno-higiensko mišljenje tuje, dokazuje tudi grški modrijan Platon, ki je predlagal, naj se izbira zakonskega druga prepusti oblastvom, naj pa nikakor ne za-visi od varljive samovolje poedincev.
V starem Rimu so vpeljali kmalu po Kristusovem rojstvu zakon z Izrecnim rasno-higienskim namenom, namreč Lex Julia et Papia Poppaea.
Ta zakon je določal, da smejo svoje premoženje voliti drugim samo oni, kl so dali državi vsaj tri otroke. V takratnem Rimu se je namreč tako razpaslo razkošje, da so premožni ljudje smar trali večji blagoslov z otroci za nadležno bremej preko dveh otrok se niso marali množiti. Omenjeni zakon je povišal število porodov, ker so zakonci z več ko dvema otrokoma lahko zapuščali potomcem premoženje, česar jalovi ali mladoletni pari niso smeli. Ohranili so se nam številni sodni sklepi, ki kažejo, kako so se hoteli mnogi Rimljani izogniti ostrini tega zakona, kl je nalagal prestopnikom ostre kazni.
V starorimski državi je veljal nadalje zakon, da je celo ustmena obljuba dote pravno veljavna. Ce je kak bogat stric v svojih veselih trenutkili obljubil revni nečakinji, da jI bo dal doto, ga je ta obljuba pred zakonom vezala; tako se je lahko omožilo marsikatero dekle, ki sicer v tistih denarja lačnih časih najbrž ne bi bilo dobilo ženina, čeprav je bilo zdravo kakor riba. Sploh so tisti časi pred 2000 leti v marsičem podobni današ-
Adalbert StMter:	7
ff rt s t al
Prišla sta spet na led. Nista vedela, kako je led prišel sem, toda pod nogami sta čutila spolzka tla ln čeprav niso bile tu nakopičene take grozovite razvaline kakor na tistem robu, kjer sta prebila noč, sta vendar videla ln čutila, da gresta po gladkem ledu. Tu ln tam sta videla kose ledu ln že jih je bilo vedno več in so se jima bolj in bolj bližali in ju silili, da sta morala plezati.
Vendar sta zasledovala svojo smer.
Zopet sta plezala po skladovih. In spet sta se znašla na ledenišču.
Danes ob svetlem soncu sta šele lahko videla, kaj to je. Bilo je neznansko veliko, na oni strani so spet stale pokonci črne skale, štrlele so kakor val za valom, zasneženi led je bil stisnjen, na-grbančen, dvignjen, kakor da rine naprej in valovi proti prsim obeh otrok.
V	belini sta videla neštete naprej tekoče viju-gave sinje pasove. Med onimi mesti, kjer so bili ledeni skladi kakor skupaj nametani, so tekli pasovi kakor pota, toda bili so beli. Tod so držala trda ledena tla ln poleg so bili kosi, ki nikakor niso bili tako nakopičeni.
V	te ožine sta šla otroka, ker sta pač hotela prekoračiti del ledovja, da bi prišla na gorski rob in da bi vendar že videla v dolino.
Ne besedice nista črhnila.
Dekletce je sled'lo bratcu. Toda tudi danes je bil sam led, sam led.
Tam, kjer sta hotela prek, se je širil bolj ln bolj.	/
Zdajci sta opustila prvotno smer in se napotila nazaj. Koder nista mogla hoditi, sta se pretipala
skozi kopice snega, kl je pogostokrat tik pred njunimi očmi prejenjal in se je pokazala temno-modra zev razpokiega ledu, medtem ko je prej bilo vse, vse belo. Toda za to se nista menila Trudila sta se dalje da že enkrat prideta nekje iz ledovja
»Sana,« je rekel deček, »midva nikakor ne poj-deva med led, ker skozenj ne prideva. In ker nikakor ne moreva videti v našo dolino, bova šla naravnost po hribu nizdol. Morava priti v kakšno dolino, tam bova povedala ljudem, iz katere vasi sva, in nama bodo dali vodnika, da naju spremi domov.«
»Da, Konrad,« je pritrdila sestrica.
In tako sta zdaj pričela hoditi po snegu v tisti smeri, ki se jima je pač ponudila.
Bratec je peljal sestrico za roko. Ko sta pa šla nekaj časa nizdol, se je v tej smeri nehalo pobočje in spet se je strmo vzpel sneg. Torej sta morala otroka spet izpremeniti smer in sta se spuščala vzdolž neke kotline. Toda tu sta spet našla sam led. Vzpela sta se torej po drugi strani kotline, da bi na katerem drugem kraju našla pot v dolino. Gladka ploščina ju je nekaj časa vodila navzdol, toda čez čas je strmina tako padala, da nista mogla zasaditi nožice, ker sta se bala, da bi takoj zdrknila nizdol. In spet sta morala poiskati smer, kjer sta lahko splezala navzgor, da najdeta drugo pot v dolino. Ko sta se dolgo vzpenjala po snegu in sta stekla po nekem ravnem hrbtišču, je bilo spet kakor prej: ali je sneg padal tako strmo nizdol, da bi strmoglavila, ali pa se je spet vzpenjal, da sta se bala, da prideta na vrh gore. To se je kar naprej ponavljalo.
Hotela sta torej po'skati smer, v kateri sta prispela sem gor, da bi prišla spet tja dol do rdečega znamenja.
Ker nI snežilo ln je bilo nebo tako jasno, je sodil dečko, da bosta že spoznala tisti kraj, kjer
bi moralo biti znamenje, ln od tam se bosta vrnila v domačo vas.
Dečko Je to misel izpovedal sestrici ln voljno mu je sledila.
Toda nikakor ni bilo mogoče najti poti na preval.
Naj je sonce Se tako sijalo, naj so se Se tako bleščali sneženi vrhovi in razprostrta snežlšča, vendar nista mogla spoznati pokrajin, po katerih sta včeraj prišla gor.
Včeraj je bik) vse zamreženo od strahotne sne-žitve, da sta komaj videla korak pred seboj, vse je bilo nekam belo in sivo ln se je mešalo med seboj. Samo skale sta videla, med katerimi sta šla. Tudi danes sta videla še mnoge skale, vse so bile podobne onim, ki sta jih videla včeraj. Danes sta otroka puščala sveže sledove v sneguf včeraj pa je padajoči sneg zakril vse stopinje. Na sam pogled nista mogla uganiti, katera pokrajina vodi proti prevalu, ker so bile vse pokrajine enake.
Sneg, sam sneg.
šla sta pa vendarle venomer dalje 1n sta bila prepričana, da dosežeta svoje. Izogibala sta se prepadov in nista plezala po strmih vzpetinah.
Tudi danes sta večkrat postala, da bi prisluhnila. Toda tudi danes nista čula ničesar, niti najmanjšega glasu. In videti tudi ni bilo nič drugega kakor sam sneg, sam svetli beli sneg, la katerega so tu ln tam štrleli črni robovi ln črna rebresa.
Naposled se je dečku zazdelo kakor da vidi na daljnem poševnem snežišču poskakujoč ogenj. Zdaj se je dvignil, zdaj se ponižal. In otroka sta ga zdaj videla, zdaj ne.
Postala sta ln negibno strmela v tisto smer.
Plamen je venomer poskakoval, da se je zdelo, kakor da se jima bliža. Kajti videla sta ga vedno večjega in poskakovanje je bilo vedno bolj raz-ločnejše. Ni več izginjalo tako pogosto in na tako dolg presledek kakor prej.
njim, pa tudi v tem, da niso spoznali — kakor večina ne spozna še danes — dragocene resnice, da je čvrsto zdravje najboljša nevestina dota in ženinova dedščina.
Raj so mislili stari pravniki o ženitvi in možitvi krvnih sorodnikov?
Znano je, da celo nravi preprostega ljudstva nasprotujejo zakoni med sorodniki. Sodobna veda zavzema približno enako stališče; po njenih raz-iskavanjih je pričakovati zdravih otrok v zakonu med bližnjimi sorodniki samo tedaj, če sta ženin ln nevesta izredno zdrava in če ni v rodbini niti najmanjših dednih slabosti. V veliki večini rodbin pa najdeš gotovo kakšno dedno slabost, zato po verjetnostnih pravilih Mendlovega zakona o dednosti narašča nevarnost, da bodo potomci podedovali od obeh roditeljev isto dedno slabost, kl bo dobila tem hujšo podobo, čim tesneje je krvno sorodstvo. V davnih časih niso poznali te nevarnosti. Egiptovski faraon Ramzes, ki je vladal pred kakimi 4000 leti, je bil oženjen z dvema svojima sestrama, pozneje pa si je pritegnil v harem še dve svoji hčeri. V stari zavezi sv. pisma najdemo že prepoved zakonov med bližnjimi sorodniki, vendar so še vedno dopuščali dalekosežne izjeme. Rimska Cerkev je prepoved zakonov med krvnimi sorodniki raztegnila zelo daleč ln je sto-prav leta 1918. izpremenila svoj zakon v toliko, da dopušča zakone v sedmem in osmem kolenu brez posebnega dovoljenja. Kot absolutna, torej ža zakonsko zvezo povsem nedopustna kolena pa smatra samo ona, pri kateri tudi naši paragrafi prepovedujejo zakon: namreč pri polukrvnih in polnokrvnih sorojencih in sorodnikih vzpenjajoče se in padajoče linije. Pravoslavne cerkve so še strožjte: pri njih je absolutno zabranjen zakon celo med pripadniki četrtega kolena. Ondl je torej nedopusten zakon n. pr med bratrancem in ujno
Zelo važna zadeva rasne higiene je boj zoper vtihotapljanje težkih nalezljivih bolezni v zakon.
To pa iz več vzrokov. Kajkrat je drugi zakonec s skrivoma pridobljeno boleznijo tako oškodovan, da dobi le malo ali nič potomcev. Vendar splojeni otroci pa kaj lahko nalezejo že kot plod bolezenske kali, ali pa se okužijo z njimi kot dojenčki; take otroke čaka nadležno hiranje ali zgodnja smrt.
V večini držav lahko sklepajo zakon osebe, ki imajo nalezljivo bolezen; ne zahtevajo od njih' zdravniškega potrdila, ali so zadosti ozdravele ali ne. Stari nemški zakon o pobijanju spolnih bolezni z dne 1927 je tudi še zastopal to stališče. Sicer je nalagal onemu, kl ima tako bolezen, dolžnost, da to odkrito pove zaročenki, oziroma narobe ter nje zakonitemu zastopniku (staršem), vendar pa v takem primeru ni zabranjeval sklenitve zakonske zveze, če sta .a ljo oba zaročenca. V nekaterih drugih deželah pa so zakonodajalci takrat šli dalje. Na Norveškem je moral imet! za sifilisom bolna oseba posebno dovoljenje,
čez čas sta zaslišala v tihem sinjem ozračju rahel, zelo rahel glas, kakor da zveni iz pastirskega roga. Dolgo, zateglo. Kakor po nagibu sta otroka močno zavpila
čez čas sta spet čula zategli glas. In spet sta zavpila in sta na mestu obstala. Ogenj se je bližal.
Tretjič ta zaslišala zategli glas, tokrat razloč-neje. Otroka sta spet odgovorila z glasnim krikom. Po daljšem presledku sta spoznala tudi ogenj. Saj to ni bil plamen — bila je rdeča zastava, ki jo je nekdo dvigal. Isti mah se je bliže ln bliže oglašal pastirski rog in otroka sta se odzivala.
»Sana«, je rekel bratec, »to so ljudje iz naše vasi! Poznam zastavo. To je tista rdeča zastava, katero je tuji gospod, ki je z mladirh lovcem iz Jelšovja naskočil goro, zasadil na vrhu, da bi jo gospod župnik videl z daljnogledom, kar naj bi veljalo za znamenje, da sta onadva prišla na vrh; in to zastavo je tuji gospod potem podaril gospodu župniku. Ti si takrat bila še majhen otro-čiček.«
»Da. Konrad.«
Cez čas sta otroka videla tudi ljudi zbrane ob zastavi. To so bile črne pike. ki so se nekako premikale Glas pastirskega roga se je zdaj pa zdaj ponovil in se je bolj in bolj bližal. Otroka sta se vsakikrat odzvala.
Naposled sta videla čez sneženo pobočje, da se bliža v njuni smeri vedno več mož, ki so se spustili po snežišču na smučeh. V sredi so imeli zastavo.
Ker so se bolj ln bolj bližali, sta jih spoznala. Tisti tam je bil pastir Filip s svojim rogom, po- | tem njegova dva sina. mladi lovec iz Jelšovja in več vaščanov.
če se je hotela poročiti. V Mehiki ln Perziji, kl sicer nista posebno kulturni državi, se za vsako sklenitev zakona že dolgo zahteva zdravniško dovoljenje. V Nemčiji rasni higienlki pred letom 1933 niso šli tako daleč; zahtevali so predvsem to, da si oba zaročenca pred poroko obvezno zamenjata zdravniški spričevali; če se kljub dogna-ni dedni ali nalezljivi bolezni hočeta vzeti, naj se zgodi po njuni volji. To seveda nI zadostovalo. Nato so v Nemčiji vpeljali običaj, da so vsakemu ženinu in nevesti, ki sta se priglasila za sklenitev zakonske zveze, Izročili po državnem zdravstvenem uradu sestavljeno opozorilo, kakšne nesreče lahko prepreči zdravniška preiskava obeh zaročencev pred poroko. Seveda je večina teh listkov sfrčala v kot, ne da bi dosegli kak uspeh, šele narodnosoclallstlčnl zakoni so strogo določili, kako se mora varovati rasna higiena nemškega naroda. Vseh podrobnih določil tu ne moremo navesti. Omenimo naj samo, da je na primer za pripadnike SS potrebno posebno poročno
okrog čuli, da smo ju našli. Kdo drugi pa mora na Strmec, da bo tam zasadil zastavo; naj jo vidijo v tisti dolini in naj streljajo s topiči, da bodo vedeli oni, ki iščejo na drugi strani, v trškem gozdu! V naši vasi pa naj zažgč ogenj, da se bo visok! dim videl vsepovsod in da bodo vsi, ki so na gori, pozvani na Srednjo planino. To vam je Božič!«
»Jaz hitim na Srednjo planino,« je rekel nekdo.
»Jaz ponesem zastavo na Strmec!« je rekel drugi.
»In ml spravimo oba otroka na Srednjo planino, kolikor bomo pač zmogli, tako nam Bog pomagaj!« Je rekel Filip.
Eden Izmed Filipovih sinov 1e ubral pot nlzdol, drugi je šel z zastavo po snežišču.
Mladi lovec iz Jelšovja Je prijel dekletce za roko, pastir pa je prijel dečka. DrugI so pomagali, kolikor so pač mogli Tako se je pričel pohod.
Pot se je vila v zavojih. Zdaj so šli v eno smer. že so ubrali drugo na nasprotno stran, zdaj so šli nizdol, potem spet navzgor. Venomer so morali po snegu, zgolj po snegu, In pokrajina Je bila venomer enaka. Cez strma pobočja so si pomagali z derezami, nesoč oba otroka.
Naposled, po dolgem času. so zaslišali zvonček. Njegov glas Je blago ln prijetno zvenel do njih tn to je bil prvi znak, kl so ga nižje pokrajine poslale sem gor Zdaj so bil: res že precej nizko. Kajti videli so za seboj veliko sneženo glavo, kl je kipela nad njimi prav visoko in s*nje. Zvonček, ki so ga čuli, pa je zvenei na Srednji planini, ln sicer zato, ker je bilo dogovorjeno, da se tam zbero vsi reševalci. Ko so prišli spet dalje, so v tihem ozračju rahlo začull strele tnpičev iz doline. Toplčl so bili zažgani, ker se je na Strmcu pojavila rdeča zastava. In potem so videli, da se dvigajo v zrak vitki stebri dima.
dovoljenje, ki se Izda na podlagi dokazil, da sta ženin in nevesta v vsakem pogledu neoporečna.
Vprašanja, ki smo se Jih dotaknili na tem mestu, so vedno bolj pereča ln je treba, da vsak pozna zahteve rasnih higlenikov. Znova ln znova se vračamo k temu, da za narod nI važno veliko število otrok, da pa je silno važno, koliko otrok pride docela zdravih, življenja sposobnih na svet. Noben narod, kl veruje v svojo bodočnost, ne sme pozabiti, da ga ne ščitijo toliko armade kolikor higienske in zlasti rasnohigienske odredbe, ki regulirajo njegovo obnavljanje. Ml smo v tem pogledu še daleč zadaj. Po vojni bo pač treba uradno nadzorovati, ali sta si zaročenca pred poroko zamenjala zdravniški spričevali ln alt po vsem, kar vesta, še vztrajata na sklenitvi zakona. Zdravniške ugotovitve pa naj se omeje vsaj na spolne in duševne bolezni ter na odprto tuberkulozo. Vsi, ki jim prospeh in zdravje slovenskega ljudstva ni prazna beseda, se bodo ob vsaki priliki potegovali za to zahtevo.
so zagledali planinsko kočo na Srednji planini. Napotili so se tja. V koči je gorel ogenj.
Mati obeh otrok je bila pred kočo. S strašnim vzkrikom je omahnila v sneg, ko je videla prihajati oba otroka z lovcem iz Jelševja. Potem pa je stekla k njima, Ju stisnila k sebi, ogledovala ju je od vseh strani, hotela jima je dati jesti, hotela ju je greti, hotela Ju je položiti v seno, ki Je bilo zanju pripravljeno. Toda kmalu se je prepričala, da sta otroka zaradi njenega veselja močnejša kakor s! je bila mislila da sta potrebna samo majhno tople jedi, s katero jima je takoj postregla, In da si morata samo malo odpočiti, v čemer so jima tudi brž ustregli.
Ko je po kratkem poročilu obeh otrok spet prišla skupina mož po snežni planoti in je planinski zvonček še vedno donel, sta otroka z drugimi vred stekla iz planinske koče, da bi videla, kdo vse prihaja. To je bil čevljar, nekdanji planinski plezalec, s planinsko palico in derezami, ki so ga spremljali prijatelji in tovariši. Njun očka.
On pa je onemel, vzdrhtel je ln stekel k njima. Potem je zganil ustne kakor da jima hoče nekaj reči, rekel pa nI nič, pritegnil je otroka k sebi in ju držal dolgo, dolgo. Potem se je obrnil k svoji ženi, jo prižel k sebi ln vzkliknil: »Sana, Sana!«
Cez čas je dvignil klobuk, kl mu je bil padel v sneg. Stopil je med može in je hotel govoriti. Rekel pa je samo:
»Sosedje, prijatelji, zahvaljujem se vam!«
Ko so še počakali, da sta se otroka dovolj odpočila, je rekel:
»Zda1. ko smo vsi skupaj, pa lahko v božjem • imenu odrinemo.«
»Menda še nismo vsi,« Je rekel pastir Fiip, »toda kar jih še ni, vedd po dimu, da imamo oba --otroka in belo že prišli domov, ko bodo planinsko kočo našli prazno.«
In odpravili so se k odhodu. (Konec prih.)
Kako pravilno spravljamo sadje?
Ni je menda napake, ki bi se ponavljala v našem sadjarstvu s tako doslednostjo in vztrajnostjo, nego je prerano spravljanje sadnega pridelka. Ne le, da poškodujemo pri tem drevje, ker mu polomimo rodni les, je tako, s silo potrgano sadje malo vredno, naj si ga že uporabimo za dom ali za prodajo. Ker Ima premalo sladkorja, ne da niti trpežnega in okusnega sadjevca, na trgu pa pokvari cene še dobremu blagu.
Bolj nego malo kje drugod je v sadjarstvu odvisna vrednost pridelka od časa in načina spravljanja. Pravočasno in pravilno spravljeno sadje zaleže, uporabljeno na ta ali oni način, mnogo več nego ono, Id ga oberemo prekasno ali prerano. Ako obiramo prerano ali prepozno, se kakovost najfinejših nam'znih sort tako poslabša, da niti toliko niso vredne kakor najnavadnejše gospodarsko ali moštno sadje.
Kdaj obiramo pečkasto sadje?
Po času užitnosti delimo jabolčne ln hruškine sorte v tri skupine: 1. rane ali poletne, 2. jesenske ln 3. zimske ali pozne sorte. Z ozirom na zrelost pa razlikujemo zrelost na drevesu in zrelost za uživanje.
Na drevesu so plodovi zreli tedaj, ko dosežejo ono stopinjo zrelosti, ki je potrebna, da se morejo razviti vse njihove dobre lastnosti. Kdaj je sadje na drevesu zrelo, spoznamo najzanesljlveje po tem, da začno zdravi plodovi odpadati, oziroma da se dajo utrgati, ne da bi se poškodoval pecelj ali odlomil rodni les.
V kolikor gre za poletno ln Jesensko sadje, se moremo ravnati po teh znakih, ne pa pri zimskem sadju, pri katerem omenjeni znaki žal navadno ne veljajo. Tudi poedine sorte se tukaj močno razlikujejo: dočlm se plodovi pri šampanjski reneti ln Boikovem Jabolku skoraj vedno trdno drže ln jih težkn utrgamo, odpadejo pri be-
ličniku, pri voščenki in drugih sortah često že zaradi lastne teže.
Poletno in jesensko sadje
K poletnemu sadju prištevamo lz večine vse one sorte jabolk in hrušk, katerih plodovi so užitno zreli že na drevesu, ali z drugimi besedami: so užitni takoj, ko Jih utrgamo z drevesa. Semkaj spada tedaj vse, kar je užitno zrelo v drugI polovici julija, avgusta ali v prvi polovici septembra meseca.
Pri ranem sadju ne smemo predolgo čakati z obiranjem, marveč ga je treba potrgati nekaj dni prej, preden je popolnoma zrelo. Ako bi ga obirali, ko je že užitno, bi Izgubilo preveč kisline, postalo bi kaj kmalu močnato ln neokusno. Da bi trpela pri tem tudi trpežnost, kl je pri poletnem sadju že itak zelo kratka, nI treba posebej poudarjati.
Sllčno nam je ravnati z jesenskim sadjem, h kateremu spadajo vse one sorte Jabolk ln hrušk, kl so godne v drugI polovici septembra oktobra ln v prvi polovici novembra. Tudi Jesensko sadje obiramo, preden je docela zrelo na drevesu, vendar ko so plodovi popolnoma razviti ln so pečke že potemnele.
Postati je glagol mladeniča, biti Je glagol mo-
ž&, imeti je glagol starčka.
*
V zaničevanju pravil sta si genij ln šušmar enaka.
*
Marsikdo teže prenaša tujo srečo kakor lastno nesrečo.
*
Pozabiti se pravi podzavedno odpustiti.

Ženski vestnik
Naš vrt v avgust«
Na zelenjadnem vrtu sejemo na izpraznjene, pognojene in prekopane grede špinačo, repo, red-kev, motovileč, konec meseca tudi zimsko solato. Sadimo še ohrovt, rdeče zelje, listnati ohrovt in endivijo. Paradižnike oskrbujemo kakor prejšnji mesec, le da odstranjujemo tudi suhe liste, nikdar pa zelenih. Nad petim plodnim nastavkom porežemo vrhove, da pospešimo zorenje plodov. Pobiramo dlšavnlce, jih vežemo v snopke in sušimo na zraku. Trajne dlšavnlce razmnožujemo z delitvijo močnejših gromov. Nabiramo semena. Večkrat pregledamo kapusnlce, posebno zelje, in oberemo zalego (jajčeca) kapusovega belina, ki Je na spodnjih straneh listov. Razmnožujemo še jagode s prltlklinami. Starejše nasade gnojimo, da pospešimo tvorbo popkov za prihodnje leto.
V	sadovnjaku podpiramo močno obloženo sadno drevje. Poletne hruške in jabolka obiramo nekaj dni prej, preden na drevju popolnoma užitno dozore. Obiramo z rokami ali oblrači. V avgustu cepimo (okullramo) sadno drevje, pa tudi vrtnice na speče oko.
V	mirnih ln sončnih dneh, kmalu po dežju bomo dosegli najboljše uspehe, ker so tedaj divjaki najbolj sočni. Na sadnem drevju popuščajo zajedale!, zato pa pridno pobiramo odpadlo sadje. Zgodnje, že skoraj zrele vrste porabimo v kuhinji, slabo in bolno sadje pa pokrmimo ali porabimo za kis ali sežgemo ln globoko zakopljemo v zemljo. Po potrebi še enkrat škropimo proti škrlupu in jabolčnemu zavljaču. Pripravimo vse potrebno za sušenje sadja. Ce nimamo sušilnic, si poskrbimo lese za sušenje v pečeh ln štedilnikih.
Pri vrtnicah ln dalljah porezujemo odevelo cvetje. Delimo ln presajamo odevetele trajnice. Sadimo na določene grede nageljne, mačehe, po-točnice, marjetice, zvončnice in druge dvoletne cvetlice. Obrezujemo seči, če jih že nismo obrezali v Juliju. S potaknjenci razmnožujemo pelar-gonije, fuksije ln nageljne. Ob dežju postavimo listnate rastline na dež. Konec meseca sadimo v lončke čebulnice ln jih zakopljemo v zemljo na Vrtu ali topli gredi, da se bodo do jeseni dobro ukorenlčile in cvetele za božič.
Na vrtu je mnogo plevela in raznih odpadkov. Vse nalagamo na kompost, ki ga v avgustu pre-kopljemo ln zalljemo z gnojnico ter pokrijemo s prstjo.
Drobni nasveti
Vodo, v kateri se je kuhal olupljen krompir, s pridom uporabimo za snaženje srebra m za pra-hje vezenin. S krompirjevimi olupki pa lepo oče-dlmo kozarce in steklenice; ž njimi odpravimo
Znanost v gospodinjstvu
Poskus, da bi se pokvarjena živila napravila spet užitna, je v večini primerov samo zgrešena štedljivost. Zlasti pokvarjeno meso ostane v vseh primerih neužitno, kajti proizvodi razpadanja po bakterijah, ki povzročajo gnilobo, spadajo med najhujše strupe, ki jih ne odpravi niti najbolj vneto kuhanje. Posebna nevarni pa so ti strupi, ker so v mesu (zlasti tudi v klobasah), še preden se da po duhu ugotoviti, da je meso pokvarjeno. Na zunaj se začetek gnitja pozna po sivi ali celo vijoličasti barvi, po zamazani površini mesa in po tem, da se prstni odtis na njem dalj časa, ohrani, — a ti znaki niso vedno vidni.
Zmota, da se d£ pokvarjeno meso popraviti s kuhanjem, sloni na zamenjavi s sterilizacijo, a kuhanje uniči le škodljive glivice same, ne pa njihovih strupenih proizvodov. Gnitje je razpadanje beljakovin, vretje pa je razpadanje sladkornih vrst po glivicah ln bakterijah. Ker so njih odporne kali ln trosi v ogromnih množinah v ozračju, je vsa skrivnost konserviranja jedil v tem, da se živila zrakotesno zapro, čim smo s kuhanjem uničili nevarne klice v njih. živila se dado pripraviti tako, da bakterije v njih ne morejo več živeti
Medtem, ko so po gnitju pokvarjena živila vedno neužitna, vretje in plesen za naša živila nista vedno nekaj slabega. Marsikdo ceni sir na primer šele tedaj, ko so se na njem naselile glivice plesni.
Vretje nI pomembno samo za pivovarne in kle-tarne. Tudi v gospodinjstvu ima svoj pomen — to se pokaže nazorno tedaj, kadar presenečeni gospodinji nenadoma raznese kak kozarec z vku-hanim sadjem. V tem primeru so glivice, ki jih vkuhanje ni vseh uničilo ali ki so prišle pozneje kako v kozarec, razkrojile sladkor sadja v alko-
tudl kamen, ki se nabira od vode v kotlih. Olupke natresemo v kotel in počakamo, da v njem voda zavre.
Papir, ki se je zmečkal, poravnamo, če ga nekoliko ovlažlmo, položimo nanj gladko desko ali lepenko in ga obtežimo za nekaj ur s težkim predmetom, ki povsod enako pritiska.
Orehova jedrca se osvežijo, ako jih polijemo z vročo slano vodo ali če jih denemo za nekaj ur v mrzlo vodo.
Plesnoba je neka vrsta glivic, ki se razbohotijo povsod, kjer Je vlaga, a ni dovolj zraka in svetlobe, da bi se ta vlaga sproti sušila. Posebno škodljiva zdravju je vlaga v stanovanjih, na zi-dovju. Plesnobo z zidovja odpravimo, ako postavimo v dotični prostor nekaj posod s suhim žganim apnom; ko apno vsrka vlago, ga moramo posušiti, potem ga lahko zopet iznova uporab-
hol in ogljikovo kislino, ki potem s svojim pritiskom raznese kozarec.
Tudi skisanje mleka je proces vretja. Glivice so tu mlečni sladkor spremenile v mlečno kislino. Ta kislina umori bakterije, ki bi lahko povzročile gnitje mlečne beljakovine — kazeina — zato nam je sedaj jasno, zakaj se kislo mleko nekaj časa s žimo konservira.
Kuhanje mleka uniči te glivice, ki povzročajo njegovo skisanje, zato se skuhano mleko lahko skvarl. Tudi važne vitamine uniči daljše segrevanje mleka. Zato skušajo danes na različne načine s toploto do 70 stopinj uničiti škodljive klice, vitamine pa ohraniti oziroma še povečati, na primer z obsevanjem z ultravioletnimi žarki. Tu gre pred vsem za vitamin D, ki preprečuje rahl-tlčnost.
Bakterije bl lahko imele še drugo pomembno vlogo za gospodinjstvo. Kakor so pokazali najnovejši poskusi, bl bile namreč sposobne razstru-pitl svetilni plin. V tem plinu je prav za prav ena sama strupena sestavina, ogljikov oksid, in tega lahko spreminjajo neke bakterije v neškodljivi metan. Plinarne bi morale biti opremljene seveda s posebnimi napravami za razstrupitev plina z bakterijami. A to bi bilo nad vse važno, kajti raziskovanja nemške zdravnice dr. Klare Benderjeve so ugotovile, da učinkuje ogljikov oksid že v najmanjših količinah uničujoče na člOi veka, zlasti pa na njegov živčni sistem. Premno-t go primerov nespečnosti, slabega spomina, naduhe, močnega srčnega utripa, neteka, glavobola, bljuvanja Itd. gre na rovaš neznatnih sledov svetilnega plina v zraku! Marsikdo je Iskal zaradi tega zdravja v zdraviliščih, z obsevanjem in podobnim. Namestu da bl popravljal sebe z ved -mi stroški, bi mu pa zadostovalo, če bi z majhnfi mi stroški popravil svoj plinski štedilnik.
ljamo v iste svrhe. Tudi če večkrat pokadimo z žveplom v stanovanju, preženemo plesen. Z lesa odpravimo plesen, ako ga umijemo s segretim špiritom ali močnim kisom. Plesnivo usnje odrgnemo z raztopino formalina ali z močnim kiso« vim cvetom. Plesnlve čevlje skrtačimo in nato nateremo s terpentinom, z razredčeno karbolno kislino ali z razredčenim glicerinom. Plesen s tapet odstranimo, ako jih namažemo z raztopino enega dela sallcilove kisline in štirih delov špirita.
Potenje rok je neprijetna zadeva, ki jo je težko odpraviti. Umivati jih je treba v topli milnici^ V katero vsakokrat kanemo par kapljic benzoove tinkture. To napravimo zvečer. Zjutraj pa izmt* jemo roke ln s pomočjo čopiča po dlaneh omočimo s formalinovim špiritom. Preko dneva pa ai parkrat dlani namažemo z mešanico petih delov limonovega soka ln enega dela špirita.
Mirko LjuMčt
Zgodba o prešičku
Prav za prav še danes ne vem, odkod sem bil zbral ves pogum in se lotil te kupčije, a preden sem bil vse pošteno premislil ,sem bil že lažji za tisoč in dvesto lir in v mojem naročju je ležal pravi in pristni pujsek s kocinami ln repkom vred in se neusmiljeno drl. Strašno me je bilo sram zaradi mimoidočih ljudi, posebno še, ker se je pujsek tako drl, kakor bi objokoval smrt vseh svojih prednikov. Ucvrl sem jo po cesti, da pridem čim prej domov in se znebim cvilečega bremena. Prav ko sem zavil proti hiši, mi pride nasproti gospod Gobezdač, ki me že pol leta zaradi nekega majhnega zneska nekako postrani gleda in se ml prav prijazno odkrije. Ves zmeden nad njegovo prijaznostjo sežem za klobukom, a glej ga spaka, pri tem pozabim na pujska in ta ml jo v diru ucvre po cesti v nemalo uživanje mimoidočih. Po dolgem trudu se mi je vendar posrečilo ujeti ubežnika ln ga srečno prinesti domov.
»Ja, kdo ti je pa rekel, da mi prineseš to mrho v hišo? Misliš, da ga bom Jaz krmila? Ce si Imel odveč denarja, bi mi rajši čevlje kupil, saj jih krvavo potrebujem!« Tak je bil pozdrav moje boljše polovice. »Koliko si pa prav za prav plačal za to dolgonoso in skokonogo pošast?«
Upal sem si zajecljati: »Tisoč in dvesto lir.«
»Kaj? Tisoč dvesto Ur? Si ponorel? Z& to ničvredno svinjsko mrho, ki še zavihanega repa nima! Morda je celo bolan. Kaj, če nima ktige? še otroci se lahko nalezejo. Oh ... «
Nikdar še nisem slišal, da bl kdaj kak otrok zbolel za svinjsko kugo in sem hotel ugovarjati, kar stopi v kuhinjo soseda gospa Vida.
»Kaj slišim? Prašiča ste kupili? Ga lahko vidim? Kaj, tole je prašič? Sem mislila, da je hrt. No, to so vas pošteno naplahtall. Koliko ste dali zanj?«
Skrivaj sem se pokrižal.
»Tisoč dvesto lir, gospa. Možakar, ki ml ga je prodal, je rekel, da bo do zime tehtal najmanj 150 kil, ker je izredno ješč.«
»Stopetdeset kil? Tale? To lahko komu drugemu pravite, a ne meni. Saj sem vendar s kmetov doma ln se na prašiče razumem. Mene bl poklicali zraven, pa bi vam Izbrala krasnega pujska, takega, kakršen je naš. Saj pravim, ti moški...«
Svoje sem si mislil, rekel pa nič. Kar stopi moja žena s pobliskajočimi se očmi.
»Kaj pravite, gospa Vida? Ta prašič je kolo-salna žival. Ko se bo zredil, bodo njegove noge kar izginile v slanini. Tudi jaz se razumem na prašiče, čeprav nisem s kmetov doma in vem, da so ravno taki s črnimi pikami po trebuhu najbolj hvaležni za rejo. Tisoč dvesto lir ni danes vendar noben denar za tako dragoceno žival kakor je prašič. Stavim, da bo naš do zime tehtal več od vašega. Za to bom že jaz skrbela.«
Gospa Vida se je namrdnila.
»No, to bomo še videli,« je zafrkljivo pristavila in odšla nekoliko užaljena iz kuhinje.
Da, da, ženske so sfinge, tako je dejal Dioge-nes ali pa Jurij s pušo, ne vem, kdo je že bil, ampak uganil je brez dvoma.
Zvečer srečam v gostilni prijatelja Pepeta. Med nami povedano, najino prijateljstvo traja le od prvega do petega v mesecu, ko si medsebojno čestitava. Pozneje, ko zavlada suša in z njo neizogibna ln prisiljena prohlbicija, sva oba tako sitna ln slabe volje, da greva drug mimo drugega z navadnim »servus«. Toda to pot, četudi smo že v precej visokem mesečnem krogoteku, ml navdušeno pomaha.
»Alo, boš dal za kilo?« mi zašepeže tako nežno, da so zašklepetala stekla v oknih kakor ob eksploziji trlstokllske bombe. Imel sem le še par zaflikanih »kovačev« v žepu, kar bi komaj zadostovalo zame, če bl do konca meseca žulll
skromno dnevno po dva decl. Zato skušam narediti najbolj nedolžen ln presenečen obraz.
»Danes, enaindvajsetega, za celo kilo? Ti si ga menda že precej danes, prijateljček, in ga nisi več potreben.«
»Boš ti mene vlekel, ti pokrita rihta. Kaj misliš, da nisem zvedel, kako krasnega prašiča si danes kupil. In kar tri jurje si zanj odrinil. Ti se boš na debelo mastil, a za prijatelja še kila vina nimaš.«
»Ne kriči, prosim te, ne kriči. Saj bom plačal za liter. Ampak, povem ti, to nI bil noben krasen prašič in nisem dal zanj tri jurje. Uboga, majhna mrcinlca je bil in je veljal le sedemsto lir,« sem se skušal boječe izmuzniti.
»Eh, kaj to mene briga! Tisoč več ali manj, saj ga nisem jaz plačal. Ampak, falot ti bom rekel, če me ne povabiš na koline.«
»Na koline te gotovo povabim.«
»Daš roko?«
»Seveda, tu jo Imaš.«
Na poti proti domu me sreča gospod Grablja,
»Eh, eh, gospod predragi, kako, kako vam kaj gre ? Kaj sem hotel reči ... «
»O, hvala, gospod Grablja, še nekako. Ne pre-< več, pa bo že.«
»Eh, kaj sem hotel reči... ali ml ne bi hoteli sedaj vrniti tistega malenkostnega zneska — dva tisoč lir, ki sem vam jih pred kratkim posodil?«
»Kako, sedaj naenkrat? Saj ste ml vendar dei jali, da se vam ne mudi in da lahko plačam, kadar bom mogel.«
»Pač, pač, eh, Imel sem nekaj zgube v kupčijah, veste, manjka mi denar, pa sem mislil, da bi mi mogoče vrnili tisto, eh, ko ste danes, kakor sem slišal, kupili dva tako krasna prašiča!«
»Aha, v tem grmu tiči zajec,« sem si mislil in se mu zarežal v obraz: »Prav tako je, gospod Grablja. Kupil sem dva, ne dva, pet krasnih prašičev in denar vam vrnem tistega dne, ko ustanovim prašičjo farmo. Zbogom!«

Rešitev človeštva pired osepnkami
Zdravnik Edvard Jenner, rojen 17. maja 1749, »mrl 26. januarja 1823. si je pridobil zasluge za narodno zdravje s svojim izumom cepljenja proti osepnicam ali kozam ter tako postal eden največjih dobrotnikov človeštva.
Osepnice so bile v prejšnjih stoletjih ena najstrašnejših morilk človeštva. Posamezna obolenja so bila težka in nevarna; oni, ki so jo preboleli so imeli za vse življenje skažene obraze in mnogi so celo oslepeli. V epidemijah pa, ki so zahtevale na tisoče žrtev, se je razširjala bolezen tem lažje, ker se je niso znali obvarovati in ubraniti. Po izkušnjah, da človek, ki je koze prebolel, le izjemoma znova oboli, so poizkušali v orientu povzročiti lažje obolenje z Inokulacijo (cepljenjem od bolnika). To sredstvo povzročuje samo lahko obolenje. Soproga angleškega poslanika v Carigradu je dala 1. 1717. tako cepiti svoje otroke in s tem tudi po Evropi v nekaterih krogih razširila to metodo. A bilo je to obolenje še zelo nevarno. Ko so lnokulirall pruske prince, so bile po vsej državi molitve za srečen izid.
Zdravnik Jenner je opazoval, da se pri kravah na vimenih pojavljajo osepnicam podobni Izpuščaji ter da lahko mlekarice pri molži od tega dobe kratkotrajno obolenje, ki jih varuje pred osepnicaml. To je bilo mlekaricam dobro znano. Ta opazovanja so privedla do cepljenja, kl je povzročalo le malo težav in nobenih opasnosti. Leta 1796 je Jenner cepil nekega dečka z limfo iz prsta žene, kl se je pri molži na ranjenem prstu inficirala. Na istega dečka je precepil pozneje prave osepnice brez reakcije — dokaz, da je bil proti njim imunizlran. Razni poznejši njegovi poskusi so Imeli vsi povoljne uspehe, tako da je obelodanil svoje odkritje Kmalu se je povsod razširilo.
Odkar se je Jennerjev izum razširil in udomačil pri vseh narodih, so postale osepnice. izredno redka bolezen ln Izgubile so svojo grozoto. Vendar povsem še niso zatrte ln zato je potrebna pozornost in obvarovanje pred njimi. Cepljenje je navzlic neovgrljivim dokazom n njegovemu velikemu pomenu in uspehu našlo dokaj nasprotnikov. Države so pa, videč veliko korist za narodno zdravje, večinoma uvedle obvezno cepljenje otrok, šolarjev in vojakov ter zlasti v času, ko se pojavi obolenje, odrejajo ponovno cepljenje (revakcinacijo), ker se je izkazalo, da imuniteta oslabi s časom ter ne traja vse življenje, kakor se je prvotno mislilo. Profesor Nothnagel je iz lastnih izkušenj med vojno 1 1870 pripovedoval, da so nemški vojaki, ki so bili vsi revakcinirani. Oboleli le v neznatni meri in v zelo majhnem številu, francoski pa, kjer ponovno cepljenje še nI bilo izvedeno, v mnogo težji men in večjem številu. Ko je neki zdravnik v času epidemije na Štajerskem cepil vse bolnike v nekem zavodu, je Opazil, da so moški, ki so bili kot vojaki oziroma še pozneje kot v svetovni vojni vpoklicani, torej Večkratno cepljeni, mnogo manj reagirali nego
Ko sem prišel domov, najdem ženo pri mizi, sklonjeno nad polo papirja s svinčnikom v roki.
»Kaj pa spet računaš?« jo vprašam že precej neprijazno, ker sem bil še pod vtisom opisanih dogodkov.
»Veš, Pinki, ti si vseeno imenitno naredil, ko Bi kupil prašiča.«
Kadar ml pravi Pinki (le v kateri menažerlji Je iztaknlla to ime!), takrat vem, da me bo nekaj veljalo. Možje, ne dovolite ženam, da vam pravijo Pinki!
»Poglej, Pinki, tega prašiča bova imenitno bkrmila. Ce bo imel, recimo, čez pol leta vsaj stoindvajset kil mrtve teže, odpade najmanj polovica od tega na mast. In če nekaj mesa pustiva sušiti ali pa ga zapečeva ln dava v mast,
E omisli, koliko nedelj bomo imeli meso, ne da i nama bilo treba kupovati skrivaj pri mesarju, da o maščobi niti ne govorim. In ves ta denar, ki bi ga morala drugače izdati za meso in mast, boš lahko dal meni za trud, ki ga bom imela s prašičem. Saj veš, da potrebujem čevlje, nogavice, plašč ln Se nešteto malenkosti. Premišljujem tudi o tem, če ne bi dala kože ustrojiti, Čevljar bi ml lahko naredil elegantne škornje in torbico. Soseda bi se zgrizla od jeze. Kaj praviš na to, Pinki?«
»M-da,« sem odgovoril in odšel spat z mrzlim Obkladkom na čelu.
Človek obrača, Bog obrne. In če se ves svet postavi na glavo, stari pregovori bodo vedno ostali v veljavi. Vse je šlo v nič. Meso, mast, koline, plašč in čevlji in škornji in soseda ni Imela več priložnosti, da bi se'zgrizla. Prašič ni in ni hotel jesti, žalostno je čepel v hlevcu in še žalostneje povešal repek. Prihajale so sosede, ga gledale in svetovale to in ono, poskušali smo ono in to, pa vse ni nič pomagalo. Kar plane soseda s svojim nasvetom.
»Jaz vem, kaj mu je, jaz se razumem na prašiče. Kupiti morate še enega, da bo imel tova-fišijo, pa bo jedel.«
ženske, ki so bile večinoma cepljene le v otroških letih — znamenje, da bi moški le redkeje in lažje oboleli kakor ženske. Torej priporočamo vsakomur, da ne opusti prilike ponovnega cepljenja proti kozam ter se tako zavaruje proti obolenju. Saj so neprilike in težave, združene s cepljenjem, malenkostne, uspeh pa tako velik in blagodejen, da je zares greh, ako se zanemarja to sredstvo.
Ko je bil pisec teh vrstic deček, je vprašal svojega deda, kako da ima dr. V. Z. (takrat znan ljubljanski veljak) tako razoran obraz. Povedal mu je, da je to posledica hude bolezni, osepnic, in je te dobil, ker ga je njegov oče, zatrjujoč, da ne veruje v njih nalezljivost, kot dečka posadil na posteljo za kozami obolelega človeka. Tudi pozneje se je še govorilo o tem — torej je bila to v mestu obče razširjena govorica, o katere istinitosti seveda moremo dvomiti. Mnogo let pozneje pa je bil na Dunaju velik ljudski shod »prijateljev naravnega zdravljenja«, ki je izzvenel v oster protest proti cepljenju koz in strastno napadal zdravnike, kl ga priporočajo in izvršujejo ter vlado, ki to pospešuje ln veleva. Človeška
strast in zaslepljenost sta torej vedno in povsod veliki in ni čuda, če le še zdaj oglašajo neverni Tomaži.
Medicina je v omejitvi epidemije koz, kl je skoraj iztrebljena, kar je predvsem zasluga in posledica cepljenja, slavila svoj triumf. Pri posameznih obolenjih zatre njih razširjanje hitro ln uspešno; seveda pa mora ljudstvo pri tem sodelovati, ne pa ovirati dela zdravnikov.
Od bolnika preide kužna klica na perilo, odejo, obleko in vse predmete, ki pridejo z bolnikom v dotiko, ter na osebe, kl imajo z njim opravka. Bolezen se prenaša po dotiku, a tudi po zraku (s kašljem in razprašenjem). Kakor pri drugih nalezljivih bolezni a. je treba tudi upoštevati ba-cilonosce, to je osebe, ki so okužene, a ne obolele. Zlasti po cunjah in okuženih predmetih se zanese bolezen daleč od svojega izvora. Izolacija bolnikov in skrbna desinfekcija sta torej najpotrebnejši. Izredno važno je, da se takoj pokliče zdravnik v vsakem, količkaj sumljivem primeru obolenja. Ako kdo oboli nenadoma z bljuvanjem, mrzlico, bolečinami v križu, je treba vedno misliti na možnost obolenja za osepnicaml ter takoj poklicati zdravnika.
Zvesda, kl je trikrat večfa od §®nca
Preteklo zimo so spet natančneje opazovali zvezdo Sirij, najsijajnejšo stalnico na zimskem nebu in najsvetlejšo stalnico sploh.
Sirij je od nas oddaljen povprečno 570.000 po-lumerov zemeljske poti okrog sonca, to je 83.3 trilijona kilometrov, njegova svetloba rabi 8 let in 8 mesecev, preden prispe do nas. Navzlic tej ogromni oddaljenosti so astronomi ugotovili v njegovem gibanju neke znatne raziike v primeri z lastnim gibanjem, ki ga imajo druge, doslej natančneje preštudirane stalnice. Te razlike priplujejo temu, da kroži okrog Sirija neka druga
ugasla zvezda, ki s svojo privlačnostjo vpliva na Sirijevo gibanje in ga moti. že Bessel je izračunal, da to nežareče telo obkroži Sirij v kakšnih 50 letih. Na svoji poti se temu zdaj približa, zdaj sa od njega oddalji. L. 1890. je popolnoma izgl-pilo v sijaju Sirijeve svetlobe, tri leta pozneje se je pojavilo 2 ločni minuti in 4 sekunde oddaljeno od njega in tedaj po dobo njegovega potovanja okrog Sirija izračunali na 52 let. Poznejša opazovanja z Izboljšanimi pripomočki so to številko spet malo znižala. Po najnovejših ugotovitvah je masa Sirija ln njegovega spremljevalca 3.07 krat tolikšna, kakor masa našega sonca
§e ps-račl zaradi doma
Nekako pomirjevalno vpliva na ženske, da starodavni načVni, kako si pridobimo moža, še vedno veljajo, načini, ki so se jih posluževale žene, odkar obstoji svet. Trditev, da mora biti ženska lepa, visoko izobražena ali bogata, če hoče dobiti moža, ne velja. To so prazne besede. Vse, kar Anica potrebuje, je, da zna pripraviti po starem, ticoč in tisočkrat preizkušenem receptu naših starih mamic dobro poročno kosilo. To se pravi, da mora moškemu tako kuhati, kakor njemu prija. Ljubezen gre še vedno skozi želodec.
Nimamo vzroka, da bi bili zaradi tega presenečeni. Na svetu se je marsikaj izpremenilo, posebno pri ženskah. Moški se n'so izpremenil! niti za las. Še danes so prav po Istem vzorcu, ki ga je zanje napravil Adam! še vedno se zaljubljajo
Pri tej priči sem pograbil pujska, ga nesel na trg :n poiskal možaka, ki mi ga je prodal. Hvala Bogu, da sem ga našel. Že od daleč sem ga nahrulil.
»Nate, vzemite to mrcino nazaj, ne maram je Imeti več v hiši. Čeprav sem ga pital ves teden, vam ga dam po isti ceni, kakor ste mi ga prodali.«
»Nak, tega prašiča vam že nisem prodal. Saj ga je sama kost in koža. še osemsto lir ni vreden.«
»Slišite vi, za tisočindvesto lir ste mi ga prodali. Pa ravno tega in nobenega drugega. Saj vendar nisem nor!«
»Jaz pa še manj, da bom dal za to mrho tisoč in ne vem še koliko. Osem sto, če hočete, pa nič več. Bodite veseli, če vam ga sploh hočem kupiti, saj je ves kilav.«
Ne, ne bom govoril o svojih občutkih. Vzel sem osem sto lir, mu brcnil prašiča v kurnik in... odmeglil...
Tako! Osem sto lir sem imel v žepu, a s tem si nisem upal domov. Štiri sto moram še nekje dobiti. Začel sem premišljevati, kje bi imel še kaj kredita, toda pri najboljši volji se nisem mogel ničesar pametnega domisliti.
Kar mi pride nasproti trgovec Mošnjiček.
»Klanjam se, gospod Mošnjiček. Oprostite, da vas nadlegujem. Ali bi mi lahko pomagali s štiri sto lirami iz trenutne zadrege?«
»He, he, gospod moj, lahko, lahko, zakaj pa ne. Prosim, tu jih imate. Toda, prosim, razložite ml, kako vendar to gre? Pred tednom ste razmetavali težke tisočake in kupovali prašiče na debelo, danes pa...«
»Zbogom!« sem zarjul in pobegnil domov.
»Na, tu imaš tisoč ln dve sto lir,« sem vrgel ženi denar na mizo. »Prodal sem prašiča, tu imaš denar. Kupi si zanj, kar hočeš!«
»Res, kar hočem? O ti moj zlati Pinki...!«
»Da, kar hočeš. Hišo, avto, letalo, škornje, samo prašiča nikdar več!«
v take ženske, ki za njimi ne letajo, še zmerom valijo vso krivdo za svoje prestopke in napake na svoje žene in še vedno so enako dostopni za prepovedani sad.
Tiste ženske, ki se pri iskanju moža poslužujejo starodavne metode, prav gotovo ne ostanejo neporočene. Dežela se je napolnila z neporočenimi ženskami šele tedaj, ko so ženske uvedle novost, da hodijo okrog z načrtanimi obrvmi, ko so se dvignile in postale moškim enake, ko so postale bolj zaupljive, bolj odkrite in so dokazale, da so spretnejše pri pisalnem stroju kakor pri štedilniku.
Moški se poroči zaradi doma Kot samec se vse življenje dolgočasi. Naveliča se jesti v tuji hlš4, v menzi, v gostilni. Nič več se mu ne ljubi skrbeti za svojo obleko. Sanja o lepem, mirnem, udobnem domu, ko se bo opoldne in zvečer vračal z dela domov ln ga bo čakala na pragu njegova ljubeča žena. Na mizč bo kosilo, ki ga nI bilo treba naročiti. Najsi je skromno, samo da je izdatno in okusno.
Take so moške sanje o bodočem domu. Ženska, kl je dobra kuharica in varčna gospodinja, bo le redkokdaj zašla na pot razporoke. Možje se od takih žen ne ločijo, take žene znajo pripraviti možu udoben, prijeten dom. Nobena stvar ne naveže moža tako na dom kakor ženino vedro lice in okusno ln točno pripravljeno kosilo.
Malokaterl se zaveda, ko stoji pred oltarjem, zakaj je prav za prav napravil ta korak. Rad bi se še v zadnjem trenutku premislil, pa nima pognma. Vendar stori večina ta usodni korak iz tehle razlogov: ker potrebuje prijateljsko dušo, ker hrepeni po ljubezni in si želi udobnega doma. To so misli, ki večno tlijo v moškem srcu in kl ga priženejo pred oltar.
življenje tudi možu ne prizanaša. Cez njegovo domišljijo se vali težak valjar. Mož potrebuje ženo, da mu neprestano polaga obliž češčenja in ljubezni na boleče mesto užaljenega samoljubja. Ob njej čuti, da Ima na svetu človeka, kl ga ceni, spoštuje ln ljubi, žena ga mora razumeti, dati mu mora občutiti, kako lep, močan, pameten in čudovit je njen mož! Dokler živi v ženi lučka češčenja, Ima moža: ko ta ugasne, izgubi tudi moža. Taki so pač moški.
BALTIŠKI PREGOVORI Mati nudi sicer grudi, ne vcepi pa nobenega razuma
Velik krik in malo jela.
Svojo revščino pač,lahko kažemo, bogastva pa ne smemo.
Bolj boli, če zadene jezik, kakor če zadene bič. Bog je dal mnogo, ima pa še več. Bog je dal zobe, dal bo tudi kruha. Lastno oko je kralj.

DROOMBERG*
LOV ZA ZLATOM
V PAWSON CITYJU
Kdor bi si pod besedo »city« predstavljal veliko mesto, kar izraz prav za prav pomeni, bi se pač ob pol tucata »cityes«, kolikor jih je bilo v zadnjih letih minilega stoletja v Alaslki in ob Klondiku ustanovljeno, močno zmoitil. Dawson City vsaj, največja naselbina med njimi, je štela leta 1897, o katerem sedaj govorimo, torej eno leto po ustanovitvi, samo kakih petdeset hiš. Pa še na teh hišah ni bilo ne zunaj ne znotraj nič za kako city primernega.! Vse je bilo iz brun in desk, a včasi tudi samo iz slabo obtesanih debel, notranjost pa je bila po navadi še slabša kakor zunanjost.
Pa saj skoraj ni moglo biti drugače; kajti Dawson City je bil mesto moških, zbirališče po deželi potikajočih se zlatosledov, ki so se tukaj zalagali z vsem potrebnim, in sem umikali, da bi nekako pretolkli strašno mrzle zimske mesece, ko jim je bilo iskanje zlata na njim odmerjenih deležih (tako imenovanih ,claim-ih') nemogoče. Samo ena ženska je doslej bila imela pogum zaiti v te, življenju sovražne severne ikjjaje s kratkim, vročim poletjem in strahotno zimo, kjer ledeni dih narave močnega okrepi, slabiča pa gobovo ugonobi.
Poleg te žene je bilo tukaj menda še pol tucata nestalno naseljenih deklet z nič kaj prida slovesom, ki so v obeh krčmah, z igralnico in plesiščem pod isto streho, lastnikom vneto pomagala, da so se v mesto prihajajoči zlatosledi in izpirači zlata čim prej iznebili skrbi za svoje t mesece trajajočim delom iz zemlje dobljene zaklade.
Ena krčma se je imenovala »Salon Malamut« po vprežnih psih, ki jim Eskimi pravijo malamuti, in zavoljo konkurence menda so dali drugi krčmi ime »Salon Husky«, ker Indijanci na severu pravijo svojim psom tako.
Bilo je nekoč septembra zvečer. Acetilenke ob stenah in pod stropom so pri Malamutu zavoljo zgodnjega mraka že dolgo gorele. Njih jarka luč pa je razsvetljevala prazne prostore, saj gostov skorajda ni bilo. Za svojo točilnico, za barom, je stal krčmar in brisal z belim robcem čaše, ki jih je potem po vrsti postavljal na polico k steklenicam z likerjem. Pri tem je močno zehal, kar bi pričalo za to, da si je s tem bolj preganjal dolgočasje kakor pa opravljal res potrebno delo. Pred točilnico so stali kaki trije gostje in storili včasi požirek whiskyja iz svojih čaš.
Poleg krčmarjeVe mize je ob strani sedel človek z igralnico in si je preganjal čas z igro, ki zahteva od človeka mnogo potrpljenja. Za njim pa je stalo, silno nališpano, eno izmed treh v salonu zaposlenih deklet in z velikim zanimanjem opazovalo potek igre. Gospodar igre, še mlad človek z obrazom sivorjave jetrne barve in nekaterimi globokimi gubami na njem, kar je pričalo, da je dober del svojega življenja ubil v beznicah, pa je nemirno begal s svojimi bodečimi očmi povsod in tod in ni imel za dekle niti pogleda. Kar naprej je vlačil iz kupov kart, ki so ležale pred njim, katero in jo kam prekladal, pri tem pa je v desnem kotu ust spretno balanciral svojo cigaro.
Ob nasprotni steni, kjer so se odpirala vrata na jarko razsvetljeno plesišče, je sedel ob klavirju starejši, silno suh moški Zdi se, da je ravno končal z melodijo za ples, kajti oni dve dekleti sta razbeljeni zasopihani stopili iz stranskega prostora, kjer sta gotovo sami plesali, ker moškega sploh tam ni bilo nobenega.
Klavirju se je moral tukaj vsakdo čuditi, saj je bilo odtod do najbližjega morskega pristana več tisoč milj. Vsi so imeli ta instrument za veliko pridobitev, in lastnik je bil nanj prav po pravici ponosen, ker ga je dal z velikimi troški po ovinku preko Nomea ob Beringovem morju po Jukonu navzgor spraviti. In to je bilo preko 2000 milj daleč! Dejstvo, da je sosedni salon imel za svoje goste samo gramofon, je še bolj veselilo podjetnega krčmarja.
Igra je moraja moža ob klavirju zdelati, kajti napadel ga je kašelj, ki ga je dolgo hudo davil in tresel. Ko si je potipal usta z robcem, je zapazil na njem sledove krvi, kar mu pa ni bilo novo; saj se je odkritju samo bolestno nasmehnil.
»Pojdi, popij whisikyja) Pat! Ogreje te in pregreje, Saj v teh prekletih krajih ni mogoče napraviti hiše, da ne bi pihalo skoz njo,« mu je prijazno zaklical gost od točilnice. Ob teh besedah p,a je tudi siknil prav na drobno tobačjega soka na železno peč sredi prostora
Jcakor da hoče izraziti svojo nezadovoljnost z njo, ker tako slabo Opravlja svojo dolžnost, fldjub temu, da je ponekod razbeljena.
»Pusti, pusti, Bob,« se je branil mož ob klavirju. »Ne bom pil, saj to ni zame.«
»Da ni za tebe?« je ponovil sobesednik bolj zaničljivo. »Tako ti rečem, da je whisky vedno dober. Dokler piješ ne umreš.«
In da bi svojo trditev poudaril in podprl, je izpraznil svojo čašo ter jo močno postavil na mizo točilnice, da bi se bila res morala Streti »Natoči še, Jimmy!« je povelel človeku.
Mož pri klavirju ni rekel nič več. ždel je na svojem sedežu in zdelo se je, da mu blodijo misli lsdo ve kje.
Nastala je tišina, da se je dalo prav čutiti puščobo v lokalu. Zunaj se je zaganjal vihar v hišo in jo stresal. Kmalu Do drugače. Prihajajoča zima se že naznanja. Ne bo dolgo pa bodo zlatokopi s svojih deležev in zlatosledi iz daljnih dolin med skalovjem zopet tukaj, da bi v siromašnih stanovanjih med pregradami preživeli dolgo, žalostno zimo v ,mestu'. Takrat bo salon pri Malamutu zopet poln, po plesišču bodo iznova cepetali in topotali pari, krogla na rouletti bo poskakovala, šampanjec bo poganjal čepe kvišku, in karte pri faraonu bodo letele. Kdo bi zameril ljudem, ali komu bi se zdelo nerazumljivo, da hočejo po več mesecev trajajoči osamljenosti in stalnem pomanjkanju, pa po težkem delu in slabi hrani sedaj v vrvežu divje zabave pozabiti na topost življenja dolgih zimskih mesecev vsaj za nekaj ur? Seveda, pomladi pojdejo menda potem brez centa in morda celo z dolgovi nazaj na svoj delež, ali pa bodo rinili ob strugi hudournikov v hribovje, da bi našli zlato ali Kako drugo kovino. Pa kaj za to! Saj drugače sploh ne gre. Nekoč se mora vendar kaj več posrečiti; takrat se vrneš bogat domov. Saj zlata je tukaj, kdo si upa dvomiti! Ga že menda niso našli? Pač, tam v Juneauu, Dyei in Nomeu. Seveda ne leži kar tako v zemlji v obliki drobcev in zrnc, a maloodstotna zlata ruda se le najde, za katero pa prospektorji, stari zlatosledi, ki so lazili po hribovju in za strugami rek, niso marali, ker je za pridelovanje treba sredstev, ki jih niso imeli. Sicer pa je včasi kdo našel čisto zlato tudi že v pritokih Klondika in Jukona.
Tisoči zlatosledov so vendarle živeli samo od izpiranja zlata, dasi siromašno. Velikega dogodka še ni bilo, a sami so bili najbolj prepričani, da se jim nekega dne posreči najti kup zlata. Kjer ga je toliko raztrošenega, mora biti tudi mesto, kjer leže na kupu. Ker pa ga sedaj iščejo dvajset let, ne more biti več dolgo, da ga res najdejo.
Dežela pa je bila tako prostrana, da bi šle vanjo ceie države stare Evrope; a kdo bi se usmelil trditi, da bi ne našli morda že jutri žile-matice, iz katere je moralo nekoč priti vsq zlato, ki so ga našli že do sedaj?
Pa mora li biti ravnomatica-žila, ki bi povzročila priseljevanje ljudstev vseh dežel sveta v te ledene in snega polne kraje? V kraje, o katerih trdijo tisti, ki jih poznajo, da je Bog nanje pozabil ? Posamezniku je bilo že dovolj, ako je našel ,gnezdo', to ga je rešilo za vse življenje vseh skrbi. In taka gnezda so že našli in jih bodo še. Vsakdo je upal, da bo imel kmalu tako srečo. Zato so vsi stradali in kopali in grebli, da so jim pokale kosti, in samo grozna utrujenost je izsilila ponoči spanje kljub bolečinam v vseh udih.
Človek pri klavirju je zopet segel v tipke. Pa ta melodija sedaj ni bila banalna: Pod njegovimi rokami je šumelo, pelo in donelo. Zdelo se je, da je čisto pozabil na svojo okolico.
Kako je igral!
ZvoM so dobivali obliko. Zdelo se ti je, da si zunaj v veliki, okrepeneli samoti, vklenjen med zaledenelimi gorami, nad katerimi visi mrzli mesec. Pa tišina noči, da bi jo zagrabil! Samo včasi jo je pretrgalo neizrekljivo žalostno in zategnjeno zavijanje potepajočega se volka, ki mu je nekje odgovarjalo sorodno tuljenje, ali pa mačjemu glasu podobni vrišč risov. Tako je bilo kakor da si ob ognju taborišča s sneženim zametom za hrbtom, ki ti vrača izžarevajoče toploto, dočim visoko gori v zmrzlem zraku meče po nebu svoje žolto, rdečo in modro svetlikajoče se sulice severna zarja.
To se je dalo čutiti in videti. Pa lakoto, samoto in mrzli svit zvezd.
Potem pa je nenadoma prišla sprememba. Bolno hrepenenje je donelo v glasovih. Hrepenenje po domu, po toplote polnem domačem, ognjišču, s prijaznimi obrazi okoli, — in borbe za golo življenje in to prekleto zlato, ki ga je hudič skril v zemljo tega mrzlega severa^ nl več.*
Hud in dolg napad kašlja je moža prisilil, da je zopet nehal. Rdeče lise na robcu so Kile sedaj večje.
Ena izmed deklet, ki sta bili prej plesali, je pristopila k njemu.
»Jutri mi pospraviš sfoje stvari, Pat Malony!« mu je rekla sočutno, pa odločno. »Niti dneva ne smeš več tukaj ostajati Pride zima in te umori. Reka je še odprta. Vem za nekoga, ki se popelje jutri s čolnom po Lewisu* navzgor do Lindemanovega jezera, in od tam do Whjtejevega prelaza. Vzame te s seboj, če se z njim tako pomenim. Tiste prelaze prek gorovja dosežeta še preden bodo v snegu, in v Juneau prideta ravno prav, da dobita zadnji letošnji parnik za San Francisccf «
HilflBli1Tgfa"i'IHrT W»Ml
smešnice
SPOMIN
Učitelj deli ob koncu šolskega leta učenkam fotografije. Pa jim pravi:
»Nekega dne se boste veselili teh slik. Ko Jih boste gledali boste govorili: ,Tole je Pepca in je že omožena, tole je Ančka in je zdaj prodajalka, tole.. .'<
»To pa je učitelj ln je že davno mrtev!« se za-čuje glas iz srede razreda.
PISATELJSKA
»Ali si prodal roman?«
»Prodal ga nisem, ali sem dobil 5000 lir odškodnine, ker me je založnik vrgel po stopnicah, ko sem mu pokazal svoj roman!«
RESNICA
Mama: »Ko sem bila jaz majhna, se nI nobeden oblačil tako kakor b. sedaj hočeš ti!«
Hčerkica: »Vem to, draga mama! Danes tudi nobeden na to ne misli, da bi se oblačil tako kakor si se ti oblačila svojčas!«
GOSPOD
Profesor: »Kako se imenujete vi, kl ste se zakasnili?«
Dijak: »Ivan Krpel.«
Profesor: »Lahko bi dodali besedo gospod, ko govorite z menoj!«
Dijak: »Torej gospod Ivan Krpel!«
POMOTA
Zdravnik stopi razburjen od telefona: »Takoj moram zdoma! Mlad gospod mi je telefoniral, da brez mene ne more več živeti!«
»Motiš se, dragi, najina hči je bila klicana k telefonu,« mu mirno odvrne žena.
NAGRADA
»Kaj pa ti je dal gospod za klobuk, ki si mu ga prinesel, ko mu ga je odnesel veter?« »Klofuto, ker sem stopil nanj!«
PRED BEGOM
»Torej dušica, nocoj te ugrabim. Ali boš mogla do tedaj spraviti vso svojo prtljago?«
»Seveda bom! Ata in mama sta mi obljubila, da mi bosta pomagala!«
NA IZLETU
Neznanec turistu: »Ta pokrajina je krasna, kaj ne? Posodite ml za trenutek daljnogled!« Turist: »Z veseljem!«
Neznanec: »Hvala, sedaj ml pa dajte uro in denar. Prepričal sem se, da ni v bližini nobenega orožnika!«
NESPORAZUM
»Rad bi sprejel tvojo hčer za nekaj tednov na počitnice, pa smo na žalost nekoliko omejeni!«
»Nič ne de, moja Milka tudi nI najbolj briht-na!«
PROFESORSKA
Profesor: »Gospod kandidat, prinesejo k vam zmrzlega človeka. Kaj bi vi v tem primeru storili?«
Kandidat: »S snegom bi ga odgrnil, gospod profesor!«
Profesor: »Prav dobro! Kaj pa, recimo, da bi se to zgodilo poleti, ko nI snega? ...«
NI IZJEME
On: »Ali misliš, da je petek nesrečen dan za ženitev?«
Ona: »Seveda! Zakaj pa bi ravno petek moral biti izjema?«
HIPNOTIZERSKA
Hipnotizer: »Sedaj bom ugasnil luč, ko jo prižgem. bodo imele vse žene, ki so kedaj prevarile svoje može, živordeče nosove!«
Luč je ugasnila. Ko se je spet prižgala, so
imele vse dame napudrane nosove!
PRIRASTEK
Ona: »Dragi moj, povedati ti moram, da v kratkem dobimo prirastek.«
On: »Tako, tako? Nu, mi pa razloži, kako bo potem, ko bomo v treh?«
Ona: »Mati in oče se bosta ločila in mati se bo preselila k nama!«
PRVI MOŽ
Ona: »Moj prvi mož Je bil mnogo pametnejši od tebe!«
On: »Ne verjamem! Ce bi bil pametnejši, te ne bi bil vzel za ženo!«
RAZBURJENJE
»Gospod doktor, rekli ste mi, da se ne smem razburjati, a sedaj zahtevate za ta obisk 200 lir!«
IZNENADENJE
»Obljubil si mi, dragi mož, da me lznenadiš, ko se naučim kuhati!« »Da, odpovedal sem kuharici!«
ON TUDI...
»Lansko leto ste me hoteli vzeti za ženo, pa sem vas odklonila. Sedaj sem drugačnega mnenja. ..!« »Jaz tudi, gospodična!«
IZGOVOR
Sodnik: »Zaradi lakote ste kradli? Cemu ste pa odgnali kar celega vola?«
Tat: »Nisem imel noža, gospod sodnik, da bi si odrezal košček!«
TO BO!
Pisatelj: »Rad bi vedel, zakaj mi uredništva vračajo vse moje stvari?«
žena: »Mogoče zato, ker vedno priložiš znamko za odgovor!«
ZAHVALA
Pri otvoritvi nove sirotišnice je Imel župan govor. Med drugim je rekel:
»... Pri gradnji sirotišnice smo znatno prekoračili prvotni načrt. Smemo ugotoviti, da imamo sedaj 25 otrok več, za kar se moramo zahvaliti edino delavnosti gospoda upravnika!«
PIJANSKA
Stražnik: »Kaj pa iščete tukaj pod svetilko po policijski url?«
Pijanec: »Gospod stražnik," zgubil sem v parku 50 lir, pa jih iščem!«
Stražnik: »V parku! Kaj pa potem Iščete tukaj?«
Pijanec: »Tu je vsaj svetlo, v parku je pa tema!«
Križanka šfev. Ji
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. prepričanje, zaupanje, 4 obrok hrane, 7. rastlina metuljnica, 10. nesreča v naravi, 13. prisilno delo, 15. majhen prispevek, IS. del letala, 20. medmet, 22. ime slov. filmske Igralke, 23. pomožna knjiga 24. število, 25. ga ima med žltvmi bitji samo človek, 26. del Japonkine-ga oblačila 28. neglobok malopomemben, 30 nedoločni zaimek, 31. mednarodni jezik, 33. postava, telo, 34. skupina kmečkih domov, 36 za, 37. neustaljiva želja, poželjenje, 38 obrtnik, 40. veznik. 41. vrsta umetnega kamna, 43. zbirališče gospodinj in njihovih pomočnic, 45. podredni veznik, 46. tiskovina, 48. reka v vzhcdni Črni gori, 50. gozdna rastlina, 52. ploskovna mera, 53. ptič, 54. negotov, omahljiv, kočljiv, 57. orožje, 58. dva enaka soglasnlka, 60. Noetov sin, 62. drugi kalif (634—643), 63. spada v zdravstveni zavod, 65. gradi na optimizmu, 66. žensko ime (množina), 68. reka na Hrvatskem, 70. pritok Urala, 72. sorodnik, 73. mesto v Belgiji, 74. podredni veznik, 75. okrajšano žensko ime, 76. žitna škodljivka,
78.	število, 79. kratica za nekdanjo slovensko stranko, 81. potrebuje kdor je, 83. ploskovne mere, 85. italijanski spolnik, 86. švicarski kanton, 88. zadrega, dilema, 89. žensko ime, 91. znak za kemično prvino, 92. turški državnik, 94 svetopisemska oseba, 95. soglasje, sporazumnost, 97. vrsta kemičnih spojin (edn.), 98. opravičuje marsikateri prestopek, 99. prometno sredstvo. 100. vrsta žganja.
Navpično: 1. alkoholna pijača, 2. skrajni del celine, 3. veznik, 4. pritok Volge, 5. francoski spolnik, 6. natočitl, priliti, 7. rastlina ovijalka, 8. oblika pomožnega glagola, 9. pevski glas, 10. domače živali, 11. francoski spolnik, 12. letna doba, 14. oče, 16. šolski predmet, 17. krmilno žito, 19. trdnjava v stari Grčiji, 21. mnogo, precej, 23. glej
79.	vodoravno, 25. pritok Bosne. 27. gora na Kreti, 29. nekdanji filmski komik, 30. kos obdelane zemlje, 32. premikanje ,34. vdan, zvest, 35. velika riba, 37. mlečni izdelek, 38. gradbeni material, 39. navadno smrtna bolezen, 41. zabavišče, 42. cilj, smoter, 44. skupina, oddelek, 46. severni Jelen, 47. kraj na Gorenjskem, 49. je plemenitega stanu, 51. šala (v dijalektu), 59. klada, 61. glasbeni pojem, 64. evropsko glasbeno mesto, 65. revol-te, pobune, 67. pevski vzklik, 69. enota evropske
valute, 76. židovsko žensko ime, 73. oblika pomožnega glagola, 76. okraj (srb.), 77. orožje, 79. šibek, malovreden, 80. časovne enote, 81. dobrobit, korist, 82. na, glej!, 84. azijska država, 88. reka na Hrvatskem, 87. kratica za akademski naslov, 89. zemlja, prst, 90. turški fevdalec, 92. predlog, 93. italijanski spolnik, 95. začetek stoletja, 96. ploskovna mera .
*
REŠITEV KRIŽANKE ST. 30 Vodoravno: 1. Jurčič, 6. krotek, 11. tele, 12. Ri-ko, 13. no, 15. rod, 16. Ema, 17. mm, 18. Abo, 20. ka, 21. ta, 22. sen, 23. molk, 25. detonacija, 32. poni, 33. od, 34. rl, 36. rok, 37. era, 38. dr, 39. uš, 40. Java, 42. nosilo, 45. Ares, 47. krepelca,
48. Ir, 49. nogavice, 50. Žirl, 51. Leviti, 54. Amon, 55. mu, 57. ni, 58. Žid, 59. ako, 61. as. 62. pl, 63. Erna, 65. metonimija, 67. Tula, 69. Noe, 70. oi, 71. SK, 73. Din, 74. SK, 75. ost, 76. kov, 78. ni, 79. Ibar, 80. alod, 82. Yavata, 83. rozine.
Navpično: 1. Jan Amos Komensky, 2. rt, 3. Cer, 4. Ilok, 5. Čedad, 6. Kreta, 7. rima 8. Oka, 9. to, 10. Kamniške planine, 14. obod, 17. menu, 19. ol, 22. so, 24. Krapina, 26. Er, 27. tonalit, 28. oko, 29. cel, 30. ironiki, 31. ja, 32. Prevost, 35. iveri, 38. drama, 40. jež, 41. ali, 43. siv, 44. Iri, 45. aga, 46. sin, 52. Edo, 53. tam, 56. urok, 58. že, 60. oj, 62. plin, 64. ne, 65. mitra, 66. askar, 68. ud, 70. osat, 72. kolo, 75. oba, 77. kolo, 79. IV., 81. di.