Narodna in univerzitetna knjižnica 7 Ljubljani 92156 p . /1 - ;/ i 7 ? $ t v« i ti ' , . ** 5 - » . ;£u. V; ■ > :. '-.v Š AA ! A &*■ * & V$čv&t 33» i »5* < * , v 3 *■&*&»& ■■■■■.pa 1 . ' ■'* ■' c £ ;-\v '-" , „ilH ,- ; - r *"Q ' »V'' „> - ....,, £ * ? ••'’-■ »£''**?' ?: v >'■’«-■ •'. v«•,*•■■ . •••.'• c ... " "'■" V: --' •“'■ '■ . Sv:-. £ ■;• 'f V A-A ,-OV.--* 1 4 >' f X ?'v5»*2 -r-i"'-' \*:j8£rAA^\, A\%r‘ • .- «w>>- N. L VRABI* Pustite male k’meni priti, ne brante njim, kajti takih je Boxjo kralestvo. Luk. 18. 16. TELIH 1 TO JE, K N I 0 A KER8ANSKO * RATOLSKEGA m A ¥ v a a v u PITMJAH IVO ODOOVOBIH. Tretjo nasveilodanje. v> R.inao.VI, tSST. V’ Alojz VVajcinger’ovemi knigisf. Gegen die Wiederauflage dieses Wcrkes, be- titelt: Veliki Katekizem etc., wird in geistlicher Beziehung kein Anstand befunden. Von dem furstbischoflich Seckauer Ordinariate zu Griitz ain 1. Juny 1836. Im Auftrage Sr. fiirstbischoflicben Gnaden s Matih. Purkarthofer, mp. Dompropst. Prdsch , mp. Secr. R e i m p r i ra a t u r. Vom k. k. steyerm. Gubernium zu Griitz am 23. Juny 1836. Kraus } mp. Gub. Rath. Vorgcmerkt. Vom k. k. Bucherrevisionsamte zu Griitz am 5. JuJy 1836. PREDGOVOR Da vsaki jezik ima svoje lastne glase j so tudi vsakemi, qi ga kdo kratko ino prav pisati qe, ino xeli, da bi ga drugi dobro razumeli, lastne pismence £knixne qerke) potrebne. Tak najdemo xe pri starih Crekih, > poznej pri Latinih, ino v’ naših dnevih pri vsih pod- vuqenesih narodih za njihove lastne jezične glase tudi veq ali menje lastnih pismene. Itavno za tega volo , dragi Slovenec! naj¬ deš tudi ti v’ nazdqnih knigah namesto starih pismene neke novozebrane kraqese ino pravese znamle, s’kerimi se drugega nikaj ne ise, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika se bole povišati, Tote novozebrane znamle pa so nikak ne operviq novozmislene, temoij le od tistih pri- jatelov našega daleq razširjanega jezika semvze- te, keri so xe davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobroserqni narod totega jezika skerbeli. Tudi se ne prikaxejo tote novozebrane znam¬ le med nami v’toti knigi operviq, temoq velika Slovenskih knig se je v’ naših dnevih z’ njimi xe na svetlo dalo ino v’ kratkemi qasi skazalo, da Slovenci lexej ino rajši svoje knige v’ totih, kak pa vu starih znamlah berejo. Misli se zato brez vse skerbi, da bode se tudi vsaki drugi Slovenec, keri koli Slovenske knige z’ totimi novimi pismencarai se opervitj pred se dobi, toti hasek hitro sam spoznal ino Slovenske knige skoro z’ dosta veksim veseljom v’ nazornih, kak pa vu starih znamlah bral. Teliko veq se to da obetati, da je vsaki; keri le nekaj pismo razumi, toto potrebo xe duge leta vidil ino s’ poti imeti litel. Spodoba ino pomenenje totih novozebranih pismene je tako: a, h, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, s, z, x, t, u, v, q. Vse se izgovarjajo , kak prejdoip Le prido- tje so novo zapomniti: c sunce, mesec, serce, namesto starih z s sd si se nasitil , „ „ i' Svetlesi navuk za hitro ino lehko branje Slovenskih knig glej abecedno knixico. yu PUŽIMII S''O M. I- V’ 1 !«!«! naboinost obstoji? Kaj je zadrti konec ino hasek razodetfe vere ? a i abuxm>st obstoji vu spoznanji inp, najini, Boga Tpistiti iuo moliti. Zadni konec razodete vere je Boxja qast. Hasek pa, kerega iudje iz Boxje vere-imajo , ji?, .njihovo veipio zveličanje, lilo tudi sifc na Ženili njihova naj veksa 'srnja. Nikdo ne dvoji, da pravovevniki skoz razodeto iiaboxnfet veipio zveličanje dosegnejo, iuo da ona posebno na to strexe; le tega vsaki ne ra¬ zumi, kak Iioxja vera tudi xe na zeniti nas naj bole sretpie naredi. To se zato more ta poka¬ zati : liazveseienja punt navuki od Bo>je previd¬ nosti, keiii celi svet ino vso godbnjc na njem ravna, nas naredi z/nasitn stanom, kaki si 011 koli bodi, dovolile. Boxje zapovedi povisavajo pravo, posvotno sreipt mnogoterih t|loveqjili to- varstev xe obtjinski skos pokornost, kero ster- ta zapoved ne noveli samo,, otrokom proti njiho¬ vim starsom, teiflioij tudi podloxiiim proti njiho¬ vim naprejpOstavlenimkeri so pozvani, naj pravo ( dovoluokt i[lovei[jbga tovaratva isejo ino zderxavajo.' Boxje zapovedi povisavajo tudi pra¬ vo sreqo vsakega ifloveka se zoseli, da nam vise to oslohodijo, kaj k’pravi sreiji iuo dovolnošti slivi. Tak ni)m peta Boxja zapoved oslobodi xiv- Miije, sesta pk med hhiiimi zakonci zffestost, vsim vktip ino vsakemi zoseb dugo zdravje iuo telne ino dušne mot|ikere .se skoz iiejfistost pokvarijo; viSbdm« nam osiobodi nato lasi, os- VIII ma našo poqtenje. Deveta ino deseta pa nam nase xele ino zroke mnogega zlega oddersava. II. Kak pridemo k’ znanji Boxje vere ? Kde se znajde kratki zapopadek prave naboxnosti ? K’znanji Boxjega razodenja, kero je vsake- mi Kristjani vediti potrebno, pridemo skos K a- tehizem, to je, skos knigo Kersansko-Katols- kega navuka. Tota kniga nas vuqi: 1, to, kaj vsaki Katolski Kristjan ima ver¬ jeti; 3. to, kaj vsaki naj vqini, da bi se zveliqal. To , kaj vsaki Katolski Krisfjan ima v e r j e- ti, se imenujejo v er n i n a v u ki. To so navu- ki, kere za resne imeti moremo, qi si zveličani biti xelimo. To pa, kaj vsaki naj vqini, da bi se zve¬ ličal, se velijo zaderxavanski navuki, ali zapovedi za našo zaderxavanje. Njih ne smejmo samo znati, temoq tudi spuniti nje moremo. 1. Verni navuki. Naj imenitnesi verni navuki stojijo v’ apo¬ stolski veri; znajde pa se tudi se v’ ovih glavah Kersansko Katolskega navuka veq vernih navu- kov, posebno v’ glavi od svetih sakramentov. Naj imenitnesi verni navuki se kratko tak zapo- padnejo : a) Boxjo bitje, njegove lastnosti. Predne duxnosti, kere se iz. znan¬ ja Boxjih lastnosti nadajo. Je en Bog; on je od samsebe naj popune- *o, ino zato nase lubavi ino qasti naj vredne- ,rx so bitje; on je stvoritel, zderxavavec, ino lada- vec vsih raji, proti nam naj dobrotlivesi, ino proti xalostnim grešnikom milostiven. Sflovek ga ne smej samo spoznati, krez vse lubiti ino njegovo volo spuniti; on se ga more tudi bojati, da je vsega- vedoqi ino vse zna, da je naj svetesi mo vse, kaj je hudo, odmetava, ino kak naj praviqnesi kastiga. b) Predni razodeti navuki od treh Boxjih person. Boxjo razodenje nas vuqi, da so tri Boxje persone edne naravi ino ednega bitja. Oqa, Sin ino Sveti Duh; ono nas tudi vuqi, da je Bog Oqa vse stvoril, da je druga Boxja persona qlo- vek postala, naj bi za nase grehe zadosta vri¬ nila , nas skos svojo terplenje ino smert z’ ne¬ beškim Oqetom sprijaznila, od veqnega pogub- lenja rešila, nas krepost vuqila, ino nam pnklad za nasleduvanje dala; da nas Bog Sveti Duh v« svetemi kersti, ino skoz vredno dosegnenje drugih svetih sakramentov posveqava, ali posveqenje v’ na.< pomnoxava. cj Od Kristusa sporoqene pomoqi k’ našemi zveliqanji. Yqloveqen Boxji Sin Kristus Jezus je pre- mislavanje Boxjih zapovedi, molitbo ino svete sakramente kak pripomoqi k’ našemi zveli'qanji sporoqil; on nas je sam moliti, ino tudi kersansko pravico skos to vuqil, da nas je od hudega od- pominjal ino na dobro ali na krepost primarjal. On je tudi cirkvo, vidlivo zebranje svojih verni¬ kov spoqel, kere vudi vsi tisti biti morejo, ki si zveliqanje xelijo; on je poslal Svetega Duha , keri vso resnico vuqi; on je obeqal pri svojih vernikih ostati noter do konca sveta. Cirkva je stup ino terdina resnice, njej slisi oblast, dvojo- reqi vu vernih ino zaderxavanekih navukih raz^ X Joijiti: ona ima Jezu - Krista za neviditnega, Rimskega papexa pa za viditnega vaj\oda. d} Od qloveqjega stana, Perva dva qloveka sta resen od Boga pra- viqna ino po njegovi pripodobi stvorjena; alipa skos svojvolno prelomler.jc Boxje zapovedi sta se pohujsala. Dobremi sta se pdvermila ino na hudo prevzela, Njujni greh je nas ob sveqi£qo milost spravil ino na hudo prenesel. Mi se za ¬ to hudobni otroki na svet porodimo, ino «e le skos sveti. sakrameut kersta otroki ino prijateli Bosji ino vodi Kristusove eirkve postanemo. Skos kerst se pervih starsov..greha ravno tak mijemo mo osnaximo, kak se skos sakrament pokore od duga tistih grehov' rešimo, kere, po kersti vipnimo. Polek tega pa se le ostanemo duxni za nase grehe qasne kastige terpeti. Kas- tige pervega greha,so mnogotere telne ino duš¬ ne texave ino slabosti, posebno pa sinert. Smert obstoji v’ loqenji duše od tela. Hoveqja duša je qisti duh, bitje, kero v’ nas misli ino. voli. Nasa duša je nevinqrjoqa ino bode na vse veke sivela. Ona bode potem, kak qlovek dobro ali hudo dela, po smerti plaqana ali kastigaiia. Tela mertvih ludi bodo mr konci sveta vstamlle, vsako telo bode s’svojo dušo pa zedinjeno. Ludje bodo te vsi vkup od Jezu-Kri st a sojeni, ino dobili ah veqno plaqo v' nebdsali, ali veqno kastigo v’ pekli. 2. Zaderxuvanski numki. Zaderxavanski navuki nas vuqijo, našo za- dervavanje tak ravnati, da se Bogi dopadne. a) Od duxnosti. Duxnosti so dela, kere smo duxni opraviati. Obqinski navuk od nasilv daxnosti jo v' desetih Bovjih zapovedah zapopadnjen. Neke posebne duvnosti pridejo tudi v’glavi od Kersanskega XI v upanja j od Svetili sakramentov, ino posebno v’ glavi od Kersanske pravice naprej, ino se v’ totih delih Kersanskega navuka razloxijo. Duxno- sti pa se tudi tak razstaviti dajo: Dusnosti so mnogotere, najmreq: proti Bogi, proti sebi ,sa¬ ni emi , ino proti blivnemi. Tote so za vsakega, nieden ne smej biti v’njih nepodvuqen. b3 Predna zapoved Kersanskih za- derxavanskih navukov. Predna zapoved Kersanskih zaderxavanskih navukov je: v qini iz lubavi proti Bogi vse, kaj se Boxjim popunostam primeri, kaj se ti iz Boxjih popunosti dava za duxnost, ino kaj je po njegovi razodeti voli dostojno; vqini, kaj Jezusov navuk veli, kaj tvojo lastno, resniqno, naj bolsosreqo, ino popuno dovolnost tvojega blixnega povišava. Popusti vse, kaj je hudo. Lubi blixnega, kak sebe samega. Bodi kreposten. c J Kaj je krepost? Kersansko krepost, od kere se v’ navuki qi- ste naboxnosti govori, nam kniga Kersanskega navuka tak popise: Kersanska krepost, občinski povedano, je dar, kerega Bog s’posveqeqo mi¬ lostjo v’ našo dušo vlejva, naj bi našo volo za take dela pripravil, kere so po Jezu-Kristovi za¬ povedi dostojne in veqnega xivienja vredne. Krepost, v' obqinski besedi, je le edna , ino obstoji v’ moqni voli, brezi vsega izvzetja, Boxjiin, Jezu-hristovhn-, ino njegove cirkve za¬ povedani, ino tudi vestnemi povelenji se pokor¬ no skazati. Iz tote predne kreposti izhajajo vse posebne kreposti, kere se po svojih spoqetnih zrokih ali Boxje, ali zaderxavaiiske kreposti velijo, ino od svojih muogoterdi reqi tudi mno¬ gotere imena imajo, XIi 3 Zavolo prave haboxnosti. Prava naboxnost, s’ kero se verne dela ska- zati ino posebno nase molitbe opravlati morejo, obstoji pred vsim drugim vu qisto zebrani misli, pred Bogom brez radovolnega raztrosenja, ino tudi v’tem, da nase serca ino xele z’njim zedinimo. XIV a A IP ® 1? A I S H-V Vnpelanje. I. glava, ©d vere. I. del. Od Ivatolskc vere. II. del. Od dvanajst delov vere. H. glava. Od vnpanja. I. del. Od Kersanskega vupanja. II. del. Od molitbe. III. glava. Od lnbavi. I. del. Od Kersanske lubavi. II. del. Od desetih zapovedi obtpnski. III. del. Od desetih zapovedi zoseb. IV. del. Od cirkvenih zapovedi obifinski V. del. Od cirkvenih zapovedi zoseb, IV. glava. Od svetili sakramentov. I. del. Od svetih, sakramentov obqinski. IT. del. Od zvetih sakramentov zoseb. V. glava. Od Kersanske pravice. I. del. Od hudo-odstavlanja. II. del. Od dobro-i[inenja. Pristava. Od stireh poslednili rcifi. VVVMJLAtfJjfl. Pitanje. IVaj se veli Katehizem? Odgovor. Katehizem se veli podvuijenje vu Ker¬ ti ansko-Katolskemi navtiki; tak pa se obtjinski tudi imenuje kniga, v’keri se toti navuk za- popadne. Pit. Yu kelikih glavah se Kersansko - Katolski navuk v’ totemi Katehizmi ražloxi V Odg. Kersansko-Katolski navuk se v’totemi Ka¬ tekizmi v’ petih glavah ino edni pristavi razldvi. Pil. Kak se tote petere glave imenujejo? Odg. Tote petere glave se imenujejo: 1. Vera. > S. Vupanje. 3. Luhav. 4. Sveti sakramenti. 5. Kerttanska pravica. Pil. Od i[esa je pristava ? Odg. Pristava je od s tir eh poslcdnih rei[i. I, d la A V A. OD VERE. I. DEL OD K ATOLSKE VERE. Pit. Kaj je vera IvatOlskcga Kristjana? Odg. Vera Katolskega Kristjana je Boxja Iuq, Boxji dar, od Boga v’nase serca vlejta moq, % kero vse moqno ino nedvojno za resen ima¬ mo, kaj je Bog razodel, ino kaj Katolska cirkva verjeti vuqi, kodi si pisano, ali ne. Pit. Kaj se veli Kersansko - Katolski verjeti? Odg. Kersansko - Katolski verjeti se veli vse za resen imeti, kaj je Bog razodel, ino kaj cirk¬ va verjeti vuqi, bodi si pisano, ali ne. Pit. Je k’zvellqanji xe zadosta, da Katolski Kristjan le v’ serci verje, kaj je Bog razodel ? Odg. K’ zveliqanji je ne zadosta, da Katolski Kristjan le v’serci verje, kaj je Bog razodel, on more tudi; I 1. 17 1. svojo vero skoz dela kazati, a) 2. kaj v’serci verje, i{i je potrebno, tudi z' vustami oipvestno spovedati, b) Pit. Zakaj moremo verjeti, kaj je Bog razodel? Odg. Verjeti, kaj je Bog razodel, moremo zato, da je Bog vei[na resnica c J ino neskončna mudrost, kera ne kani, ino se tudi ne da kaniti. Pit. Od kod znamo, kaj je Bog razodel ? Odg . Kaj je Bog razodel, znamo iz pisane ino nepisane Boxje besede. Pit. Kaj razumimo skos pisano Boxjo besedo? Odg. Skos pisano Boxjo besedo, kera se tudi sveto pismo veli, razumimo zebranje tistih knig, kere so s’ pripomoqjo Svetega Duha od svetih inoxov spisane, ino kak take od Katolske cirkve spoznane ino razloxene* Pit. Kaj razumimo skoz nepisano Boxjo besedo ? Odg. Skoz nepisano Boxjo bese'do, kera se tudi vustno roijenje veli, razumimo tiste verne ino zaderxavanske navuke, kere so apostoli ali iz a) Kaj hasne , moji brati ! i)i kdo reqe , da ima yero , pa ne ima del $ jeli bode ga vera zmogla zveličati? Jak. II, 14. Ravno kak je telo brez duše niertvo , tak je vera brez del mertva. Jak. II. 26, b) S’ sercom se verje k’ pravici, verna spoved t’ vustami pa postane na zveličanje. Rim. X. 10. c) Spoqetek tvojih besed je resnica. Ps. CXVIIl. 160, 2 18 Jezu-Kristovih vust sami qtili, ali po rinjenji Svetega Duha oznanuvali, ne pa, zapisali. Pit. Kde se vustno roijenje zderxi? Odg. Vustno roijenje se v’Katolski cirkvi samo, preveno, zvesto ino nepogubleno zderxi. Pit. Zakaj Katolski Kristjan verje cirkvi? Odg. Katolski Kristjan verje cirkvi, xji kaj ver¬ jeti vuiji, hodi si pisano, ali ne ; da je Kristus cirkvo slisati zapovedal, dj kera je stup ino terdina resnice, e) Pit. Je vera vsakemi qloveki, keri ije zveliqan hiti, potrebna? Odg. Vera je vsakemi ijloveki , keri tje zveliijan biti, potrebna; kajti brez vere je ne mogoqno, se Bogi dopadnuti. f3 Pit. Kaj more vsaki ijlovek, kda k’razumi pride, k’zveliqanji potrebno znati ino verjeti? Odg. Vsaki ijlovek, kda k’razumi pride, more k’zveliqanji potrebno znati ino verjeti: 1. Da je en Bog. 2. Da je Bog praviqen s,odec, keri dobro plaqa, hudo kastiga. g) d) Kdo vas slina, slina mene. Luk. X. i 6. Mi pa kdo cirkve ne slina, ga imej za nevernika ino oqitnega grennika. Mat. XVIII. 17. e) Cirkva xivega Boga je stup ino terdina resnice. I. Tim. III. , 5 . f ) Brez vere je nemogotpio se Bogi dopadnuti. Hebr. XI. 6. g) Kdo tje k’Bogi priti, more verjeti, da je, ino da tiste, keri ga iggjo , plai{a. Hebr. XI. 6. 3. Da so tri persone ednega bitja ino edne naravi, Olja, Sin ino Sveti Duh. h) 4. Da je druga Boxja persona ijlovek posta¬ la , naj bi nas skos sraert na krixi odrešila ino veqno zveliqala. i) o. Da je q!oveqja duša nevmerliva. j) 6. Daje Boxja milost k' zveliqanji potrebna, k} ino da qlovek brez Boxje pomoqi nikaj najem¬ nega k’ veqnemi xivlenji vqiniti ne zmore. 13 Pit. Kaj je Boxja milost? Odg. Boxja milost, kera je k’zveliqanjipotrebna* ino breskere qlovek nikaj najemnega k' veqne- mi xivlenji vqiniti ne zmore, je Znotrenji Boxji dar, kerega Bog razumnim stvaram brezi nji¬ hove zasluxbe podeli. h) Troje njili je, ki svedoqijo na nebi: Oqa, beseda ind Sveti Duh; ino totih troje je edno. I. Joanes V. 7; i) Zato je on slednik novega zakona, da naj skoz njer govo smert , kera je na odrešenje tistih prestopnosti zmes prišla, kak so v’preminoqemi zakoni bile, vsi, ki so pozvani , dobijo ponovleno obžqanje veqnega zveličanja. Hebr. IX. 15. j) Ne bojte se tistih , keri telo morijo, duše pa vmori- ti ne zmorejo; temoq bojte se veq tistega, keri zna. dušo ino telo v’pekel pokonqati. Mat. X; 28. Prahpa pride k’svoji ženili, od kere se je vzel, ino duša ja se oberne nazaj k’Bogi , keri jo je dal. Pred. XII. 7* k) Brez mene ne zmorete nikhj vqiniti. Joanes XV. 5. l) 'Ne, kak da bi mi kaj od sebe, kak od samsebe mis¬ liti zmogli; temoq kaj zmoremo, je od Boga. II. Kot.- III. 5. 30 Pit. Kaj je vsakemi Katobkemi Kristjani znati zapovedano'? Odg. Vsakemi Katolskemi Kristjani je znati za¬ povedano: m) 1. Apostolska vera. n 3 2. Gospodova molitba. o) 3. Deset Boxjih ino pet cirkvenih zapovedi, p} 4. Sedem svetili sakramentov. r ) m) Vsaki Kristjan je zapopadek tu imenuvanih delov xe zato znati duxen, da ima na sebi duxnost, to ver¬ jeti ino qiniti , kaj tu naprej pride ; tudi pa se znaj¬ dejo oqivestne zapovedi, kere nam besede totih de¬ lov znati poželijo. Najmretf : n) Tisti, keri qejo biti kerseni, se morejo apostolsko vero navuqiti ino jo zadni tjeden v’qetertek škofi naprej moliti. Od posveq. razloq. 4 kan. 58. e) Vi imate tak moliti! Oqa nas, keri si v’nebdsab i. t. d. Mat. VI. 9. Duhovniki imajo vernike opominjati , da se naj apostolsko vero ino Gospodovo molitbo navuqijo ; tistim, keri to zamudijo, naj mejniki post ino druge pokorne dela nalagajo. Mogunt. cirk. zbor v’leti 813 kan. 45. p) Peti Mediolanski cirkveni zbor naroqi S. Karela Ba- rornea poveli: Kdo vsih delov apostolske vere, tudi Boxjih ino cirkvenih zapovedi, kere so nam pod ve» liko duxnostjo naloxene , ravno kak tudi oqena»a na pamet ne zna, naj mesnega grehov odpovedanje ne bi naqi dobil, kak qi obeqa, da bode marno skerben , se to navuqiti, ») Tretji kanon Arelatenskega cirkvenega zbora v’leti 813 poveli; Od kersta ino skrivnosti svete vere naj 21 5. Kersanska pravica, s') Pit. Kde je to , kaj lvato 1 s k t Kristjan ima ver¬ jeti , zaderxano? Odg. Kaj Katolski Kristjan ima verjeti, je v’ apostolski veri zaderxano, kera se tak moli : Verjem na Boga Oijeta, vsegamogoijnega stvar- * nika neba ino zemle. Ino na Jezn-Krista nje¬ govega edinorojenega Sina, našega Gospoda, keri je spoijet od Svetega Duha, rojen iz Ma¬ rie Divice, terpel pod Ppncjom Pilatom, krixan bil, vmerel, pokopan, stopil v’ predpekel, na tretji den od mertvih vstanul, v’ nebesa sel, sedi na desnici vsegamogoijnega Boga Oijeta, od ondod bode prišel sodit sivih ino mertvih. Verjem na Svetega Duha. Sveto Kersansko Katolsko cirkvo. Obijinstvo svet- vsaki predni škof ivoje podIoxne »kole marno ino skerbno opominja , da bi vsaki iz njih mesnike , ino tudi lustvo svoie skofie od sakramenta ketsta dobro podvui[il , ino totega podvuijenja ne zamudil. Is skrivnostnih navukov svetega Cirila se skaxe , da so kersealki tudi v’ tem , kaj druge sakramente dojde , mogli biti podvuijeni. Zapovedi totih cirkvenih zborov so se poijasem v’ Katolski cirkvi tak obrjinski zatjelc zderxavati, da, rji ravno so se one v’zadetki le za posebne cirkvs dale, so zadnirj morj občinskih zapovedi dobile. ») Hudemi se odverni ino delaj dobro. I. Petr. III. n. 33 nikov. Odpusanje grehov. Vstanenje mesa. Ino veqno sivlenje. Amen. Pit. Keliko delov ima apostolska vera? Odg. Apostolska vera ima dvanajst delov. II. DEL. OD DVANAJST DELOV APOSTOLSKE VERE. §. l. Od pervega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli pervi del apostolske vere? Odg. Pervi del apostolske vere se veli: Verjem na Boga Oqeta, vsegamogoqnega stvarnika neba ino zemle. a. Od Boga. Pit. Keliko je Bogov ? Odg. Bog je le eden, s) keri je od sebesamega naj popuneso bitje, z) 8) Slisaj Izrael! Gospod nas Bog je edini Gospod. Devt. VI. 4. Jas sem Gospod , ino ovatji je nikdo ne vetj; zvun mene je ne Boga. Iza. XLV. 5. Mi imamo le ednega Boga, Oqeta, od kerega so vse rei[i, ino keremi slišimo, ino ednega Gospoda Jezu-Krista, skos kerega so vse reqi, ino mi skoz njega. I. Kor. VIII. 6. z) Iz njega, skoz njega ino ru njemi so vse reqi. Njemi ^odi ijast na veke. Amen. Rim. XI. 36. Gospod! 23 Pil. Kere Boxje lastnosti si imamo posebno za¬ pomniti ? Odg. Tote Boxje lastnosti si imamo posebno za¬ pomniti : 1. Bog je veqciP, x) on je vsikdar bil, je zdaj , ino vsikdar bode. 2. Bog je Tjisti duh, tj bitje, kero ima naj popuneši razum ino naj bolno volo, nepatela. 3. Bog je vsegavedotji, u) on ve vse, kaj je preminoqo, nazoqno inobodoqo; on zna nase naj skrivnese misli, ino se zato ne da kaniti. 4. Bog je naj mu d resi; vj on ravna vse na dosegnenje svojega konca, ino si k’tein’ zbira naj prikladnese naqine, ^ o. Bogje vsegamogdqen; qj on je nebo, zemlo tebi je nikdo ne ednaki: ti si veliki ino tvojo ime je veliko ino mogočno. Jer. X. 0 . x) Prejdotj, kak so gore narejene ino ženila z’svojim okrugom stvorjena, si ti, o. Bog! od vek do vek. Ps. LXXX 1 X. i. Vetjnemi krali , nevmerlivemi, ne- viditnemi, edinemi Bogi bodi qast ino slava od vek do vek. Amen. I. Tim. I. 17. tj Bog je duh. Joan. IV. 24. u) Pred njim je niedna stvar ne skrita, temoij vse reqi so gole ino svetle pred oqmi tega, od lterega govori¬ mo. Hebr. IV. i 3 . Gospod pregleda vse serca, ino razumi vse misli naših dus. I. Paral. XXVII[. 9. v) O Gospod ! kak velike ino imenitne so tvoje dela ti si vse mudro sporedil. Ps. CIII. 24. q) Gospod je vse , kaj je htel, slvoril, kak na nebi , 24 ino vse, kaj koli se znajde, stvoril, njemi je ne nikaj nemogoipio. 6. Bog je vseganazoijen; a3 on je povsodi, na nebi ino zemli. 7 . Bog je naj svetesi; b3 on qe ino lubi le dobro , ino odmetava hudo. cj 8. Bog je naj resniqnesi; d J ino naj zveste- si; on zato ne more lagati, e3 neti kaniti. 9. Bog je nepremenei[i; f3 on je od vek do vek vu sebi ednaki. tak na lemli , r’morji ino vu vsili globočinah. Ps. CXXXIV. 6. Bogi je nikaj ne nemogoqno. Luk. I.37. a) Jeli mislitr, reije Gospod, da sem jas le Bog na bli- zem ino ne tudi Bog na dali? Jeli bode se ijlovek v’ keremi »kri vnemi strani tak skriti zmogel, da ga jas ne bom vidil? reije Gospod. Jeli sem ne jas tisti, ker je nebo ino zemlo napunil? retje Gospod. Jerem. XXIII. 23 — 14. Kam bom pred tvojim duhom oditrel , ali kam bom pred trojim obliijjom odbexal? tli stopim gor r’nebo, te si ti tam; iji pojdem dol v’pekel , te si ti tudi tam. Ps. CXXXVIII. 7—8. b) Jas sem Gospod vatfBog. Bodte sveti, da sem jas tudi sveti. Lev. XI. 44, c) Ti zametavavas vse, keri neprarlco delajo. Ps. V. 6. d) Bog je ino ostane resniqen: vsi ludje pa so laxlivci. Rim. III, 4. Vse tvoje poti so resnica. Ps. CXVIII. 131. «.) Bog je n«, kak ijlovek , da bi lagal; tudi ne, kak enega ijloveka sin , da bi ga kaj xalostilo. Vi on kaj reije, jeli tega ne bode vijinil? Vi je kaj povedal, jeli tega ne bode spunil ? Num. XXIII. 19. {) Jas sem Gospod , ino se ne premenim. Malah. III. 6. 25 10. Bog je naj bolsi, g} ne samo sam v’sebi, ino od sebe samega naj popuneso, naj bobo bitje; temoif on je tudi naj bolsi, ali naj dobrotlivnesi h) proti svojim stvaram! vsako dobroto imamo zraven, alinezraven od njega. 11. Bog je naj milostivnesi; i) on nam od¬ pusti nase grehe. 12. Bog je naj praviqnesi; j) on plaqa dobro, ino kastiga hudo. k) Pil. Keliko je Boxjih person ? Odg. Boxje persone so tri. 1) g) Nikdo je ne dober, kak le Bog. Luk. XVIII. 19, h) Hvalte Gospoda ; kajti Gospod je dobrotlivi. Ps. CXXXIV. 3. Kaj ima«, kaj si ne dobil? Ino qi pa si dobil , kaj se hvališ, kak ne bi dobil? I. Kor. IV. 7. i) O ti ladajoiji Gospod ino Bog ! keri si milostiren, dobrotlivi, poterplivi , velikega smilenja, ino resničen. Eksod. XXXIV. 6 . j) Boxje dela »o popune , ino vse njegove poti so pra- vitjno razsodenje. Bog je zvesti brez vse hudobnosti, pravilen ino sercovestni. Devt. XXXII. 4. k) Ti pa si zbira« po tvojemi oterdenemi ino nepokor- nemi serci serdno blago na den serda ino razodenja pravitjne Boxje sodbe, keri bode vsakemi po njegovih delah platjal. Rim. II, 3 — 6. l ) To je, tri, kere so med sobo razložene, skoz lastne »mena, ino tudi skoz posebne dela ino opravila. Lastne imena treh Boxjih person se vediti dajo : Mat. XXVIII. 19. Kerstite nje v’imeni OtjeLa, Sina ino Svetega Duha. I. Joan. V. 7. Tri so , keri na nebi svedotjijo , Olja , beseda ino S veti Duh. Posebne dela 86 Pit. Odkod znamo, da so tri Boxje persone? Odg. Da so tri Dosje persone, znamo iz svetega pisma. Pil. Kaj se vsaki totih treh Boxjih person pri¬ laga? Odg. Vsaki totih treh Bosjih person se prilaga: 1. Bosja narav, m} iiio bitje. 2. Bosje lastnosti. 3. Bosjo ime. 4. Bosje dela. o. Bosja qast. n) ali opravila treh Boxjih person se vodili dajo : Mat. HI. 16 — 17. Kda pa je Jezus bil kersen , je preči stopil iz vode ; ino glej , nebo se je pred njim odper- lo ino on je vidil Boxjega Duha, kak goloba dol prileteti ino na se priti; ino glej, dal se je glas iz neba slišati: Toti je moj lubleni Sin, na kereini imam dopadnenje. I. Petr, I. 2, Keri so po previd¬ nosti Boga Oi)eta izvoleni, naj bi posveqenje Svetega Duha dobili , pokorni bili ino z’ Jezu - Kristovo kerv- jo oskropleni postali. II. Kor. XIII. 13. Milost na¬ šega Gospoda Jezu-Krista lubav Boxja ino občinst¬ vo Svetega Duha bodi z’vami vsimi. m) Narav ino bitje se veli zavjetek tistih lastnosti, ke- re se rerjam ednega spola primerijo. Kak hitro ali je posvedoijeno, da vsaka treh Boxjih person ednake last¬ nosti ali Boxje popunosti ima , se is tega tudi poter- di , da vse tri le edno narav ino bitje imajo. n) Nieden, keri rua Boga le verje, ne dvoji, da Bogi Orjeti Boxje lastnosti, Boxje imena, Boxje dela ino Boxjo nesenje slisi. To ali ne treba nad Bogom Orje- 27 Pit. Kak se tri Boxje persone zoseb imenujejo? tom, teraotj le nad Bogom Sinom, ino Bogom Svetim Duhom posvedorjeno biti. Ino za toti obe personi imamo pridotje svedoijtva : Drugi Boxji persotii Bogi Sini se prilagajo: A. Boxje lastnosti ali popunosti. 1. Vsegamogotjnost. Mat. XXVIII. 18. Meni je da¬ na vsa oblast na nebi ino na zemli. Joan. I. 3 . Vse rerji so skoz njo (skoz besedo , skoz Boxjega Sina) stvorjene, ino nikaj tega, kaj je stvorjeno, je ne brez nje storjeno. 2. Vsegavedorpiost, On je znAl, kaj je preminulo: Xivlenje Samaritanske xene. Joan. IV. 18—19. On je znal nazoqno, kaj je bilo drugim zatajeno: Za¬ devanje Natanaelovo. Joan. I. 48. Drovnitf v’ ribjih i[obah. Mat, XVII. 26. Os¬ lico z’ njenim xrebetom. Mat. XXI. 2. Misli ino naprejvzetje vsih ludi. Luk. XI. 17. Judasovo na- prejvzetje, Joan. XIII. 11. On je znal tudi bodotjo Petrovo zatajanje. Mat. XXVI. 34. Pobeg ino po¬ hujšanje svojih jogrov. Mat. XXVI. 31. Svojo terplenje, smert ino stanenje. Luk. XVIII. 31. 32. 33. Porusenje Jeruzalema. Mat. XXIV. 2. 3. Vseganozoi{nost. Mat. XXVIII. 20. Jas sem vsik- dar pri vas noter do konca sveta. 4. Da obqinski retjemo, je on imel vse Boxje lastno¬ sti: Vnjemi prebiva popunost Boxanstva. Kolos. II. 9. B. Boxje imena. Joan. I, j. V’zaqetki je bila beseda, ino beseda je bila pri Bogi, ino Bog je bila beseda. Bini. IX. 5. Keri so od pervih Oijakov rojeni, iz kerih je po mesi prišel tudi Kristus, ki je Bog krez vse, ino 28 Odg. Tri Boxje persone /.oseb se imenujejo, perva Bog Olja, druga Bog Sin, tretja Bog Sveti Duh. na vse veka blagoslavlen. I. Joan. V. jo. Mi tudi znamo , da je Boxji Sin prišel ino nam razum dal , da naj pravega Boga spoznamo ino se v’njegovemi Sini znajdemo. Toti je pravi Bog ino ver[no xiv- lenje. C. Boxjo tjetfenje. Mat. XXVIII. 19. Kerstite nje v’imeni Oijeta, Si¬ na ino Svetega Duha. Skos kerst se Kristjani na nesenje Sina ino Svetega Duha ravno tak , kak na ijesenje 0 ’,-eta posvetijo. Joan. V. 23. Da naj vsi qastijo Sina ravno tak, kak tjastijo Oi[eta. Kdo pA Sina ne t{asti , tisti ne ijasti tudi O^eta, keri ga je poslal. Filip. II. 5 — 11, Vi bi mogli misli¬ ti , kak Kristus Jezus , da je Boxjo narav imel , si je ne nikaj luckega svojil, kda se je za Boga naprej daval. Zato ga je Bog zvišal ino jenii dal ime, kero je krez vse imena, naj bi se pred Jezusovim imenom vsako koleno v’nebesah, na zemli ino pod zemlo priklanjalo ino vsi jeziki spoznali, da je Gos¬ pod Jezus Kristus vu rjasti Boga Oijeta. Hebr. 1. 6. Ino pa , kda svojega pervorojenega na svet pri¬ pela, retje : Vsi Boxji angeli ga naj molijo. Tretji Boxji personi Svetemi Duhi se prilagajo: A. Božje lastnosti ino popunosti: 1. Vsegavednost. I. Kor. II. 10 —- 11. To pi nam je Bog skos Svetega Duha razodel j kajti Duh vse preve , tudi velike Boxje skrivnosti. Zato tudi nikdo ne zna, kaj je v’ Bogi , kak le Boxji Duh. 2 . Vseganazoijnost ino vsegamog6qnost. I. Kor. XII. 29 Pit. Kak sc tri Boxjc persone med sobe razlomijo V g — n. Gospoda Jezusa nikdo ne more izgovoriti inatji, kak skos Svetega Duha.—Dari so resen mno¬ goteri ; ali Duh pa je le eden. — Tudi opravila so mnogotere; alipa Gospod je le eden, keii vse vu vsih opravla. — To vse opravla ravno tisti Duh , keri vsakenti dava, kak tje, Da so Boxje lastno¬ sti ne razloqlive, zato jemi tudi ove slišijo, da je- mi skos posvedotjenje vsegavednost , vsegamogoij- nost, ino vseganazoi{nost slisijo. B. Boxjo imč. Apost. djanje, V. 3—4. Zakaj pA je satan tvojo ser¬ ce prevzel, da Svetemi Duhi naprej laxes ? — Ti si ne ludem , temotj Bogi naprej lagal. I. Kor. III. 16. Jeli ne znate, da ste Boxja cirkva, ino da Box- ji Duh vu vas prebiva? I. Kor. VI. 19. Ali ne znate, da so vasi vudi cirkva Svetega Duha, keri je vu vas. Iz tega se sklene, da je Sveti Duh Bog; kajti , kak pa bi se ovatji za tega volo , da Sveti Duh v’ KristjAnih prebiva , Kristjani Boxja cirkva imenu- vali ? C. Boxje opravila. I. Kor. XII. 1. 6. n. Od duhovnih darov pa vas, lubi brati! ijem to podvuipti : — Opravila so mno¬ gotere; Gospod pA je le eden, keri vse vu vsih opravla. To vse pa opravla ravno tisti edini Duh, keri vsakenti dava, kak tje. D. Boxjo tjesenje. Mat. XXVIII. 19. Kerstite nje v’imeni Oijeta, S D na ino Svetega Duha. Skos kerst bodo Kristjani na i[e»enjc Svetega Duha ravno tak posvetjeni , kak 30 Odq. Tri Bovje persone sc med sobo tak razlo¬ mijo : Oqa je od sebe samega od vek. o) Sin je od Oqeta od vek rojen, p) Sveti Duh is- haja od Oqeta ino Sina zraven od vek. r) Pit. Kere dela se vsaki Boxji personi zoseb pri¬ lagajo ? Odg. Vsaki boxji personi se zoseb tote dela pri- liigajo : Oqeti stvoritba. s) Sini odrešenje, s J na qesenje Oi{®ta ino Sina. II. Kor. XIII. 13. Mi¬ lost našega Gospoda Jezu-Krista, Boxja lubav ino občinstvo Svetega Duha bodi z’vami vsimi. Amen, Z’ totimi besedami je blagoslavil Pavel Korintane. Bilo pa je zapovedauo , Kum. VI. 23. 24. lustvo le skoz nazavanje Boxjega imena blagoslavlati, Sve 4 ti Duh more ali Bog biti, da je Pavel, keri je za¬ povedi tak veden bil, pri blagoslavlanji tudi ime Svetega Duha nazaval. o) Otja je od nikoga ne stvorjen , ne sponet , ne rojen. Vera S. Atanazla. p) Gospod je k’meni reltel: Ti si moj Sin , dnes sem te narodil. Ps. II. 7. r) Kda pa bode prišel odxalitel, keri od Oneta is- haja ino kerega bom vam v’Oi[etovetni imeni poslal, Joan, XV. 26. Kda pa bode Duh resnice prišel — on bode mene velinestil ; kajti 011 bode od mene dobi¬ val ino vam oznanuval. Joan. XVI. 13—14. s) Verjem na Boga Oijeta vsegamogonnega stvoritela neba ino zemle. Apost. vera. s) Mi zato skoz njegovo milost ino skoz odrešenje, kero 31 Svetemi duhi posvečenje. z) Pit. Kak se tri Boxje persone vkup imenujejo ? Odg. Tri Boxje persone vkup se imenujejo pre¬ sveta Trojica. Pit. Skos kaj Katolski Kristjan spove presveto Trojico ? Odg. Katolski Kristjan spozna presveto Trojico skoz znamenje svetega kriva, da pri krivode- lanji vsako totih treh Bovjih person izreije: Pil. Kaj spozna Katolski Kristjan verh tega skoz znamenje svetega krika? Odg. Verh tega spozna Katolski Kristjan skoz znamenje svetega kriva, da nas je Jezus Kristus skos svojo smert na krivi odrešil. Pil. S’k ero roko se naredi kriv? Odg. Krix se naredi z’ desno roko s’ poznarn- lanjom na Tjeli, vustah ino persah, rekoq: V’ imeni Boga *j* Oqeta, ino *j* Sina, ino Svetega ■j* Duha. Amen. b. Od s t v o r i t b e. Pit. Kdo je Vse stvoril? Odg. Bog je nebo, ženilo ino vse, kaj se znaj¬ de, stvoril. v) se je skoz Jezu . Krista zgodilo , milostno postanemo opraviqeni. Rim. III. 24. z) Vi ste skoz Duha našega Boga posvečeni. I. Kor. VI. 1,. x ) V’ zaqetki je stvoril Bog nebo ino zemlo, Gen, I, t, 32 Pit. Kaj pomeni beseda stvori ti V Odg. Beseda stvoriti pomeni, iz nitjesa kaj na¬ rediti. Pil. Kere so naj imenitneže Boxje stvari? Odg. Naj imenitne«e Boxje stvari so angeli ino ludjd. Pit. Kaj so angeli? Odg. Angeli so ipsti duhi, t3 keri imajo razum ino volo, ne pa tel. Pit. Zakaj je Bog angele stvoril ? Odg. Bog je angele stvoril, naj bi ga ijastili, lubili ino molili, njemi sluxili, u) ino ludi branili, v} Pit. Kak je Bog Angele stvoril ? Odg. Bog je angele vu svoji milosti, ino z'mno¬ gimi popunostami stvoril. Pit. So vsi angeli v’ Boxji milosti ostali ? Odg. Skoz Gospodovo besedo se je nebo vlerdilo; vsa nebna mor; je od Duha njegovih vust. Ps. XXXII. 6. t) Tvoje angele narediš ti , kak vetre ino tvoji sluxeb-> niki so ognenemi plameni ednaki. Ps. CIII. 4. Keri blaxene duhe za svoje angele , ino ognene plamene za svoje sluxebnike naredi. Hebr. I. 7. u) Hvalte Gospoda vsi njegovi angeli, keri ste velike mot[i, njegove povelenja opravlati, njegovemi glasi ino njegovim zapovedam pokorni biti. Ps. CII. 90. v) O11 je svojim angelom za tebe volo zapovedal, naj na vsili potah obranijo. Ps. XC. n. Gospodov an* gel 33 Odg. Dosta angelov je Boxjo lnilost skoz greh prevzetnosti zgubilo. tQ Pit. Kak je Bog prevzetne angele pokastigal? Odg. Prevzetne angele, keri se vragi imenu¬ jejo, je Bog na veke zavergel ino v’pekel za¬ sumil. a} Pit. Kere so po angelih naj imenitnese Boxje stvari ? Odg. Naj imenitnese Boxje stvari po angelih so ladje. Pit. Is qesa obstojijo ludje? Odg. Ludje obstojijo is tela ino is nevtnerlive duše, b} kera je po Boxji pripodobi c) stvorjena. Pit. Zakaj je Bog ludi stvori!? gel se bode oboli tistih vstAvlal , beri se ga bojijo , ino je bode rešil. Ps. XXXIII. 8. tj) Glej , tudi listi , ki so njemi sl:txili, so ne stanovitni bili; kajti vu svojih angfelih je hudobnost najSel, Job. IV. 18. a) Bog je angelov , beri so grešili , ne potnilil , temotj nje s’ peklenskimi lanci v’ pekel potegnul ino na te- xaverrje predal, 'tiaj bi se na sodbo srknili. II. Petr. II. 4 - -■ b) Gospod Bog je tjloveba ir. jilbtne remle spodobil ino dusbo xivlenja na njegovo obli i) j e dehnul ; tak je ijlo- vek odusen ino oxivlen postal. Gen. II. 7. Posve- dotjenje, da duša ne vmerje , glej str. 19 j) c) Bog je tjloveba po svoji pripodobi stvori!. Po BoSjt pripodobi ga je stvorih Gen. I. 27. 3 34 Odg. Bog je ludi »tvoril, naj bi ga spoznali, d) ijastili, e3 lubili, f) molili, njeini sluxili. po¬ korni bili, ino se zveličali, g) Vit. So ludje Bogi pokorni ostali? Odg. Xe pervi ijlovek Adam je bil s’svojo xeno Evo Bogi nepokoren. Pil. Kak je pervi i[lovek Bogi nepokoren po¬ stal ? Odg. Pervi qlovek je v’ raji z’ dreva sad jel. kerega jemi je Bog prepovedal, ino se skos to zagrešil. 10 Pit. Je toti greh samo pervemi qloveki škodil ? Odg. Toti greh je ne škodil samo pervemi qlo- veki, temoTf tudi nam, keri smo od njega ro¬ jeni; ino nam je ijasno i) ino veijrio smert ? ino mnoge druge texave na teli ino duši na¬ redil. d) To pa je veqno xivlenje, da naj tebe samega prave¬ ga Boga spoznajo. Joan. XVII. 3. e) Jas sem tisti, keri sem vsakega, ki mojo ime nazava, na mojo qhst stvoril. Iza. XLIII. 7. f) Lubi Gospoda tvojega Boga iz celega tvojega serca, iz cele tvoje duše, ino is cele tvoje misli. Mat. XII.-37. g) Bog qe , naj vsi ludje zveličani postanejo ino k’ znan¬ ji resnice pridejo. I. Tim. II. 4. h) Gen. III. g. i) Ravno kak je greh skoz ednega tjloveka na toti svet prišel ino skoz greh tudi smert , tak je smert prišla na vse ludi skoz tistega, y’ keremi so vsi grešili. Rim. V. l2 . 35 Pit. So ludje tudi, kak prevzetni angeli od Boga na veke zaverxeni? Odg. Ludje so ne, kak prevzetni angeli od Boga na veke zaverxeni. Pit. Kaj je oheqal Bog na odrešenje zavolo gre¬ ha zaverxenih ludi ? Odg. Bog je na odrešenje zavolo greha zaver- xenih Judi obeqal poslati odresitela, j) keri je tudi Mesias imenuvan. §. 2. Od drugega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli drugi del apostolske vere? Odg. Drugi del apostolske vere se veli : Ino na Jezu-Krista njegovega edinorojenega Sina na¬ šega Gospoda. Pit. Kdo je Jezus Kristus ? Odg. Jezus Kristus je: i. Edinorojen Sin Boga Oqeta. k3 S. Bog ino qlovek vkup. 1) j) Med tobo ino xeno , ino med tvojim ino rijonim rodom ijem sovraxtvo narediti : ona bode tebi ttojo glavo razdroznula, ino ti Bov njo po njenih petah Zalezoval Gen. III, k) Bog je svet tak lubil, da je svojega edinorojenega Sina poslal. Joan. III. i<5. l) Nam je malo dete rojeno, ino se imd qttdoVitni, ve« liki svetnik, Bog imenuvdti. Izaia. IX. 6. Je eden 3 * 30 8. Nas Gospod, m} zapovedaik ino vuqttel n J Pit. Kaj se veli beseda Jezus? Odg. Beseda Jezus se veli teliko, kak zveiiijar. Pit. Zakaj se Jezus imenuje zveličar? Odg. Jezus se imenuje zveliqar zato, da seje nam skoz njega zveliqanje nagodilo, ki nas je od duga ino kastige greha, veqne smerti od¬ rešili Pit. Kak se se Jezus nadale imenuje? Odg. Jezus se se tudi imenuje Kristus, to je te¬ liko, kak pomazan. p3 Pit. Zakaj se Jezus Kristus imenuje edinorojen Boxji Sin ? Bog iho-srednik med Bogom ino ludmi, najmreij \jlo- vek ,JK.risti^s Jezus. I. Tim. II. 5. m) Meni je dana vsa oblast na nebi mo na zemli. Mat. XXVIII. 18. Vi me imenujete vuijitela ino Gospoda, ino prav govorite, kajti to sem. Joan'. XIII. 13. n) Gospodov duh je nad meno , zato me je pomazal ino poslal, sirotam od Boga dobro oznanuvati. Luk. IV. 18. Izaia LXI. 1. Milost Boga našega zveliijara se je vsim ludem prikazala ino nas podvuipla , naj se brez- boxnosti ino vsim posvetnim xelam odpovemo, trezno, pravilno, ino poboxno na totemi sveti xivimo ino blaxeno vupanje ino bodonnost qasti velikega goga ino našega zveliqara Jezu-Krista qakamo. Tim. II. ji —13. e) Ona bode sina porodila, kerega naj Jezusa imenu* jes} kajti on bode svojo lustvo njihovih greho.v odre¬ šil. Mat. I. 21 . p) Kak je Bog Jezusa Nazarenskega s’svetim Duhom ino z’ motjjo pomazal, Apost, djanje X, 38. 37 Odg. Jezus Kristus se imenuje edinorojen Boxji Sin zato, da je edini, keri je od svojega ne¬ beškega Oi[eta od vek rojen. Pit. Kak je Jezus Kristus Bog ino t}lovek vkup ? Odg. Jezus Kristus je Bog ino ljlovek vkup, da je Bog od vek, ino da je ijlovekv'qasi postal, r) Pit. Kak je Jezus Kristus Bogi Oijeti ednaki ? Odg. Jezus Kristus jtj svojemi nebeskemi Oijeti, kak Bog vu vsih lastnostah ednaki; s j alipa kak ijlovek jenu je ne ednaki, temoi{ menje. s J Pit. Zakaj se imenuje Jezus Kristus naš Gos¬ pod ? Odg. Jezus Kristus se imenuje nas Gospod , da je Bog ino nas odresitel. Pit. Zakaj je Boxji Sin ijlovek postal ? Odg. Boxji Sin je qlovck postal, naj bi nas skos svojo suh 't na krixi odrešil ino zvelii{al. z 3 r) Zato je Bog svojega Sina poslal , keri je bil od xene rojen ino zapovedi podloxen, naj bi tiste, keri so bili pod zapovedjo, odrešil. Gal. IV. 4 — 5. s) Jas ino Oqa sva edno. Joan. X. 30. Da Sina naj rji mastijo, ravno kak rjastijo Otjeta. Joan. V. 23. Da je Jezus Kristus Boxjo narav imel, si je ne nikaj luckega svojil , kda se je za Boga naprej daval. FK lip. II. 6 . ' *) Oqa je veksi , kak jas. Joan. XIV, 28. z) Da otroki obijestvo mesa ino kervi imajo , se je on njim kak pridruxnik naredil, naj bi skos jmert tis¬ tega, keri je smertno oblast imeli to je, vraga po- 38 §. 3. Od tretjega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli tretji del apostolske vere? Odg. Tretji del apostolske vere se veli: Keri je spoijet od Svetega Duha, rojen iz Marie Divice. Pit. Je Jezus imel Oqeta? Odg. Jezus je imel, kak Bog nebeškega Oijeta, xj kak i{lovek pa je ne imel oijeta. tj Pit. Je ne Joxef Jezu-Ivristov oqa? Odg. Joxef je bil le Jezu-Kristov reditel. uj Pit. Je Jezus imel mater? Odg. Jezus je, kak Bog ne imel matere; kak qlovek pa je imel presveto Divico Mario za svojo mater, v) končal, iho tiste odrešil; lieri so is straha pred »mertjo vse xiv6qe duere sIuxebnosti podverxeni bili. Hebr. II. 14. 15. x) Gospod je k’meni rekel: Ti si moj Sin, dnes sem te porodil. Ps, II. 7. t) Divica bode spočela ino sina porodila, keri bode Emanuel ( 3 og z’nami) imenuvan. Izaia. VII. 14. u) Jezus je bil blizo trideset let star , kda je zatjel vu- tjiti, ino mislili so, da je bil sin Josefov. Luk. III. 23. Maria je angeli rekla: Kak se bode to zgodilo, da moxa ne poznam? Angel je odgovoril ino ji rekel: Sveti Duh bode krez te pritrel ino moq naj visetfega tž bode obsenqila; zato bode Sveto, kaj se is tebe narodi, Sin Boxji injenuvano. Luk, I. 34. 35. v) Odkod ml pride sreqa, da me mati mojega Gospoda »bi»e? S. Elisabet, Luk. I, 43. 39 Pit. Zakaj se Maria imenuje Boxja mati? Odg. Maria se Boxja mati zale imenuje, dajeJe- zu-Krista, keri je Bog ino qlovek vkup, narodna. Pil. Od koga je Maria Jezusa spoqela? Odg. Maria je Jezusa od Svetega Duha spo- qela. q) Pit. Kde je Maria Jezusa narodila ? Odg. Maria je Jezusa v' Betlehemi v’ eni stali narodila. a) Pil. Kak se je Jezu-Kristovo rojstvo oznanilo ? Odg. Jezu-Kristovo rojstvo se je oznanilo: 1. Skoz angela pastirom. h) 2. Skoz zvezdo mudrim v’ juterni dexeli. 3. Skoz mudre Herodexi ino pismo vinjenim. c) 4. Skoz Simeona ino Ano lustvi v’ cirkvi. d ) Pit. Kaj se je po oznanenji Jezu - Kristovega rojstva zgodilo ? Odg. Po oznanenji Jezu-Krislovega rojstva so: 1. Pastiri pohitdij prišli, tega gledat, kaj se je njim od angela oznanilo, e) 2. Kristus je na osmi den bil po zapovedi obrezan ino Jezus imenuvan. f) i{) Kaj je v’njoj rojeno, to pride od Svetega Duha. Mal. I. jo. . a) Luk. II. 4 — 7 . h) Luk. II. p. c) Mat. II. j. 4 . g, d) Luk. II. j 6 — 38. e) Luk. II. 14. 15. 16. f) Luk. II. sr. 4Q 3. Mudri iz julerne deselesoga molili iuojc- mi zlato, kadilo inomiro za dar prinesli, g^ 4. On seje Herodexovekervoserdnosti ognul skoz odidenje na Egiptosko. h) 5. On je odtamdodpo Herodexovi smerti pri¬ šel v’Nazaret ino se v’totemi mesti redil, i) Pit. Kaj je od Jezusove mladosti znanja vredno ? Odg. Od Jezusove mladosti je znanja vredno : 1. Kda je Jezus dvanajst let star bil, je pri¬ šel s’svojimi starsi na svitek v’Jeruzalem. 2. V’ Jeruzalemi je zaostal, kres tri dneve pa od svojih starsov vu cirkvi bil najden, kde je med pismoviujenimi sedel, nje poslušal ino ispitaval tak, da so se vsi nad njegovim ra¬ zumom ino odgovarjanjom i[udivali, 3. On se je pa v’Nazaret povernul ino ondi ostal. 4. On je na starosti, mudrosti ino milosti pred Bogom ino ludmi prihajal, j) Pit. Kaj je od Jezusa znanja vredno prejdoij, kak je zaqel vuipti ? Odg. Prejdoii kak je Jezus zaqel vui{iti, je od njega Znanja vredno: 1. Joanes je posvedoqil, da je Jezus Boxjo Jagne, kero odjemle grehe sveta, k) g) Mat. II. n. h) Mat. II. 13. j) Mat. II. 23. j) Luk. II. 42 — 52, 1) Joan. I. 36 . 41 2. Jezus seje dal od Joanesa v’Jordani kerstiti. 3. Sveti Duh je v’golobovi spodobi viditno prišel krez njega. 4. Bog Oqa je dal glas slisati: Toti je moj lubleni Sin, na keremi imam dopadnenje. 1) 5. Jezus je bil od duha v’ pusavo pelan; ino kda se je tam Štirideset dnevov ino Štiri¬ deset noiji postil, ga je vrag skusaval,ino angeli so jemi nato stregli, m) Pit. Kda je Jezus svojo oijltno valjenje spoijel? Odg. Jezus je svojo oiptno vuijenje vu tridesete- mi leti svoje starosti spotjel. n) Pit Kaj je od Jezusa znanja vredno, kda je svojo oqitno vuqenje spoqel? Odg. Od Jezusa, kda je svojo oqttno vuijenje spoqel, je znanja vredno : 1. Jezus je hodil po svoji domovini od mesta do mesta. <0 2. Zebral si je jogre, ino iz njih zvolil dvanajst apostolov, p) 3. Yuqil dno nasveqaval je zapoved milosti, r} razodeval resnice, kere bi mi verjeti, sj ino l ) Mat. XIII. 13 — 17. m) Mat. IV. 1 — 11. n) Lult. III. 2 ^. o) Joan. III. 22. p) Luk. VI, i^. 1) Mat. IV. 17 — 23. s) Se sbaxe is S. Evangeljov vmjil kreposti, kere bi mi opravlati mogli. 5 J 4. Karal je nevernost ino vsako zJost, pre¬ govarjal blodnosti Xidovov, pismovm[enih ino Farizej o v. z) 5. Terdil je svoje navoke skos svedoijtva svetega pisma, skos xpidexe ino skos svoje priklade, 6. Prerokuval je bodoqe reqi. xj 7. Skazal se je vsikde dobrotliven, tj Pil. So vsi na Jezusa verjeli? Odg. Mnogi so na Jezusa verjeli. A lip a predni duhovniki, pismovuijeni ino Farizeji so ga za njegovega navuka volo sovraxili ino vmoriti iskali. §. 4. Od stertega dela apostolske vere. Pil. Kak se veli sterti del apostolske vere? Odg. Hterti del apostolske vere se veli: Terpel pod Poncjom Pilatom, krixan bil, vmerel, pokopan. Pil. Je mogel Jezus terpeti? s) Mat. V. VI. VII. z) Glej S. Evangelje. x) Glej Evangelistne pisma. t) Bog je Jezusa Nazarenskega s’ Svetim Duhom ino motjjo pomazal, Iteri je okoli hodil, dosta dobrega rjinil, ino vse , keri so pod vragovo oblastjo bili , ozdravil; kajti Bog je bil z’ njim. Apost. djanje X. 38. Odg. Jezus je mogel le kak qlovek, ne pa kak Bog terpeti. Pit. Je Jezus tudi resen terpel ? Odg. Jezus je tudi resen terpel, na duši ino~na teli. Pit. Kaj je Jezus na svoji duši terpel? Odg. Na svoji duši je Jezus veliko texavo ino xalost terpel. u3 Pit. Kaj je Jezus na svojemi teli terpel? Odg. Na svojemi teli je Jezus terpel mnoge ne- vole ino nedloge, dosta bitja ino ran; bilje biipivan ino z’ternjom kronan, v J Pit. Kaj se je Jezus dale terpel? Odg. Jezus se je dale terpel mnogo zaniijavanje, sramuvanje, preklinjanje, neduxno okrivlenje ino dosta drugih krivic. q3 Pit. Pod kom je Jezus terpel ? Odg. Jezus je terpel pod Poncjoin Pilatom, Rimskega cesara Tiberia, dexelskim oblastni¬ kom , v’ Xidovski zemli. a} Pit. Kdo je Jezusa obtoxil ? Odg. Predni duhovniki, pismovuqeni, ino staresi lustva so Jezusa pri Poncji Pilati obtoxili. b) Pit. Zakaj je Jezus bil obtoxen? u) Moja duša je xalostna noter do smerti. Mat. XXVI. ,38. v) j Glej Jezusovo terplenje. Mat. XXVI. XXVII. ,,) I Mark. XIV. XV. a) I Luk. XXII. XXIII. b) J Joan. XVIII. XIX. 44 - Odg. Jezus je pri Poncji Pilati iz golega sovra- xenjn bi! obtdxen, kak da bi lustvo zapelaval ino podhujsaval. c3 Pit. Kaj se je zgodilo na obtoxenje prednih du- liovnikov, pismovuqenih ino staresih lustva? Odg. Na obtdxenje prednih duhovnikov, pismo- vuijenih ino staresih bistva so Nidovi Pilata prisilili, da ga je dovolil krixati. d^ Pit. Kde je Jezus Kristus bil krixan ino vmeref? Odg. Jezus Kristus je na Kalvarski gori blizo Jeruzalemskega mesta bil krixan ino na krixi vmerel. e ) Pit. Kaka kastiga je bilo krixanje? Odg. Krixanje je bilo naj sramotnega kastiga. Pit. Kdo je Jezu-Kristovo telo pokopal? Odg. Arimatejski Joxef ino Nikodem sta poko¬ pala Jezu-Kristovo telo, f3 vu novi v' penino zesekani grob , kde sejenikdo ne bil poloxcn.g) Pit. Je Boxanstvo po Jezu-Kristovi smerti 3e ostalo z’ teloin ino dušo zedinjeno ? Odg. Boxanstvo se je ostalo po Jezu-Kristovi smerti s’ teloin ino dušo zedinjeno, iji ravno se je pri smerti Jezu-Kristova duša od tela loqila. c ) ) Glej Jezusovo terplenje. Mat. XXVI. XXVII. d) > Mark. XIV. XV. Luk. XXII. XXIII. e) ) Joan. XVIII. XIX. f) Mat. XXVI. XXVII. Mark. XIV. XV. g) Luk. XXII. XXIII. Joau. XVIII. XIX. 45 §, 5. Od petega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli peti del apostolske vere? Odg. Peti del apostolske vere se veli: Stopil v predpekei, na tretji den od mertvih vstanul. Pit. Je Jezus s’ telom ino dušo v’ predpekei stopil ? Odg. Jezus Kristus je le z' dušo v’ predpekei stopil. It) Pit Kaj se razumi pod imenom pekel? Odg. Pod imenom pekel se razumijo vsi tisti skrivni kraji, vu kerihse zaderxavajodusepre- minbijih, keri so nebeškega zve|iqanja nesdobili. Pit. Se znajde veq takih skrivnih kraj o v, ki se pekel imenujejo? Odg. Takih skrivnih krajov , ki se pekel ime¬ nujejo , se znajde troje: 1. Tisti kraj, kde se prekleti na veke texa- vijo; i} toti se zosebno imenuje pekel. 2. Tisti kraj, kde duše za svoje v’xivlenji ne- spokornjene grehe le neki qas kastige ter- pijo; j} toti se veli oijisenje. h) Ti moje duše ne bos v’pekli pustil. Ps. XV. i o. Tak je on to naprej vidil , ino od Kristusovega od mertvih - vstanenja govoril, da ne bode v’ grobi ostal, ino njegovo telo ne bode sperhnelo. Apost. djanje. XI. 31. i) Vmerel je tudi bogateč ino bil v’ pekli pokopan. Luk. XVI, jo. j) Citkva v’sveti mesi za mertve retje : Gospod Jezus 46 3. Tisti kraj, kde so se duše pokojnih pobox- nih, v’ blaxenemi ifakanji na svojo odre¬ šenje mirno ino brez vsega terplenja zder- xavale, dokeliij je Jezus ne k’ njim stopil; ino toti kraj se zove predpekel. k 3 Pit. Zakaj je Jezus Kristus stopil v’predpekel? Odg. Jezus Kristus je stopil v’predpekel, naj bi duše oqakov od tamdod rešil. 13 Pit. Kdo so bili oijaki V Odg. Oipiki so bili stari oqc'ti, preroki ino drugi poboxni, keri so prejdoq pomerli, kak je Je¬ zus Kristus v’predpekel stopil. Pit. Kda je Jezus Kristus od mertvih vstanul? Odg. Jezus Kristus je na tretji den skos svojo lastno inoif, m) nevmerliv ino ijastiten, kak premagavec smerti ino vraga, od mertvih sta- nul. n} Kristus , ktal qasti , odreši duše vsih tvojih mertvih vernikov od peklenskih kastig. k) Glej zgora d) Tak je on to naprej vidil. i. t. d. l ) Ti si na višino stopil ino vlovlene s’sobo pelal. Ps. LXVII. 19. Ti si tudi skos kerv tvojega zakona tvoje vlovlene izpustil. Zahar. IX. n. m) Zato me Oqa lubi, da mojo xivlenje sporočim, naj ga pa na se nemem; kajti nikdo mi ga ne vzeme, temoq jas ga sam sporoqim , ino imam oblast, ga sporoqiti, ino tudi oblast, ga pa na se vzeti, Joan. X. >7- 18. n) Naj bi skos smert on tistega, ki smertno oblast ima, to je, vraga pokonqal. Hebr. II, 14. Zadniq qem nje 47 Pit. Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstanul ? Odi/. Jezus Kristus je zato od mertvih vstanul: 1. Naj bi sveto pismo, oj ino svojo lastno preroqenje spunil. pj 3. Naj bi celemi sveti dal nepregovoritno posvedoqenje, da je njegov vuk resnica, ino on od Boga poslan, rj 3. Naj bi našo zanašanje poterdil, ino nam boddqo od mertvih-vstanenje poresnil. sj §, 6 . Od sestega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli sesti del apostolske vere ? Odg. Sesti del apostolske vere se veli: V’ nebo sel j ino sedi na desnici vsegamogoqnegaBoga Oqeta. is smeitne robe odrešiti, ino smerti ijem nje odvzeti. O smert ! jas bom tvoja smert. O pekel ! jas bom tvoj pokontjavec. Ozea XIII. 14. On je vstanul , kak je rekel. Mat. XXVIII. 6. o) Ti moje dušene bos v’pekli pustil, ne dovolil, da bi nad tvojega Svetega sperhnenje prišlo. Ps. XV. 10. p) Jezus jim je rekel: Zaterte to to cirkvo, ino vu treh dnevih bom jo pa postavil ; govoril pa je od cirkve svojega tela. Joan. II. 19. si. r) 4 i pa je Kristus ne vstanul , te se sklene , da je našo Vuqenje zobstonj , ino naša vera tudi zobstonj. I. Kor. XV. ,4. s) Alipa Kristus je od mertvih vstanul, pervnik med spajot[imi , da skoz ednega tjloveka smert, tudi skoz ednega tjloveka vstanenje pride, I, Kor. XV. 20. 21. 48 Pit. Kda je Jezus Kristus v’nebo stopil? Odg. Jezus Kristus je na stirdeseti den po svo- jemi od raertvih-vstanenji, 5) nazoqi svojih jogrov, z) na Olski gori skoz lastno moq v’ nebo stopil. Pit. Kde sedi Jezus? Odg. Jezus sedi v’ nebesah na desnici vsega- raogoqnega Boga Oqeta. x) Pit. Kaj pomenijo besede : »Jezus sedi na Boxji desnici?« Odg. Besede »Jezus sedi na Boxji desnici« po¬ menijo teliko, kak Jezusi na veke slisi naj vi- sesa oblast ino qast krez vse reqi na nebi ino zemli. tj §, 7, Od sedmega dela apostolske vere. Pit. Kak se veli sedmi del apostolske vere? Odg. Sedmi del apostolske vere se veli: Od on¬ dod bode prišel sodit xivih ino mertvik. Pit. Kda bode Jezus psi prišel ? Odg. *) Luk. XXIV. 50. 51. z ) Apost. djanje. I. 9. x ) *Ii ste z’Kristusom vstanuli, iste, kaj je v’nebesah, kde Kristus na Boxji desnici sedi. Kolos. III. 1. t) Rimski Katekizem vu »estemi deli apostolske vere vu 5. 5. Meni je dana vsa oblast na nebi ino zemli. Mat. XXVIII. ,8. 49 Odg. Jezus bode na sodni dčn V’ nebeških ob¬ lakih viditen, z’veliko oblastjo ino ijastjo iz neba pa prišel, u) Pit. Zakaj bode Jezus na sodni den pa prišel? Odg. Jezus bode na sodni den pa prišel, naj bode vse ludi, xive ino mertve obsodil, v J Pil. Keri ludje se imenujejo sivi, keri mertvi? Odg. Xivi se imenujejo praviqni, mertvi pa grešniki. Pit. Kak bode Jezus ludi obsodil ? Odg. Jezus bode ludi obsodil po tdm, kak so kaj dobrega ali hudega vqinili; q} praviqne bode z’ veqnim xivlenjom v’ nebesah plaqal 5 grešnike pa na veke v’pekli kastigal. a) §. 8. Od osmega dela apostolske vere. Pil. Kak se veli osmi del apostolske vere ? Odg. Osmi del apostolske vere se veli: Verjem na Svetega Duha. a) Vidili bodo qloveqjega Sina na nebeskemi obleki z’ veliko oblastjo ino pastjo priti. Mat. XXIV. 30. v) On nam je zapovedal , lustvi oznanuvati , da on (Kristus) je tisti, keri je od Boga za sodja xivih ino mertvih postavlen. Apost. djanje. X. 42. tj) Mi vsi moremo pred Boxjo sodnico nazoqni biti, da naj vsaki dosegne po tem , kak je v’ svojemi lastne- mi teli ali dobro, ali hudo delal. II. Kor. V, 10. a) Te bodo hudi vu veqno texavo, pravilni pa vu veijno xivlenje prišli, Mat. XXV. 4 6 . 4 50 Pit. Kera Boxja persona je Sveti Duh 'i Odg . Sveti Duh je tretja Boxja persona, h) on je pravi Bog. c) Pit. Od koga Sveti Duh ishaja? Odg. Sveti Duh od Oqeta ino Sina zraven Bog ishaja, d) Pit. Kde nas Sveti Duh posveqava? Odg. Sveti Duh nas posveqava: 1. Vu Svetemi kersti. e J 2. Vu sakramenti pokore. 3. Keliko koli krat druge svete sakramente vredno dosegnemo. Pit. Kak nas Sveti Duh posveqava? Odg. Sveti Duh nas posveqdva, da posveqeqo milost v’ nas vleje ino nas skoz njo Boxje otroke biti naredi, alipa posveqeqo milost v’ nas poveksa. Pit. Kaj se Sveti Duh v’nas dale vqini? Odg. Sveti Duh nam razsveti nas razum, nas vuqi, f) ino primarja, po Boxji voli delati, g) b) I. Joan. V. 7. c) Joan. XV. 26. ino XVI. 13. 14, 15. d) Joan. XV. 2 6 . ino XVI. 13. 14. 15. c) On nas je ne zavolo del pravice, kere smo opravili, temoq zavolo svoje milosti skos kerst prerojenja ino skos ponovlenje Svetega Duha odkupil. Tit, III. 5. f) Odxal 1 tel Sveti Duh pa, kerega bode Qqa v*mo- jemi imeni poslal, bode vas vse vuqil. Joan. XIV. 26. g) Bog je, keri v’nas obojno, volenje ino spunenje, po svojemi dopadnenji opravla. Fil. II. 13. 51 ino nam podeli svoje dare. h J Pit. Keri so dari Svetega Duha? 4^ Odg , Dari Svetega Daha so: 1. Dar modrosti. 2. Dar razuma. 3. Dar svetovanja. 4. Dar moip. 5. Dar vednosti. 6. Dar pobožnosti, 7. Dar Božjega straha, i) §. Q. Ocl devetega dela apostolske' vere. Pil. Kak se veli deveti del apostolske vere ? Odg. Deveti del apostolske vere se veli: Sveto Ker sansko Katoisko cirkvo. Občinstvo svet¬ nikov. a. Od ci r k v & Pit. Kaj je sveta občinska Kersanska cirkva? Odg. Sveta občinska Kersanska cirkva je viditno zebranje vsih pravovernih Kristjanov pod vi¬ ditno predno glavo, Rimskim papesom, keri ednake navuke spovedavajo ino se ednakih sakramentov vxivajo. Pit. Se znajde tudi neviditna predna glava Ka~ tolske cirkve? h) Dari so resen mnogoteri, Duh pa le eden} tudi opra* vila so mnogotere, Gospod pa le eden, keri vse vu vsih opr&vla ; _ to vse pa opravla le eden ino ravno tisti Duh, keri vsakenii dava, kak tje. I, Kor, XII, 4. 6. 11. i) Izaia. XI. s. 3« 4 * 58 Odg. Znajde se tudi neviditna predna glava Katolske cirkve; ino tota je Jezus Kristus. j3 Pit. Koga je Kristus za viditno glavo svoje cirkve postavil? Odg. Jezus Kristus je svetega Petra postavil za viditno predno glavo svoje cirkve. k} Pit. Kdo je po sveterai Petri viditna predna glava Jezusove cirkve? Odg. Viditna predna glava ino namestniki Jezu- Krista po svetemi Petri so vsi po redi zvoleni Rimski papexi. Pit. Keliko pravih cirkev se znajde? Odg = Znajde se le edna prava cirkva, zvun kere je ne zveličanja doqakati. Pit. Skos kere znamle se prava cirkva spozna? Odg. Prava cirkva se skos tote štiri znamle spozna: i. Da je edina. 1) 8. Da je sveta, m} j) Mox je glava xeni , kak Kristus glava cirkvi. Efez. V. 23. k) Ti si Peter (to je , peijina) ino na toto petjino bom mojo cirkvo postavil, ino peklenske vrata nje ne bodo premagale. Mat. XVI. 18. Kristus reqe Petri : PAsi moje jagneta, — pasi moje ovce. Joan. XXI. i6. 17. l ) Je le eden Gospod, edna vera, eden kerst. Efez, IV. 3. m) Naj bi se sam nazoqno postavil, kak veliijestna cirk¬ va , kera ne ima madexa, ne gerbe, ali kaj takega pri- podobnega, temotj naj bi bila sveta ino nemadexna, Efez. V. 27. 53 3. Da je obi|inska, ali Katolska. n} 4. Da je apostolska, oj Pit. Zakaj se prava cirkva zove edina? Odg. Prava cirkva se zove edina, pj da ima i. edino predno glavo, 2. edini navujk, 3. edine sakramente. Pil. Zakaj se prava cirkva veli sveta? Odg. Prava cirkva se veli sveta zato ; 1. Da je njeni spoqetel sveti. 2. Da je njeni navuk sveti. 3. Da se svetili sakramentov vxiva. 4. Da svoje vude na svetost ravna. 5. Da se v’njej preveno svetniki znajdejo. Pit. Zakaj se prava cirkva imenuje občinska? Odg. Prava cirkva se imenuje občinska ali Ka¬ tolska zato, da jo je Jezus Kristus, 1. za vse ludi, 2. za vse ipise, 3. za vse Strane spoijel. Pit. Zakaj se prava cirkva reqe apostolska? Odg. Prava cirkva se apostolska reije zato; 1. Da verje ino vuiji ravno to kaj so apostoli verjeli ino vuipli. 2. Da so apostoli skoz moq Jezu-Kristovega povelenja njene navuke po n) Idte po celemi sveti ino oznanuvajte Evangclj vsim narodom Mark. XVI. 15. o) Vi ste na apostolsko ino prerokovsko selise postav leni, kde je Kristus sam naj imenitnesi vogelni ka¬ men. Efez. II. 20. p) Bog je ne Bog nejodinosti , temoq mira, kak jas tudi vu vsih cirkvah svetnikov vuqim, I. Kor. XIV, 33. 54 celerai sveti razširjali. 3. Da so njeni škofi apostolki namestniki. Pit. Kak se se prava cirkva nai|i imenuje? Odg. Naqi se se prava cirkva tudi imenuje Rim¬ ska, da je cirkva v’ Rimi vsih drugih cirkev glava ino sredise edinosti. b. Od obqinstva svetnikov. Pit. Kak imajo pravoverni Kristjani med sobo obqinstvo ? Odg. Pravoverni Kristjani imajo med sobo ob- qinstvo, kak vudi ednega tela. r} Pit. Kak se obqinstvo med pravovernimi Krist¬ jani imenuje? Odg. Obqinstvo med pravovernimi Kristjani se imenuje obqinstvo svetnikov. Pit. Zakaj se obqinstvo med pravovernimi Krist¬ jani imenuje obqinstvo svetnikov? Odg. Obqinstvo med pravovernimi Kristjani se imenuje obq!nstvo svetnikov zato, da so vsi r) Opravlajmo resnico v’ lubavi , naj v’ Kristusi , keri je naša glava , vu vsih dobrih delah prihajamo. Skoz njega se vso telo sklene ino med sobo skoz vude za¬ plete; skos to strexe eden vud drugemi , vsaki z’ opravilom po »voji moqi , ino naredi, da telo vusebi samerni skoz lubav višek rase, Efez. IV. 16. Ravno kak v’ ednemi teli fnnoge vude imAmo , vsi toti vudi pa ne imajo le ednega opravila; tak smo mi mnogi tudi le edno telo v’ Kristusi, ino eden dru¬ gega vud. Rini, Xll. 4. 5. 55 na svetost pozvani, ino da so vsi Kristjani skos sakrament kersta posvečeni, s J Pit. Vu qemi obstoji občinstvo svetnikov? Odg. Občinstvo svetnikov obstoji vu tem, da se vsi vudi prave cirkve dušnih dobrot vxivajo.s) Pit. Kere so tiste dobrote, kerih se vsi vudi prave cirkve vxivajo? Odg. Dobrote, kerih se vsi vudi prave cirkve vxivajo, so: 1. Sveti sakramenli. 2. Priporoqitba svete mese. 3. Molitba. 4. Dobre dela. 5. Zasiuxbe vernikov. Pit. Keri so vu pravi cirkvi tisti vudi, ki uied sobo imajo obqinstvo? Odg. Tisti vudi v’ pravi cirkvi, ki med sobo imajo občinstvo, so: 1. Verniki na ženili. 2. Svetniki v’ nebesali. 3. Duše preminoiph v’ oijisenji. Pit. Kak imajo verniki na ženili med sobo ob¬ činstvo ? s) Bodle vu celemi vasem! xivle»ji sveti , tavno kak j« Usti »veli, keri vas je pohval; kajti je pisano: Bodle sveti , da sem jas tudi sveti. X. Peli. X. 15. 16. Keri so po naprej v želji na svetost pozvani, litin. VIII. 23. a) Jas sem pridruxnik vsili, ker,i se,t,cbe bojijo tno tvo¬ je zapovedi aderxavajo. Ps. CXVXIi. 63. 56 Odg. Verniki na zemli imajo med sobo občinstvo skos to, da si med sobo skos svojo molitbo, z) ino skos zasluxbe svojih dobrih del eden drugemi na dobro pomagajo. Pit. Kak imajo verniki na zemli občinstvo s’ svetniki v’nebesah? Odg. Verniki na zemli imajo občinstvo s’svet¬ niki v’nebesah skos to, da verniki na zemli svetnike qastijo ino nje za njihovo naprejprosnjo nazavajo, x3 svetniki v’ nebesah pa za vernike na zemli pri Bogi prosijo, t) Pit. Kak imajo verniki na zemli občinstvo z’ dušami preminoiph v’ oipsenjiV Odg. Verniki na zemli imajo občinstvo z’dušami preminoqih v’oqisenji skos to, da verniki na zemli za duše preminoqih u) v’ oqisenji pri Bogi prosijo , ino jim s’svojo molitbo, z’dobri- z) Proste eden za drugega, naj zveličani postanete; kajti molitba pravilnega premore jako dosta. Jak. V. j6. k) Vu Katolski veri Tridentinskega cirkvenega zbora se veli: ,,Ravna tak tudi mislimo za dobro, da so svetniki, keri s’ Kristusom kralujejo , rjastiti ino na- zavati , ino da svoje molitbe za nas priporarjajo. t) Onias pa je odgovoril ino rekel: To je Jeremias Boxji prerok , pomiluvavec vsilt bratov ino lustva Iz¬ raelskega; to je mor, keri za lustvo ino celo sveto mesto dosta moli. II. Mahab. XV. 14. p) Zato je sveta ino zveliqeqa misel za mertve moliti , n . ■■ ■ ■—— III, ©LAVA, OD LIR AVI, Mt 1^ E 5j. OD kerkanske LIR A tl. Pit. Kaj je Kersanska lubav ? Odg. Kersanska lubav je prenaravna mot[, od Boga v’ nase serca vlejta krepost, g} skos kero Boga Gospoda, da je naj visesa dobrota^ za njega samega volo, blixnega pa za Boga volo kak sami sebe lubirno. Pit. Kaj se veli Kersanski lubiti? Odg. Kersanski lubiti se: veli, Boga, kak naj vekso dobroto za njega samega volo, ino blix- nega za Boga volo lubiti h); za Boga volo z’ radostjo vse ipniti, kaj nam je zapovedal. g) Boxja lubav je v’naših sercah skos Svetega Duha, heri nam je dani, izlejta. Rim. V. 5. h) Lubi Gospoda tvojega Boga is celega tvojega serca , is cele tvoje duše, is cele tvoje misli, ino iz ysih lvojitj morji. Tota zapoved je naj veksa ino naj ime- Pit. Zakaj se itak moremo Boga lubiti ? Odg. Moremo se Boga tudi zato !ubiti, da j« proti nam naj dobrotlivnesi. i) Pit. Kak moremo Boga lubiti? Odg. Bog’a moremo lubiti krez vse, iz našega celega serca, iz nase cele duše, ino iz vsih naših moqi. Pit. Kaj se veli, Boga krez vse lubiti? Odg. Boga krez vse lubiti, se veli: Boga vsim stvaram naprej postaviti, ino ga vise qastiti, kak vse, kaj nam je prijetno ino dopadlivo. Pit. Kaj se veli, Boga is celega serca, is cele duše, iz vsih moqi lubiti? Odg. Boga is celega serca, is cele duše, iz vsih moqi lubiti, se veli, vse svoje misli, vse svoje xele, ino vse svoje besede ino dela na Boga ravnati, rajši vse, tudi celo xivlenje, zgubiti, ino vse rajši terpeti, kak proti Boxjim zapo¬ vedani kaj vqiniti. Pit. Kdo se razumi pod besedo blixen? Odg. Pod besedo blixen se razumi vsaki qlovek, bodi si nas prijatel, ali neprijatel. j} Pit. Kaj se veli blixnega lubiti? Odg. Blixnega lubiti se veli: BIixnemi dobro rntnesa. Druga pa je toti ednaka: bubi tvojega blixnega , kak sebe samega. Mat. XXII. 37. 38. 39. i) Lubmo Boga; kajti on je nas opervirj lubil. I. Jcsn. IV. 19. j) Glej od milostiviicga Samaritana. Luk. X. 39 — 37 - 76 xele'ti ino to tjimti, kaj jemi je prijetno ino has-, novitno, vse popustiti, kaj jemi je neprijetno ino nkodlivo. k]) Pit. Kaj se veli, blivnega^za Boga volo lubiti? Odg. Blixnega za Boga volo lubiti, se veli: Blisnega zato lubiti, da je Bo\ja pri podoba, ino da je Bog zapovedal, blixnega lubiti. 1) Pit. Kaj se veli, blixnega kak sebe samega lu¬ biti? Odg. Blixnega, kak sebe samega lubiti, se veli: Blixnemi nikaj ne vipiiiti, kaj mi sami razumno ne bi radi imeli; veli se, njemi to vriniti, kaj bi si mi sami po pravici xeleli. m]) Pit. Je Kersanska lubav potrebna? k) Lubav je poterpliva ino dobrolliva. Lubav je ne ne- vosliva , ne vtjini nikaj lehkomisleij, je ne prevzetna, ne rjasti gladna, ne na samo svoj hasek, ne naglo - serdna; ne misli nikaj hudega. Ona se ne veseli nad nepravico , temotj nad' resnico; ona terpi vse; ona verje vse; ona vupa vse; ona prenese vse. I. Kor. XIII. 4- 5- 7- l) Ui kdo reqe: Jas lubim Koga, ino svojega brata pa zovraxi, tisti je laxlivec; kajti kdo svojega brata, kerega vidi, ne lubi, kak bode zmogel Boga lubiti, kerega no vidi? Ino dobili smo od Boga zapoved, da, kdo Boga lubi, tudi naj svojega brata lubi. I. Joan. IV. 2 0 , 2 i. m) Uinte zato ludem vse , kaj xelite, da oni naj vam rjinijo ; kajti v’ tein obstoji zapoved ino preroki. Mat. VII. 12. 77 Odg. Kersanska lnbav je fak potrebna, da i|lo- vek, keri je pri ra/,umi, breZ lubavi ne zmore vetjnega xivlenja dosegnuti. n) Pit. Skoz kaj se skaxe lubaV proti Bogi ino blixnemi? Odg. Lubav proti Bogi ino blixnemi se skaxe skoz zderxavanje desetih Boxjih zapovedi, o) H. DEL OD DESETIH BOXJIH ZAPOVEDI OBlINSKI. Pit. Kak se velijo desetere Boxje zapovedi? Odg. Desetere Boxje zapovedi po svojemi zapo- padki se velijo: 1. Veri na edinega Boga. 2. Ne vzemi po nevrednem Boxjega imčna v’ vusta. 3. Sveti nedelo, 4. Postuj oqeta ino mater, naj dugo xivis, ino ti dobro gre na zemli. 5. Ne mori. n) Kdo ne lubi , ostane vu smerti. Keri svojega brata sovraxi , je ludomoree. Znate pa, da nieden ludo- morec ne ima vu sebi veqnega xivlenje. I, Joan. III. » 4 - » 5 > o) Kdo moje zapovedi ima ino zdentava, tisti mi tubi. Joafl, XIV. si. 78 6. Ne preipstuvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne govori krivega svedotjtva proti tvoje- mi blixnemi. 9. Ne poxeli tvojega bixnega xene. iO. Ne poxeli tvojega blixnega blaga. Pit. Komi je dal Bog tote desetere zapovedi? Odg. Bog je dal tote desetere zapovedi Mojzesi na Sinajski gori za Izraelsko lustvo, kda se je po izidenji is Egiptoske zemle v’ pusavi zderxavalo. p} Pil. Kak je dal Bog tote desetere zapovedi ? Odg. Bog je tote desetere zapovedi dal na dvema kamenima • dilama s’ svojim perstom zapisane med bliskanjom ino germlenjom, ino to zato: 1. Naj bi lustvo gentd, nje teliko zvestej spuniti. 2. Naj bi se teliko dostojnej po njegovi voli zaderxavalo. 3. Naj bi vu prelamavcih teliko veksi strah pred svojo oblastjo, ino pred popreteno kastigo obudil. Pit. Smo tudi mi duxni desetere Boxje zapovedi zderxavati? Odg. Tudi mi smo duxni desetere Boxje zapo¬ vedi zderxavati: p) Glej zgodbe S. pisma od danja deset Boxjib zapovedi, Eksod. XIX. XX. 79 It Da so razloxenje naravnih v'nase serca zapisanih zapovedi. 2. Da je nje Jezus Kristus sam poterdil, ino zderxavati zapovedal, r ) Pit. Zmoremo desetere Boxje zapovedi zder- xavati? Odg. Desetere Boxje zapovedi zmoremo zderxa- vati; kajti Bog da vsakemi k 5 temi pomoif. s ) Pit. Kake duxnosti se zapopadnejo v’ desetih Boxjih zapovedah? Odg. V‘ treli pervih Boxjih zapovedah se zapo¬ padnejo duxnosti proti Bogi; vu sedmih ovih pa duxnosti proti blixnemi. Pit. Kde se znajde zapopadek vsili desetih Box- jih zapovedi kratko? Odg. Zapopadek vsih desetih Boxjih zapovedi se kratko znajde vu drema lubavnima zapove- dama. Pit. Kera je perVa lubavna Zapoved ? Odg. Perva lubavna zapoved je: Lubi Gos¬ poda tvojega Boga is celega tvojega serca, is r) Ne verte , da. sem prišel zapovedi irto preroliov raz¬ vezat ; ne sem prišel njih razvezat, tenroi[ spunit. Mat. V. ,7. s) Mojega Duha t[ein vu vas Nasaditi ino narediti , da bote v’mojih zapovedah xiveli , moje povelenja zder^ xali ino spunili. Ezehiel. XXXVI. 27. Bog je, keri vu vas obojno , voleiije ino spUnenje po svojem! do- padnenji oprAvla. Filip. II. 13. Vu tem, keri me moijnega naredi , vse zaniorcnn Filip. IV. 13, 80 cele tvoje du*e, is cele tvoje misli, iz vsih tvojih moi[i. 5 ) Pit. Kera je druga lubavna zapoved. Odg. Druga lubavna zapoved je: Lubi tvojega blisnega, kak sebe samega, z) Pit. Kak razloxi Kristus lubavno zapoved blix- nega? Odg. Kristus razlosi lubavno zapoved blixnega z’ totimi besedami: ^Tinte ludem vse, kaj vi xelite, naj oni vam qinijo; kajti vu tem obstoji zapoved ino preroki. x3 Pit. Kaj je od vsake Boxje zapovedi zapomniti? Odg. Od vsake Boxje zapovedi je zapomniti, da se vu vsaki nekaj zapove, ino tudi nekaj pre¬ pove. III. DEL GD DESETIH BOXJIH ZAPOVEDI ZOSEB. §. 1. Od treh pervih Boxjih zapo¬ vedi, kere zapopadnejo duxnosti proti Bogi. Pit . Kak se veli perva Boxja zapoved? Odg. Perva Boxja zapoved se veli: Veri na edinega Boga. Pit. n) Mat. XXII. 37. 38. z) Mat. XXII. 39 . x) Mat. VII. i2. ‘) 81 Pit. Kaj se skos pervo Boxjo zapoved zapovd? Odg. Skos pervo Boxjo zapoved se zapove, naj edinega Boga verjemo, Q molimo, u) se na njega zanesemo, v) ino ga lubimo. t{) Pit. Kaj se skos pervo Boxjo zapoved pre¬ pove 1 ? Odg. Skos pervo Boxjo zapoved se prepove nevera, a J sluxba laxnim bogom, bj veroguble- t) Brez vere je ne mogorjo *e' 'Bogi dopadnuti; kajti kdo tj e k’Bogf priti, iriore verjeti, da Bog je. Hebr.' XI. 6. u) Je pisano*: Moli BogA tvojega Gospoda, ih o' njerai samemi služi. Mat. IV. 10. v) Keri se Gospoda bojijo, se na Gospoda zanesejo; on je njihov pomočnik ino brartrtel. Ps. CXI 1 I. ii. Za- neste se na njega vse obijine lustrov, izlejvajte pred njim vase serca; Bog j d nas pomočnik na veke, Ps. L Vir 9. tj) Slisaj Izrael! Gospod, nas Bog je edini Gospod. Lubi Gospoda tvojega Boga is tvojega celega serca, is tvoje cele duše, iz vsih tvojih moiji. Devt. VI. 4- 5. a) Kdo rte Verje, bode pogublen. Mark. XVI. 16. b) Oni so Bcxjo resnico na lax obetnuli, ino dbsta veq stvari , kak • pa stvoritela rjaslili , ino ujemi sluxili, keri je bfagoslavlen na veke. Ainen. Rim. I. 25. Ne ‘obernite se k’laxnim bogoln , tab šl 'ne' delajte ilej- tih bogov. Jas sem Gospod vas Bog, Lev. XIX. 4. Tudi ne postante sluxebniki laxnih bogov, kak iz »jih neki. I. Kor. X. j- 6 m nje c} napovedovanje bodbiph reqi, prazna vera, tudi vera na bajilo, d) serdenje nad Bo¬ gom, e - ) zdvojenje, nezanesenje, f ) ali tudi prevzetno zanesenje na Boxjo milost, g) Pit. Je ne proti pervi Boxji zapovedi, da angele inb svetnike qastimo ino nazavamo? Odg. Da angele ino svetnike ijastimo ino naza¬ vamo , je ne proti pervi Boxji zapovedi, ternoij dobro ino basnovitno. h} c) krivovernega tfloveka se po eno ali dvakratnem! opo- menenji ogibli. Tu. III. 10. d) Ne obernite se k’bajilnikom , ino ne pitajte vgonja- vavcov v’ niedni reifi za svit, da skoz nje naj ne botd vtepeni. Jas sera Gospod vas Bog. Lev. XIX. 31, l|i se iflovek k’ bajilnikom ino vgonjavavcom oberne , ino se z’njimi vtepe, ga bom s’serdnimi oijmi gle¬ dal ino ga na sredi iz njegovega lustva pokomjal. Lev. XX. 6. e) Bog vustani , njegovi sovraxniki se naj raztrosijo 1 ino keri ga zametavajo, naj pred njegovim oblitfjom odbegnejo. Ps. LXVTI. 2. F) Ne zgubte vaSega zanesenja, kero se ima velilte pla- ije vtfakati. Heb. X. 35. g) Jeli ti bogastvo njegove dobrote, njegovega poterplenja ino dugovanja zametavas ? Jeli ne znaš, da Boxja do¬ brota na pokoro ravna ? Rim. II. 4. h) Vti iz jezero angelov le eden za njega govori , ino to- tega qloveka pravico Bogi naprej naša; bode se krez njega smilil, ino rekel: Odreši ga, naj ne padne dol vu pogublenje; kajti jas sem na njemi najsel zrok, za¬ kaj jemi qem biti milostiven. Job. XXXIII. 23. 24. Tttdi tvoje prijatele, o Bog! qastim jas odvise; njibo- 83 Pit. Zakaj se Katolski Kristjani zažavajo na angele Odg. Katolski Kristjani se na angele zazavajo, da so angeli ludem na branbo postavlenij da angeli ludi lubijo, za njihovo zveliijanje sker- bijo, za nje prosijo, ino da preveno Boga gle¬ dajo, ino jerni qloveqje molitbe naprej nasajo. ijj vo gospodstvo je kreZ mero mogoqno postalo. Ps, CXXXVIII. ij. Hvalte Gospoda y’njegoveini sre- tostvi, hvalte ga v’moqi njegove oblasti, PS; CL. i. Ino tudi Tridentinski cirkveni zbor reqe v’ sedenji 1 5 . Sveti cirkveni zb&r poveli vsim škofom ino druz gim ^ ki na sebi imajo sluxbo vuqenja, — po na¬ vadi Katolske cirltve , kera še je od pervih qasoy Kersatiske vere spoqela , po edinoglasnemi truqenji svetih oqetov , ino po žapovedah cirkvenih zborov , od naprejprosenja ino nazavanja svetnikov, od tjesenja svetniqkih ostanjkov * 1 ino od dostojne navade podob vernike mamo podvuqiti ino opominjati, da svetniki, keri s’ Kristusom ltralujejo , svoje molitbe za Itidi naprej nasajo, ino da je dobro ino hasnovitno, nje nazavati. i) On je svojim angelom za tebe volo zapovedal , naj te na vsih potih branijo. Oni te bodo na rokah no¬ sili , naj se kde s’tvojo n.go na kamni ne spotelineS; Ps. XC. n. 12i Ogiblite se, da niednega is totih malih ne zaniqate; kajti povem vam: Njihovi angeli preveno gledajo v’nebesah otyiqje mojega nebeškega Oqeta. Mat. XVIII 10. Kda si s’ slojzami molil , mertve pokapal. ino zato od jedi s tajal, ino mertve za dneva vu tvojemi hrami sranuval, naj bi jd v’noqi pokapal, te sem tvojo molitbo pred Gospodom napn 84 Pit. Zakaj se Katolski Kristjani zazavajo tudi na svetnike’# Odg. Katol5ki Kristjani se na svetnike zazavajo, nikak ne, kak da bi jim svetniki iz lastne motji pomagati zmogli, temoq, da so Boxji prijateli ino za ludi pri Bogi prosijo, j^ Pit. Je navada podob v’Katolski cirkvi ne proti pervi Boxji zapovedi’# Odg. Navada podob v’ Katolski cirkvi je ne proti pervi Boxji zapovedi; kajti ona le prepovd, podobe zato delati, naj bi je molili, k J Pl. Zakaj katolski Kristjani qastijo podobe? Odg. Katolski Kristjani ijastijo podobe zato, da se skoz nje nekaj qastitnega, najmreq, ali kera Boxja osoba, ali Boxja mati, ali kaki svet¬ nik pr&d oqi postdvla. Ino tjesenje se ne ravna na podobo, temoq na to, kaj se skoz njo vedoi{ dava. o oni *j»oi /k onftra 3»'nT®» n 4 »al. Tob. XII. 12. Ino prišel je diugi angel ino stal pred altarorn , ino imel zlato kadilnico, ino njemi se je dosta kadila dalo, naj bi molitbo vših svetni¬ kov na zlatemi altari , keri je pred Boxjim selom bil, pripoiaijal. Ino dim kadila od molitev svetnikov je od angelove toke sel višek pred Boga. Razodenje Joan. VIII. 3. 4. j) Toti ja leremins Bošji prerok, raduvavec bratov ino Instva Izraelskega. Tbti je mox , Iteri dosta prosi za lustvo ino za celo sveto mesto. II, Mah. XV, 14. Trid. zbor, sed. 25. k) No smete si izrezane podobe delati , da bi j(i molili. Lev. XXVI. ,. 85 Pit. Ne prelomijo Katolski Kristjani perve Boxje zapovedi, da ostanske svetih td} ijasfijo? Odg. Katolski Kristjani ne prelomijo perve Boxjo zapovedi, da ostanke svetih tel mastijo; kajti njih ne molijo, 1} Pit. Zakaj pa Katolski Krisjani ijastijo ostanke svetih tel ? Odg. Katolski Kristjani ijastijo ostanske svetih tdl zato: 1. Da so oni ostanki tistih tel, y‘kerih so se svetniki ali skos kervoprelejtje za Boxjo vero Bogi sporoi|ili, alipa skos pokoro druge krepostne dela Bogi s' posebno po- punostjo sluxili. 2. Da bode Bog ravno tote ostanke po od mertvih vstanenji na veke v’nebesah ox eli^stil. m ) 3. Da je Bog skoz ostanke svetih tel vej)krat qudexe vrinil ino ludem veliko dobrote skazal. n} l ) Trid. zbor , sed. 25. v* povelenji od nazavanja svet¬ nikov , reqe tak: Tela svetih kervosvedokov ino dru¬ gih, keri so s’Kristusom xiv^U, ker" l) * * * S * * * P xlvl vud ’ Kristusa, ino cirkva svetega Duha bili , kori bodo tudi skoz njega na veqno xivlenje zbudcni ino ov.elige- steni , so od vernikov rjastiti , kak teki , skos koie se ludem mnoge dobrote podelijo. m) Keri bode našo boxno telo skoz moq , 5’ k§r,Q si je vse reqi podvergel , ponovil, ino ga svetosti fjoje^a tela naredil ednakega. g"ilip. XII. 21 . a) Nikaj je ne Eliasa premagajo, iop njegov,? nieSfe'' 9 86 Pit. Kak se veli druga Boxja zapoved ? Odg. Druga Boxja zapoved se veli: Ne vz&ni po nevrednem Boxjega imena v’ vusta. Pit. Kaj se v’ drugi zapovedi prepove? Odg. V’ drugi Boxji zapovedi se prepovč*, naj Boxjega imena ne odsvetimo. Pit. Skos kaj Boxjo ime odsvetimo ? Odg. Boxjo ime odsvetimo: 1. Skoz vse grehe, o) 2. Naj vei{ skoz Boga-preklinjanje, p 3 qi od Boga, od prave vere ino od Boxjih svetnikov zaniqavajoq govorimo. telo je tudi prerodilo. V'svojemi xirlenji je on qu- dexne dela opravlal , ino tudi ve po svoji smerti je t;udexe delal. Sir. XLVIII.14. 15. Elizeus se je z’ Elia- sovim odpadnoqim plajtrom vode doteknul, ino ne se je razdelala; nato je rekel: Rde je Eliasov Bog? Ino itak se je vode doteknul, ino razdelala se je na dvoje, ino Elizeus je *el skoz njo. IV. kral. II. 14. Tistokrat so neki enega tjloveka pokapali, ino kda so ropare zagledali , so mertvo telo v’ Elizeov grob ver- gli. Kda se je toti Elizeovih kosti doteknul, je pa xiv postal, ino stal na svojih nogah. IV. kral. XIII. ar Ino Bog je skos Pavla ne malih i[udexov vqinil, tak; da so neki z’ njegovega tela brisatje ino predplate je¬ mali ino nje na bolene devali, ino betegi so od njih stopili ino hndi duhi odisli. Apost. djanj. XIX. 11. 12. p) Ti se hvali* zapovedi, ino Boga skos prestaplanje zapovedi odqastujes. Rim. II. 13. p) K-do Gospodovo ime preklinja, bodi s’smertjo po- kastigan. Vsa obqina ga naj s’ltamenjom pobija, bodi si on domanji ali lučki ijlovek. Lev. XXIV. 16. 87 3. Kda bres potrebe ali celo kriviqno priseg- nemo. r ) 4. i|i Bogi obeqane oblube prelomimo, s) 5. Kda Boxjo ime bres potrebe ali bres postuvanja izgovorimo, s) 6. Kda Boxjo besedo preobračamo ali z'njo kaj zlega qinimo. z) Pil. Kaj se v’drugi Boxji zapovedi zapove? r) 1 ’overa pA vam : Vi niltak ne smete prisegnuli • ne pfi nebi, kajti ono je Bpxjo selo : ne pri ženili , kajti ona je njegovo podnogalo; ne pri Jeruzalemi , kajti ono je mesto velikega krala. Mat. V. 34. Neprisegni krivo pri mojemi imeni , ino ne odtjasti imena tvojega Boga. Jas sem Gospod. Lev. XIX. iz. Pred vsimi vetjami pa , moji brati! ne prisegnite pri nebi, ne pri zemli ino tudi ne pri kaki drugi reqi , temoi{ vaša beseda bodi: Je, je; ne, ne; da naj ne bote sodbi podverxeni. Jak. V. 12, s) Mi s* Gospodi tvojemi Bogi oblube napravil , te s[em : Ti moreš gotovo vmreti ; .ino on dpla nad svojimi grehi pokoro, ino kaj je prav ino dostojno, ino tisti' brezboxen da zastavo, kero je poropal, pa nazaj, xivi v’ zapovedah xiylenja, ino ne vqini niedne nepravice , tisti naj gotovo xivi ino •naj nevmerje. Ezeli. XXXIII. 14. 15. Ui ltdo njivo ali vinograd pokvari, ino da svoji xivini to pojesti, kaj drugemi slivi ; tisti, kda bode kvar cenjen , more naj bolijo req , kero na svoji njivi, ali vu vinogradi ima , za odltvarenje dati, Eltsod. XXII. 5. v) Krivi svedok ne bode bres kavtige ostal j ino kdo laxi govori , ne bode odbexal — kdo laxi govori, bo¬ de se pokomjal. Prisl. 5. 9.. q) Nepravilen svedok se nad sodbo smeje , ino vusta brezboxnih poxiiajo krivico. Prislovo, XIX. 28. a) Ne laxte. Lev. XIX. Ji. Laxi odstavte , ino vsaki naj s’ svojim blixninj resnico govori} kajti vudi smo med sobo. Efez. IV. 25. b) Ne ogovarjajte eden drugega hudo ; kajti kdo svoje¬ ga brata hudo ogovarja, ali budo sodi, tisti zapo¬ red hudo ogovarja ino sodi. Ui pa zapoved sodia, te si ne njeni spunitel, temoq sodite!. Jak. IV. u. i {)2 odvzetje postenja, c j) krive misli, d J krivo so- denje, e) na vuho govorenje. f) Pit, Kaj se skos osmo 13oxjo zapoved zapove ? Odg. Skoz osmo Bosjo zapoved se zapove res¬ nica, g) sercovestnost vu naših govorih iuo delali, h) zagovarjanje poštenega imena b!ix- liega, i) povernenje postenja, kero smo komi skoz ogovarjanje vzeli. Pil. Kak se veli deveta ino deseta Boxja za¬ poved ? e) Hude vusta deni od sebe, ino imej krivo ogovarja¬ joče vusta daleij od sebe. Prisl. VI. 24. d) Nieden v’ svojemi serci proti blixuemi kaj hudega naj ne misli. Zah. VIII. 17. e) Kdo si zdaj , keri luckega hlapca sodis? On stoji ali padne svojemi Gospodi. On pa bode stal • kajti Bogjezadosta motjen , ga višek zderxati. Rim. XIV. 4. f) Preklet je vuhogovornik ino dvojnojeziqnik ; kajti on bode med mnogimi, keri med sobo imajo mir, ne¬ mir delal. Sir. XXVIII. 15. g) Vsaki naj s’svojim blixnim resnico govori. Efez. IV. 25. h) Za to molim, naj vaša lubav vu spoznanji ino vu vse¬ mi razumi preveno bole ino bole prihaja; da naj sku- »avato , kaj je naj bolso , da naj bote sercovestni ino brcs pohujšanja noter do Kristusovega dneva xiveli. Filip. I. p io. On ne je niednega greha vifinil , v’ nje¬ govih vustah se je nikoli ne kanost znajsla. I. Petr. II. 22. i ) Za mutastega ino za potrebe popotnih luckih govori besedo. Govori ino sodi , kaj je prav , ino nevolnim ino sirotam nagajaj pravico. Prisl. XXXI. 8. 9. 103 Odg. Deveta Boxja zapoved se Veli: Ne poseli tvojega blatnega šene; deseta pa: Ne poseli tvojega blisnega blaga. Pit. Kaj prepoveta dve zadni Bosji zapovedi? Odg. Dve zadni Bosji zapovedi mun prepoveta vsako poselenje za refjamt, kere so ne nase. Piti Kaj se skoz dve zadni Bosji zapovedi zapove? Odg. Skoz dve zadni Bosji zapovedi se nam zapove senjna t[istost, j) zavuzdenje hudih sel, k J ino posebno, naj ne iauimo poselenja za tim, kaj je ne našo. 13 Pit. Zakaj je Bog našo poselenje zapovedani podvergel ? Odg. Bog je našo poselenje 'zapovedani podver¬ gel, naj bi nam pokazal : 1 . Da je on tudi celo naših sere Gospod, mj j) BIaxeni so, keri imajo »(isto serce j kajti Boga bodo gledali. Mat. V. 8. k) Ne pustile zato greha vu vasemi rmerlivemi teli tak gospoduvati , da bi njenii v’ njegovih xelah pokorni bili. Rim. VI. 2. Keri pa so Kristusovi , so svojo meso zred zlostarni ino luidimi xehimi krixali. Gal, V. .4. l ) Ne poxeli tvojega blixnega hrama; ne poxeli tvoje¬ ga blixnega xens , ne njegovega hlapca, ne njegove dekle , ne njegovega vola, ne njegovega osla, ne ovai[i haj, kaj je njegovo. Eksod. XX. 17. in) Kralovo serce je v’ Gospodovi oblasti, kak vodeni toki. O11 ga ravna , kam ga t(e. Prisl. XXI. 1. Gos¬ pod vaga serca. Prisl. XXI. 2. 104 8 . Da jerni je ne pikaj .tega zatajeno, kaj se v’ naših sercah misli. n ) 3. Da je njegova zapoved dosta imenitnega, kak vse qloveqje zapovedi, kere le nase zvunenje dela, ne pa 'udi naxe znotrenje misli ravnati znajo, oj 4. Da je na pokončanje grehov potrebno, naj nje k’ pasi, xe v’ njihovemi zaqetki, to je, v’ pervemi poxelenji zadušimo, pj Pit. Kaj se je iz dvu zadnih zapovedi vuijiti? Odg. Iz dvu zadnih zapovedi se je vuqiti, da Kristjan zapovedanih duxnosti ne sme samo zvuna spuniti, temoq tudi znotra more volo imeti, to je, is celega serca pripravlen biti, kaj je zapovedano, vqiniti, ino kaj je prepo¬ vedano, popustiti, rj Pit. Kaj je Bog tistim, ki njegove zapovedi zderxavajo, obeqal? n) Keri v’ serqno globoqino vidi, ino odresitel tvoje duše se ne da kaniti. Prisl. XXXV. 12. o) Kde je tak imenitno lustvo , kero poboxne navade ino praviqne postave ino celo zapoved ima, kero vam dnes pred vase oqi poloxim. Devt. IV. 8- Mi zna¬ mo , da je zapoved duhovna. Rim. VII. 14. p) Vsaki postane skusan , qi je od svojih xel nadraxen ino primarjan. Kda se xela spotjne, porodi greh, greh pA, kda se dopernese, porodi smert. Jak. I. 14. 15. r) Vsaki keri mi reqe : Gospod ! Gospod ! ne bode pri¬ šel v’ nebeško kralestvo, temoq le tisti, keri rolo Ijjojega nebeškega Oqeta spuni. Mat. VII, 21. 105 Odg. Bog je tistim, ki njegove zapovedi zder- xavajo, veqno xivlenje, s3 ino tudi xe na tote¬ mi sveti mnogoversten blagoslav obeqal. sj IV. DEL OD CIRKVENIH ZAPOVEDI OBTINSKI. Pit Jeli Katolika cirkva ima oblast, davati zapovedi? Odg. Katolska cirkva ima oblast, davati zapo¬ vedi, ino to od Jezu-Krista, z j Pil. Je cirkva tudi xe večkrat zapovedi dala? Odg. Katolska cirkva je xe veijkrat zapovedi dala. x3 s) nii vu xivlenje tjes priti , zderxavaj zapovedi. Mat. XIX. 17. Tf) Jas qinim milost mnogim jezero, najmrctf tim, ki me lubijo ino moje zapovedi zderxavajo. Eksod XX. <>. a) Kdo vis posluša , posluša mene ; ino kdo vaz zani¬ miva , zanihava mene. Kdo pa mene zanirjava , za¬ nkava tistega, ki me je poslal. Luk. X. )6- x) Apostoli pišejo na brate iz nevernikov: Svetem! Bu¬ bi ino nam se je dopadnulo , vam nikake duxnosti dale ne naloxiti , kak tote potrebne reqi , najmreij: Naj se tega, kaj se laxnim bogom priporama, ino tu¬ di kervi zadergnenega mesa, ino kurvanja ogiblcte; te bote dobro vipnili, Apost. djanjc XV. 28- ^9- I J avel Pit. Smo dnxni cirkvene zapovedi z8erxavati? Odg. Cirkvene zapovedi smo duxni zderxavati : 1. Da nam sterta Boxja zapoved nalaga dnx- nost, tak dobro duhovnim, kak posvetnim oblastnikom biti pokorni, tj 2. Da je Kristus nas Boxji zapoveduik v’ Evangelji oijitrio zapovedal, cirkvo sli¬ šati. uj Pit. Kak se velijo e ,! tere cirkvene zapovedi? Odg. Petere cirkvene zapovedi, kere imano po¬ sebno zdencavati, se velijo : 1. Sveti zapovedane svetke. 2. Poslušaj sveto meso po nedelah ino Svet¬ kih poboxno. 3. Z d er x a vaj stirdesetdnevne, kvaterne ino druge zapovedane poste, ino se ogibli po petkih ino sabotah mesne jedi. 4. Spovej se vsako leto naj menje enkrat svojih je Sel skos Sirjo ino Cilicio, lerdiI obijine ino jim zapovedaval , zapovedi apostolov ino naj staresih zderxavati. Apost. djanj. XV. 41. t) Bogajte vase naprejpostavlene , ino jim bodle pod- loxenl; kajti oni slraxajo, kak taki, keri bodo za vase duše raijun davali , naj to z’ ves.filjom, ne pa z'- sdibavanjom pinijo; kajti to vam nikaj ne hasni. Hebr. XIII. i 7 . u) *Ii on totih ne poslusa, daj cirkvi vediti ; i[i pa 011 cirkve ne poslusa, ga imej za nevernika ino očitnega grešnika. Mat. XVIII. 17, 1 07 grehov, ino prejmli oh Vuzmi presveto Resno Telo. o. Ne imej ob prepovedanemi ijasi gostuvanja. V. fJ E E. OD CIRKVENIH ZAPOVEDI ZOSEB. §. i. Od dvu pervih cirkvenih za¬ povedi. Pit. Kak se veli perva cirkvena zapoved ? Odg. Perva cirkvena zapoved se veli: Sveti za¬ povedane svetke. Pit. Kaj nam cirkva skos svojo pervo zopovcd zapove? Odg. Cirkva nam skos svojo pervo zapoved za¬ pove, naj svetke ravno tak svetimo, kak ne- dele; zato se tudi vu svetkih polivajmo , ne delajmo, temoi[ poboxne dela opravlajino. Pil. Kaj cirkva skos svojo pervo zapoved pre¬ pove ? Odg. Cirkva nam skos svoje pervo zapoved pre¬ pove , naj tudi vu svetek nikaj tega ne delamo, kaj je v’ nedelo prepovedano, najmreq: 1. Texaqke dela bres sile ino praviqne dovol- nosti, kere dela so vu svetek ravno tak, kak vu nedelo skos celi den prepovedane. 108 S. Take opravila ino vesclenja, kere todi den ali odsvetijo, ali njegovo sveqenje molijo. Pit. Kak se veli druga cirkvena zapoved? Odg. Druga cirkvena zapoved se veli: Poslušaj sveto meso po nedelah ino svetkih poboxno. Pil. Kaj se v’ drugi cirkveni zapovedi zapove? Odg. V’ drugi cirkveni zapovedi se zapove, po nedelah ino svetkih sveto meso, celo, ino s’ . poboxnostjo poslušati. Vit. Kaj smo se po toti cirkveni zapovedi vcrli svete mese duxni? Odg. Da naj svetke ino nedele po voli Boxje cirkve svetimo, se smo duxni, polek svete mese tudi predgo pazno poslušati, svete sakra- menle, pokoro ino Resno Telo dosegnuti, du¬ hovne knige brati, se pri odveijerni Boxji slux- bi znajti, ino druge dobre dela opravlati. Pil. Zakaj so nam svetki naročeni? Odg. Gospodovi svetki so nam naročeni na opo¬ min svetih skrivnosti, kere se po takih dnevih svetijo; svetki blaxene Divice Marie ino dru¬ gih svetnikov pa na hvalo za mnoge milosti, kere jim je Bog podelil, na opomin njihovih kreposti, ino nam na primarjanje, nje nasle- duvati. Pit. Kaj ima Katolski Kristjan po svetkih ipnili ? Odg. Katolski Kristjan ima po svetkih: 1. Milosti, kere so i|lovei(jemi narodi občinski, ali svetnikom posebno skazane, poboxno premislavati, ino zato Bogi hvalo davati. 109 2. Kreposti svetnik',v, kak priklati o gledati, kere ima nasleduvati. * 3. Skoz njihove naprejprosnje pri Bogi vu svojih potrebah poinotj iskati. Pit. Kaj se skoz drugo cirkveno zapoved pre¬ pove ? Odg. Skoz drugo cirkveno zapoved se posebno- nemarnost pri Boxji sluxbi po nedtilah ino Svetkih prepove, najmraj: 1. 'Ji ne slisamo cele rnese, ali tji je ne slikamo s’ poboxnostjo, ali sc pri predgi le malokda znajdemo. 2. 'Ji zapovedane Boxje sluxbe t[as z’ jedjo, ino pitjom, 'P igro ino drugim veseljoin zapravlamo, kere nas od Boxje Smxbe oddeneSavajo. T. OJ) SVETE M E 8 E. a. Kaj sveta mesa je, ino kaj st' v’ ujej godi. Pit. Kaj je sveta mesa? Odg. Sveta mesa je nekervava priporoqitba no¬ vega zakona, vsekdajni opomin kervave pri- poroijptbe, kero je Jezus Kristus na krixi do- pernesel. v) v) Trid. zbor, sed. 22. glava 1. retje : Nas Bog i noGos pod Jezus Kristus je pri zadni vetjerji v’ notji , kda j« postal predan , svojo telo 1410 kerr Bogi Oijeti pod 110 Pit. Zakaj se sveta mes« veli priporoijitba? Odg. Sveta mesa se veli priporoqitba, da se v’ njej vscgamopoqnemi Bogi telo ino kerv Jezu- Krista na altsiri dopernasa. Pit. Zakaj se sveta mesa veli nekervava pri- poroqitba? Odg. Sveta mesa se veli nekervava priporoiptba, da se v’ njej ne prelejva kerv, kak se je na krixi godilo. Pil. Kda nam je Jezus Kristus sveto meso nardifil ? Odg. Jezus Kristus nam je sveto meso pri zadni veqerji naroqil: 1. On je vzel kruh ino kupo z’ vinom. 2. On je oboje blagoslavil ino kres kruh rekel: To je mojo telo; kres kupo z’ Vinom pa: To je kupa moje kervi. 3. On je oboje dal svojim apostolom vxiti. 4. On je povelel: To qinte na moj opomin. q ) Pil. Zakaj nam je Jezus Kristus sveto mesno priporoqitbo naroqil ? spodobo kruha lito' vina priporatjal, ino pod zvunenji- ini znamlami tolik retji tistim, kere je za meVnikeno- vega zakona te postavil, sporočil dosegnuti; zraven tega pa je tudi njihovim naslednikom v’ ntestvi:, za¬ povedal, toto priporoiptbo opravlati , z’ besedami: To ipnte na moj opomin. ij) Mat. XXVI. c 6 . tsj>. sg. Mark, XiV. 22. 23. 24. Luk. XXII. >9. 20. ili Odg. Jezus Kristus nam je sveto mesno pri- poroijitbo narbipl: 1. Naj bi v/, svoji cirkvi resnično ino lastno priporoiptbo do konca sveta zapustil, g. Naj bi vsekdajni opomin kervave pripo- roiptbe na krivi vu svoji cirkvi zderxal. 3. Naj bi nam posebno znamlenje svoje lu- bavi dal. a) Pil. Kdo opravla v.’ Katolski cirkvi priporoiptbo svete mese? Odg. V’ sveti mesi se priporatja nevidifno Jezus Kristus sam sVojemi nebeskemi Oqeti za nas, vidi)po pa teto priporoqitbo epravlajo mesniki. Pil. Kaka priporoiptba je sveta mesa? (M/. Sveta mesa je ravno tista priporoqltba, kero je Jezus Kristus na krixi dopernesel; le v’naqini .priporatfunja je razloqek: Na- krivi je prelejval Jezus Kristus-svojo k er v: au sveti mesni prq>orpqitbi pa se ne prelejva k er v. Pil. Kak opravlajo mesniki priporoiptbo svete mese?. -,r - .. Odg. Mesniki opravlajo priporoqitbo svetc/mese , tak, da ravno to qinijo, kaj je Jezus Kristus pri zadni veqerji qinil r 1. Oni vzemejo kruli ino kupo z’ vinom.. ! ;.,,u oni mn b« moliaiova a) Ves navuk Kei-jransko - Katolike cirkve' odi s vrlega pi:iporaqnnja se znajde v’ Trid< *|o»*JS*‘«d.\adl v’ devetih glavah ino devetih kanonih. i. ( t. ■, ’ lig g. Oni oboje blagoslavijo ino krez nje rav¬ no tiste Jesu-Kristove besede izreqejo, skos kere se kruh ino vino na Jezu-Kri- stovo telo ino kerv oberne. 3. Oni sami se Jezu - Kristovega tela ino kervi vxivajo, ino davajo oboje pod kruš¬ no spodobo tudi vernikom na vxivanje, kda se k’ sveti veqerji nablixajo. Pit. Zakaj opravlajo mesniki sveto mesno pri- poroqitbo? * Odg. Mesniki opravlajo sveto mesno priporoqitbo. 1. Naj biBoxjonaj viseso Gospodstvo ino naj vekso oblast, kero krez vse stvari ima, spoznali. 2 . Naj bi Bogi za vse njegove dobrote hvalili. 3. Naj bi od Boga odpusenje grehov dosegnuli. 4. Naj bi nam od Boga vse tiste milosti spro- sili, kerih potrebujemo. Pit. Komi se sveta mesna priporoqitba pri¬ porna ? Odg. Sveta mesna priporoqitba se zna le samemi Bogi priporaqati. Pit. Jeli se sveta mesna priporoqitba ne sluxi tudi svetnikom na qast ino hvalo? Odg. Sveta mesna priporoqitba se resen tudi svetnikom na qast ino hvalo sluxi: allpa nikak nje ne priporaqajo mesniki svetnikom, temoq samemi Bogi. Pit. Zakaj se sluxi sveta mesna priporoqitba na ijast svetnikom? Odg. 11S Odg. Sveta mesna priporoqitba se svetnikom na qast sluxi: 1. Naj Bogi za milosti, keae je svetnikom skazal, hvalo davamo. 2. Naj svetnike nazavamo, da bi pri Bogi svoje naprejprosnje z’ našimi molitbami ze¬ dinili. Pit. Za koga se od mesnikov sveta mesna pri— poroijitba opravla? Odg. Sveta mesna priporoiptba se od mesnikov za xive ino mertve opravla, b. Od naqina, sveto meso poslušati. Pit. Kak imamo sveto meso poslušati ? Odg. Sveto meso imamo vso poslušati, niednega njenega imenitnega dela skoz lastno krivost zamuditi; ne je zadosta, da smo le nazoqni, kda se ona bere, temoq moremo jo tudi : 1. marno, S. pošteno, 3. pobosno poslušati. Pit. Kaj se veli, sveto meso marno poslušati? Odg. Sveto meso marno poslušati, se veli, ne biti radqvolno raztrosen, temoq na dele svete mese pazko imeti, svojo serce z’Bogom zder- xavati. Pit. Kaj se veli sveto meso pošteno poslušati? Odg. Sveto meso pošteno poslušati se veli, pri sveti mesi dostojno telno zaderxanje skazati, ino se dobrokladno zaderxati; to je: 1 . pri branji svetega Evangelja tstanuti ino se s’svetim krixom poznamlati; 8 2. pri povzdigavanji ino tudi pri mesnemi zavxivanii pokleknuti ino se na persabiti; 3. se pri sveti mesi ne ogledavati*, 4. se tudi vsega drugega, kaj je nepošteno, najmreij govorenja, smejanja i. t. d. ogibati. Pit. Kaj se veli, sveto meso poboxno poslušati? Odg. Sveto meso poboxno poslušati se veli, pri sveti mesi, posebno pri- njenih naj imenitne¬ žih delih Boga is celega serca ino ponixnosti moliti, ino jeini za dosegnenje dobrote hvalo davati. Pit. Keri deli svete mese so naj imenitnesi? Odg. Naj imenitnesi deli svete mese so: Evan- gelje, priporaqanje, povzdigavanje, zavxivanje. Pit. Kaj nam je pri Evangelji qiniti ? Odg. Pri Evangelji se imamo opominjati, da je naša duxnost, Evangelske navuke spoznati, pred celim svetom spovedavati, zagovarjati ino po njih xiveti. Pii. Kaj nam je pri priporaqanji qiniti? Odg. Pri priporaqanji smo duxni nase misli z’ mesnikovimi mislami zediniti, ino Bogi pripo¬ ročati. Pit. Kaj nam je pri povzdigavanji qinili ? Odg. Pri povzdigavanji imamo Jezu-Krista vu krušni ino vinski spodobi moliti, ino kda se na persa bijemo, spoznati, da so naši grehi na njegovi smerti krivi. Duxni smo grehe ovalih, vero, vupanje ino lubav obuditi. Pil. Kaj nam je pri mesnemi zavxivanji ijiniti ? Odg. Pri mesnemi zavxivanji, qi ravno sami no gremo k’ zavvivanji, smo duxni, se duhovno zaderaati, to je, poxelenje imeti, Jezu-Kristovo telo vredno dosegnuti. 11. OD PREBEG. Pit. Kaj se polek mese k’ Boxji sluxbi slisi ? Odg. Polek mese se k’ Boxji sluxbi tudi »lisi predga, poslušanje Boxje besede. Pil. Zakaj imamo predge poslušati? Odg. Predge imamo zato poslušati: 1. Da se v’predgah Boxja beseda naprejnasa ino razlaga. 2. Da celo malo ludi verne resnice zadosta svetlo ino popuno zna; da mnogi Vu mla¬ dosti kersanskega navtika ne poslušajo za¬ dosta dugo ino pazno, v’ keremi se verni ino zaderxavanski navuki popuno naprej nasajo. Pit. Je tudi podvuijenim potrebno, predge po¬ slušati? Odg. Tudi podvuijenim, tji ravno navuke Ka¬ to! ske vere se enkrat tak dobro znajo, je po¬ trebno predge poslušati: 1. Da ovaiji pa hitro lehko pozabijo, kaj od vere xe znajo, 2. Da dostakrat to vijinifi popustijo; kaj so vijiniti duxni, tji se ne dajo opominjati ino primarjati. 8 * 116 Pit. Kaj morejo tisti qiniti, keri od predeg qejo hasek imeti'? Odg. Keri od predeg qejo hasfek imeti, morejo : 1. Predge brez raztrosenja ino jako pazno poslušati. 2. To. kaj se govori, na se ravnati, ne pa na druge kazati. 3. Moijno volo imeti, ino se truditi, pred- garske navuke zderxavati. in. OD POPOLDNE8NE BOKJE SLUXBE. Pit. V’qemi obstoji popoldnesna Boxja sluxba? Odg. Popoldnesna Boxja sluxba obstoji posebno vu veqernicah, ino se v’ nekih drugih pobox- nostah, najmreq, v’odveqernih gredgah, Ker- sanskih navukih, v’roxnih molitbah , v’ litanii ino blagoslavi, Pit. Kaj so roxne molitbe? Odg. lloxne molitbe v’ Ivatolski cirkvi so molitbe, kere iz apostolske vere, veq oqanasov ino qesenih Marii obstojijo. Pit. Zakaj so v’Katolski cirkvi roxne molitbe naroqene ‘? Odg. Itoxne molitbe so v’ Katolski cirkvi zato naroqene, naj se veqkrat na skrivnosti Jezu- Kristovega vqloveqenja, terplenja ino od mert- vih- vstanenja opomenemo. Pit. Kde se kratko zapopadne celi naqin rovnih molitev z'njihovimi skrivnostami ? I 1 iT • Odg. Celi naijin roxnih molitev z’ njihovimi skriv- poštami se kratko v’ totih besedah zapopadne ; a. Prekrixanje, b. Vera. c. Oqa nas. d. Tri »^esdna bodi Maria" kerim se tri peire. skrivnosti A. B. C. prireijejo. e. 0qa nas. f. Deset jesenu bodi Maria" kerim se po besedi Jezus priretje skrivnost: i. Kerega si Divica spočela. g. Oqa nas. h. Deset j/Iesma bodi Maria" kerim se po besedi Jezus prireqe skrivnost: 2. Kerega si Divica k’ obiskanji Elizabete nosila. i. ino tak dale. j Zadniq sc moli deset Mesena bodi Maria" kerim se po besedi Jezus prireqe: Smili se krez vboge verne duše, k. Pri procesjah ino drugih dugsih Boxjih sluxbah se molijo vse skrivnosti : inda pa le tiste, kere se po letnemi qasi nahodijo, VESELI DEL. Od z a q e t k a Adventa’ do posta,. A. Na kerega verjemo. B. Na kerOga vupariio, C. Kerega lubimo. 118 1. Kerega si Divica epoqd!a. 2. Kerega si Divica k ? obiskanji Elizabet« nosila. 3. Kerega si Divica rodila. 4. Kerega si Divica v’ cirkvi priporočila, 5. Kerega si Divica v’cirkvi najsla. X A L O S TNI DEL. Od z a q e t k a posta do V u z ra a. A. Keri nam skos le poterdi na? opomin. B. Keri nam skos te razsveti našo pamet. C. Keri nam skos te spuni našo volo. 1. Keri je za nas kervavi pot potil. 3. Keri je za nas biquvan bil. 8. Keri je za nas kronan bil. 4. Keri je za nas tevki krix nesel. 5. Keri je za nas krixan bil. n A S T N I DEL. Od zaqetka Vuzma do Adventa. A. Keri skos te ravna nase misli. B. Keri skos te ravna nase besede. C. Keri skos te ravna nase dela. 1. Keri je od mertvih vstanul. 2. Keri je v’ nebesa sel. 8. Keri nam je Svetega Duha poslal. 4. Keri je Divico v’ nebesa vzel. 5, Keri je Divico v’nebesah kronal. 119 §. 2. Od treh poslednih cirkvenih zapovedi. Pit. Kak se veli tretja eirkvena zapoved ? Odg. Tretja eirkvena zapoved se veli: Zderxavaj štiridesetdnevne, kvaterne, ino druge zapove¬ dane poste, ino se ogibli po petkih ino sabotah mesene jedi. b3 Pit. Kaj nam tretja eirkvena zapoved zapove? Odg. Tretja eirkvena zapoved nam zapovd, naj se v’petek ino saboto mesne jedi, po drugih zapovedanih postnih dnevih pa tudi vsakotere mleijne ino jajtjne jedi ogiblemo, zvun daje skos pravilno ino obi[insko navado, kak se v’ naših dexelah znajde, vxitek takih jedi do- pusen. Pit. Kaj smo na spunenje tretje cirkvene zapo¬ vedi se dale duxni? Odg. Na celo spunenje tretje cirkvene zapovedi se smo dale duxni, da si po zapovedanih post¬ nih dneviji tudi hrano naj odtergamo, to je, da se skos den le enkrat siti najemo. Pit. Jeli je vsaki duxen , po petkih, sabothah ino drugih postnih dnevih se mesne jedi ogibati? b) Od pojta govori Trid, zbor, sed, 25. v’ posebnem! povelenji le obijinski ; ostro pa poveli zderxayanje te¬ ga , kaj se je od postov v’drugih zborih zopovfedalo. Mnogoteri kanoni cirkvenih zborov so iz veksega v' Trid, zbori zapisani , ino se znajo tam brati. 130 Odg. Vsaki, keri je xe pri razumi, ino ne ima poglavarskega dopusenja, jesti meso, je duxen, po petkih, sabotah in drugih postnih dnevih se mesne jedi ogibati. Pit. Keri so duxni si v’ postnih dnevih hrano odtergati ? Odg. V’ postnih dnevih si hrano odtergati, ali se skos den le enkrat siti najesti so duxni: 1. Keri so xe eden ino dvajsto leto dorasli. 2. Vsi, keri so ne boleni, ali ovax{i za po¬ stenje ne preslabi. 3. Vsi, keri texko ne delajo, Pit. 'lesa se se v’ postnih dnevih dale moremo ogibati ? Odg. V’ postnih dnevih se se tudi moremo po voli svete cirkve vsega preglasnega ino veli¬ kega veselja ogibati, kajti postni dnevi so dnevi na pokoro. Pit. Kak se veli sterta cirkvena zapoved? Odg. Sterta cirkvena zapoved se v eli: Spovej se vsako leto naj menje enkrat svojih grehov, ino prejmli ob Vuzmi presveto Resno Telo. Pit. Kaj nam sterta cirkvena zapoved zapove? Odg. Sterta cirkvena zapoved nam zapove vsako¬ letno postno spoved ino dosegnenje presvetega Resnega Tela. Pit. Kak se veli peta cirkvena zapoved? Odg. Peta cirkvena zapoved se veli: Ne imej ob prepovedanemi qasi gostuvanja? 121 Pit. Kaj se skos peto cirkveno zapoved prepove t Odg. Skos peto cirkveno zapoved se prepove, od perve Adventne nedele do treh kralov, ino od pepelnice do perve nedele po Vuzmi go¬ stovanje ime'ti. Pit. Zakaj je v’ totih qasih gostuvanje prepo¬ vedano ? Odg. Gostuvanje ob totih qasih je zato prepove¬ dano , naj tote qase s’ poboxnostjo ino s’ poko- rodelanjom prexivamo, ino skrivnosti, kere nam cirkva naprej naša, brez raztrosenja pre- mislavamo, kaj bi se ovai[i skoz navadno go- stuvansko veselje motilo. ZV. & L A V A, OD'SVETIH SAIUIAMENTOV: I. DEL OD SVETIH SAKRAMENTOV OBČINSKI. Pit. Kaj je sakrament? Odg. Sakrament je viditna znainla nevidltne mi¬ losti, keri je od Gospoda Kristusa k’ našemi posvečenji postavlen. Pit. Zakaj se sveti sakramenti velijo viditne znamle ? Odg. Sveti sakramenti se velijo viditne znamle, da pri vsakemi Jkkramenti nekaj naprej pride, kaj vidimo, n. p. pri kersti voda. Pit. Zakaj se sveti sakramenti velijo znamle? Odg. Sveti sakramenti se velijo znamle, da po Jezu - Kristovemi postavlenji po svojih zvu- nenjik reqah znotrenjo posveijenje pomenijo, kero v’nas opravlajo. Pit. Kak se ekos svete sakramente posvetimo? 123 Odg. Skos svete sakrameiUe $e posvetimo, da nam eni po rednemi naijini posveqei[o milost ino opravičenje podelijo, drugi pa toto milost v* nas pomnoxavajo> Pit. V’ kerih sakramentih se nam po rednemi naijini pos>veuet;a milost ino opravičenje po¬ delita? Odg. Posvečena milost ino opravičenje se nam po rednemi načini vu sakramenti kersta ino pokore podelita. Pil. Kak se zato kerst ino pokora imenujeta, da nam posvei[ečo milost ino opravičenje po¬ delita ? Odg. Kerst ino pokora se zato, da nam posve¬ čeno milost ino opravičenje podelita, imenujeta gakramenfa mertvih ; kajti ona zbudita grešnika, keri je duhovno mertev, k’večnemi vivJenjil Pit. Kak se imenujejo sakramenti, keri v’ nas Boxjo milost pomnoxavajo? Odg. Sakramenti, keri v’ nasBoxjo milost pomno- xavajo, se imenujejo sakramenti xivoi[ifi. Pit. Zakaj se imenujejo sakramenti xivoiph ? Odg. Imenujejo se sakramenti xivdi[ih, da tisti, keri nje dosegnuti ijejo, posveiječo milost, v’ keri duhovno xivlenje nase duše obstoji, imeti xe morejo. Pit. Keri so toti sakramenti vivbijih ? Odg. Toti sakramenti xivoiph so: Poterdenje v’ veri; presveto Resno Telo; posledno olje; mesni red, hixni zakon. Pit. Kaj so je od vsakega sakramenta zoseh zapomniti. Odg. Od vsakega sakraraenta zoseb se je za¬ pomniti : 1. Da nam vsaki sakrament tudi svoje lastil® milosti podeluje. 2. Da sakrament kersta, poterdenja ino mes¬ nega reda v’naši duši neizbrislivo znamlo naredijo; za tote znamle volo Kristjan to- tih sakrameutov ne sme veq, kak le en¬ krat vredno valom bres smertnega greha dosegnuti. c3 Pit. Od koga imajo sveti sakramenti svojo moij to opravlati? Odg. Sveti sakramenti imajo svojo moq to oprav-, lati od svojega spoqetela Jezu - Krista. Pit. Keliko je sakramentov ino kak se velijo? Odg. Sakramentov je sedem, d} ino oni se velijo : j) Trid. zbor, sed. 7. kan. 9. ret[e: Ui bode kdo rekel; Vu treh sakramentih , najmrei{ v’kersti, poterdenji ino. mesnemi redi se duši ne vutisne pomnex, to je gotova duhovna nevgasliva znamla , za kere rolo se ne zmo¬ rejo req , kak enkrat, dosegnuti, tisti bode iz našega občestva odstarlen. d) Trid. zbor, »ed. 7. kan. 1. od sakramentov obi[inski retje : Ul bode kdo rekel; Sakramenti novega zakona so ne vsi od Jezu - Krista našega Gospoda naročeni, •H» da jih je veq, ali menje kak Sedem, najmret; ; Kerst , poterdenje, sveto resno telo, pokora, posled- 1 35 1. Kerst. 2. Poterdenje v' veri. 3. Presveto Resno Teto. 4. Pokora. ft. Posledno olje. 6. Mesni red. 7. Hixni zakon. II. DEL. OD SVETIH SAKRAMENTOV Z OSEH. §. i. Od sakramenta kersta. Pil. Kaj je kerst? Odg . Kerst je pervi iiio naj potrebneSi sakra¬ ment , v’ keremi se ijlovek skoz vodo ino Boxjo besedo od Adamovega ali nadoblenega, ino vsih drugih pred kerstom vqin jenih grehov oqist/ ino v’ Kristusi, kak novostvorjen k’ veqnerai iivlenji prerodi ino posveti. Pil. Zakaj se kerst imenuje pervi sakrament? Odg. Kerst se imenuje pervi sakrament, da naj perviq moremo ker s eni biti, prejdoq kak druge sakramente dosegnuti premoremo. no olje, mesni red ino hixni zakon; ali da je eden ij tih sedmih ne resnično ino lastno sakrament , taki rjlovek bodi iz nanega obtjestva odstavlen. 123 Pit. Zakaj se kerst jmenuje naj potrebni sn- kraraent ? Odg. Kerst se imenuje naj potrebnesi sakrament, da bres kersta nikdo, e3 celo niedno dete ne more zveličano postati. Pit. Kaj sakrament kersta v’ nas opravi a? Odg. Sakrament kersta v’ nas opravla: 1. Odpusenje Adamovega ali nadoblenega. ino vsili drugih pred kerstom vrinjenih gre¬ hov, f) tudi vsih vetjnih ino jasnih kastig. 2. Nasi duši se v’ kersti Boxja milost podeli, skos kero se opravičimo, g} otroki Boxji ino nasledniki vei[nega zveliqanja posta¬ nemo. h} 3. Tisti, keri kerst dosegnejo, pridejo v’ Boxjo cirkvo, ino postanejo njeni vudi. i) e) Jezus je rekel: Resniqno, resniqno vam povem, kdo se iz vode ino Svetega Duha ne prerodi, tisti Box- jega kralestva ne more dosegnuti. Joan. III. 15, f) Bog nAs je ne zavolo del pravice, kere smo opravi¬ li , temoq zavolo svoje milosti skos kerst prerojenja ino skos ponovlenje Svetega Duha odrešil. Tim. III. 5. Kdo verje ino je kerscn, bode zveliquan ; kdo pA ne verje, bode pogublen. Mark. XVI. 1 6 . g) Vi pa se skoz ime našega Gospoda Jezu-Krista ino skoz Duha našega Boga , oqiseni , posveqeni ino opraviqeni. I. Kor. VI. 11. h) Bog nas je — skos kerst prerorenja — odrešil — naj bomo skoz njegovo milost opraviqeni , nasledniki po vupanji veqnega xivlenja. Tit. 3 II. 5. 7. i) Mi vsi , Judi ino neverniki , sluxebni ino oslobodeni, m 4. V* na^l duši bo neizbrisliva znamla narddi, zato kersta ne smemo veif, kak le enkrat vredno valom ino brez smertnega greha do- segnuti. j) Pit. Kak se doraseni znajo zveličati, keri ne imajo prilike sakrament kersta v’ ipni dosegnuti ? Odg. Doraseni, keri ne imajo prilike sakrament kersta v’ ijini dosegnuti, se znajo zveličati: 1. skos poxelni kerst, 2. skos kervni kerst. Pit. V’ ijemi obstoji poxelrii kerst? Odg. Poxelni kerst obstoji v’ moijnemi proselCnji, sakrament kersta, iji bi mogoqe bilo, doseg¬ nuti ; pri totemi poxelenji pa se more popuna lubav proti Bogi, ino pravo oxalenje krez vijinjene grehe obuditi. Pit. V’ qemi obstoji kervni kerst? Odg. Kervni kerst obstoji v’ tem, qi nekersen, keri si sakrament kersta dosegnuti xeli, alipa ne zmore, svojo kerv ino xivlenje za Boga ino vero sporoqi. Pit. Kdo premore v’ silah kerstiti? Odg. V’ silah premore vsaki kerstiti, zvun sil pa imajo le škofi ino fari pravico, kerstiti, z’nji- hovo dovolnostjo pa smejo tudi drugi mesniki ino diakoni kerstiti. smo skoz ednega Duha na edno telo kerseni, ino z’ ednim Duhom napojeni. I. Kor. XII. 13. j) Tridentinski cirkveni zbor, sed. j. kan. 11. od «a- kramentor obtjinski. 128 Pit. Kaj more tisti, ki kersti, vifinlti? Odg. Tisti, ki kersti, more: 1. Volo imeti, tak kerstiti, kak nam je Jezu* Kristus kerst sporočil. 2. Morepersono, kero kersti, s’ qisto vodo poleti. 3. More zraven polevanja tote besede govo¬ riti : Jas te kerstim v’ imeni Boga Oqeta, ino Sina, ino Svetega Duha. Pit. Kaj more doni«en vijiniti, keri veh' ker- 5en biti? 'Odg. Doraxen, keri xeh k er s en biti, more: 1. Naj potrebnese verne resnice znati ino nje verjeti, k) 2. Poxelenje imeti, da qe Jezu-Kristove cirkve vud biti. 3. Svoje grehe oxaliti. 1} 4. Naprejvzetje imeti ino moqno oheqati, da bode noter do konca kersanski vi vel. ml Pit. k) Jezus k’ zvojim jagrom retje : Pojdite ino vutjte vse narode , ino je kerstite v’ imeni Orjeta , Sina ino Sve¬ tega Duha. Mat, XXVIII. 19. l) Peter jim je rekel: Vijinte pokoro ino vsaki iz vas se daj v’ imeni Jezu-Krista na odpusenje svojih gre¬ hov kerstiti, ino dobili bote dar Svetega Duha. Ap. dj. II. 38. m) Jeli ne znate , da smo vsi , keri smo v’ Jezu - Kristi kerseni, v’ njegovi smerti kerseni ? kajti mi smo ’z njim skos kerst na smert pokopani , naj , ravno kak je Kristus skoz veliqestvo Otjeta od mertvih vstanul, tudi mi v' novemi xiv!enji hodimo. Rim. VI. 3. 4. ") 129 Pit. Kaj obeqajo boteri? Odg. Boteri obeqajo v’ imeni otrokov, kere pri kersti na svoje roke vzemejo, vse spuniti, kaj kerst za duxnost nalaga. Pit. Smo obeqanje bolerov duxni zderxavati? Odg. Obeqanje bolerov smo duxni zderxavati, ino slisi seda obeqanje, kero so boteri pri kersli za nas vqini!i, veqkrat tudi ponavlamo. Pil. Z’ kerimi besedami se kerstno obeqanje zna ponavlati ? Odg. Obeqanjc, kero so boteri pri kersti za nas vqinili, se zna tak ponavlati: Jas verjem na Boga Oqeta, Sina ino Svetega Duha. Jas ver- jera na Jezu-Krista edinorojenega Boxjega Sina, keri je Bog ino qlovek vkup, keri je qloveqji narod skos svojo terplenje ino smert odrešil. Verjem vse, kaj je Bog razodel, kuj Jezus Kristus ino njegovi sveti apostoli vuqijo. ino kaj Katolska cirkva, kere vud si jas biti ino vmreti xeliin, verjeti veleva. Odpovem se is celega serca vragi, njegovi prevzetnosti ino vsim njegovim delam. Odpovem se tudi vsim grehom, lepoti ino vsim zapelavajoqim vukom totega sveta. Pripravlen sem kersans- ko xivlenje skazati. Bog me poterdi v’ mo- jemi naprejvzetji skos svojo veliko milost. Amen. • Pit. Kda se slisi, občqanje, kero pri kersti vqi- nimo, ponavlati? 9 Odg. Občijanje, kero pri kersti vipniino, se slisi ponavlati: iv Kak hitro k’ našemi razami pridemo. 2. Pred svetim sakramentom poterdenja. 3. Na den svojega rojstva. 4. Yeqkrat v’ xivlenji, posebno pred sveto spovedjo ino dosegnenjom svetega Res¬ nega Tela. Pit. Kaj so boteri davni? Odg. Boteri so davni tiste, kere pri kersti na svoje roke vzemejo , za preminoqih ali nemar¬ nih sfar-dv v’ Kersanski veri dobro podvutfitiv §. 2. Od sakramenta poterdenja. Pit. Kaj je poterdenje v’ veri ? Odg. Poterdenje v’ veri je sakrament, v’ keremi se kersen tjlovek skos sveto krizmo ino Boxjo besedo od Svetega Duha v’ milostah poterdi, naj svojo vero stalno spozna, ino po njej vivi. Pit. Kaj sakrament poterdenja v’ nas opravla? Odg. Sakrament poterdenja opravla v’ nas pom- noxavanje posveijetje milosti, n} ino se nam zoseb to podeli, da kersen ijlovek Boxjo vero stalno spozna, ino po njej xivi. Pit. Jeli sakrament poterdenja tudi neizbrislivo znamlo v’ naši duši naredi? ii) Bog pi nas je z’ vami v’ Kristusi poterdil ino po¬ tni zal, on nas j« tudi zapečatil, ino zastavo Duha V’ nase serca dal. JI, Kor. I. 21. i3l Odg. Sakrament poterdenja tudi naredi v’ naši duši neizbrislivo znarnlo, zato se vei{, kak enkrat, tudi ne smemo dati poterditi. Pit. Jeli je poterdenje na zveličanje celo po¬ trebno ? Odg. Poterdenje je k’ zveličanji ne celo potrebno, za svoje milosti volo pa je od tistih le ne za¬ muditi j keri imajo priliko, ga dosegnuti. Pit. Kdo nam strexe sakrament poterdenja? Odg t Sakrament poterdenja nam le »koti strexejd. Piti Kak se moremo pripraviti j naj poterdenje vredno dosegnemo ? Odg. Naj sakrament poterdenja vredno dosegnemo moremo biti ve doraseni, pri razumi j v’ Boxji veri dobro pddvutjeni, xe kerseni, ino skos pokoro tudi lastnih po kersti vqinjenih grehov oqi?enij skoz molitbo ino druge dobre dela pripravlenii Pit. Jeli so tudi pri poterdenji boteri potrebni ? Odg. Tudi pri poterdenji so boteri potrebni. §. 3. Od presvetega Resnega Tela. Pit. Kaj je sakrament presvetega Resnega Tela ? Odg. Sakrament presvetega Resnega Tela je naj svete'si sakrament; on je pravo telo ino prava kerv našega Gospoda Jezu-Krista vu spodobi kruha ino vina. o} O) Kda so v’ noiji jeli , je vzel Jezus kruh j ga blago, slavi! f razlomil ino svojim jogrom dal , rekoij : P * 132 Pit. Zakaj se sakrament presvetega Resnega Tela imenuje naj s vete si ? Odg. Sakrament presvetega Resnega Tela se imenuje naj svetesi, da nikar, kak vsi drugi sakramenti, Tjloveka samo ne posvequje, temoi{ tudi Jezu-Krista, spoqetela vse svetosti, za- popadne. p3 PU. Zakaj se sakrament presvetega Resnega Tela imenuje tudi altarski? Odg. Sakr&ment presvetega Resnega Tela se imenuje altarski sakrament, da se na alt ari pre¬ obernenje zgodi, skos kero Jezus Kristus postane nazoqen. r) Pit. Kda se preobernenje zgodi? Odg. Preobernenje se zgodi, kda mesnik vu sveti mesi kres kruh Kristusove besede: To je mojo telo ; ino kres vino pa besede Kristu¬ sove : To je kupa moje kervi, izreqejo. Pit. Kaj tote od mesnika izgovorjene besede vqinijo ? Odg. Tote od mesnika izgovorjene besede vqi- nijo pa vsegamogoqni Kristusovi voli, daje kruh Vzemte ga, ino jejte, to je mojo teto. Potem je vzel kupo , zahvalil , jo njim dal ino rekel: Pite iz nje vsi; kajti to je moja kerv novega zakona, kera bode se za mnoge na odrešenje grehov prelejla. Mat. XXVI. 26. 27. 18. p) Trid. zbor, sed. 13. kan. 1. r) Mi imamo altir, s’ kerega tabernakelski sluxebnik< ne itnajn motji; da bi jeli, Hobr. XIII. 10, 138 ne veq kruh, temoq telo; mo vino ne veq vino, temoq Jezu - Kristova kerv 5 alipa krušne ino vinske spodobe ostanejo nepremenjene. Pit. Kaj se pod spodobami kruha ino vina ra¬ zumi ? Odg. Pod spodobami kruha ino vina se razumi vse to, kaj nam od zvuna na presvetemi Res- nemi Teli v’pogled padne, najmreq, lice, far- ba, vkus, duh kruha ino vina, kaj vse nepre- menjeno ostane, qi ravno je pod totimi spodo¬ bami ne veq kruh ino vino, temoq resniqno telo ino resniqna kerv Jezu - Krista nazoqno. Pit. Kak je Jezus Kristus pod krušnimi spodo¬ bami nazoqen? Odg. Pod krušnimi spodobami je vivo telo Jezu- Krista, zato tudi njegova kerv ino duša na- zoqna. Pit. Kak je Jezus pod vinskimi spodobami na- zoqen ? Odg. Pod vinskimi spodobami je ne le kerv, te- moq tudi telo Jezu-Krista; on je pod vsako spodobo ino pod vsakim, tudi naj mensim delom kruha ino vina ves, kak Bog ino qlovek nazoqen. Pit. Kaj se is tega vuqimo? Odg. Is tega se vuqimo: 1. Da je Jezus Kristus v’ presvetemi Res- nemi Teli moliti. 2. Da vsaki, keri sakrament presvetega Resne¬ ga Tela, tudi le pod edno spodobo, ali tudi le v’ naj mensemi deli hostie dobi, celega 134 Jezu - Krista, to je, tak dobro njegovo telo, kak tudi njegovo kerv dosegne. 3. Da Jezus Kristus tak dugo, kak dugo so spodobe ne zevxite, med njimi vsikdar na¬ zori e n ostane. Pit. Kda nam je Jezus Kristus presveto llesno Telo naročil ? Odg, Jezus Kristus nam je presveto Resno Telo naročil: kda je z’ svojimi jogri vuzemsko jagne jel. Pit. Zakaj nam je Jezus Kristus presveto Res¬ no Telo naroijil? Odg, Jezus Kristus nam je presveto Resno Telo narotpl : 1. Na opomin svojega terplenja ino smerti. s) 2, Naj bi duše vernikov k’ veijnemi xivlenji hranil, s} Pit. Smo duxni presveto Respo Telo dosegnuti? Odg. Presveto Resno Telo dosegnuti smo duxni, da nam je Jezus Kristus moijno zapovedal, s) Ta ijinte na moj opomin. Luk. XXII. 19. Keliko kolikrat bole toti kruh jeli, ino toto kupo pili, bote Gospodovo smert oznanuvali, dokelitj ne pride. I. Iyor. XI. 26, s) Jezus reije : Resnično, resnično vam povem, t{i mesa ijlovetjjega Sina ne bote jeli, ino njegove kervi ne pi¬ li , xivlenja v’sebi ne hote imeli. Kdo pa mojo meso je , ino mojo kerv pije, tisti ima reqno xivlenje, ino jas bpm ga na sodni den pa zbudil. Joan. VI. 54.55. 185 ino ga zato nam naroqil, naj bi nas k’ veqne- mi xtvlenji hranil. , ;ii Pit. Kda srno po cirkveni zapovedi duxni pres¬ veto Resno Telo dosegnuti? Odg. Po cirkveni zapovedi smo pod smertnim grehom duxni, presveto Resno Teto vsako leto naj men je enkrat, ino to ob vuzeniskemi qasi desegnuti. Pit. Se slini toti sveti sakrament tudi inda do¬ segnuti ? Odg. Toti sveti sakrament se slisi tudi inda, naj ili¬ rcu vu smertni nevarnosti ino vu drugih pri¬ likah dosegnuti, da je strosek k’ veijnemi zve¬ čanji , ino cirkva xeli, naj bi ga njeni ver¬ niki v’ leti veqkrat dosegnuli, da je duhovna hrana ino dnsni strosek. Pit. Kdo zna naj bole razloqiti, kda bi otroki xe smeli presveto Resno Telo dosegnuti? Odg. Kda bi otroki xe smeli presveto Resno Telo dosegnuti, nikdo bole dobro ne zna raz- loqiti, kak starsi ino spovedniki, keri gaj bole vejo ino spoznajo, jeli so otroki za to xe za- dosta podvuqeni ino pripravi eni. Pit. Kake milosti skoz vredno dosegnenje pre¬ svetega Resnega Tela dobimo ? Odg. Milosti, kere skoz vredno dosegnenje pres¬ vetega Resnega Tela dobimo, so tote : 1. Se v’ nas pqsveqeqa milost samo ne zder- xava; temoq tudi pomno,xava. 136 2. Se tisti, ki presveto Ilesno Telo vredno dosegnejo, s’ Kristusom zedinijo, z J 5. Se skos presveto Resno Telo vsih men- sih grehov rešimo. 4. Se naša duša pridoiph hudob ohrani, o. Se hudo poxelenje v’ nas pomensa ino zakoni[a. 6. Se nam odpre vustop k’ veijnemi xivlenji. Pit. Kdo vernikom strexe presveto Resno Telo? Odg. Presveto Resno Telo vernikom strexejo mes- niki; kajti oni so po redi pravi strexniki. xj a. O d pripravlenja k’ vrednemi doseg¬ li e n j i presvetega Resnega Tel a. Pit. Kak se k’ dosegnenji presvetega Resnega Tela moremo pripraviti ? Odg. K’ dosegnenji presvetega Resnega Tela.se moremo prav ino dobro pripraviti, tj Pil. Ivelikotero je pripravlenje k’ dosegnenji pres¬ vetega Resnega Tela? Odg. Pripravlenje k’ dosegnenji presvetega Res¬ nega Tela je dvojno : edno dojde dušo , drugo pa telo, O Kdo mojfl meso je , ino mojo ker,v pije, tisti ostane v’ meni, itjo jas v’ njemi. Joan. VI. x) Kristus jim je povelel; To ifinte ria moj opomin. Luk. xiti. t) Tlovek se naj sitirf-skinVavat ino. te naj od totega kruha je, ino iz foto kupe pije, I. Kor. XI. *8. i .‘17 Pit. V’ ifemi obstoji pripravienje duše? Odg. Pripravienje duše obstoji v’ ijistosii vesti ino poboxnosti serca. Pit. Kaj se veli ipsto vest imeti? Odg. 'listo vest imeti se veli, naj menje brez vsih velikih grehov biti, to je, se v’ stani po- sveqei[e milosti znajti. Pit. Kaj tisti vijini, keri v’ velikemi grehi pre¬ sveto Resno Telo dosegne? Odg. Tisti, keri vedoq, da je velikega greha kriv, presveto Resno Telo dosegne, vqini no¬ vi veliki greh. tak se svoje sodbe ino svojega pogublenja naje, ino Jezu -Kristovega Tela ino kervi kriv postane, u} Pit. Kaj je vriniti, qi se pred dosegnenjom pre¬ svetega Resnega Tela, velikega greha krivi znajdemo ? Odg. r Ji se pred dosegnenjom presvetega Res¬ nega Tela velikega greha krivi znajdemo , ga moremo is serca osaliti, ga sercovestno spo¬ vedati, ino šele po doblenemimesneini grehov- odpovedanji presveto Resno Telo dosegnnti. Prt. V’ ifemi obstoji senjna poboxnost? Odg. Serqna poboxnost obstoji: u) Kdo bode toti kruh , ati foto kupo nevredno jel ino pil, bode na gospodovemi teli ino kervi kriv postal, kajti kdo nevredno je ino pije, tisti je ino p j je sebi samemi sodbo, da Gospodovega tela h e rAilofji. I, Kor.'Xi.%irV8.' 11! 138 1. V’ obudenji vere, vupauja ino lubavi, 2. V’ molitbi presvetega Resnega Tela. 3. V’ hvalneini opomini Jezu-Kristove smerti, na kere ponavlanje nam je toti sakrament naroqen ino na vxivanje zapovedan. 4. V’ ponixnosti ino obudenji drugih Kersanskih kreposti, posebno pa v’lubavi proti blixnemi. Pit. Kak se xe vei(er prejdoi[ imano pripraviti na dosegnenje presvetega Resnega Tela? Odg. Veijcr prejdoi[ se imamo s’ molitbo, s 5 pre- mislavanjom ino branjom duhovnih knig ino s’ odderxavanjom nedopusenega veselja pripraviti. Pit. Kaj imamo na našemi teli na vredno doseg¬ nenje presvetega Resnega Tela vriniti? Odg. Na vredno dosegnenje presvetega Resne¬ ga Tela imaino na našemi teli: 1. Od polnoip prejdoij na teše biti. 2. V’ postenemi oblaipli priti, ino se z' naj vekso dostojnostjo k’ Boxji mizi nablixati- b. Od tega, kaj je pri dobivanji pre¬ svetega Resnega Tela vriniti. Pit. Kaj je vriniti, kda se pred zavxivanjom Konfiteor moli? Odg. Kda se pred zavxivanjom Konfiteor moli se moremo enkrat oxalenje nad grehi obuditi. Pit. Kaj je vijiniti, kda mesnik lustvi presveto Resno Telo kaxejo ? Odg. Kda mesnik lustvi presveto Resno Telo kaxejo, moremo ono s’ ponixnostjo moliti, se 139 na persa biti ino govoriti: Gospod! ne sem vre¬ den, da mi pod streho stopis, temoq reiji le besedo, ino zdrava bode moja duša. Pil. Kaj imamo vtjintti, kda nam mesnik presveto Resno Telo xe dati ip?jo? Odg. Kda nain mesnik xe qejo presveto Resno Telo dati, moremo pošteno vusta odpreti, je¬ zik na spodno vustnico djati, molitne knige pod vusta derxati, se svete hostje dostojno za- vxiti, ne pa xvekati, s’ zobmi jesti, s’ perstmi prejimati ali izplunuti. c. Od tega, kaj je po zavxivanji vqi ni ti. Pit. Kaj je po zavxivanji vtjiniti ? Odg. Po zavxivanji moremo: 1. Jez o-Kristi za nezkompmo milost hvaliti, kero nam je skos to skazal, da se je po- nixal, k’ nam priti. 2. Ga v’ ponixnosti moliti. 3. Se jemi priporočiti. 4. Ga prositi, naj qe s’ svojo milostjo pre- veno pri nas ostati. 5. Vero, vupanje ino lubav obuditi, ino vse dobre naprejvzetja ponoviti. 6. Njemi vse nase dušne ino telne sile ino potrebe naprejnasati. Pit. Kaj moremo na tisti den, kda presveto Res¬ no Telo dosegnemo, posebno vtjiniti ? 140 Odg, Na tisti den. kda presveto Resno Telo do~ segnemo, moremo posebno, 1. Vso nemarnost odstaviti, ino qas z’ opra- vilom dobrih del, z’ branjom duhovnih knig ino s’ pobovnimi mislami prextvati, 2. V’ cirkvo iti ino s’ posebno poboxnostjo moliti. 3. Se posvetnega velikega veselja, keliko mogoqe, ogibati. §. 4. Od sakramenta pokore. Od tega, kaj je od pokore občinski znati p o tre b no. Pit. Kaj je pokora. Odg. Pokora je sakrament, vu keremi od ško¬ fa postavlen mesnik namesto Boga grešniki po kersti vrinjene grehe odpustijo, qi se jihxalost- no ino popuno spove, ino inoi[no volo ima, se pobolsati ino pravo pokoro delati, v) Pit. Keri mesniki se imenujejo postavleni mes-. niki ? Odg. Postavleni mesniki se imenujejo tisti, keri od svojega škofa imajo oblast, nam v’ spovedi grehe odpusati. v) Jezus je na svoje jogte dehnut ino jim rekel : Doseg, nite Svetega Duha: kertra bote grehe odpustili, tistim bodo odpuveni ; kerim pa je bote zaderxali, tistim bodo zaderxani. Joan. XX. 22. 23. 141 Pit. Kori grehi se nam v sakramenti pokore od¬ pustijo ? Odq. V’ sakramenti pokore se nam vsi po kersti vqinjeni grehi odpustijo, iji ravno so kak koli veliki, ij) Pit. Iverim je sakrament pokore potreben ? Odg. »Sakrament pokore je vsim potreben, keri so se po kersti veliko zagrešili, a} Pit. Kaj skos sakrament pokore dosegnemo ? Odg. Skos sakrament pokore dosegnemo; 1. Oclpovedanje grehov. 2. Odpusenje veqae kastige. H. Boxjo milost. 4. Mir vesti. Pil. Kaj se veli pravo pokoro delati? Odg. Pravo pokoro delati se veli, se nazaj k’ Bogi obernuti, od kerega smo se skoz grehe lomili, b^ svoje grehe odstaviti, resnično oxali- ti, se jih spovedati, ino za nje zadosta vrpniti. tj) Vsi grehi ino liletbe bodo se ludem odpustile. [Mat. XXII. 31. a) rji se naših grehov spovemo, te je on zvesti ino pra¬ vilen nam nase grehe odpustiti , ino nas od naših krivic očistiti. I. Joan. I. 9. Kerim bote grehe od¬ pustili , tim so odpuseni , kerim pa hote je zaderxa- li , tim bodo zaderxani. Joan. XX. 23. h) Obernite se pa k’ meni , vi odločeni otroki , ino jas hom vas vašega odpadnenja ozdravil. Glej , mi pri- demo k’ tebi ; kajti ti si nas Gospod ino Bog. Jerem. III. 22. Spovej se tvojega htidoqinenja , da si se nad Gospodom tvojim Bogom pregrešil. Jerem. I. j3, 142 Pit. Keliko delov je k’ sakramenti pokore potrebno ? Odg. K’ sakramenti pokore je pet delov potrebno, Toti so: 1. Premislavanje vesti. 2. Oxalenje grehov. 3. Naprejvzetje pobolsanja, 4. Spoved. 5. Zadostaijinenje. a. Od premislavanja vesti. Pil. Kaj se veli, vest premislavati? Odg. Vest premislavati se veli, se v’ mislall izpitavati, kaj smo od zadne spovedi, ali od qasa, kda smo greh zabeli spoznati, pregrešili. Pit. Kaj imamo pri premislavanji vesti naj per- viq vqiniti? Odg. Pri premislavanji vesti imamo naj pervitj Svetega Duha nazavati, naj bi nas razsvetil ino nam vedoq dal, kaj inO kak smo se pre-» grešili, c) Pit. Kaj nam je potem Vqiniti? Odg. Potem moremo pomisliti ; Obqinski, 1. Jeli smo se ne z’ mislami, xelami, bese¬ dami ali tudi celo z’ delami pregrešili. c) Ti o Gospodi das mojemi svetili ltnj, o moj Bog J razsveti mojo temo. Psalm. XVII. 29, Pojdite k’ uje¬ mi, ino osvetleni bote , ino vase obliijja ne bodo na sramoto postale. Psalm, XXXIII, 6. 143 2. Tudi se moremo opomenuti, kake xmetne grehe ino keliko njih smo vrinili. 3. Imamo v' pamet vzeti prilike, kere greh veijkrat silno poveksajo, ali premenijo. Posebno, 1. Jeli smo se nc krez deset Boxjih, ali tudi kres pet cirkvenih zapovedi pregrešili. 2. Jeli smo ne sedem glavnih grehov, sest grehov proti Svetemi Duhi, s tir eh v’ nebo kriqeqih grehov, ali tudi luckih, alipa last¬ nih grehov krivi. 3. Jeli smo proti blixnemi milostne duxnosti ino druge dobrote, kere smo duxni ijiniti spunili, ali popustili. 4. Jeli smo se po duxnosti našega stana zaderxali. 5. Jeli smo zadno spoved zvesto opravili. Pit. Na kaj je pri premislavanji hudih misli paz- ko imeti ? Odg. Pri premislavanji hudih misli moremo paz- ko imeti, jeli smo na njih radovolno dopad- nenje imeli. Pil. Na kaj imamo pri premislavanji hudih xel pazko imeti? Odg. Pri premislavanji hudih xel imamo pazko imeti, jeli smo v’ nje dovolili, qi ravno so se v’ delah ne spunile. Pil. Kak se pii piemislav aup \ esti znamo na broj velikih grehov opomenuti ? Odg. Pri premislavanji vesti se na broj velikih 144 grehov znamo opotnenuti, qi pomislimo, jeli seje greh vsaki den, tj eden, ali mesec zgo¬ dil , ino kolikokrat v’ ednenii dnevi. tjedni, ali mesci. Pit. Kako skerb moremo pri premislavanji vesti skazati ? Odg. Pri premislavanji vesti moremo ravno tak veliko ino se vekso skerb skazati, kak pri vsa- keini drugemi naj imenitnesemi opravili; kajti premislavanje vesti je opravilo na zveličanje nase duše. Pit. Keri morejo pri premislavanji vesti posebno skerbni biti? Odg. Pri premislavanji vesti morejo tisti posdbno skerbni biti, keri- so se xe večkrat nemarno spovedavali, ali vest malokda premislavajo. Pit. Zakaj je nemarnost pri premislavanji vesti veliki greh ? Odg. Nemarnost pri premislavanji vesti je zato veliki greh, da se skos to v’ nevarnost podamo, eden ali drugi veliki greh pozabiti; to se naj berxej zgodi osobam, kere malokda idejo k’ spovedi. b. Od oxalenja grehov. Pit. Kaj je oxalenje grehov ? Odg. Oxalenje grehov je gerdost nad grehi vise vsega zlega, ino znotrenja xalost nad razxa- ienjom Boga, z’ močnim naprejvzetjom, Jloga ne vetj razxaliti. Pit. Pit. Kako more biti ovalenje grehov ? Odg. Ovalenje grehov more biti: 1. zn o trenj o, 2. prenaravno, 3. vise vsega, ino 4. okuinsko. Pit. Kda je ovaienje grehov znotrenjo? Odg. Oxalenje grehov je zootrenjo, xji je ne sa¬ mo vu vustah, temox[ tudi vu serci, najmreif, i[i se grešnik ne toxi samo z’ besedami žalost¬ no, temoq tji je tudi znotra vu serci na xalost genjen. d) Pii. Kda je ovalenje grehov prenaravno? Odg. Ovalenje grehov je prenaravno, ip je greš¬ nik skos milost Svetega Duha ino skos prena- ravne zrokena xalost genjen. e} Pit. Kda je ovalenje grehov le naravno ? Odg. Ovalenje grehov je le naravno, iji grešnik svoje grehe le za naravnih zrokov voio ©va¬ luje ino odštela , na.priklad, da je ipasao. ne- srdqenppostal, ino vu sramote ino na kvar prišel. Pit. Je •’ samo -naravno: oxalenje grehov xe za- dosta, da hi pri Bogi odpusenje dosegnuii? Odg. Samo naravno ovalenje grehov je ne za- dosta, da hi pri Bogi odpusenje grehov doseg¬ nuii. Pit. Kda je oxalenje grehov vise vsega? d) Bogi dopadliva priporotjitba je pobit dtib ; o Bog! ti pobitega ino ponixnega serca ne bos zanihal. Ps. L . 19. e) Xalost, kera je za Bogom, dela pokoro na stanovit¬ no zvelinanje. II. Kor. VII. 10, 146 Odg. Oxalenje grehov je vise vsega, i|i greš¬ nika vei{ xali, da je Boga razgalil, kak pa. da bi vse na sveti zgubil. Pit. Kda je ovalenje grehov občinsko ? Odg. Oxalenje grehov je obqinsko, qi se na celo vse grehe , niednega izvzetom, razširja. Pit. Kelikotero je prenaravno oxalenje grehov? Odg. Prenaravno oxalenje grehov je dvojno, popuno ino nepopuno. Pit. Kaj je popuno oxalenje grehov ? Odg. Popuno oxalenje grehov je prenaravna xalost ino gerdost nad grehi zato, da smo Boga. naj viseso dobroto, kero krez vse lubimo, razxa- lili, polek tega more moqno naprejvzeije biti, Boga ne veq razxaliti. Pit. Kak se zna popuno oxalenje grehov obuditi ? Odg. Popuno oxalenje grehov se zna tak obu¬ diti : O moj Bog! vsi moji vijinjeni grehi me is celega serca xalostijo, da sem skoz nje tebe, mojega vse lubavi naj vrednesega Boga, naj viseso neskontjano dobroto, kero is serca lubim, razxalil. Moqno si naprej vzcmem, s’ tvojo mi¬ lostjo mojo xivlenje pobolsati, ino rajši vse, celo tudi smert preterpeti, kak pa tebe, mojega Boga , naj viseso dobroto, z’ ednim grehom veq razxaliti. Daj ml pomoif na spunenje totega mo¬ jega naprejvzetja; za to te prosim skoz neskon- qane zasluxbe tvojega Boxjega Sina, našega Gospoda ino odresitela Jezu-Krista. 14T Pit. Kaj moremo vqiniti, qi popuno oxalenje gre¬ hov qemo obuditi? Odg. Hi popuno oxalenje grehov qemo obuditi, moremo: 1. Boga k’ tem’ za njegovo milost prositi, g. Si dobro v’ serce vzeti, kdo je tisti, ke~ rega smo raZxalili. 3. Oxalenje grehov večkrat obuditi. Pit. Kda je qlovek duxen oxalenje grehov obuditi ? Odg. Ilovek je oxalenje grehov obuditi duxen: i. Kda qe keri koli sakrament dosegnuti ino se v’ stani nemilosti znajde, ino ne ima prilike se grehov spovedati, g. Kelikokolikrat je vu smertni nevarnosti. 3. K’ velikemi haski nam je popuno oxalenje grehov vsaki den, posebno pred spanjom, obuditi. Pit. Kaj nam hasni obudenje popunega oxalenja grehov ? Odg. Obudenje popunega oxalenja grehov pri¬ pravi odpusenje vsih grehov tistim, keri ne ima¬ jo prilike, temoq samo moqno volo, kak hitro mogoqe, se grehov spovedati. Pit. Kaj je nepopuno oxalenje grehov? Odg. Nepopuno oxalenje grehov je prenaravna xalost ino gerdost nad grehi, ali za tega volo, da je greh na sebi gerdi, alipa za tega volo, da se nam skoz, grehe nebesa zgubijo ino si veqne kastige v’ pekli pripravimo : polek tega more moqno naprejvzetje biti, Boga neveq razxaliti. 10 » 148 Pit. Kak more grelnik, kori nepopuno oxalenje grehov obudi, odpusenje grehov vupati? Odg. Grešnik, keri nepopuno oxaienje grehov obudi, more skoz zasluxbe Jezu -Krista odpu¬ senje svojih grehov vupati, ino Boga, kak spo- ijetela vse pravice ino svojega lastnega opra¬ vičenja lubiti zaijeti. Pit. Kak se zna nepopuno oxalenje grehov obuditi ? Odg. Nepopuno oxalenje grehov se zna tak obuditi: O moj Bog! xal mi je is celega serca, da sem tebe razxalil. Jas moje grehe sercovestno odstavim ino is serca sovraxim xe za njihove gerdosti volo, tudi pa se zato, da sem skoz nje nebo zgubil ino pekel zasluxil; ino ravno kak m oijno grehe zovraxim ino odstavlam, ravno tak moipio luhim jas pravico ino tebe, o moj Bog, keri si istok ino spoqetel vse pravice. Jas vupam od tvoje neskomjane milostivnosti skoz zasluxbe Jesu-Krista mojega odresitela odpu¬ senje mojih vrinjenih grehov, ino si moijno na¬ prej vzemem, s’ 'tvojo pomočjo odzdaj ne veij grešiti. Pil. Jeli skoz nepopuno oxaleiije grehov doseg- nemo odpusenje? Odg. Skoz nepopuno oxalenje grehov dosegnemo vu spovedi ino s’ spovedjo odpusenje grehov. Pit. Kero oxalenje grehov se moremo vseli obu¬ diti posebno skerbefi? 149 Odg. Moremo se skerbeti, vseli posebno le po- puno oxalenje grehov obuditi. c. O d n a p r e j v z e tj a p o b o 1 s a n j a. Pd. Kaj je naprejvzelje pobolsanja? Odg. Naprejvzetje pobolsanja je sercovestna vola, svojo xivlenje pobolsati, ino ne veq grešiti, f) Pil. K’ qeml more tisti pripravlen biti, keri ima sercovestno volo se pobolsati? Odg• Tisti, keri ima sercovestno volo, se po¬ bolsati, more pripravlen biti: 1. Vse grehe ino tudi naj blivese prilike ino nevarnosti k’ grehi odstaviti. 2. Vsemi, kaj ga na greh vabi, se proti postaviti, ino vse na obderxanje Boxje milosti potrebne pombqi prejeti. 3. Lučko blago nazaj dati, pohujšanje, kero je skoz greh napravil, ino kvar, kerega je blixnemi na njegovemi postenji, ali na njegovih reqah, alipa kak koli naqi nare¬ dil, pa na dobro obernuti. 4. Vsira sovražnikom ino neprtjalelom is serca odpustiti. 5. Vsq duxnosti svojega stana zvesto spumli. Pil. Kak zna grešnik k’ moqnemi naprejvžetji pobolsanja priti? f) Kak pa Bi pii , ki smo enkrat' grehi odpomeili . v’ njerni pa xiveli ? Rim, VI. ». 150 Odg. Grešnik zna k’ moqncmi naprejvzdtji po- bolsanja priti: 1. 41 k’ tern’ Boga za njegovo milost prosi. 2. 41 veqkrat vrednost ino hasek Boxje mi¬ losti, kera je vise vsih qasnih dobrot, ino protivno tudi kvar vsakega, celo tudi naj mensega greha, moqno vu serce vzeme, keri kvar je za dušo veksi, kak vse, kaj je qasnozlega, d. Od spovedi grehov? Pit. Kaj je spoved grehov? Odg. Spoved grehov je sercovestno spoznanje , g) skos kero se grešnik pred na spovedavanje redno postavlenim mesnikom svojih vrinjenih grehov toxi, naj bi odpovedanje dobil. Pit. Kaka more spoved biti? Odg, Spoved more biti: 1. ponixna, 8. popuna. Pit. Kda je spoved ponixna ? Odg. Spoved jc ponixna, i[i se grešnik s’ pra¬ vo xalostjo ino z’ veliko sramoto sam nad sobo pred spovednikom toxi, vso nepotrebno isgo- varjanje popusti, ino se spovednikovemi izre- qenji tak podverxe, kak se krivec izreqenji svojega sodja podverxti more. Pit. Kda je spoved popuna ? g) Ui se naših grehov spovemo , te je Bog zvesti ino pravilen, nam nase grehe odpustiti, ino nas vse kri¬ vice očistiti. I. Joan. I. 9. 151 Odg. Spoved je popuna, qi «c grešnik vsili svojih se nespovedanih grehov pred spovedni¬ kom zvesto, sercovestno ino brez vsega zata- jenja toxi, tak, kak se je po skerbnerai pre- inislavanji vesti krivec spoznal. Pii. Kda je spoved zvesta,. sercovestna ino brez zatajenja ? Odg. Spoved je zvesta, sercovestna ino brez zatajenja: 1. 'it grešnik tak dobro broj vsih velikih gre¬ hov, niednega zatajom, kak tudi prilike, kere greh ali silno poveksajo, ali preme- nijo, resniijno vedoq da; le ne sme per- sone, s’ kero se je pregrešil, po imeni ovaditi, ino more pazko imeti, da nikaj ne reqe, kaj bi blixnemi na postenji škodilo. 2. 'Ti on to, kaj je od njegovih grehov res- niqno, kakresniqno, ino kaj je neresniqno, kak neresniqno vedoq dava. Pii. Kaka je spoved, v’ keri gesnik s’ strahom ali sramoto veliki greh zataji? Odg. Spoved, v’ keri grešnik veliki greh s’ strahom ali sramoto zataji, je ne le samo za- vcrxena, temoq taki grešnik se novi veliki greh vqini, skos kerega sakrament pokore odsveti. Pii. Kaj more grešnik, keri je sam rad vn spo¬ vedi greh zatajil, vqiniti ? Odg. Grešnik, keri je v’ spovedi sam rad greh zatajil, se v’ pridoqi spovedi ne sme samo za- i 52 tajenega greha spovedati. temoi} on se more tudi potoviti: 1. Vu kelihih spovedali je toti greh zatajil. 2 . More on tak dobro vse spovedi, kere je po zatajenemi grehi opravil, ino vu kerih se je velikih grehov spovedoval , kak tudi tisto spoved, v’ keri je svoj veliki greh zatajil, popuno ponoviti ino povedati, jeli se je v’ taki spovedi tudi velikih grehov spovedaval. 8. On se more spovedati, jeli, ino keliko- krat je v’ takemi stani presveto Ilesno Telo dosegnul, ino jeli se je to tudi ob Vuzeiuskemi qasi zgodilo. 4. On more povedati, jeli je tudi druge svete sakramente v’ totemi stani dosegnul. Pil. Kaj ima grešnik vriniti, keri je v’ spovedi veliki greh nevedoi} ali spozabili zatajil? Odg. Grešnik, keri je v’ spovedi veliki greh ne- vedoq ali spozabil} zatajil, more zatajen greli v’ naj blixesi spovedi vedoi} dati, rji se je to ne xe k’ ipisi po spovedi ino se pred zavxi- vanjom zgoditi zmoglo. Pit. Jeli imamo zrok, da bi nas vu spovedi srain bilo, ali se boj ali? Odg. Da bi nas vu spovedi sram bilo, ali se spevedavati bojali, ne imamo nikakega z rok a: 1. Da nas je ne sram bilo, pred Bogom, keri vse vidi, grešiti, ino da smo se ne bojali, od njega veijno pogubleni biti. 153 2. Da je bole, se svojih grehov skrivno spo¬ vedniki spovedati, kak pa v’ grehi nemir¬ no x'iveti, nezveliqano vmreti, ino narodni den za tega volo pred celim svetom na sramoto postati. 3. Da so si spovedniki svojih lastnih slabosti vedni, ino zato duxni grešnika pomiluvati. 4. Da so spovedniki pod velikim grehom ino naj ostresimi qasnimi ino veijnimi kaštigami duxni, vse, kaj se jim spove, zamuijati. Pil. S’ kakimi besedami se grešnik vu spovedi more spovedavati? Odg. Grešnik se more vu spovedi vsikdar: 1. Razumetno ino keliko mogoi[e z’poštenimi besedami spovedavati. 2. More on tak glasno govoriti, da ga samo spoA r ednik, ne pa okoli - stojeqi ijujejo. Pil. Smo duxni se tudi malih grehov spovedavati ? Odg; Malih grehov smo se spovedati ne ravno duxhi; dobro ino jako kasnovitno pa le je, qi se tudi malih grehov spovedavamo. Pil. Smo duxni vepkrat k’ spovedi iti? Odg. Duxni smo večkrat k’ spovedi iti: 1. Da veqkrat grešimo , ino da je nevarno , sprijaznenje z’ Bogom dugo odnašati. 2. Da nas večkratna spoved prednevarnostami ino prilikami k’ grehi brani, ino dušo v’ milosti moqno dela. 3. Da vetjkratna spoved ni sto st ino lubcz- nivost vesti jako povišava, 154 Pit. Kda so otroki dnxni k’ spovedi iti? Odg. Otroki so duxni k’ spovedi iti, kda xe imajo razum ino dobro od hudega loijiti znajo. Pit. Kaj je vqiniti prejdoi{, kak se naših grehov spovedavati zaqnemo ? Odg. Prejdoq kak se naših grehov spovedavati zaqnemo, moremo pred spovednikom poklek- nuti, se prekrixati ino reqti: V’ imeni Boga "f Oqeta, ino -j* Sina, ino Svetega 'J* Duha. Amen. Gospod Bog bodi v’ inojemi serci ino v’ mo¬ jih vustah, da se naj vredno ino dostojno vsili mojih grehov spovem. Jas nevolen grešnik se spovem vsegamogoq- nemi Bogi, blaxeni Divici Marii njegovi materi, vsini svetnikom ino vam Boxjemi namestniki, da sem od zadne spovedi, kera je bila ob (Tuzmi} dostakrat grešil z’ mislami, xelami, besedami, delami, popusanjom, posebno p;i se spovem, da sem totih grehov kriv :- Pit. Kaj imamo nato vqiniti? Odg. Nato se s’ poštenimi 'besedami, ne pretiho, ne preglasno, vsih naših grehov spovedavamo, po redi, kak smo se njih pri premislavanji vesti krivi znajsli. Pit. Kda se xe vsih grehov spovemo, kak tč spoved sklenemo? Odg. Kda se xe vsih grehov spovemo, tč spoved tak sklenemo: O moj Bog! vsi moji znani ino neznani, 155 lastni ino lučki skoz me 5 doperneseni grehi me valostijo is celega serca, da sem tebe, mojo naj vekso dobroto razxalil. Naprej si vzemem, odzdaj se pobolsati, ino nikoli veq grešiti. Pro¬ sim za grehov odpusenje ino pokoro. Pit. Kaj se je po sklenenji spovedi pri spoved¬ niki vqiniti? Odg. Po sklenenji spovedi moremo spovednika poslušati, si njihove navuke dobro zapomniti, ino kda od njih krez nas krix narediti vidimo, se prekrivati ino naloxene pokore molit ali opravlat iti. e. Od zadostaqinenja. Pit. Kaj se skoz zadostaipuenje razumi? Odg. Skoz zadostaqinenje, kero je k’ svetemi sakramenti pokore potrebno, se razumijo tiste dela, kere se od spovednika grešniki na poko¬ ro za spovedane grehe naloxijo. Pit. Zakaj se nam za spovedane grehe pokor¬ ne dela nalagajo ? Odg. Za spovedane grehe se nam pokorne de¬ la nalagajo: 1. Naj se Bogi za ovale, kere smo njemi skoz grehe vqinili, neka zastava opravi. 2. Naj grešnik skos pokorne dela grehe na sebi samemi pokara. 3. Naj bi grešnik drugokrat bol pazko imel, ino se ne veq tak lehkomisleq zagrešil. Pit. Jeli zmore qlovek ovalenemi Bogi iz last¬ ne moui zadosta vuiniti? Odg. Grešnik za svoje, grehe ovalenemi Bogi iiikak ne zmore iz lastne moqi zadosta vqiniti; kajti qlo(veqjo zadostaqiuenje se ovalenji neskon- qanega Bovjega veliqestva nikoli ne zmore ed- naqiti; dobijo pa. pokorne dela, kere nam mes- niki po spovedi nalagajo, ino tudi tiste,dela, kere sercovalosten grešnik sam radovolno opravla, od neskonqanega zadostaqinenja Jezu- Krista svojo vrednost. Pit. So grešniki davni.za grehe zadosta qiniti ? Odg. Grešniki so , da je Jezus Krisjus za nase grelie zadosta vqinil, se tudi sami duxni za¬ dosta qiniti: 1. Da se tisti, keri Kristusovega zadostaqi~ nenja vredni postati qejo, sami truditi mo¬ rejo teliko', keliko jim je mogoqe, za svoje grehe zadosta ijiniti, naj bi ovale*ji kere so Bogi vijinili, pa dobro naredili. 2. Da Bog grešnike, kerim dug grebov od¬ pusti, ino veqne kastige pozabi , tudi veq- krat xe qasno kastiga. Pil. Je zadostaqinenje k’ sakvamenti pokore potrebno ? Odg. Zadostaqinenje je k’ sakramenti pokore tak potrebno, da je sakrament pokore, zvun, kde je nemogoqe, brez njega nepopun. Pit. Kaj se nam za pokoro nalaga? Ogd. Za pokoro se nam nalaga molitba, post. milodar, tudi druge pokorne dela, kak se veli¬ kim grehom dostojno primerijo. P H. Kak moreni# naloxene pokorne dela opravlati ? Odg. Naloxene pokorne dela moremo opravlati: 1. S’i ponixnim sercom. 2. Zvesto, kak so nam nalesene. S. Brez odnašanja, kak hitro je mogoije. Pit. Zakaj smo duxni tudi skoz druge dobre dela za nase grehe zadosta qiniti? Odg. Duxni smo za nase grehe skoz druge dobre dela zadosta ijiniti zato: 1 .>'.Da spovedniki za nase slabosti volo, ali iz dragih pravitjirih zrokov grešnikom vsikdar ne naloxijo celo .primer jenih kastig, ino se zato grešniki na pokaranje dosta ijiniti ostane. 2. Da. smo po-Kristosoveim povelenji duxni. vredni sad pokore dopernasati. h} Pil. K dre so tiste dela v s- kerimi zvun naloxene pokore za grehe zadjrista ijiniti znamo ? Odg. Dela , s’ kerimi Bogi za nase grehe zvun naSdxene'pokore zadosta ijiniti znamo;. so po¬ sebno tote: ' i. 1. MoKtba , post ino miledari. 2. Druge dobre dela, kere na toti konec opravlamo. 3. Texave ino nevdle, kere krez nas pri¬ dejo, iji nje s’ poterplenjam ino v' dahi pokore prenašamo. 4. Tudi od cirkve postavleni odpuski so prilike, za grehe ino Tjašah kastige zadosta ijiniti. iSS Od odpuskov. Pit. Kaj so odpuski. Odg. Odpuski so odpusenja jasnih kastig, kero bi mi po odpusenemi dugi naših grehov v’ nazoipiemi xivlenji, ali po smerti terpeti irndli. Pit. Kaj morejo Katolski Kristjani od odpuskov verjeti? Odg. Katoliki Kristjani morejo od odpuskov verjeti: 1. Da prava cirkva od Jezu-Krista ima ob¬ last, odpuske davati. 2. Da nam je jako hasnovitno od cirkve dane odpuske dobiti. Pit. Kdo ima oblast odpuske davati? Odg. Le Rimski papex ima oblast vu celi cirk- vi odpuske davati. Škofi pa imajo oblast, vu svojih skofiah, alipa le po stalnih od cirkve izrečenih zapovedah odpuske davati. Pit. Kelikoteri so odpuski? Odg. Odpuski so dvojni; popuni ino nepopuni. Pit. Kaj so popuni odpuski? Odg. Popuni odpuski so odpusenja vsih qasnih kastig, kero je grešnik zasluxil. Pit. Kaj so nepopuni odpuski? Odg. Nepopuni odpuski so, skoz kere se nam qasne kastige ne odpustijo celo. Pit. Na keliko qasa se nam nepopuni odpuski davajo ? Odg. Nepopuni odpuski se nam na štirideset dnevov, ino tudi na edno ali veq let davajo. 159 Pit. Na qemi obstajajo odpusti? Odg. Odpuski obstajajo na veliki dobroti sveta cirkve, to je v’ neskončnih zassluxbah Jezu- Krista, vu zasluxbah naj q is teše I) j vice Marie, ino drugih svetnikov, kere nam cirkva pri da- vanji odpuskov prilaga. Pit. Jeli nas cirkva pri danji odpuskov celo od¬ pove od duxnosti, za grehe zadosta qiniti? Odg. Cirkva nas pri danji odpuskov ne odpove celo od duxnosti, za grehe zadosta i|initi; ona le qe: 1. V’ nas duha pokore obuditi ino nasomarlivost plaqati, s’ kero pokorne dela opravlamo. 2. Nasi slabosti ino nepremoxenji na pomoq pri¬ ti , kere nas veqkrat zvun moqi postavita, Bogi tak zadosta vqiniti, kak bi mogli. Pit. Kaj je na doblenje odpuskov potrebno ? Odg. Na doblenje odpuskov je potrebno: 1. Da smo naj vu stani milosti. 2. Da naj to, kaj smo qinitiduxni, tudiqinimo. Pit. Kaki odpuski so odpuski Jubilejskega leta? Odg. Odpuski Jubilejskega leta so popuni odpus¬ ki, kere Rimski papex vu posebnih prilikah ino qasih s' posebnimi prednostami ino posta¬ vami dava. §. 5. Od sakramenta posled- nega olja* Pit. Kaj je posledno olje? Odg. Posledno olje je sakrament, vu keremi be- texnik skos pomazanje s’ svetim oljom, ino 180 skoz naprejpisano mesnikovo molitbo, Boxjo milost na zdravje svoje duše ino veijkrat tudi na zdravje svojega tela dobi. i) Pit. Zakaj se toti sakrament imenuje posledno olje? Odg. Toti sakrament se imenuje posledno olje,' da se med vsimi drugimi sakramenti, kere je Gospod nas zveiiqar svoji cirkvi naroqil, po- sledniij dava. Pit. Komi je posledno olje davati? Odg, Posledno olje je nevarnobolenim davati. Pit. Kda je bolenemi posledno olje dati? Odg. Bolenemi je posledno olje dati , kda se se pri popunemi razumi znajde. Pit, Kaj posledno olje v’ nas opravla? Odg. Sveto posledno olje v’ nas opravla: 1. Pomnoxenje zveiiqeqe milosti. 2. Odpusenje malih ino tudi tistih velikih gre¬ hov, kerih se je beiexnik iz nekastiglive pozabnosti ali preslabosti ne spovedal. 8. Oslobodenje od vsega zlega, kaj za gre¬ hom pride. 4. Moq, naj pred hudimi skusavami obstanemo. 5. Po- >) *li je med vami kdo bolen, pobovi cirkvene mejnike k’ sebi; oni naj krez njega molijo, ino ga naj v’Gos- podovemi imeni z’ oljom. pomaxejo. Verna molitba bode bolenemi pomagalaGospod bode ga osvetil , ino iji je v’grehih, bodo.Jemi odpuseni. Jab.V. 14. 15, ' j) 161 5. Poraoij proti strahi pred ldizo iddtfo sinert- jo ino pridoi(o sodbo. 6. Tudi večkrat telno zdravje, qi je najemi zveličanji hasnovitno. Pit. Kak se inore betexnik k’ poslednemi olji pripraviti ? Ogd. Betexnik se more k’ poslednemi olji z' xivo vero , ino moqnim zanesenjom na Boga, ino s’ celim priporoqenjom V’ Boxjo volo pripravi¬ ti, posebno pa se more skoz zvesto spoved vn stan milosti postaviti, ali, tfi se spovedati ne zmore, pravo oxalenje krez svoje grehe,obuditi. Pit. Kelikokrat sme betexnik posledno olje dobiti ? Ogd. Betexnik sme posledno olje dobiti toliko¬ krat , kelikokrat se vu smertni nevarnosti znajde. Pit. Kdo strexe betexnikom sveto posledno olje ? Odg. Svetega posledttega olja ne sme betexni- kom nikdo drugi strexti, kak le meSniki Box- je cirkve, posebno je toto strexenje opravilo farov. Pit. Je posledno olje k’ zveličanji celo potrebno 'i Odg. Posledno olje je k’ zveličanji ravno ne celo potrebno, betexnik pa ga le ne sme Zamuditi dosegnuti, ino to za mnogih milosti volo, kert Z’ njega nadobi. it 162 §, 6 , Od sakramenta mesnega reda. Pit. Kaj je mesni red obqinski ? Odg. Mesni red občinski je sakrament, skos ke- rega se tistim, ki se v’ cirkveno sluxbo spo- roipjo, duhovna oblast ino posebna milost po¬ deli , stalne cirkvene sluxbe na Bosjo qast ino na zveliipanje dus prav ino sveto opravlati. j) Pit. Kaj je mesni red zoseb? Odg. Mesni red zoseb je sakrament, skos kerega se tistim, ki se na mestvo blagoslaviti dajo, oblast naloxi, tak dobro do pravega Jezii- Kristovega Tela, k‘hk tudi do duhovnega siro¬ ta pravovernikov. Pit. V’ nemi obstoji tota oblast mesnega reda? Odg. Tota oblast mesnega reda obstoji v' tein: 1. Da mesniki kruh ino vino vu pravo telo ino kerv našega Gospoda Jezu- Krista preobernejo ino ga nebe shemi Orjoti pri- poraqati znajo. 2. Da vernikom grehe odpustiti ali zader- xati znajo. Pit. Kdo sme mesnike blagoslavlati ? Odg. Mesnike smejo le skob blagoslavlati. Pit. Kak morejo biti pripravleni, keri qejo mes¬ ni red dosegnuti? Odg. Keri qejo mesni red dosegnuti, morejo j) Opomenem te, naj Boxjo milost, ker* je skoz napo- loxenje mojih rok ru tebi , pa zbudi*. II, Tim. I, 6 . 163 biti v’ Boxjih retjah dobro podvaqeni. itjo v’ svojemi xivlenji poboxni. K) Pit. Kaj ineini red opravla? Odg. Mesni red opravla: 1. Pomnoxenje posveijeqe milosti. 2. Posebno milost, skos kero blagOslftvlerii mesniki zadosta moijni postanejo, svoje cirkvene slnxbe prav opraVlati, ino svete sakramente dostojno strexti. 1} ca 3. Mesni red naredi v’ duši blagosIaVlenih neizbrisliVo znamlc, skos kero so od drugih vernikov loqeni, ino lastno le za Boxjo sluxbo postavleni; zato se mesni red ne zmore veq, kak le enkrat vredno ino brez greha dosegnuti. Pit. Je mesni red zosebnim o sobam potreben? Odg. Mesni red je ne zosebnim osobam, temoij celi cirkvi potreben. §,7. Od sakramenta hixnega zakona. Pit. Kaj je hixni zakon ? Odg. Hixni zakon je neloqliva zaves , m j skos kero se dve brezzakonski kersanski persani, mox k) Na nikoga lehko ne pologi rok , ino se ne okrivi luckih grehov. I. Tim. V. 22. l ) Ne zamudi milosti, kera je v’ tebi, ino kera ti j« skos prerotjenje z’ napoloxenjom rok mestva dana. I. Tim. IV. 14. m) Zato sta ne vetj dva, (emozh le edno teto. Kaj je 11 * 164 ino xena, po cirkveni navadi zaroqita, qemi jima Bog skos toti sakrament svojo milost da, naj vu svojemi zakonskemi stani noter do smer- ti poboxna ostaneta, ino svoje otroke kersans- ki redita. Pit. Kak sveti Pavel imenuje hixni zakon? Odg. Sveti Pavel imenuje hixni zakon veliki sa¬ krament v’ Kristusi ino v’ cirkvi, n3 da du¬ hovno zedinenje Kristusa z’ njegovo cirkvo nazoqava. 0 Pit. Zakaj je hixni zakon naroqen? Odg. Hixni zakon je naroqen: 1. Na preveno zderxanje qloveqjega naroda .03 3. Na obqinsko pomoq, kero imata med sobo , ino eden proti drugemi. p 3 3. Za branilo proti nedopusenim mesnim xe- lam. r 3 Pit. K’ qemi je bixni zakon potreben ? Odg. Hixni zakon je obqinski na preveno zder- xanje qloveqjega naroda potreben; ne pa za Bog spajdasil, lega qlovek naj ne razl6qi. Mat. XXX. 6. n) To je veliki sakrament, jas pa reqem v’ Kristusi ino v’ cirkvi. Efez. V. 32. o) Bog je njo blagoslavil ino rekel: Raste ino se obra- jajte ino napunte zemlo. Gen. I. 28. p) Tudi je rekel Bog Gospod: Ne je dobro, da bi ijlo- vek sam bil. Stvormo jemi pomočnico , Itera bode je- mi ednaka. Gen. II. 18. r) Za neqistosti volo imej vsaki mox svojo seno , ino vsaka sena svojega mosta. I. Kor, VII. *. 165 vsakega qloveka zoseb; kajti brezzakonski stan je za zosebne osobe popundsi. s) Pit. Kaj hixni zakon opravla? Odg. Hixni zakon opravla: 1. Pomnoxenje posveqeqe milosti. 2. Da zakonci noter do smerti poboxno xivtjo. 3. Da svoje otroke v’ Boga-bojeipiosti redijo. Pit. Kaj terja cirkva od osbb, kere v’ hixni za¬ kon stopijo ? • Odg. Od person, kere v’ hixni zakon stopijo, cirkva terja: 1. Da se med njimi naj nikaka protivnost ne znajde. 2. Da naj s' tako volo v’ toti stdn stopijo , kak Boxja cirkva xeli. 3. Da se naj, puni Boga - bojeqnosti, ino s’ qisto vestjo v’ toti stan podajo, s) ino zato prejdoi[ k’ sveti spovedi ino doseg- nenji presvetega Resnega Tela pridejo. Pit. Kaj imajo tisti vqiniti, keri v’ hixni zakon stopijo ? Odg. Keri v’ hixni zakon stopijo, se morejo dati trikrat ozvati, ino si zakonsko zvestost nazoqi dvu svedokov pred svojim lastnim farom obe- qati ino se poblagoslaviti dati. s) Nezdanim ino vdovim pa retjem : Dobro j« ra nj« , qi tak ostanejo , kak jas, I. Kor. VII, g. ») Mi smo otroki svetnikov , ino se ne moremo kak ne¬ verniki rediniti , keri Boga ne pornajo. Tob. VIH. $■ 16 « Pit, Kere duxnosti imajo zakonci, eden proti drugemi ? Odg. Zakonci, eden proti drugemi, imajo tote duxnosti : 1. Naj mirno ino kersanski med sebo xivijo. 2. Naj mox svojo xeno, kak svojo lastno telo lubi, redi ino brani, z J xena pa moxi v n vsih praviqnih reqah pokorna bodi. x ) 3. Naj nieden« drugega vn texavah ne za¬ pusti . temoq oba zvesto noter do smerti vkup ostaneta, tj Pit. Kere duxnosti imajo zakonci proti otrokom? Odg. Proti otrokom imajo zakonci duxnosti, naj nje kersanski redijo, ino za njihovo veqno ino qasno zdravje skerbijo. u) z) Vi moxi ! lubte vase xene , kak je Kristus cirkvo lubil , ino sam sebe za njo sporoqil. Efez. V. 2j. Vi moxi lubte vase xene ino ne bodte proti njim bridki , Kolos. III, 19, x) Xene so svojim moxom , kak svojemi gospodi, naj podložene. Efez. V. 22. t) Zato bode qlovek svojega oqeta ino svojo mater za¬ pustil , ino se na svojo xeno derxal ino ona bota dva v’ ednemi teli. Gen. II. 24, n) Vi oqeti! zredite vatje otroke v’ navuki ino Gospo¬ dovem! Strahi. Efez, VJ. 4. 167 V, GLAVA. OD KER8 ANSKB PRAVICE. Pit. V’ ijcmi obstoji Kersanska pravica? Odg. lversanska pravica obstoji v’ tem,*da hudo odstavlamo in dobro delamo. Pit. Keliko delov ima Kersanska pravica ? Odg. Kersanska pravica ima dva dela. Pit. Kak se veli pervi del Kersanske pravice? Odg. Pervi del Kersanske pravice se veli: Od¬ stavi aj hudo. Pit. Kak se veli drugi del Kersanske pravice? Odg. Drugi del Kersanske pravice se veli: Delaj dobro. __ I. I) E E. OD HUDO - ODSTATLANJA. Pit. Kaj je hudo? Odg. Pravo ino edino hudo ali zlo, je greh. Pit. Kaj je greh ? Odg. Greh je radovolno prelomlenje Bovje za¬ povedi. v ^ v) Vsaki, keri greši, dela nepravico; kajti g^ek j? ne- pravica, Joan. III. 4,. Pit. Kelikoteri je greh? Odg. Greh je dvojni: 1. Adamov, ali nadohlen greh. 2. Nas lasten, ali osoben greh. §. i. Od Adamovega ali nadoble- nega greha. Pit. Kaj je Adamov, ali nadoblen greh? Odg. Adamov ali nadoblen greh je tisti greh, ke- rega je Adam v’ raji vqinil, ino kerega smo v’ Adami tudi mi dopernesli ino od Adama na- dobili. Pit. Zakaj se Adamov greh imenuje nadoblen greh ? Odg. Adamov greh se imenuje nadoblen greh, da ludje, keri se iz Adamovega pokolenja rodijo, toti greh nadobijo, ino kastige ino hude na¬ sledke totega greha terpeti imajo. iQ Pit. Kere so tote kastige ino toti hudi nasledki nadoblenega greha? Odg. Kastige ino hudi nasledki nadoblenega greha so: zgublenje posveqeqe milosti, a} smert, b) H) Ravno kak je greh skoz ednega ijloveka na svet pri¬ jel Ino skoz greh smert ; tak je smert prišla na vse ludi skoz tislega, v’ keremi so vsi grešili* Rim. V. »2. a) Mi smo z* naravi bili otroki sercla. Efez. II. 3. b) Na keri den bov s’ totega dreva jel, bou skos smert vmerel. Gen. II. 17. Ravno kak jc greh skos ednega ijloveka na svet priuči ino skos greh smert; tak je smert priula na vse ludi skos tistega, v* keremi so vsi grenili* Rim, V, 12. 169 vele na hudo, loqenje od dobrega, c) mnoge nevole ino texave. d) Pit. Je tudi Maria Boxja mati v’ Adamovemi grehi spoqeta? Odg. Katolska cirkva terduje navuk, kak po- boxno misel, da je Maria Boxja mati brez Ada¬ movega g reha spoqe'ta; e} cirkva protivno vuqen- c) Obqutim pa v’ mojih vudih drugo zapoved , kera se Boxji zapovedi, kak je v’mojo dušo pritisnjena, proti •tavi, ino me pod zapovedjo greha, ki v’ mojih vu¬ dih je, derxi vloylenega. Rim. VII. 23. d) Bog je xeni rekel: Texave, kere is tvojega poprijetja postanejo, bom pomnoxil : kajti v’bolečini bos mogla tvoje otrdke roditi, pod moxovo oblastjo biti, ino on nad tobo naj gospoduje. Adami pa je rekel: Da s* glas tvoje xene oslisal ino z’ drevnega sada jel, od kerega sem ti prepovedal, naj ne jes, zato bodi ženi¬ la za tvojega vtjinenja volo prekleta. Z’ mnogim de¬ lom vsaki den tvojega xivlenja z’ nje jej. Oset ino ternje ti bode rodila , ino ti bos zemelsko zelinje jel. V’ mokroti tvojega obliqja bos tvoj kruh jel, dokelirj se ne obernes nazaj na zemio; s’ kere si vzet; kajti ti si prah, ino bos pa prah postal. Gen. III. 16. 17. 18. 19- e) Trid. sbor, sed. 5. na konci povelenja od Adamove¬ ga greha tak reqe: Sveti zbor pazloxi, da je v’ tote¬ mi povelenji, kde se od pervega greha govori, ne mi¬ sel, da bi blaxena ino nemadena Divica Maria mati Boxja tudi zmes razumeti bila; temoif postave pape- xa Siksta stertega so med tistimi kasiigami , kere se v’ totih postavah znajdejo, zapopadnuti, ino se tu ponovijo; najmretj, da je Maria, 3 oxja mati brez Adamovega greha »porjeta. 170 je celo prepovedava, ino obhaja den qistega spo- qetja blaxene Divice Marie s’ velikim svetenjom, ino nam je na to tudi velike odpuske naročila. §. 2. Od našega lastnega ali osob- nega greha. Pit. Kaj je lasten greh? Odg. Lasten greh je prelomlenje Boxje zapove - 1 di, kero grešnik sam rad prestopi. Pit. Kak se se lastni greh naqi imenuje? Odg. Lastni greh se se tudi imenuje osobni greh, na razloqenje od zadoblenega greha, kerega so Adamovi nasledniki ne im svoji osebi sami vqinili. Pit. Kak se lastni ali osobni greh vqini? Odg. Lastni ali osobni greh se vqini s’ mislami, f} besedami, g J ino delami, h} ali s’ popu- senjom tega, kaj smo duxni vqiniti. i) Pit. Kaki razloqek imajo lastni ali osobni grehi med sobo ? Odg. Razloqek, kerega lastni ali osobni grehi f) Is serca pridejo hude misli Mat. XV. 19. Preober- njene misli nas odvernejo od Boga. Mudr. I. 3. g) Jas pa vain povem; da bodo ludje od vsake zaman* besede, kero so izgovorili,^ na sodni den raijun dati mogli. Mat. XII. 36. b) Mi vsi moremo pred Kristusovo sodnico nazoqni biti, da naj vsaki dosegne potem , kak je vu svojemi Iast- nemi teli ali dobro ali hudo delal. II. Kor. V. 10. i ) Kdo pa kal dobrega zna , ino vqinili popusti ; gre¬ ši, Jak. IV. 17. 171 med sobo imajo, je toti: Neki grehi so veliki, ali smertni grehi; drugi pa mali, ali odpustlivi grehi. Pit. Kaki razloček se na dale imajo lastni ali osobni grehi med sobo? Odg. Razloček, kerega se nadale tak dobro mali, kak tudi veliki osobni grehi med sobo imajo, je toti: Eni osobni grehi so lastni, drugi pa‘lucki. Pit. Kaj so lastni grehi? Odg. Lastni grehi so, kere mi sami vipnimo. Pit. Kaj so lučki grehi? Odg. Lučki grehi so, kerih mi sami ne vtjinimo, temoq kerih se okrivimo, tji druge ludi na greh zapelamo, ali drugih od greha ne odderxava- mo, kde je naša duvnost, ali nam mogoqe, to vriniti. Pit. Kaj je smertni greh? Odg. Smertni greh je veliko prelomlenje Boxje zapovedi. Pit. Kaki kvar nam naredi smertni greh? Odg. Skos smertni greh zgubi naša duša duhov¬ no xivlenje, to je, posveip'qo Boxjo milost, qlovek postane Boxji sovraxnik; ino veqne smerti kriv. Pit. Kaj so odpustlivi grehi? Odg. Odpustlivi grehi so male prelomlenja Box- jih zapovedi. Pit. Smo duxni tudi odpustlive grehe odstavlati? Odg. Tudi odpustlive grehe, rji ravno so male prelomlenja Boxjih zapovedi, mpremo, keliko 173 mogotje, vsikdar jako skerbno odstavlati, ino lo zato; 1. Da tudi xe odpustlivi grehi, qi ravno so kak koli mali, Boga vsikdar le xalijo. j} 2. Da moremo pripravleni biti, rajši vse ter- peti, kak pa Boga tudi le a’ naj mensim grehom razxaliti. k) 3. Da nas odpustlivi grehi, qi ravno greš¬ niki posveqeqe milosti ne odvzemejo, od vrednega dosegnenja drugih Boxjih mi¬ losti odderxavajo, ino po takemi naijini grešnika pomalera na vekse ino strasnese grehe zapelajo. 1) Pit. Keri so mnogoteri spoli lastnih ali osobnih grehov ? Odg. Mnogoteri spoli lastnih ali osobnih grehov so : 1. Sedem glavnih grehov. 2. Best grehov proti Svetemi Duhi. 3. Štirje v’ nebo kriqeqi grehi. 4. Devet luckih grehov. a. Od sed mih glavnih grehov. Pit. Kak se imenujejo sedmeri glavni grehi ? Odg. Sedmeri glavni grehi se imenujejo : f-J Mi rsimedsobo sevu mnogih reijah prestopimo. Jak. III. *. h) Muder stoji ru Strahi ino se ogible hudega. Prisl. XIV. «6. 1) Kdo kaj malega zanii[dva , bode se pomalem od do¬ brega lorjil. Sir. XIX. i. m 1. Cizdost. ml 2. Skopost, n} 3. Nečistost, o) 4. Nevoslivost. p) 5. Lakota, r} 6. Sovraštvo, sl 7. Nemarnost. »1 Pil. Zakaj se velijo toti grehi glavni grehi 'i Odg. Toti grehi se velijo glavni grehi, da vsaki i z njih, iii tak rečemo, glava ino istok dosta drugih grehov je, keri iz njih nastanejo. m) Gizdost je zaijetek vsih grehov; kdo njo ima, bodo s’ kletvo napunjen, ino ona ga zadnitj bode prevergla. Sir. X. 15. n) Skopojt je korenima vsega zlega. I. Tim. VI. 10. o) Kurvake ino prelamavce hixnega zakona bode Bog sodil. Hebr. XIII. 4- Ne dajte se zapelati; kajti kur* vaki ino prclamavci hixnega zakona ne bodo Boxjega kralestva imeli. I. Kor. VJ. g. 10. p) Odstavte vso hudobo, vso kanost , vso zatajenje, nevoslivost ino vsako hudo ogovarjanje. I. Petr. II. 1. r) Z' vinom, v’ keremi je nečistost, se ne opijte, te. moi{ s’ Svetim Duhom se napunte. Efez. V. 18. Hod. mo povteno, kak za svetlega dneva, ne v’poxertnosti, ino pijanosti , ne v’ nečistosti ino nesramnosti , ne v’ kr,egi ino nevotflivosti. Rim. XIII. 13. s) Povem vam : Vsaki , keri se nad svojim bratom ser. di , bode sodbi podverxen. Mat. IV. 22. Vsa brid¬ kost, sord, huda vola, grajanje, preklinjanje, ino kaj koli je hudobno, hodi od vas zavcrxeno. Efez. IV. 31. K) Jas vžm tvoje dela; da si ne merzel, ne topel, temotj Amlaijen , zato bom te iz mojih vust plunel. Razod, lij. 13. irt. 174 Pit. Kaj je gizdost? Odg. Gizdost je preveliko mislenje ino hvalenje nad sobo samim, ino neredno poxelenje za po¬ višanj om pred drugimi. Pit. Iveri grehi ishajajo is gizdosti? Odg. Iz gizdosti ishajajo toti grehi: Prevelika svojlubav, nepravilne xele za hvalo ino p os¬ tenj om, povisavanje sebe samega, zaniqavanje Boga, Boxje vere, cirkve ino blixnega, raz- dvojenje, svaja, kreg, terdokornost, nepokor¬ nost, skazlivost, krivovernost. Pit. Kaj je skopost? Odg. Skopost je preveliko povelenje za bogast¬ vom ino blagom. Pit. Keri grehi postanejo is skoposti? Odg. Is skoposti postanejo toti grehi: Nemir, ha- miqnost ino vkanlivost, krivica, hudo predanje, kriva prisega, nemilostivnost, oterdenje serca. Pit. Kaj je nečistost ? Odg. Nečistost je nedostojno poxelenje za mes¬ no nasladnostjo. Pit. Keri grehi pridejo iz nečistosti? Odg. Iz neijistosti pridejo toti grehi: Oslepnenje razuma, silne xele za posvetnim xivlenjom, pozablenje na Boga, na smert ino na pridoqo sodbo, zdvojenje na veqno zveliqanje. Pit. Kaj je nevošlivost? Odg. Nevoslivost je xalost nad dobroto našega b!ixnega, kak da bi to naši lastni dobroti na kvar bilo. 175 Pit. Keri grehi se naredijo iz nevoslivosži ? Odg. 1 7. nevoslivosti so naredijo toti grehi: Hudo ogovarjanje, odvzetje postenja, krive misli, ; sovraštvo proti blisnemi, veselje, iji je blisen v’ nesreip', xalost, qi je v’ sreiji. Pit. Kaj je lakota ? Odg. Lakota je neredno poxelenje za jedjo ino pitjom, ino nemera pri hranah ino pitkih. Pit. Keri grehi se vqiniio po lakoti? Odg. Po lakoti se vuinijo toti grehi: Nepošteno zaderxanje, svaja, prevzetnost, nesramnost, zapravlanje qasa ino premosenja, pogublenje zdravja, oslablenje dasnih kreposti. Pit. Kaj je sovraštvo ? Odg. Sovraštvo je nedostojno razqemerenje serca ino poselenje kaj hudega vifiniti. Pil. Keri grehi se skaxejo is sovraštva. Odg. Is sovraštva se skasejo toti grehi: Serd, zmoijehje serca, zlovolnost, psuja, sramotenje preklinjanje, iudomorstvo. Pit. Kaj je nemarnost? Odg. Nemarnost je vnoxlivost ino gerdenje nad reTjami, kere Boga ino našo dušno zdravje dojdejo. Pit. Keri grehi se nadajo iz nemarnosti ? Odg. Iz nemarnosti se nadajo toti grehi: Zamu- denje Boxje slusbe, popusanje skerbi za tisti¬ mi pomoifaini, kere so nam na dosegnenje Bos- je milosti ino veqnega zveličanja potrebne, xa- lost, slabost serca, nepokornost, zdvojenje. t 70 b. Od s e.s tih grehov proti Svetemi Duhi. Pit. Kak se velijo sesteri grehi proti Svetemi Duhi? Odg. Besteri grehi proti Svetemi Duhi se velijo t 1. Zanaslivo na Boxjo milost grešiti. z3 2. Na Bovji milosti zdvojiti. x3 3. SpoznaniKersanski resnici se proti staviti. t3 4. Svojemi blixnemiBoxje milosti nevositi.u} 5. Proti i) Ne reifi : Grešil sem ino kaj se mi je xalega zgodi- lo ? Kajti naj visesi Gospod je poterpliven plaifavec. Zavolo odpusenih grehov ne bodi brez straha, ino ne versti grehov na grehe. Tudi ne reqi : Gospodovo smilenje je veliko, on bode mi mnoxine mojih grehov milostivno odpustil; kajti njegov serd je tak hiter, kak njegova milost, ino njegov serd gleda na grešnike. Sir. V. 4 . 5- 6. 7. \ x) Juda* je rekel : Grešil sem , da sem neduxno kerr ovadil. Oni pa so povedali: Kaj je nam za to? Gle- daj si sam. Ino on je srebernike vu cirkvo vergel, odisel ino se obesel. Mat. XXVII. 4. 5. t ) Vi terdokorni ino neobrezani na serci ino vuhah 1 Vi se vsikdar Svetemi Duhi protistavite; kak vasi pijeti , tak tudi vi. Apostolsko djanje. VII. 5». Savel, keri se imenuje Pavel, je postal z’ Svetim Duhom napunjen, ga je ostro pogledal ino rekel: Ti vragovo dete! kero si puno vse kanosti ino vse hamiijie; ti sovraxnik vse pravice ! jeli nebos odstopilo , pravih Gospodovih potov preobračati ? Apost. djanje XIII. 9. 10. u) Po mnogih dnevih pa se je nagodito , da je Kajn iz zemelskega sada Gospodi dare priporA^a!, Ravno tak pA 177 o. Proti hasnovitnemi opominjanji terci okoren biti. v) 6. V’ nepokornosti ostati. Pit. Jeli se grehi proti Svetemi Duhi lehko od¬ pustijo ? Odg. Grehi proti Svetemi Duhi se xmetno, ali celo neti v’ totemi, neti v’ drugemi, xivlenji ne odpustijo, a} Pit. Kaj se veli proti Svetemi Duhi grešiti? Odg. Proti Svetemi Duhi grešiti se veli, Box- jo dobroto ino milost, kera se Svetemi Duhi, kak istoki vse dobrote, posebno prilaga, z’ na- f: prejvzeto hudobnostjo ino zaniijavanjom odme¬ tavati. Pit. Zakaj se veli: Grehi proti Svetemi Duhi se xmetno ali celo neti v’ totemi neti v’ drugemi xivlenji ne odpustijo ? Odg. Da se grehi, keri so proti Svetemi Du- pa je priporatjal tudi Abel od pervih retji svoje tj vo¬ de , ino od njihove masti. Ino Gospod je pogledal Abela ino njegove dare ; Kajna ino njegovih darov pa je ne pogledal. Nato se je Kajn Strašno razijemeril , tak , da je njegovo obličje vso vpad nulo. Gen. IV. 3 - 4 - 5 - v) Faraonovo serce je bilo terdokorno , ino on je ne po¬ slušal, kaj je Gospod zapovedal. Eksod. VII. 13. Kda Gospodov glas slisate , te si vaših sere ne oter- dite. Hebr. III. 7 . 8. tj 1 ) Altpa , keri vse vidi , Gospod ino Bog Izrael, ga je s’ skrivno ino ne ozdravlivo texavo pobil, ino on je od svoje hudobnosti le ne popustil. II. Mahab IX.5. 6 . a) Povem vam: Vsi grehi ino kletve bodo se ludem od¬ pustile; preklinjanje proti Svetemi Duhi pa še jim ne bode odpustilo. Mat. XII, 31. 12 178 hi, xmetno, ali celo neti v’ totemi neti v’ dru- gemi xivlenji ne odpustijo, se zato veli, da ta¬ ki grešnik zveliqeqe pomoqi naj berxej noter do konca s’ hudobnostjo ino zaniqavanjom od¬ metava. e. Od stireh v’ nebo kriqeqih grehov- Pit. Kaj se imenujejo štirje v’ nebo kriqeqi grehi ? Odg. Štirje v’ nebo kriqeqi grebi se imenujejo : 1. Naprejvzeto ludomorstvo. b3 3. Mutasti ali Sodomski greh. c3 3. Texavenje sirot, vdov ino brezstarsnih. d ) 4. Zaderxanje ali odterganje sluxebnikom ino delavcom slisne plaqe. e3 Pit. Zakaj se imenujejo toti grehi v’ nebo kri- qeqi grehi ? , Odg. Toti grehi se nebo kriqeqi grehi zato imenujejo: b) Gospod je Kajni rekel : Kaj si vijinil : Kervni glas tvojega brata kritji 'z zemle k’ meni. Gen. IV. io. c) Gospod/je rekel : Hudotjinenje Sodomitanov ino Go- morcov je veliko postalo , tak , ta k’ meni za odser- denje kriqi. XVIII. 20. d) Teli ne terjejo slojze vdovam po liei dol, ino jeli ne ide njihovo kritjanje proti tistemi, keri jim nje iztis¬ kava? One stopijo ’z lica gor do neba, ino Gospod, keri se oprositi da, na tem ne bode imel dopadnenja. Sir. XXXV. 18. io. el Glejte , p]aqa delavcov , keri so vam vase njive po¬ kosili , platja , kero ste njim odtergali, kritji, ino njihovo kritjanje je piislo do vuh ; Gospoda vsili ajnoxtn- Jak. V. 4. i79 ‘t. Da se od vsakega lotih grehov vu sve- temi pismi, kde je od njih govor j ostro veli, da v’ nebo za odserdenje kriipjo. 2. Da je Boxja pravica skos tote grehe celo posebno na kastiganje primarjana; d. Od devet luckih grehov^ Pit. Kak se velijo deveteri lučki grehi ? Odg. Deveteri lučki grehi se velijo: 1. Druge k’ grehi nagovarjati, f) 2. Drugim k' grehi velevati, g) 3. Drugih grehom dovoliti, h} 4. Druge k’ grehi vabiti. Q f) Eden iz njih pa , z’ imenom Rajfas , da je tisto leto predni duhovnik bil, jim je rekel : Vi nikaj ne znate ino ne pomislite, da je za naš bole, tfi eden rjlovek za lustvo vmerje , naj se ne pogubi vso lustvo. Joan. XI. 49 - 5 °' g) David je pisal na Joaba pismo ino jo poslal skoz Uria; v’ pismi pa je napisal: Postavi Uria v’ potika- v nji tam, kde je naj hujšo , ino ga zapasti, naj bode pobit, ino vmerje. II. kral. XI. 14. 15. h) Oni, qi ravno So Boxjo pravico spoznali, so le ne razumeli, da so tisti, keri kaj takega, to je, kaj hu¬ dega, vqinijo , ino ne samo tisi; keri kaj hudega vqi- nijo , temoq tudi tisti, keri takim delani svojo dopad- nenje davajo , smerti duvni Rini. I. 30. Savel je do¬ volil v’ njegovo smert. Apost. djanj. Vil. 59. }) Xena je od sada vzela ino jela , ino dala od tega tu¬ di svojemi moxi , keri je tudi jel. Gen 11 L. 6. Xena jemi je rekla: Jeli se bos ostal v’ tvoji ptiprosti? Hvali Roga ino vinri. Job. II. 9. Jereboam je prišel na misel, dva zlata teleta narediti dati, ino jim je rekel: Ne hodte odzdaj veq v’ Jeruzalem. Glej Izrael to so tvoji bogi , keri so te iz Egiptoskega pripekali'. III. kral. XII. i8. i2 * 180 5. Drugih grehe hvaliti, j) 6. Drugih grehe zatihnuti. k) 7. Drugih grehov ne kastigati. 1) 8. Drugih grehov se okriviti, m ) 9t Drugih grehe zagovarjati, n) Pit. Kak postanemo luckih grehov krivi? Odg. Luckih grehov postanemo krivi, iji damo zrok, da se od drugih vqinijo , ali ne po¬ pustijo. Pit. Zakaj smo duvni, hudo, kde mogoqe , po¬ končati ? Odg. Duxni smo, hudo, kde mogoije pokonqati: j) Gorje vam, keri hudo delale, ino to , kaj je dobro, hudo imenujete ; keri imate temo za svetlobo, ino svetlobo za temo. Izaia. V. 20. Gospod Bog to retje : Gorje tim, ki delajo blazinke pod lakete, ino blazine pod glavo mladih ino starih, naj bi duše vlovili. Eze- * hiel XIII. 18. k) Glej zgodbe s’ Pilatom. Mat. XXVII. l ) Ino njegpv oqa ga je zato nikoli ne pokastigal ino re¬ kel : Zakaj si to vrinil? III. kral. I. 6 . Jas bom nje¬ gove naslednike kastigal, ino za greha volo pokončal; kajti znal je, da njegovi sini pohujšanje davajo , ino jih je ne pokatftigal. I. kral. III. 23. m) Baltazar, kral je pripravil svojim naj visesim mo- xom , kerib je jezero bilo , veliko vetjerjo , ino vsaki je pil po svoji starosti. Kda je on xe pijan bil, je velel, naj bi se zlate-ino sreberne posode prinesle, kere je njegov ot{a is cirkve v’ Jeruzalemi odpelal, naj bi kral ino njegovi naj visexi moxi , ino njegova xena iz njih pili. Dan. V. 1. 2. n) Oba, tak dobro tisti, keri brezboxnega zagovarja, kak tudi tisti , keri pravilnega preklinja , sta pred Gospodom gerdoba. Prisl. XVII. 15. 181 1. Jz dušne lubavi proti Bogi, keri se skoz greh razxali. 2. Iz lubavi proti blisnemi, keri se skoz greh kvari. 3. Tudi veijkrat iz dusnosti našega stana. II. g» E E. OD DOBRO - lINENJA. Pit. Kak se veli drugi del Kersanske pravice? Odg. Drugi del Kersanske pravice se veli: De¬ laj dobro, oj Pit. Kaj je dobro? Odg. Dobro je, kaj sc Bosjim zapovedani primeri. Pil. Kaj se primeri Boxjim zapovedam? Odg. Bosjim zapovedam se le kreposti ino dobre dela primerijo. Pit. Kaj je Kersanska krepost? Odg. Kersanska krepost obqinski, je dar, kere- ga nam Bog s’ posveqeqo milostjo v’ dušo vleje, naj bi našo volo k’ takim delam pripravil, kere se Jezu-Kristovim zapovedam primerijo, ino vernega kivlenja vredne postanejo, p3 Pil. Ivelikotere so kreposti, kere ima Kristjan opravlati ? Odg. Kreposti, kere ima Kristjan opravlati, so dvojne: 1. Boxje, ino 2. zaderxavanske kreposti, o) Oberni se od hudega, ino delaj dobro. Ps. XXXIII. 15- p) Bog je, keri v’ vas obojno , volenje ino dopunenje posvojemi dopadnenji opravla. Filip. II. 13. §. l. Od Boxjih kreposti. Pit, Kaj so Boxje kreposti? Odg. Boxje kreposti so tiste, kere ravno Boga k a svoj zrok imajo. Pit. Keliko je Boxjih kreposti? Odg. Boxje kreposti so tri: Vera, vupanje ino lubav. r3 Pit. Jeli je qlovck duxen Boxje kreposti veq- krat obuditi ? Odg. 'flovek je pod smertniin grehom duxen , Boxje kreposti veqkrat obuditi : 1. Kak kitro k’ svojemi razumi pride. 2. Veqkrat vu svojemi xivlenji. 8. Ob qasi silnih skusav proti Boxjim kre- postam. 4. V’ nevarnosti xivlenja ino na smertni posteli. Pit. Kak se obudi vera? Odg. Vera se kratko tak odudi: Verjem na t£, resniqni, trojno-edini Bog: Oqa, Sin ino Sveti Duh. Verjem ino spoznam vse, kaj je Jezus Kristus vuqil, kaj so apostoli oznanuvali, ino kaj nam sveta Rimska-Katols- ka cirkva verjeti zapove. To vse verjem, da si ti, o Bog, to vse razodel, keri si veqna res¬ nica ino neskonqana mudrost. O Bog! poterdi mojo vero. Pil. Kak se obudi vupanje? r) Ostanejo pa tole tri: Vera, vupanje ino lubav; lu* bav pa je med njimi naj veksa. J. Kor. XIII. >3- iS3 Odg. Vnpanjc se kratko tak obadi: V upam na tvojo neskonqano dobroto ino mi¬ lost, o Bog! da bos mi skoz neskonqane za¬ slombe tvojega edino-rojenega Sina Jezu-Krista v’ totemi xivlenji pravo pokoro ino odpusenje vsili mojih grehov dal, po smerti pa veqno zve- liqanje podelil, tebe od obliifja do obliqja gleda¬ ti, lubiti, ino brez konca se vlivati. Vupam, tudi od tebe potrebne pomoqi, vse to dosegnuti, da si ti nje meni obeqal, keri si vsegamogoqni, zvesti, neskonqano dobrotlivi ino milostivui. O Bog ! poterdi mojo vupanje. Pit. Kak se obudi lubav ? Odg. Lubav se kratko tak obudi: O moj Bog! lubim te iz celega serca, da si naj visesa, vse qasti ino lubavi naj vrednesa do¬ brota. Ravno zatega volo me xalostijo vsi moji grehi, da sem tebe, mojega naj bolsega Oqeta, razxa?il. Zvesto si naprej vzemen, vsili grehov ino grešnih prilik se ogibati, ino nikoli veq proti tvoji sveti voli xiveti. O Bog! poterdi mojo na- prejvzetje. §.2, Od z,aderxavanskih kreposti. Pit. Kaj so zaderxavanske kreposti ? Odg. Zaderxavanske kreposti so tiste, skos kere se Kersansko zaderxavanje tak ravna, da se Bogi dopadne. Pit. Keliko je med zaderxavanskiun krepOstami prednih kreposti? 184 Odg. Prednih kreposti med zaderxavanskimi krc- postami je i[etero: 1. Mudrost. 8. Treznost. 3. Pravica. 4. Moijnost. Pit. Kaj je Kersanska mudrost? Odg. Kersanska mudrost, je krepost, skoz kero si Kristjani na dušno zveličanje dobre pomo¬ či izvolujejo ino zderxavajo, ino vse odstavla- jo, kaj bi nje od dosegnenja dušnega zveli¬ čanja znalo odderxavati. Pil. Kaj je Kersanska treznost? Odg. Kersanska treznost je krepost, kera xele k’ grehi vu Kristjanih odvrat[a, ino jim do- voluje, posvetnih dobrot se le po meri vxi- vati. Pit. Kaj je Kersanska pravica? Odg. Kersanska pravica je krepost, skos kero Kristjani to spunijo, kaj so Bogi ino blixne- ini duxni. Pil. Kaj je Kersanska močnost ? Odg. Kersanska močnost je krepost, skos kero Kristjani, verh vsih protivnosti, iz lubavi proti Bogi vse, kaj je dobro , spoipnjajo ino oprav- lajo, ino tudi rajši vse preterpijo, tudi celo svojo blago, glestvo ino xivlenje zgubijo, kak pa kaj včiniti, kaj bi proti Boxjim zapovedam bilo. Pil. Kere kreposti so sedmim glavnim grehom protipostavlene ? 185 Odg. Sedmim glavnim grehom so tote kreposti protipostavlene: 1. Ponhaiost gizdosti. s} 2. Radodarnost skoposti, s) 3. čistost nečistosti. z} 4. Lubav nevoslivosti. x) 5. Treznost lakoti, t) 6. Poterplenje sovraxtvi. n) 7. Marnost v’ dobrih reijah nemarnosti. V) Pit. Kaj je Kersanska ponixnost? Odg. Kersanska ponixnost je krepost, skos kero sami od sebe ino naših lastnosti dostojno mis¬ limo, nikak pa, liki gizdavci ifinijo, samo na nase lastne prednosti ne gledamo, ino se zato tudi na hvalo ne povisavamo, temoq dosta veq nase slabosti ino zablodke spoznavamo ino se zato ponixavamo. Pit. Kaj je Kersanska radodarnost? s) Gizdavim se Bog protipostavi, ponixnim pa.da svojo milost. I. 1'etr. V. r. «) Davajte , inb davilo' bode se tudi vam. Luk.VT. 38. z) Toti so tisti , k.ri so se z’ xenskami ne vtepli. Ra- zod. Joan. XIV. 4. x) Duliov sad pa je lubav, veselje, mir, poterplenje, priatelštvo , dobrotiivost, dugovanje , krotkost. Gal. V. 22. 23. Glej Jonatov priklad proti Davidi. I. kral. XVIII. ino XXIII. t) Straxajmo ino bodtno trezni. I. Tes. V. 6 . Glej pri¬ klad treh hlapqiqov, keri so kralovske jedi zavergli ino z’ zoijivo dovolni bili. Dan. 1 . u) Sad Duha je polerpj-enje ino krotkost. Gal. V. 2S. 23. Glej priklad Davida proti Senieji. II, kral. XVI. v) Bodte goreqi v’ duhi. Kirn. XII. 11. 186 Odg. Kersanska radodarnost je krepost, kero skaxujemo, qi potrebnim ludtnn , keliko zmo¬ remo, od našega premoxenja radi dare davamo. Pil. Kaj je Kersanska tpstost ? Odg. Kersanska ipstost je krepost, kero skoz odderxavanje vsih nedopusenih mesnih naslad- nosti v’ mislah, xelah, besedah ino delah opravlamo. Pit. Kaj je Kersanska lubav? Odg. Kersanska luhav je krepost, skos kero se nad dobroto našega blixnega veselimo, ino se njegovo dobroto povisavamo. Pil. Kaj je Kersanska treznost ? Odg. Kersanska treznost je krepost, skos kero se premerni jedi ino pitvi protistavimo, ino se hrane ino pitja le po meri vxivamo. Pit. Kaj je Iversansko poterplenje? Odg. Kersansko poterplenje je krepost, skoz kero nedloge s’ priporatjanjom v’ Boxjo volo prenašamo. Pit. Kaj je Kersanska marnost v' dobrih delah? Odg. Kersanska marnost v’ dobrih delah je kre¬ post, kero vedoq davamo, iji smo skerbni, vse ijiniti, kaj Boga ino našo dušno zdravje dojde, §.3. Od tega, kaj »e veq k’ Ker¬ sanski pravici slisi. Pit. Kaj se slisi veq k’ Kersanski pravici? Odg. K’ Kersanski pravici se slisijo tudi duxnosti, kere nam je Jezus Kristus posebno naroipl. 187 Pit. Kere so tote od Jezu - Krista nam posebno naročene duxnosti? Odg. Tote od Jezu-Krista nam posebno naroqene duxnosti so: 1. Pred vsimi reijami Boxjo kralestvo ino njegovo pravico iskati, ij) 2. Sebe samega zatajati. a) 3. Svoj krix nositi. b3 4. Kristusa nasleduvati. c) 5. Krotek ino ponixen biti. d") 6. Sovraxnike lubiti, tistim, ki se nad nami serdijo , dobro ipniti, za tiste moliti, keri nas xalijo ino preganjajo, e) §. 4. Od osmih zveliqeqih kre¬ posti. Pit. Kaj se dale k’ Kersanski pravici slisi? Odg. K’ Kersanski pravici se tudi tistih osem «) Iste opervitj Boxjo kralestvo ino njegovo pravico. Mat. VI. 33 . a) Kristus od tistih, keri tfejo njegovi popuni nasledov- niki biti , terja. Mat. XVI. 24. ino Luk. IX. 23. Vi me kdo qe nasleduvati , se sam zatajaj. b) nosi svoj krix , c ino me nasleduvaj. d) Vzemte moj jarem na se, ino se od mene vuqte, da sem krotek, ino ponixen serca. Mat. XI. 29. e) Lubte vase sovraxnike , qinte dobro tistim , ki se nad vami serdijo , ino molte za tiste , keri vas prega¬ njajo ino hudo ogovarjajo , da naj bote otroki vašega nebeškega Oqeta, keri svojo sunce krez dobre ino hude da iztakati , ino krez pravilne ino nepravitjno d?xiti. Mat. V. 44 . A 5 - 188 jako imenitnih kreposti slisi, kere je Kristus naS Gospod na gori vuqil, fj ino za njih volo ijloveki zveliqanje obeqal. One se velijo: 1. Blaženi so sirote v’ dulii: kajti njihovo je nebeško kralestvo. 2. Blaženi so krotki; kajti zemlo bodo po¬ sedeli. 3. Blaženi so, keri se žalostijo; kajti oni bodo razveseleni. 4. Blaženi so, keri gladijo ino zejajo za pravico; kajti oni bodo nasiteni. 3. Blaženi so milostivni, kajti oni bodo mi¬ lost dosegnuli. 6. Blaženi so qistega serca; kajti oni bodo Boga gledali. 7. Blaxeni so mirni; kajti Božji otroki bodo imenovani. 8. Blaženi so, keri za pravice vole preganj anje terpijo ; kajti njihovo je nebeško kralestvo. §. 5. Od dobrih del ino njihovih zasluxb. Od dobrih del obtjinski. Pil. Kaj so dobre dela? Odg. Dobre dela, med Kristjfini, so opravila, kere se Bogi dopadnejo, qloveki pa, ki je opravla, na zasluzenje pridejo. Pit. Jeli so dobre dela k’ zveličanji potrebne? Odg. Dobre dela so k’ zveliqanji potrebne; f) Mat. V. 1 — 11. 189 kajti vera brez dobrih del je mertva. g3 Pit. Kaj si zashmmo skos dobre dela? Odg. Skoz dobre dela si od Boga zashmmo pomnoxenje posveqeqe milosti, veqno ino ijasno p!aqo, kero je Bog is same milosti tistim obe- qal, ki dobro delajo, h J Pit. Jeli zna qlovek dobre dela is svojih lastnih moqi opravlati? Odg. Dobrih del, kere so k’ zveliqanji potrebne, ino nam pri Bogi na zasluxenje 'pridejo, qlo- vek ne zmore is svojih lastnih moqi, temoq le s’ pripomoqjo Boxje milosti opravlati. i) Pit. Kak se morejo dobre dela opravlati? Odg. Dobre dela, kere si pri Bogi veqno xivlenje zasluxiti qejo, se morejo opravlati: 1. Vu stani Boxje milosti. 2. Radovolno. 3. Ne samo iz naravnih ali praznih zrokov, temoq posebno zavolo Boga. Od dobrih del z oseb. Pit. Kere so naj imenitnese dobre dela? Odg. Naj imenitnese dobre dela so: g) Kavno kak je telo brez duše mertvo, tak je tudi ve¬ ra brez del mertva. Jak. II. 26. h) Pravitjni pa bodo na veke xiveli, ino njihova plaqa je pri Gospodi. Naj visesi Gospod bode na nje tudi skerb imel. Zato bodo velitjestno kralestvo ino jako lepi venec iz Gospodove roke dobili. Mudr. V. 16.17. i ) Bog je , ker! vu vas obojno , volenje ino dupunenje po svojemi dopadnenji opravla. Filip. II. ,3. Ne kak ’ da bi mi kaj od sebe, kak od samsebe misliti zmog¬ li ; temoq našo premoxenje je od Boga. II. Kor.III,5. 190 1. Molitba. j} 2. Post. k) 3. Milodar. 1J Pit. Zakaj se molitba, post ino milodar velijo naj imenitnese dobre dela? Odg. Molitba, post ino milodar se velijo naj imenitnese dobre dela zato, da se vse, kaj koli dobrega ino zasluxenega vqiniti zmoremo, v’ totih treh delah zapopadne. Pit. Kaj razumimo skoz molitbo? Odg. Skoz molitbo razumimo vse poboxne opra¬ vila , s’ kerimi Boga ino njegove svetnike qastimo. Pit. Kaj razumimo skos post? Odg. Skos post ne razumimo samo, si po cirk- veni zapovedi, ali radovolno jed ino pitje odter- gati, temoq veli se po svetemi pismi tudi druge pokorne dela opravlati ino se grehov ogibati. Pit. Kaj razumimo skoz milodar ? j) Rekel jim je tudi pripodobo, da se vsikdar more mo¬ liti ino nikoli ne henjati. Luk. XVII. j, Molte brez henjanja. I. Tes. V. 17. k) Zato veli Gospod: Obernite se k’ meni z’vašim ce¬ lim sercom skoz post, joq ino zdihavanje. Joel. II. n, Ti pa , kda se postis , pomaxi tvojo glavo ino si mij tvojo lice , naj nikak ludje , temoi{ le tvoj nebeški Oqa, keri na skrivnem vidi , zna za tvoj post; ino tvoj Oqa , keri vse vidi, kaj se skrivno godi, bode tebi to plaqal. Mat. VI. 17. 18- l) Kda milodarujes, tvoja leva roka naj ne zna , kaj tvoja prava vqini, da se naj tvoj milodar na skriv¬ nem zgodi , ino tvoj Orja , keri vse , kaj je skrivno , vidi , bode tebi plarjal. Mat, VI, 3. 4. 191 Odg. Skoz milodar raz umi mo vse tel n e in o duhov¬ ne milostivne dela. Pit. Kere so telne milostivne dela? Odg. Telne milostivne dela so tote: m) 1. Latine nasititi. 2. Xedne napojiti. 3. Popotnike stanovati. 4. Nage oLIerjti. 5. Betexue obiskavatL 6. Vlovlene odrešiti. 7. Mertve pokapati. Pit. Kere so duhovne milostivne dela? Odg. Duhovne milostivne dela so tote: 1. Grešnike pokarati, n) 2. Nevedoqe podvuipti. o) 3. Dvojenim na dobro veleti, p J m) Bil sem latjen , ino dali ste ml jesti; bil sem xeden, ino dali ste mi piti; bil sem popotnik, ino violi ste p me na stajo; bil sem nagi, ino dali ste mi obfaqilo; bil sem bolen , ino obiskavali ste me , bil sem vlov- ien , ino hodili ste k’ meni. — Resnično vam povem, kaj ste ednemi iz totih mojih naj mentrih bratov vqi- nili, to ste meni vrjinili. Mat. XXV.35. 36. 40. n) Vi pa se je tvoj brat nad tobo pregrex.il, pojdi k' njemi ino jemi to med sobo ino njim samim oponosi. Vi te on slisa, te si tvojega brata poboltfal; qi pa te ne slisa, ne ednega , ali dva vzemi z’ sobo, naj se vsa req skoz dva ali tri svedoke poterdi; rji pa totih tudi ne slisa, ga vediti daj cirkvi; qi pri cirkve ne slitra , ga imej za nevernikn. Mat. XVIII. 13, t 6. 17. o) Keri ima milostivnost , tisti vutji ino opominja, ravno kak pastir svoje ovce. Sirah. XVIII. 13, p) Vi imax razum, odgovori tvojem! bli-rnemi. Sir. V, 14. 192 4. Xalostne razveseliti, r) 0. Krivico s’ poterplenjom prenašati, s) 1 6. Tim, ki nas razxalijo, is serca odpustiti.s) 7. Za xive ino mertve Boga moliti. z), Pil. Kere. so Evangelske dobre Velenja'? Odg Evangelske dobre Velenja so : 1. Radovolno siromaqtvo. x} 2. Veqna qistost. t) 3. Stanovitna pokornost pod duhovnim pog- lavarom. u) Pit. Zakaj se tote tri reqi velijo Evangelske dobre velenja ? Odg. Tote tri reqi se velijo Evandelske dobre velenja, da so od Kristusa v’Evangelji zoseb- nim ludem ne zapovedane, temoq le z’ dobro- velenjora naroqene. PRI- r) Ne pozabi joqeqih odxaluvati, ino se sprarlaj z’ xa- lostnimi. Sir. VII. 38. Ne misli na niedno krivico od tvojega blixnega , ino nikoga ne razxali. Sirali. X 1 6 . s) Ui dobro delate, ino dovolno vse terpite, to je Bogi prietno. I. Petr. II. 20. a) Odpustite ino odpustilo bode se vam. Luk. VI. 37. tli ludem njihove grehe odpustite, bode vam vas ne¬ beški Olja vase hudoqine tudi odpustil. Ui pa vi lu¬ dem ne odpustite, vam vas Oqa vaših grehov tudi ne bode odpustil. Mat. VI. 14. 15. Orja ! odpusti jim, kajti ne znajo, kaj delajo. Luk. XXIII. 34. z) Molte eden za drugega, naj bote zvelitjani. Jak. V. 16. x) Jezus jemi je rekel: Vli popun biti rjes , pojdi, pre¬ daj, kaj imaš, ino razdavaj vse sirotam, tak bos imel blago v’ nebesah; nato pridi, ino me nasleduvaj. Mat. XIX. u. t) Znajdejo se obrezani , keri so se xe iz maternega te- la tak narodili; znajdejo se obrezani, keri so od ludi nemotjni vrinjeni; ino znajdejo se obrezani, keri so se sami za nebeškega kralestva volo obrezali. Kdo zmore to razumeti, naj razumi. Mat. XIX. 12. u) l Ii me kdo qe nasleduvati , se sam zatajaj, nosi svoj krix, ino pojdi zameno. Mat, XVI. 24. 193 P M IS TA V A. OD 8 TI It E H DOSLEDNIH R E 'f L Pit. Kere so štiri poledne reqi ? Odg. Štiri posledne reqi so: Smert, sodba, pekel ino nebo. a. Od smert i.< Pil. Kaj je smeri ? Odg. Smert je Ioqenje duše od tela. Pil. Jeli morejo vsi ludje vmreti? Odg. Vsi ludje morejo vmreti. v) Pit. Odkod pride, dq morejo vsi ludje vmreti ? Odg. Da morejo vsi ludje vmreti, pride od greha, kerega je Adam v’ raji A r qinil. Pil. Kaj bi z’ nami bilo, qi se Adam ne bi pregrešil ? Odg. ^i se Adam ne bi pregrešil, bi mi tudi na teli nevmerlivi ostali. v) >lloveki je sporoi(eno , enkrat vmreti, ino potem so jen bili. Hpbr, IX, 27. 13 194 Pit. Kaj je kastlga greha? Odg. Kastiga greha je smert. T[') Pit. Jeli nam je znano, kda ino kak bomo vmerli? Odg. Kda ino kak bomo vmerli, nam je ne¬ znano. a) Pit. Kaj imamo zato vqiniti, da ne znamo, kda ino kak bomo vmerli ? Odg. Da ne znamo, kda ino kak bomo vmerli: zato moremo na smert vseli pripravleni biti. b) Pit. Kaka bode smert pobovnih, kaka hudih? Odg. Smert pobovnih bode blavena, c) smert hudih pa presilno nesreipia. d) b. Od sod h c. Pit. Kaj je od sodbe zapomniti? Odg. Od sodbe je zapomniti, da bode Jezus q) Ravno kak Je prišel greh skoz čelnega rjloveka na to- ti svet , tak je prišla tudi smert na vse ludi skoz ti¬ stega , v' kereini so se vsi pregrešili. Rim. 5. 12, Kres¬ na platja js smert. Rim. VI. 23. a) Ulovek svojega konca ne zna; temotj kak se ribe z’ vodico ino v L i tji z’ zanjkami lovijo , tak se ludje skoz i;as nesretje , i(i naglo nad nje pride, zapletejo. Pred. IX. 12. Zato straxajte ; kajti ne znate dneva, ne vu- re. Mat. XXV. 13. b) Zato straxajle ; kajti ne znate , ob keri vuri bode vas Gospod prišel — zato bodte tudi pripravleni ; kajti ijloveijji Sin bode prišel ob vuri, kera vam je ne¬ znana. Mat. XXIV. 42. 44. c) Smert svetnikov je pred Gospodovim obliqjom draga. Psalm. CXV. 15. Glej Lazarov priklad. Luk. XVI. 22. d) Smert grešnikov je silno texavna. Psalm. XXXIII ■ 17 . Glej pri klad brezbožnega bogatca. Luk. XVI' 22. i. t. d. 195 dušo vsakega ijloveka xe k’ »jasi po smerti posebno, e} na konci sveta pa vse ludi vkup z’ teloni ino dušo obsodil, fj Pil. Kak bode Jezus vsakega rjloveka obsodil? Odg. Jezus bode vsakega qloveka po njegovih mislah. besedah ino delah obsodil, Dobro bode pkupil; hudo pokastigah g]) Pil. Kaj bode se po dokončani posebni ino tudi obijiuski sodbi izreklo ? , Odg. Po dokončani posebni sodbi, k’ tjasi po n a vi smerti bode se nam izreklo , kaj smo si zasluxili na duši; po obi[inski sodbi na konci sveta pa tudi, kaj se ima z’našim telom zgoditi. Pit. Kam bode naša duša vu posebni: sodbi k’ qasi po smerti obsojena? Odg. Vu posebni sodbi k’ qasi po smerti bode naša duša, ali v’ otpsenje ali v’ pekel obsojena, ali pa v’ v’ nebo vzeta. Pit. Kaj je oipsenje? Odg. Oijisenje je stran, kde, duše qasne kastige za tiste grehe terpijo, kerih so se v’ xivlenji ne spokorile, e) Ulovelu je sporočeno enkrat vmreti ino potem sojen biti^Hebr, IX, 27, f ) IS 1 i vsi moremo pred Kristusovo sodnico nazorni bi¬ ti , naj bode vsaki dosegnnl potem, Itak }<; vu svoje- mi laslnemi teli dobro ali hudo delal. tl. Kor. V. rbi g) Vlloveijji Sin bode vu veliqestvi svojega Oqeta prišel ino vsakemi po njegovih delah plaq.il . Mat. XVJ. 27. , Keri so dobro delali, bodo na vuslanenje verjnega xiv- lenja, keri pa .so budo delali, na vustanenje sodbe naprej prišli, Joan. V, 29, 196 Pil Kerih ludi duše bodo v’ oqisenje obsojene? Odg. V’ oqisenje bodo duše tistih ludi obsojene, kere, qi ravno so v’Boxji milosti iz sveta pre¬ minule, se so za svoje vu xivlenji vqinjene grehe Boxji pravici ne zadosta pokore opravile. Pit. Kak terpijo duše v’ oqisenji ? Odg. Duše v’ oqisenji terpijo posebno skoz to odvise dosta, daje njihovo veliko poxelenje Bo¬ ga gledati ino se le njega veqno vxivati, se ne spunjeno 5 verh tega se terpijo tudi texave, ke¬ re je Boxja pravica za nje izrekla. Pit. Kak znamo dušam v’ oqisenji na pomoq priti ? Odg. Dušam v’ oqisenji znamo na pomoq priti: 1. Naj prejdoq ino naj moqnej skoz pripo- roqitbo svete mese. 2. Skoz inolitbo. 3. Skoz druge dobre dela. Pit. Zakaj smo duxni, dušam v’ oqisenji po¬ magati ? Odg. Dušam v’ oqisenji smo pomagati duxni: 1 . Iz obqinske lubavne duxnosti. 2. Iz hvalne duxnosti proti pokojnim starsom ino vsirn dobrotnikom. Pit. Jeli znamo, kak dugo duše preminoqih v’ oqisenji morejo ostati? Odg. Kak dugij duše premiuoqih v’ oqisenji ostati morejo, ravno ne znamo; le obqinski nam je vedoq dano , da tam kraqcsi ali duxesi qas 197 zaostanejo, potem, kak so Boga veq ali menje razxalile, ino veq ali menje pokore v’ xivlenji Vtpnile, ali tudi, kak jim verniki skoz molitbo ino druge dobre dela veq ali menje na pomoq pridejo. c. Od pekla. Pit. Kaj je pekel. Odg. Pekel je stran, kde so prekleti veqno te- xaveni. Pit. Kdo pride v’ pekel ? Odg. V’ pekel pride tisti, keri vu smertnemi grehi vmerje. Pit. Kake so peklenske texave? Odg. Peklenske texave so take: 1. Prekleti so od Boxjega obliqja ino vxi- vanja na veke zaverxeni. h) 2. Oni bodo terpeli veqni ogen, veqno tem¬ nico, j ) joq ino zobni klepet, k) preveno gri- zeqe vestne boleqine, silen strah, ino zadvo- jenje, l)vse, kaj koli se na teli ino duši bo¬ li) Pojdite od mene, vi prekleti ! vu vetjiii ogen, keri je vragi ino njegovemi angeli pripravlen. Mat. XXV. 4 i. Verh tega vsega je med nami ino vami velika prepad, tak , da tisti , keri odcod k’ vam priti , ali od tam- dod k’ nam prek priti rjeio , ne morejo. Luk. XVI. 16. i) Kde njihov t[erv ne vmerje, ino ogen ne vgasne. Mark. IX. 47. j ) Otroki kralestva bodo v’ zvunenjo temnicp verxepi. Malh. Vlil. j?. k) Tam bode joi( ino zobni klepet. Mat. XXII. 13. * ) Njihov tjerv ne bode vmerel. Jzaia. LXVI. 24. Kde njihov tjerr ne vmerje. Mark. XIX. 43. 198 lei{ega da domisliti , bodo mogli terpeti, m} veijno: to je, oni bodo brez konca, brez vu- panja na oblehkotenje ali odrešenje tcrpeli.n ) Pit. Kaj more premislavanje peklenskih texav v’ nas qiniti ? Ody. Premislavanje peklenskih texav more nase serca moijno primarjati, da naj grehe odstav- lamo, se dopernesenih spokorimo ino za nje zadosta vrpnimo; strasnost ino dugava pek¬ lenskih texav nam dava vedi ti. kak silno grozno je v’ roke xivega Boga padnuti. o^ d. O d n e b a. Pit. Kaj je nebo ? , Odg. Nebo je naj blaxcneso stanise svetnikov, kde se Bog svojim zvestim sluxebnikom od ob- liqja do obliifja razodeva, ino skos to na njih njihovo neskonqano veliko plaqo sponi. Pil. Kdo pride v’ nebo? Odg. V' nebo pride tisti, keri je v' Boxji milosti vmerel, p) ino tudi tisti, keri se je doper¬ nesenih grehov ali v’ totemi ali drngemi xivle- nji spokoril. iti ) Bogati mox se toxi : Jas terpim veliko texavo v’ to¬ temi plameni. Luk. XVI. 24. Vse bolestne bodo ga prevzele. Job. XX. 92. u) Toti bodo z’ pogublenjom od Gospodovega obličja ino od veliijcstva njegove oblasti pokasligani. II. Tes, I. 9. o) Strašno je v’roke xivega Boga padnuti. Hebr. X. 31. p) Kdo bode do konca stalen, bode žveliijan'. Mat X. n. 199 Pil. Kako je nebeško vesčlje? Odg. Nebeško veselje je, ne dopovedali, kak veliko. i - 3 Pil . V’ qemi obstoji nebeško veselje V Odg. Nebeško veselje obstoji v’ tem: 1. Izvoleni bodo Boga ad oblitjja do Oblitjja popuno ino na veke gledali , liibili ino se njega vvivali. s} 2. Izvoleni bodo vse, kaj je koli dobrega zmisliti, na teli ino duši veipio imeli, s). 3. Izvoleni bodo vsih , tudi naj rnensih xa- losti, vsikdar oslobodeni. z) Pit. Jeli se znajdejo neki stopaji, ali povišani kraji nebeškega veselja? t) Niedno oko je ne vidilo , niedno vuho ne slišalo, v’ niednega ploVeka serce ne prišlo , liaj je Bog tim pri¬ pravil , ki ga lubijo. I. Kor. II. p. Te bomo Boga od oblitjja do oblitjja gledali. Zdaj spoznam Boga ne- popuno; te pa bom ga zpoznal, kak sem jas od njega spoznan. I. Kor. XIII. 12; s) Mi znamo , da borno Bogi, kda bode se razodel, pri- podobni ; kajti vidili bomo ga, kaki je. I. Joan.III, s) Blagoslavlen bodi Bog, Oi[a našega Gospoda Jezu- Kij a, keri nas je po svoji veliki milosti skos vusta- nerije Jezu-Krista od mertvib , na xivo vupanje prero¬ dil , naj bomo k’ tistemi nesperblivemi , nemadenemi ino neobledlivemi dobitjki prišli, keri vam je v’ ne- besah pripravlen. Petr. I. 3. 4. z) Jagne, kero je na sredi sela, bode nje Iadalo ino nje k’ xivemi vodenemi studenci pripelalo : ino Bog bode vse slojze iz njihovih oqi zbrisal. Razod. VII.17. Bog bode vse slojze iz njihovih oiji brisal, ino smerti ne bode veq: ino tak tudi ne bode veq , ne xalosti , ne. zazavanja, ne boletjine; kaj je prejdotj bilo, je preminulo. Razod. XXI. 4. 200 Odg. Znajdejo se stopnji, ali povišani kraji ne¬ beškega Veselja; kdo je veq dobrega vqinil, bode v’ nebi tudi veq plaqan. x) Pit. Kaj nas premislavanje nebeškega veselja vuqi ? Odg. Premislavanje nebeškega veselja nas vuqi: 1. Naj vse krixe ino terplenja dovolno pre¬ našamo , da je texava totega qasa nikaj ne proti veliqe'stvi, kero se nam bode v’ nebi razodelo, t) 2. Da se vso posvetno veselje nebeskemi vesolji nikak ne da pripodobiti. x) Kdo redko seja, bode tudi redko xnjel; hdo pa obil¬ no seja, bode tudi obilno xnjel. II. Kor. IX. 6. Dru¬ gi blisket je na sunci, drugi na meseci , ino drugi na zvezdah, ino tudi zvezde so v’ blisketi med sobo raz¬ ložene. Tak bode tudi vu od mertvih - vstanenji. Telo bode v’ nesperhlivosti pa gorstanilo. I. Kor. XV. 41.42. t) Jas mislim, terplenje totega qasa se pridoijemi veli- ijestvi, kero bode v’nas razodeto, nikak ne da pri¬ podobiti. Kirn. VIII. >8. NAT1SEK od Andrasa Lajl INO PAPIR ilednikov v’ Gradci- ■mm V .v- ' * • - . ' v“’ ?••'•• -V.' • ■ r*..v :-v • > . ■ V ' '\ ’ • • VSiRs**: r. : v x . ■‘■■■i Sr. rs 7 . : ; ■ ’ ^ ;-c • /".it. t > ; - M IRH9 ‘ V . ■ ' \a: V> ■ ' ,'V V--"'.>-x : :• 'V, ■ ■ . , 1 ' y ...iv ■!'v •• ■ KRSJfe- '"v? . ^ v»'* M h .V ' v , • / - ' > , l L 1 IsuV*-, " V " V •>' -..?r-,v». v V- \ :* V-.\' : A ■$ X MhH ‘X. v -./Vi ^ , mOf šm A ‘ ' ' 'C' 4 7 Aj," 1 ;' ' . ■ . ■■■’.' »V;.- - ; 7 :‘.-r . ' ’. '. ,- ■ ■ ■ ■ • ,v - ...r/v v»v'v- 7 " •■:• '. *?«■■:■<£ /,*: • ■ •, r .. ■ X r •■••-' -■ .V v- .■ ' ■ -■ ■■ : ,V V- '-.--V - vi- , , ' fA * t ;.V; 'lySti|gI J-|;: •;/, '. i 7 ' 4 < . 1 ., ’iS ‘ v .. 7 't::''fr."'.'V ^ ?* .‘-Jv ■' ‘.X< y.$&. X r,v ' ;; ■. ; * '*;is : ,./* ... ' ~+ ■ >■ :x. ■; -V ,'vv..:". ■ , •'-."■•v ‘ " -::x- ,^5 .. ••' r ■ '•( V' '4 , .» v . ; ■' Vv:»-’•• SvV .’V.i>S Vi ,' - " •; W« : Sf J j ;* si.'-’ ■ •. v.'>: V. ;^'v H '??:■ M ♦ - , - • iv. . ■ ^ > .'i'. . ' '. iifr \ vi .v, "v ■ ■ , ;>' i! - . , ... .. - V> • •. • ■a A '}:>/■' sAA&A t¥- 'Afcv ,55^ .JViVvrfev' : ''.A. ' 'v. . .V f A.iA$k :V\ r ' i*?vd f •£;. ■''.'v.' .A' At f: ,, * * A . • ■ , . ■• • v • v A A M MAMAf’~A t . ; A-A M v*/ ? v - Ar|5#li, "''''■ vV' v ^ v ■- ' .v . AsfeA ;j;{ K :a'Av--.- m a ; j; #;&$• .&/• A * % i& ;•. Ji J *• a-v * " *. v f ~a-' v', - y r.~ A »i- JS - ' • : ••• '' • *-* ‘' v i / 'c ’■• '-v * S- ; . • ; r PM aaaa'‘aaaa.'aA' • = ., 'v y \-A< JJJ-vSfefg ail > V^ .f' k-- a.V: . ; C A lllf -' ji t ' ** e * • c-^'- ;'■ »iil ’•*-*; -^6'. -»i- vi^r-- 4 "■ \« > ' * ' ^ v , ' f - 'V- r- A S > i, ‘ /.- * )&2 \ U4s® • - v> ^ '•^ V- •* M »-. -• r 5.. t-Hisv«' •■ >-3Vo’ •; . - •-. '; •*- / ‘ • .' 'A V - •'-“ .t - ’'. *. - * 'A. t' • '. -•>- • . <*> - ■.... .• ■•; • V>'>5 k.' ; • k 1 - •' . iko' :.-X-9 r S < ■r^p, W ■ '• A>‘ : -aA .'--a-, Av ; ■ ..«,; ‘ ; ■' ; • : •; ■ ■'■ 1 . A ■ ■ v ■' ' . :T>■ -^Aa- ... vAvA ' ■' -a .. ■fMM? . yf ;i " MA "»AA'\.., --^r 'ptp v '“.a- > '1 v V > » j* ' ■ ' “SA ' 1 ' ■■'■•■ " ■ " '-•> - w: ■■■ ■ ■' '