Celje - skladišče
D-Per
III 19/1987
RilHil
m
C0BIS8 e
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozda Mera	Številka 4 — Leto VII — April 1987
Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjskc Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadrug Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna, Savinjsl magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek,sKarmen Magvai Zdenka Detiček, Danica Dosedia, Boris Kmet, Fanika llijaš. Herbert Lešnik. Bojan Deian. Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra h 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana.
V organizaciji Novega tednika in Radia Celje in z glavno finančno podporo naše sestavljene organizacije Merx, Kovinotehne in Hmezadove KZ Savinjska dolina se je letos že petnajstič 100 kmečkih žensk iz širšega celjskega območja odtrgalo od dela na kmetijah in za dva dni odpeljalo na Jadran okušat slanost morja. Številne so ga videle prvič. Res, da /etos vreme izletnicam ni bilo naklonjeno, toda dobre volje ves čas ni zmanjkalo, lepi spomini pa bodo ostali tako za vedno. Pa še to. Najstarejša udeleženka letošnjega izleta je bila Kristina Karo iz Vranskega, ki bo 16. julija slavila 91. letnico.
V	petek, 17. aprila so v spodnjih prostorih Hotela Merx odprli brezcarinsko prodajalno ali Duty fn shop. ki je novost in prva prodajalna te vrste v Celju.
V	njej bodo prodajali razne uvožene alkoholne pijače, cigarete, kozmetiko, akustiko in manjše delovt stroje. V tej prodajalni bodo lahko kupovali le tujci in naši zdomci, če se bodo predstavili s potni) listom.
Vsem članom kolektiva sozda Merx čestitamo za 1. maj — praznik dela
Kolegijski poslovodni organ, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije
in uredništvo Vestnika Merx
»Če je smrt kazen za mojo ognjevito ljubezen do svobode in č/ovečanstva, vam glasno povem: razpolagajte z mojim življenjem... Da bi se nas obtožilo, so podkupljene lažne priče. Lahko nas obsodite na smrt, vendar ta odločitev predstavlja žalitev za svobodo tiska, misli in besede ter izraza. Narod si bo to zapisa!....«
Tako je spregovoril na sodišču organizator velikih delavskih demonstracij leta 1886 v Chicagu. Na mitingu, kjer so delavci in njihovi voditelji simbolizirali svoje zahteve s tremi osmi-cami: osemurnim delavnikom, osemurnim počitkom in osemurnim časom za kulturno izobraževanje, je v oboroženem napadu na stavkajoče policija 3. maja ubila 6 delavcev, štiri pa je ranila.
Zaradi tega napada so odšli delavci na ulice demonstrirat, ko pa so neki sumljivi ljudje vrgli med policaje bombo, so ti seveda začeli streljati in provokacija se je končala z mnogimi žrtvami med demonstranti in s smrtno kaznijo — o-hešenjem —- za štiri voditelje stavke.
Bil je eden najsramotnejših, na jbolj škandaloznih procesov v ameriški zgodovini. Porotnike niso izžrebali, pač pa so jih določili vnaprej, o obtoženih delavcih pa je neki sodni uslužbenec h izjavil: »Lumpe čaka vrv, to je kot pribito!«
!; Leta 1889 so na ustanovnem kongresu II. internacionale sklenili, da bo v spomin na te dogodke I. maj odslej mednarodni praznik dela.
V Sloveniji smo prvič praznovali prvi maj že leta 1890. torej takoj po ustanovnem kongresu
Prvi maj
Iz zgodovine delavskega gibanja
dovolili delavcem, da so prvega maja ostali doma. Tovarnar Tschinkel pa delavcem ni da/ prostega dne, ampak dvojno plačo«.
Tudi delavci v zasavskih revirjih so tisto leto smeli z godbo na čelu k maši in nato praznovali prvi maj v krogu domačih.
Tega leta so na prvi maj dobili prosto tudi delavci v delavnicah južne železnice v Mariboru. Shoda sicer ni bilo, vendar pa so šli popoldne na Piramido, kar je bilo nekaj podobnega kot ljubljanski pohod na Rožnik.
V Celju so organizirali delavci na ta dan tistega leta izlet na Teharje, shoda niso imeli in celo veselico, ki so jo hoteli imeti zvečer v hotelu Strauss, jim je oblast prepovedala. » Vendar pa je priprava na prvomajsko proslavo celjsko delavstvo politično toliko razgibala, da so znova ustanovili delavsko izobraževalno društvo«.
Prvi maj torej ni več sentimentalno tarnanje potem pa v »skupinicah« pred hotel F.vtopa in samo boj za boljše delovne'pogoje, prvi maj (shoda so sc. pomislite, udeležile celo 3 -cnsk e), postaja boj za višje, drugačne cilje.
Shodu je predsedoval znani ljubljanski čevljarski delavec Karel Korde tič. Delavci so sprejeli jlujj th,ndanes ima ponekod prvi maj vsako resolucijo o osemurnem delavniku, popoldne pa /c!(> drugačen obraz, nista ga sama cvetje in so se zbrali k združenju v Spodnji Šiški in zvečer sonCe. Ponekod je v njem še kri. Še pred osmimi še v hotelu Evropa, kjer je bil ples. »na katerem /<,„■ /c /,//„ Karačiju 12 ljudi obsojenih na 6 se je baje zelo čutilo pomanjkanje žensk«.	mesecev zapora in 15 udarcev s šibo. ker so sc
Ta prvi 1. maj v Ljubljani je »minil v ,„/(,/(,z-,y/ prvomajskega sprevoda, zglednem redu in miru, čeprav se je oblast bala,
da bi utegnilo priti do izgredov in je bila za Prvi maj je dan cveta, zraslega iz kapelj de-Bežigradom pripravljena stotnija vojakov«. To	lovske krvi. Prvi maj je dan, ki pa še vedno zelo
»dostojanstveno zadrževanje so pohvalili tudi različno razkriva sodobni svet in probleme po-meš canski listi, skupaj s tistimi podjetniki, ki so sameznih dežel.
//. internacionale, /.a Gorenjsko. Goriško, Istro in Idrijo, ki so hi/e v tem času vsekakor pomembna delavska središča, podatkov (vsaj zelo natančnih) ni. pač pa se ve, da je zborovalo in praznovalo tistega leta v Ljubljani blizu 500 delavcev, v Celovcu kakšnih 2000. v Beljaku 10000 in več tisoč v Trstu.
V Ljubljani so ponekod delavci na ta dan celo dobili prosto. Žal pa ni podatkov, kje' se je to zgodilo in kje tte. Jasno je le, da delo ni obstalo v takrat največji ljubljanski tovarni, to je tobačni tovarni. Prvega maja leta 1890 so ljubljanski delavci kljub hladnemu vremenu šli na Rožnik.

MERK
VESTNIK
STRAN 2 APRIL 1987
Spodbude za boljše gospodaijenje
Okrogla miza
Samoupravljanje v zaostrenih pogojih gospodaijenja
Klub samoupravljalcev občine Celje je pripravil v četrtek, 9. aprila okroglo mizo o samoupravljanju v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Na pogovor so povabili predsednike delavskih svetov, vodje delegacij in "tajnike samoupravnih organov iz delovnih organizacij Kovinotehna, Tkanina, Moda, Blagovni center, Avto-tehna, Avtomotor, Petrol in Konus.
Okroglo mizo je vodil predsednik skupščine kluba samoupravljalcev Božo Skale, sodelovali pa so še, Emil Kolenc, predstavnik skupščine občine, Mihajlo Zver, predstavnik občinskega sveta ZSS, Karmen Gorišek iz strokovnih služb SIS in Albin Cocej, družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Temo okrogle mize so razdelili na štiri sklope.
Sodelujoči bi naj izmenjali izkušnje o temeljnih oblikah samoupravnega organiziranja združenega dela, o povezavi OZD z družbo in krepitvi samoupravne vloge delavca pri odločanju v svojih delovnih sredinah, ob koncu pa naj bi spregovorili o uveljavitvi zaključkov in usmeritev s 17. srečanja »Rdeči prapor« v Kragujevcu. O zadnji temi žal informacije ni bilo, saj so nekateri od udeležencev okroglo mizo zapustili že pred koncem, pravzaprav ob 14. uri, ko se sicer konča njihov delovni čas in je tako le dobra polovica vztrajala do konca.
Večinoma so si bili predstavniki sodelujočih delovnih organizacij enotni, da delav-
sko samoupravljanje čedalje bolj omejuje zakonska regula-tiva in kot da to pomeni, da država delavcem ne zaupa več, je menil eden izmed razprav-Ijalcev.
Poudarili so tudi problem sklepčnosti delegacij, predvsem konferenc delegacij, saj te konference vključujejo delegate iz oddaljenih ali pa manjših enot in sklepčnosti ne morejo zagotoviti. Drug problem je, da delegati prihajajo na sejo, ne da bi gradivo sploh pregledali. Sicer pa imajo delegati veliko pripomb tudi glede obsežnosti delegatskih gradiv. Razpravljale! so tudi menili, da delegati ne morejo odločati, saj skopa finančna sredstva SIS-om ne dovoljujejo alternativnih predlogov, o katerih bi delegati lahko glasovali. Menijo pa tudi, da strokovne službe SIS dovolj dobro pripravijo programe in bi jim morali zaupati.
V nadaljevanju okrogle mize je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoril predvsem na funkcijo članov delavskega sveta, o nujni povezanosti s svojo delovno sredino, ki jo zastopajo, saj bo v prihodnje delavskim svetom dana večja pristojnost.
Sicer pa bodo o razpravah na okroglih mizah, četrtkova je bila le ena od pripravljenih na to temo, pripravili zaključke in klub samoupravljalcev bo s pomočjo občinskega sindikalnega sveta in skupščinskega sistema na osnovi pozitivnih izkušenj usmerjal bodoče delo na področju samoupravnega odločanja.
Tatjana Čuden
Novogoričani obiskali Blagovni center
V dvorani Narodnega doma v Celju je bil v četrtek, 16. aprila razgovor o nekaterih točkah, ki jih bodo zbori občinske skupščine Celje obravnavali na svojih sejah 23. aprila.
Na sestanek so poleg vodij konference delegacij za zbor združenega dela povabili tudi predsednike delavskih svetov OZD. Poleg poročila o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1986 je predsednik občinske skupščine Tone Zimšek navzoče seznanil z zamislijo posebnih spodbud za uspešnejše gospodarjenje.
Rezultati gospodarjenja cejske-ga gospodarstva nihajo okoli povprečij v regiji in republiki, toda glede na strukturo gospodarstva
Delavci trgovske delovne organizacije JELŠA iz Šmarja pri Jelšah so 2. aprila na referendumu z veliko večino pritrdili predlogu, da se njihova delovna organizacija vključi v sozd Merx. Od 317 zaposlenih se je konec tedna udeležilo referenduma veliko zaposlenih, za vključitev v sozd Merx pa je glasovalo 94,82 odstotka zaposlenih.
Prva pobuda za vključitev te delovne organizacije v sozd Merx se je pojavila že lani. Pripravili so že tudi program aktivnosti za vključitev, vendar so nastali v sozdu Mercator, katerega članica je bjla delovna organizacija JELŠA, določeni problemi. Vse to pa ni povzročilo nobenih motenj v poslovnih odnosih, ampak so se poslovne vezi med Jelšo in Merxom še izboljšale, predvsem v blagovnem prometu. Prav tako so nadaljevali z aktivnostmi za vključitev in v začetku letošnjega leta so že
V februarju so pripravili srečanje delavcev sorodnih sestavljenih organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in analiziranjem na ravni sestavljene organizacije, kjer smo se dogovorili za medsebojno izmenjavo nekaterih pomembnejših podatkov poslovanja. Na osnovi naše pobude smo že lansko leto pripravili poročilo o poslovanju osmih sozdov v Sloveniji s področja kmetijstva, živilsko predelovalne industrije, trgovine ter gostinstva in turizma v letu 1985.
Ugotovili so, da so ti podatki zelo zanimivi in koristni zato smo jih pripravili tudi letos.
Za vse * podatke velja, da so lepporabni, če jih ne moremo primerjati z nekim merilom. Primerjava glede na stanje preteklega eta v okviru sestavljene organiza-;ije je sicer pomembna, vendar pa
Celja pomeni, da delež Celja v družbenem proizvodu Slovenije pada.
To povprečnost pa lahko celjsko gospodarstvo preseže le z večjo izkoriščenostjo kadrov, z ukinjanjem neproduktivnih delovnih mest in tudi z doslednim negovanjem samoupravne odgovornosti.
Okvirno so izdelali načela in merila za oceno in spodbujanje uspešnosti gospodarjenja.
Po realnem načelu naj bi si OZD postavile za cilj doseči vrh v svoji podskupini oziroma, da bi v dveh letih za polovico ali najmanj 30% popravile svoje zaostajanje v podskupini.
Vzorčno naj bi se v Celju poskušale približati tem ciljem dve
pripravili predlog ekonomskega elaborata o družbeno eko-
organizacije JELŠA Šmarje v sozd Merx.
Referendum, na katerem so delavci Jelše sprejeli vse potrebne dokumente za vključitev v sozd Merx, je torej uspel, delavski svet sozda Merxje na svoji zadnji seji sklenil, da TDO JELŠA Šmarje postane članica tega sistema s L L 1987 in tako se je ta trgovska hiša pridružila številnim članicam, ki pokrivajo domala celotno območje celjske regije in segajo ponekod še širše.
S priključitvijo sozdu Merx vidijo delavci delovne organizacije JELŠA velike možnosti za nadaljnji razvoj in kot sami zatrjujejo, veliko večje kot v sozdu Mercator.
In, v čem vidijo delavci JELŠE prednosti vključitve v
je potrebno upoštevati, da delujemo v določenem prostoru, bodisi da gre za regionalni, republiški ali jugoslovanski prostor. Šele primerjava s sorodnimi sestavljenimi organizacijami, ki so poslovale pod podobnimi pogoji, nam lahko pove, ali smo bili uspešni, ali ne. Iz omenjene primerjave lahko ugotovimo, da smo v sestavljeni organizaciji Merx v letu 1986 skoraj po vseh pomembnejših elementih poslovanja bili uspešnejši od drugih sorodnih sestavljenih organizacij. V tej primerjavi izstopa še kot posebno ugodno to, da smo hitreje kot drugi povečali akumulacijo in ob tem tudi uspeli doseči hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke kot drugi sorodni sozdi.
Seveda pa nas sami indeksi ne smejo zavesti, saj so odvisni od stanja v preteklem letu. Tako je
skupini OZD in sicer tiste, ki že sedaj dosegajo nadpovprečne rezultate in tiste, ki poslujejo na robu.
V	prvi skupini bi to bile: Opekarna Ljubečna tozd Keramika, Klima tozd industrijska proizvodnja, Cinkarna tozd Vefton, Zlatarje Celje, tozd Zlatarna, DO Vulkanizacija in Ključavničarstvo.
V	drugi skupini pa bi bile: Obnova, Steklar, Libela, Izletnik, Merx — tozd gostinstvo in turizem ter Cinkarna tozd Kemija.
Na osnovi pogovorov in prostovoljnega vključevanja bi tem OZD ponudili, da se vključijo v model pospeševanja gospdarske uspešnosti po osnovni metodi stimulacije.
V	OZD, ki najboljše posluje, bi
sozd Merx? Pravijo, da bo ponudba boljša in celovitejša, kar bo povečalo konkurenčno sposobnost. Zagotovili bodo kakovostne storitve s področja razvoja, kadrov, financiranja, načrtovanja, naložb, transporta in nenazadnje tržnih raziskav in akcij. Z hkratno vključitvijo v interno banko sozda pa bodo med drugim lahko najemali tudi posojila pod ugodnejšimi pogoji kot so tržni. Tako bodo lahko v JELŠI tudi lažje izpeljali nekatere naložbe, ki jih že nekaj časa načrtujejo. Seveda pa so s tem zagotovili tudi večjo socialno varnost delavcev. To je samo nekaj prednosti, ki jih je pridobila ta trgovska delovna organizacija z vključitvijo v sozd Merx.
Sicer pa se samoupravna organiziranost JELŠE po vključitvi v sozd MERX ne bo spremenila in bo JELŠA še naprej ostala enovita delovna organizacija.
naprimer naš delež akumulacije v celotnem prihodku še vedno nižji kot povprečno v gospodarstvu in v nekaterih drugih sestavljenih organizacijah. Podobno je tudi pri osebnih dohodkih, kjer še vedno za 5 odstotkov zaostajamo za povprečnim slovenskim osebnim dohodkom
Spremljanje gibanj med sozdom Mera in drugimi sozdi nam potrjuje torej ne le boljše poslovanje v letu 1986, ampak tudi uspešno postopno izenačevanje s stanjem v gospodarstvu Slovenije. Če upoštevamo, da so pogoji gospodarjenja za posamezne delovne organizacije znotraj sistemov bili enaki, nam boljši rezultati našega sozda. kažejo in potrjujejo, da nam skupno delovanje v sozdu daje boljše poslovne uspehe kot v drugih sozdih.
Branja Romanič
le-te razvijale svoje gospodarjenje z moralnimi, materialnimi in sistemskimi spodbudami.
V OZD, ki poslujejo na meji, pa bi bile te spodbude v obliki oprostitve nekaterih prispevkov za določen čas, v katerem bi lahko premagale svoje težave. Uvajali bi pot pred sanacijskih ukrepov, s katerimi bi stare, neperspektivne programe zamenjali z novimi. Uvedli pa bi naj tudi institut zaupnice s tromesečnim tajnim preverjanjem dela vodilnih struktur v OZD.
Aktivnosti OZD bi spremljali delavski sveti, pozitivne dosežke pa bi lahko v perspektivi prenašali tudi na druge OZD v Celju.
Tatjana Čuden
Kratka predstavitev delovne organizacije Jelša Smaije
Trgovska delovna organizacija JELŠA ŠMARJE je maloprodajna trgovska delovna organizacija, ki so jo ustanovili leta 1956. Kot enovita delovna organizacija v takšni obliki, kot je danes, posluje od leta 1969. Njen glavni predmet poslovanja je trgovanje na drobno z mešanim blagom, stranska dejavnost pa gostinske storitve in tehtanje na mostnih tehtnicah.
V lanskem letu je JELŠA Šmarje imela 317 delavcev, ki so ustvarili 4.456.054.000 dinarjev celotnega prihodka, 515.514.000 dinarjev dohodka, 397.652.000 dinarjev čistega dohodka,
50.598.000	akumulacije in
91.657.000	dinarjev sredstev za reprodukcijo. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je bil 77.277 dinarjev.
Delovna organizacija ima skupaj 44 poslovnih enot, od tega 19 samopostrežnih trgovin, 11 specializiranih trgovin, 11 klasičnih trgovin ter 2 gostilni in 1 bife. Skupne površine znašajo 14263 kv. m., od tega je 3829 kv. m. prodajnih površin, 9534 kv. m. skladiščnih površin in 900 kv. m. gostinskih površin s skladišči.
Za strokovna opravila ima ^delovna organizacija JELŠA komercialno službo, računovodsko finančno službo, analitsko plansko in splošno kadrovsko službo.
Šestčlanska delegacija Občinske konference SZDL iz Nove gorice je ob spremstvu treh predstavnikov OK SZDL iz Celja prispela na uradni obisk v delovno organizacijo z željo in namenom, da se seznani z organizacijo preskrbova-nja prebivalstva ter da si ogleda nov Preskrbovalni center. Sprejeli so jo glavni direktor Venčeslav Zalezina, direktor tozd Preskrba Robert Čemaža r ter vodja DS SS Albin Sajnkar.
Najprej so si v celoti ogledali Preskrbovalni center ter njegovo organiziranost dela, nato pa je bil še razgovor. V pogovoru so podčrtali probleme preskrbovanja prebivalstva na njihovem področju, kajti nimajo niti tržnice, veliko pa je problemov v organiziranosti.
Glavni direktor je najprej predstavil delovno organizacijo ter njene tozde, dejavnost in organiziranost dela, zlasti kolikšno področje morajo preskrbovati. Zanimalo jih je tudi, kako so intervencijski zakoni vplivali na razpoloženje zaposlenih ter kako bodo vplivali na rezultate poslovanja, kakor tudi s kakšnimi problemi in težavami se ukvarjamo zaradi velikih obveznosti ter kako smo organizirani na informacijskem področju, kjer je še tudi nekaj problemov.
Razgovor je bil obojestransko izredno zanimiv. Tudi v prihodnje si želimo več takšnega medsebojnega sodelovanja ter imenjavo idej in izkušenj.
ak
Pomembnejši podatki poslovanja sorodnih sozdov za leto 1986
Tudi Jelša pri Merxu
Boljše kot drugi
ELEMENTI	MERX	IND. 86/85	ABC POMURKA	IND: 86/85	EMONA	' IND 86/85	HMEZAD	IND 86/85	MERCATOR	IND 86/85	TIMA	IND 86/85	TIMAV	IND 86/85	VIPA	IND 86/85
CELOTNI PRIHODEK	158.597	218	334.367	194	274.905	198	105.181	186	568.153	207	251.683	205	123.272	187	162.475	212
DOHODEK	22.930	259	45.818	255	46.505	226	15.534	231	74.463	234	38.628	230	27.310	200	23.673	222
ČISTI DOHODEK	15.693	261	32.165	264	33.519	224	9.885	266	54.238	232	26.569	229	19.141	193	15.598	227
AKUMULACIJA	1.992	303	8.232	295	7.052	170	1.192	156	11.675	199	5.169	235	4.811	160	2.216	197
SREDSTVA REPRODUKCIJE	3.695	264	13.126	244	12.368	187	3.461	.	173	20.506	221	8.168	230	7.060	168	5.467	203
ŠTEVILO ZAPOSLENIH — URE	6.428	102	11.805	102	12.185	102	4.259	102	19.242	102	10.386	100	7.047	102	5.932	103
POVPREČNI MESEČNI NOD	114.129	243	108.925	229	113.786	231	117.584	219	115.702	233	108.470	220	121.035	216	116.471	219
IZGUBE	102	126	409	56	226	90	628	54	1.026	165	—	—	1.872	568	—	—
MERK
VESTNIK
APRIL 1987
Koordinacijski odbor sozdovega sindikata
Tudi sindikat za boljše gospodaijenje
V začetku aprila je bila seja predsedstva koordinacijskega odbora sindikata sozda Merx, na kateri so obravnavali in sprejeli nekaj pomembnih zaključkov.
Po uvodni kritiki predsednice koordinacijskega odbora Maje MREVLJE, da stališč in sklepov zadnje letne seje ne izvajajo v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata oziroma, da sprejemajo celo nasprotna stališča — Dan žena, regres za letni dopust, so po potrditvi zapisnika člani predlagali, da tudi letos v okviru sestavljene organizacije nudijo pomoč tistim delovnim organizacijam, ki niso mogle same oblikovati sklada skupne porabe za izplačilo regresa za dopust.
Pravila o organiziranosti in delovanju konference sindikata sozda Merx,otem smo pisali že v prejšnji številki Vestnika, so člani predsedstva dali v javno obravnavo z vsemi dopolnitvami in sicer do 30. aprila.
Po kratki obrazložitvi poročila o poslovanju sozda Merx, podal ga je poslovni sekretar Mitja Pipan, so posamezni člani predsedstva v razpravi menili, da so delovne organizacije, članice sozda zadovoljne, ker so v takšni sestavljeni organizaciji in da podpirajo dopolnitev in dograjevanje tovrstne organiziranosti sozda, kajti le tako bodo rezultati še ugodnejši. Podprli so tudi pobudo, daje potrebno pripraviti oceno organizi-
ranosti skupnih služb na vseh ravneh.
Na seji so se tudi dogovorili.da bodo vse osnovne organizacije sindikata preko odborov za učinkovitejše gospodarjenje sodelovale pri oblikovanju ukrepov za dosego zastavljenih ciljev gospodarskega načrta za letošnje leto. In kateri so ti ukrepi? Ti so znižanje stroškov poslovanja, zmanjšanje zalog, povečanje medsebojnega sodelovanja v okviru posameznih delovnih organizacij, dosledno uresničevanje dogovorjene poslovno komercialne politike, medtem ko naj bi na področju naložb povečali pozornost njihovi gospodarnosti in učinkovitosti ter vložili največje napore za izvoz blaga in podobno.
V nadaljevanju so člani predsedstva poslušali še informacijo o osnovnih značilnostih novega obračunskega sistema, zlasti še njegovo vsebino in posle^ dico sprejetih intervencijskih zakonov na področju omejevanja rasti osebnih dohodkovin skupne porabe ter neproizvodnih naložb.
Na koncu seje pa je predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx Franc Ban podal informacijo o dosedanjih aktivnostih sestavljene organizacije Merx pri sanaciji delovne organizacije Toper in dobil od članov predsedstva vso podporo za nadaljnje aktivnosti in vlogo Merxa pri tem.
Klet m2 Pritličje m2 Nadstropje m2
351.00
986.00
909.00
Skupaj m2
2596,00
Drugače je objekt zasnovan v armiranobetonski konstrukciji tip Ingrad Celje. Temelji so točkovni. Obodni zidovi so predvideni iz betonskih votlakov zdemit fasado. Streha je dvokapnica naklona 20°, kritina pa kanadska tegola.
V objektu so projektirali zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb, ki je izvedeno kot dvonamensko. 160 zaklonskih mest je namenjeno zaklanjanju prebivalcev tega območja.
Razvoj, raziskave, naložbe
Zaradi razvojnih tendenc in potreb ter možnosti sestavljene organizacije Merx za dosego večje produktivnosti, gospodarnejšega upravljanja z družbenimi sredstvi, izboljšanja konkurenčne sposobnosti je nujno, da tudi v Merxu organizirano spodbujamo in financiramo inovacijske dosežke. Posebno v tem za gospodarjenje težkem obdobju je ta pristop izjemno pomemben, saj je dokazano, da lahko rezultati organizirane inovativne dejavnosti nadomestijo velike naložbe in zavoljo večje obremenjenosti dohodka tudi povečujejo dohodek. Zato je spodbujanje ustvarjalnosti ena najpomembnejših nalog na vseh ravneh, pa tudi v sistemu Merx.
V zadnjem času namenjajo veliko pozornosti organiziranemu razvoju inovativne dejavnosti v Merxovem razvojno investicijskem sektorju, zato nam je nekaj več o tem povedal vodja sektorja Zvonko Strašek. Dejal je, da bomo v bodoče temu področju namenjali veliko pozornosti. Ta dejavnost ne sme biti slučajna, temveč dosledno organizirana in vzpodbujena. Tako kot v Merxu, nasploh v družbi danes produktivnost pada, čeprav pa na drugi strani znanje narašča, vendar pa ni dovolj izkoriščeno.
SPP in MID — dva pristopa
Odločilna je vsekakor organiziranost in motiviranost celotnega kolektiva, kajti le na ta način lahko ustvarjamo zaželene učinke. Ugotovljeno je, da je dohodek od inovacij v Sloveniji 0,14 odstotka od brutto dohodka. V
nekaterih dobro organiziranih organizacijah oziroma sistemih, kot na primer v TAM-u pa je ta vrednost 10 odstotkov ali celo več.
To pa ni samo pomemben dohodek, ampak je to tudi za določene organizacije odločilen dohodek za preživetje ali normalno poslovanje. Prednost velikih in po dejavnosti raznolikih sistemov je prav v usmerjeni sistematični in organizirani inovativni dejavnosti, predvsem množični.
Za izvajanje inovativne dejavnosti ločimo dva pristopa. To sta SPP ali sistem predlogov posameznikov in MID (USD MID) kot metodo širše inovacijske strategije delovne organizacije ozi-toma množična inovacijska dejavnost. Ta dva pristopa delujeta komplementarno. Kot že rečeno, je smisel delovanja predvsem v usposabljanju in omogočanju pogojev za množično inovativno dejavnost ali MID. Nosilec množične inovativne dejavnosti je temeljna organizacija, toda s povezovanjem širše v celotni prostor sistema, lahko dosega za sistem pomembne rezultate. Prav ta nepovezanost inovativne dejavnosti v širšem sistemu organiziranosti je razlog nizkih učinkov te dejavnosti.
Množična inovativna dejavnost se odraža ravno v tem, da vsi delamo, vsi mislimo in vsak za svoje delo nosi odgovornost ne glede na raven. Mišljenje, da inovirajo samo znanstveniki ali elita je zgrešeno, kajti ti so maloštevilni, inovirati pa je treba skupaj z izvajalci. Torej mi ne želimo spodbujati samo posameznih inovatorjev, temveč želimo spodbujati us-
Žitni silosi na Spodnji Hudinji
Objekt osnovne preskrbe v Žalcu
Savinjski magazin iz Žalca je investitor novega, objekta osnovne preskrbe v Žalcu. Objekt blagovnice bodo postavili na prostoru starega marketa v samem središču Žalca. Objekt so zasnovali dvoetažno (pritličje in nadstropje) in tudi delno podkleten. V kleti načrtujejo kotlovnico z deponijo premoga, prostore za strojnico, agregat in skladiščenje ter zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb.
Pritlična etaža je namenjena marketu oz. prodajalni živil, pijač, gospodinjskih potrebščin ter bifeju. V nadstropju investitor načrtuje prodajo tehničnega blaga, tekstila in ostalega blaga.
Tlorisna dimenzija objekta je 29,50 x 34,30 ml Površine so pa naslednje:
Izvajalec opravlja zadnje priprave za pričetek drsanja oz. betoniranja celic. Celice bodo zgradili do I. 5. 1987, potem pa bodo še montirali streho, vso opremo in končali z zufianjo ureditvijo.
Nove hladilnice in ekspedit mesnih izdelkov v Klavnici Šentjur
Investitor prizidka k Klavnici je KK Šentjur tozd Klavnica. V prizidku bodo prostori za nove hladilnice in expedit mesnih izdelkov. Celotna površina znaša 350.00 nr. s tem da je površina hladilnic 140.00 m2. V sklopu novih hladilnih prostorov je tudi razsekovalnica. Objekt je izveden klasično z leseno montažno konstrukcijo (jež nosilci) in pločevinasto kritino. Izvajalec del je Gl P INGRAD GO Šentjur po Ingradovih projektih (gradbeni del) in IPM Beograd za tehnološki del. Dela bodo predvidoma končali do junija 1987.

tvarjalnost vseh zaposlenih, spreminjati mišljenje in miselnost z motiviranjem, izobraževanjem in boljšim organiziranjem. Tako množična inovativna dejavnost postaja širša dejavnost delavcev v združenem delu od fizičnih do poslovodnih, pa do ekonomistov, sociologov in podobno. To pomeni, da se to sodelovanje širi iz tehnično tehnološkega tudi na druga področja.
V sestavljeni organizaciji Merx je podobno kot v celotni naši družbi. Inovativna dejavnost je v začetni fazi. V bližnji preteklosti smo dajali prednost organizaciji razvojno raziskovalne dejavnosti.
Tako bo tudi v bodoče in še v večjem obsegu. Množični inovativni dejavnosti pa bomo dajali prednost, ker jo lahko organizirano sorazmerno poceni in z zelo velikimi učinki.
Vsaka organizirana akcija mora biti formalno urejena in tudi inovativna dejavnost sloni na zakonu o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov, ki nalaga organizacijam, da si uredijo pravilnik o inovativni dejavnosti.
Sektor za razvoj in investicije je takšen pravilnik o inventivni dejavnosti pripravil, ki bo šel v javno razpravo in v bližnji prihodnosti v realizacijo.
Pravilnik o inovativni dejavnosti
Pravilnik nakazuje in opredeljuje najpomembnejše pojme iz tega področja, način ugotavljanja ter nagrajevanje in financiranje. Pove nam, kateri so inovacijski predlogi; IZUM (patent) MODEL ali VZOREC, TEHNIČNA IZBOLJŠAVA in KORISTNI PRED-
LOG. Nadalje opredeljuje, da osnovne odločitve sprejemajo v temeljni organizaciji, tu gre za sprejemanje predlogov, odločanje in nagrajevanje ter financiranje.
Pomemben usklajevalecjekomisi-ja za inventivno dejavnost, ki predloge sprejema, predvidena je na nivoju sestavljene organizacije, se do njih nepristransko opredeljuje in jih daje delavskemu svetu temeljne organizacije ali enovitim delovnim organizacijam v odločanje s svojim strokovnim predlogom. Pomen skupne komisije je tudi v tem, da je inovativni predlog dostikrat lahko koristen za drugo temeljno organizacijo ali več organizacij hkrati in bi bil sicer lahko ostal nerealiziran v matični temeljni organizaciji. Ocenitev prispevka poslovanja, inovativnega dohodka določa poseben postopek, kije naveden v pravilniku. Predlagatelj pa lahko dobi odškodnino v enkratnem znesku ali pa v daljšem obdobju.
Celoten kolektiv, predvsem pa poslovodni delavci bi morali v naslednjem obdobju z vso resnostjo in odgovornostjo obravnavati in sprejeti pravilnik. Med sprejemanjem in javno razpravo pa bomo sproti obveščali še o drugih podrobnostih, ki jih prinaša ta postopek in možnosti tega pravilnika.
Na koncu želim poudariti, da so inovacije koristneje dejal Zvonko Strašek, samo, če jih uporabimo v praksi in da je to tista najpomembnejša faza. ki dostikrat izpade. Ker ocenjujemo, da je le množična inovativna dejavnost koristna, moramo zato skrbeti vsi na vsakem delovnem mestu, predvsem pa morajo biti za organiziranje in aplikacijo inovacijskih predlogov zavzeti poslovodni delavci.
Energetski objekt v Klavnici KK Šentjur
V letu 1986 je investitor KK Šentjur tozd Klavnica zgradil tudi novi energetski objekt v sklopu nove kotlovnice. Energetski objekt zajemi prostore za agregat 240 KW. kompresorsko postajo in trafo postajo. Deli je prav tako izvajal Ingrad GO Šentjur.
Market Laško
DO Potrošnik tozd Prodaja Laško je investitor obnove marketa v Laškem.
Z obnovo bodo povečali površino s sedanjih 477,00 m2 na 1.221,00 m2 in sicer za market, bife in poslovne prostore v etaži.

Izvajalci hitijo z montažo AB konstrukcije. Ingrad z »vso paro« montira AB konstrukcijo, saj k temu jih sili kratek rok dograditve (julij 1987)


Na posnetku je prizidek iz zahodne strani. Dela so v zaključni fazi.
■■■■■Bi
Izvajalec de! Ingrad je že pričel z zaključnimi deli v notranjosti in na fasadi (Demit).	Albin Brežnik
; HBBEB

0
Danes veljajo le rezultati dela
Velike družbene spremembe, ki jih je prinesla socialistična revolucija, so zahtevale in omogočale nove oblike — organiziranja in dela v kmetijstvu. Obremenjeni s tradicijo na eni strani ter revolucionarnim ranosom, ki smoga prevzemali od vzhodnih zaveznikov, smo skali različne poti razvoja, ene bolj, druge pa manj uspešno. Po vojni in naprej ustanovili nabavno-prodajne zadruge (NAPROZE), ki so se 1948. leta preoblikovale v kmetijske zadruge (10). V takšni obliki so delovale dokaj uspešno do leta 1956, ko so se zaradi različnih poslovnih težav začele različne reorganizacije povezovanja KZ ipd. V tem času so ustanovili tudi 2 kmečki delovni zadrugi 'Planina, Dramlje), ki pa se nis-.a uspeli uveljaviti kot model organiziranosti. Kot rečeno, po letu 1956 so se začele različne reorganizacije, ki so privedle x letu 1960 do združitve vseh KZ v KZ Bodočnost. V letu 1962 pa so ustanovili KK, kije povezal vse kmetijske zadruge, kmetijsko gospodarstvo Planina, kmetijsko gospodarstvo Slom ter posestvo kmetijske šole.
S to reorganizacijo seje začel organiziran razvoj zasebnega n družbenega kmetijstva v občini Šentjur. Zaradi slabih pogojev pridelovanja, nerazvitosti zasebnih kmetij ter drugih težav, je bil naš razvoj zelo težak in je zahteval veliko naporov in odrekanj. Naša prednost pa je bila da smo vseskozi vedeli kaj hočemo. Zastavili smo si jasne cilje v primarni proizvodnji (v zasebnem ;n družbenem sektorju), posta-ili smo si osnovo za razvoj »redelave (klavnica), usposobili trgovsko mrežo za preskrbo kmetijstva ter razvili transportno in mehanično dejavnost, ki sta tudi pogoj za nemoten razvoj kmetijske proizvodnje. Torej je naša organiziranost še od začetka temeljila na načelih medsebojne povezanosti in odvisnosti različnih dejavnosti, ki vsaka zase predstavlja svojo specifično dejavnost, istočasno pa skupno omogočajo delovanje panoge cot celote. Takšna organizi-anost ter solidarnost v težkih renutkih za posamezne enote tli kasneje sozde, je dala dobre ezultate. Rezultatov, ki smo ih dosegli, nas ni treba biti sram, saj v ničemer ne odsto-
Med delavci sestavljene organizacije Merx so letošnji srebrni znak ZS Slovenije, ki ga podeljuje Občinski svet ZSS Celje, podelili so ga 23. aprila, dobili naslednji delavci:
— Sonja KAMPUŠ, Mlinsko predelovalna industrija, delovna skupnost skupnih služb,
— Ignac PODHRAŠKI, Mlinsko predelovalna indust-
pamo od povprečnih rezultatov v republiki, na nekaterih področjih pa smo tudi nadpovprečni.
Naša osnovna proizvodna usmeritev je bila in je še živinoreja, s tem da so ostale dejavnosti tako ali drugače podrejene tej usmeritvi. V tem sestavku ni mogoče prikazati obsega proizvodnje po posameznih letih, za ilustracijo pa naj povemo, da na približno 10.000 ha kmetijskih zemljišč (od tega cca 400 ha v družbenem sektorju) proizvedemo (plan 1987): 2600 ton ž.t. pitancev, 6 mio. litrov mleka, 110 t prašičev, 209 t kuncev, 23,5 mio. konzumnih jajc, 106 vagonov jabolk, 455 t pšenice, 601 zelja, ter še vrsto drugih proizvodov v manjših količinah. Tozd Klavnica bo proizvedla: 1134 t govejega mesa, 400 ton svinjskega mesa, 7001 različnih mesnih izdelkov. V mlinih bomo namleli 3400 ton moke, 250 ton ječmenove kaše ter več drugih izdelkov. Prikazani podatki sicer ne povedo vsega, kljub temu pa je očitno, da je naš delež proizvodnje sozdu, regiji in v SRS relativno velik.
Čeprav smo ponosni na prehojeno pot in dosežke, pa je naš pregled usmerjen predvsem v bodočnost. Zaostreni pogoji gospodarjenja nas silijo v iskanje učinkovitejše organiziranosti,- v nove poslovne prijeme, v kadrovsko krepitev Te izzive smo sposobni in pripravljeni sprejeti.
V zasebnem kmetijstvu, ki ima okoli devet desetin zemlje, bomo odločno pristopili spreminjanju zemljiške strukture ali z drugimi besedami, usposobiti moramo okoli 100 kmetij, ki bodo sposobne rediti vsaj 50 glav goveje živine. Prepričani smo, daje to edini način, da uspemo v bitki za cenejšo proizvodnjo ter naš položaj na trgu, vemo pa tudi, da bomo v tej aktivnosti naleteli na številne težave. Prva bo prav gotovo ta, kako postopno strniti prosta zemljišča pri teh večjih kmetijah. Druga težava izhaja iz trenutnega ekonomskega položaja panoge na eni strani ter zahtevnimi pogoji kreditiranja. Za premostitev tega smo že našli določene rešitve. Ko bomo premostili ti dve težavi, pa čaka strokovnjake v TOK-u obilo dela, da bodo proizvodnjo na teh večjih kmeti-
rija, temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje,
— Niko ŽOLNIR, Mlinsko predelovalna industrija, temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje in — OO tozd Mlin, delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija
Vsem nagrajencem v imenu uredništva glasila Vestnik iskrene čestitke!
jah tako učinkovito pripravili, kot to delamo npr. v družbenem sektorju. Seveda pa ne mislimo zanemariti manjših kmetij, ki se bodo morale zaradi ekonomske logike postopno usmerjati v intenzivno proizvodnjo tistih proizvodov, kjer lahko na manjših površinah, z več dela in kapitala, dosežemo dober dohodek (zelenjadarstvo, sadje, kunci ipd.). Omenjeno usmeritev že uresničujemo, pri čemer smo naleteli na podporo kmetov kot vseh strokovnih in oblastnih organov.
V	družbenem sektorju smo dosegli solidjio osnovo za bodoči razvoj. Čeprav nas v razvoju omejuje pomanjkanje zemlje, bomo proizvodnjo kljub temu povečali. To velja za širjenje proizvodnje konzumnih jajc, deloma goveda in jabolk. Ob tem bomo skrbeli za razvoj vzporednih zmogljivosti, ki pogojujejo učinkovito osnovno proizvodnjo. Razmišljamo pa tudi o razvojnih programih, ki bodo omogočili oplemenitenje osnovne proizvodnje.
Naša Klavnica je v okviru sozda prevzela pomembno vlogo. Po eni strani želi pozitivno vplivali na širjenje surovinske osnove (živine). To živino bo čim kakovostnejše predelala (meso-, izdelki) da bi lahko kar najbolj zagotavljala preskrbljenost trgovske mreže v Merx-u ter Ljubljani. Takšen organizacijski koncept se dopolnjuje z vlogo in usmeritvami ostalih mesno predlovalnih obratov v regiji. Prepričani smo, da bomo zastavljen cilj dosegli v korist rejcev in potrošnikov.
Tudi našo funkcijo preskrbe kmetijstva želimo razvijati tako po obsegu, predvsem pa po kakovosti. V ta namen načrtujemo izgradnjo tehnične trgovine, v kateri bomo kupcu ponudili široko izbiro kmetijskih strojev, rezervnih delov, drugih tehničnih izdelkov do repromateriala in gradbenega materiala. To je pravzaprav pogoj za pospešen razvoj kmetijstva, oziroma naš prispevek k oskrbljenosti občanov šentjurske občine in širše.
V	Transportu se ob osnovnih dejavnostih pogumno spoprijemamo z novo dejavnostjo z izvajanjem melioracij. Prvi uspehi so spodbudni in nam dajejo pogum, da se bomo lotevali tega dela tudi izven naše delovne organizacije.
Cilji so torej zahtevni, predvsem v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja. Zavedamo se, da jih bomo uresničili le, če bomo znali zbrati in spodbuditi sposobne strokovne kadre ter s primernim usposabljanjem in nagrajevanjem spodbuditi vsakega delavca in kmeta. Nov čas bo zahteval drugačne prijeme, več znanja, hrabrosti. Izkušnje bomo morali dopolniti z novimi znanji ter se opremiti za učinkovito zbiranje, obdelavo in koriščenje informacij.
Seveda ves ta razvoj ni namenjen samemu sebi. Našciljje kvalitetnejše življenje in boljši standard vseh 400 zaposlenih ter vseh kmetov, ki so povezani v TOK-u. Dosegli smo sicer solidno osnovo, čeprav nas čaka še vrsta nalog in ciljev.
Naš jubilej povezujemo z ocenjevanjem preteklega obdobja ter z načrtovanjem bodočega razvoja. Praznovali ga bomo torej delovno, ustva-' rja 1 no kot to zahteva čas, v katerem živimo. Zavedamo se, da danes ne štejejo besede, izrečene na raznih proslavah, štejejo le dejanja, rezultati. Pripravljeni smo na to, da jih tudi dosežemo ter s tem pripomoremo k perspektivi kolektiva, sozda ter DPS.
Podeljena odlikovanja
24. aprila so v dvorani Razvojnega centra slovesno podelili državna odlikovanja, ki sojih na pobudo komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj sozda Merx, letos prvič dobili pet delavcev Merxa in sicer:
Franc BAN, predsednik kolegijskega poslovodnega organa MERXjeprejel RED DELA Z ZLATIM VENCEM
Vitomir DOLINČEK, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Merx je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM
Ivan POŽLEP, direktor delovne organizacije Avto Celje, je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM
Ciril ZAVOLAVŠEK, direktor delovne organizacije Moda Celje, je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM
Alojz TURNŠEK, poslovodja enote Volna,delovna organizacija Moda je prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM
V imenu uredniškega odbora glasila Vestnik vsem nagrajencem iskrene čestitke.
Podeljeni srebrni znaki ZSS
MIERX
VESTNIK
april 1987
Proizvodni obrali temeljne organizacije Klavnica
De! kmetije kooperanta Alojza Vrbovška iz Ponikve, ki se ukvarja z živinorejo
Farma pitanih govedi Slom Ponikva, lastna kmetijska proizvodnja
Market Prevorje, tozd Trgovska dejavnost
Pestra, aktualna in vselej dobro založena prodajalna Volna v Prešernovi ulici
Delovna organizacija bo 25-letnico proslavila na skromen, pa vendar za potrošnika viden način. Tako bodo. poleg ureditve vseh izložbenih oken svojih prodajaln v soboto. 16. maja ob 11,00 uri na Tomšičevem trgu pripravili modno revijo, na kateri se bodo predstavili pomembnejši poslovni partnerji te delovne organizacije: Labod. Elkroj. Beti, Gorenjska oblačila. Rašica. Pletenina. Univerza le, Lisca. Te za delovne organizacije bodo za dobro poslovno sodelovanje dobile od Mode tudi posebna priznanja.
Ob vsem tem pa niso pozabili tudi na svoje najzvestejše delavce. Na isti dan bodo podelili posebna priznanja za 25-letnico dela pri tej delovni organizaciji 17 delavcem: Hermini Zabav. Dragici Passero, Alojzu Turnšek. Brigiti Sajovic. Roziki Horvat. Mariji Anders, Jožici Knapič. Nežiki Gorenšck. Mariji Kolar. Ireni Mlakar. Mariji Špes. Olgi Založnik. Ivici Majkovič. Martinu Koštomaj. Jožici Operčkal.

Notranjost novih, lani odprtih specializiranih prodajaln Čipke in Formule FL
MERK
VESTNIK
APRIL 19ti 7
MODA CELJE
Še bolj utrditi zaupanje potrošnikov
Delavci trgovskega podjetja MODA CELJE so ponosni na svojo petindvajset letnico obstoja, ki pomeni tudi zaupnico potrošnikov temu kolektivu.
Kako je pravzaprav nastala Moda? Obrnimo liste zgodovine za petindvajset let nazaj. Leta 1962 so se združile tri trgovske delovne organizacije, in sicer Volna, Vesna in Manufaktura. Na začetku, zdaj že uhojene, poti, ki sojo narekovale tržne razmere in delovne razmere, so izdelali program obnove in razvoja, kajti dediščina, ki sojo prevzeli,je bila dokaj skromna. Domala vse poslovne enote so bile potrebne obnove in posodobitve. Od čiste klasične prodaje so morali preiti na samoizbirni način in prodajo gotovih oblačil težke in lahke konfekcije. To je bil v načinu trgovanja v tekstilni trgovini revolucionaren korak.
Toda trdo delo vseh zaposlenih je rojevalo uspeh za uspehom. Namen, izboljšati ponudbo in doseči večje razvojne možnosti, so danes dosegli, nam je ob tej obletnici povedal direktor delovne organizacije
Ciril Zavolavšek in nadaljeval: »Drugo za drugo smo obnavljali in odpirali specializirane poslovne enote, v katere danes porabniki zahajajo z zaupanjem. Danes imamo 11 poslovnih enot: VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, DROGERIJA, BABY, TORBICA, STARI TRG, MLADOST, PIONIR, ČIPKA in FORMULA EL. Vse so v samem mestnem jedru Celja in se po asortimanu in izbiri dopolnjujejo tako, da se v njih z želenimi stvarmi lahko oskrbi cela družina. Pa ne samo to. Z nasveti in predlogi vam bodo povsod rade priskočile na pomoč prijazne prodajalke in prodajalci in vam tako nekoliko olajšali nakup. Trudimo se, da bi bili vselej aktualni, sveži, da bi sledili modnim novostim, kijih znova in znova vsako leto prinašajo štirje letni časi«.
Za potrošnika se danes torej trudi 178 zaposlenih v trgovski organizaciji Moda. Njihova prva pozornost je torej vselej namenjena potrošniku. Nič manjša pa ni skrb kolektiva za dobro počutje zaposlenih, za
njihov osebni in družbeni standard. Ne pozabljajo tudi na štipendiste in učence, ki so njihov bodoči kader. Do leta 1990 so si zastavili svoj načrt razvoja v dosegljivih mejah in v ospredje spet postavili skrb za potrošnika, kar se bo kazalo še v povečani ponudbi. V sklopu prednostnih naložb je preureditev oziroma obnova, začeli bodo že to leto, prodajalne Volna. Pridobili pa bodo še nekaj dodatnih prostorov in še naprej specializirali manjše trgovine za določeno vrsto blaga. Nasploh je specializirana ponudba adut, s katerim se lahko ponaša trgovska delovna organizacija Moda.
Jubilej, ki ga bo delovna organizacija Moda praznovala 16. maja, datum registracije te delovne organizacije, je tudi zelo obvezujoč. Tega se zavedajo vsi zaposleni, saj bodo morali svoje delo nadaljevati še z večjo vnemo na vseh področjih, da bi si s tem lahko zagotovili potreben dohodek in si obdržali zaupanje potrošnikov, nam je ob koncu povedal direktor delovne organizacije Ciril Zavolavšek.
Zaupanje za zaupanje
Dnevi »T«
Od 20. do 26. aprila so v delovni organizaciji Teko letos prvič pripravili dneve »T«. s katerimi so pokazali svoje zaupanje kupcem z vrsto zanimivih prireditev.
Tako so lahko kupci na prodajnih policah veleblagovnice »T« vsak dan našli kaj novega, saj so pripravili veliko akcijskih prodaj blaga: Ob vsem tem. ko so z dnevi »T« iskali korak še.k tesnejšemu sodelovanju z kupci, pa niso pozabili tudi na pesem in glasbo. V popoldanskih urah se je na odru pred veleblagovnico »T<< zvrstilo več zabavnih prireditev. Vse skupaj pa sta še popestrili dve modni reviji, na katerih so manekenke predstavile celotno pomladno kolekcijo oblačil iz veleblagovnice »T« in prodajaln trgovske delovne organizacije Teko.
Delavci Teko so zadovoljni, z dnevi »T« so se še bolj približali kupcem, zato pravijo, da bodo poslej ti dnevi »T« tradicionalni.
»T-kartica« za zaupanje
Delovna organizacija Teko že nekaj časa svojo ponudbo in odnos do kupca gradi na geslu »Zaupanje za zaupanje«. In svoje zaupanje bodo tokrat oblikovali v zanimivo ter uporabno novost, ki jo boste lahko dobili le v njihovih prodajalnah. Gre torej za tako imenovane »T-kartiče«.
In kaj je to?
Če se vam bo zgodilo, da boste želeli nekaj kupiti v njihovih prodajalnah. pa ne boste imeli dovolj gotovine ali vam bo zmanjkalo čekov, v trgovini pa boste videli blago, ki ga nujno potrebujete ali pa vam bo tako všeč. da ga boste hoteli imeti takoj, ali pa boste morda hoteli nekomu kupiti darilo, pa boste prav tisti trenutek v denarni krizi....
Iz zadrege vas bo rešila delovna organizacija TEKO.
Iz takšnih in podobnih zagat vam bo pomagala nakupna kartica »T« ali skrajšano »T-KARTI-CA«.
In zakaj bo šlo? Zelo preprosto!
Pri informacijah v pritličju veleblagovnice »T« boste izpolnili vprašalnik, s podpisom na »T-kartici« se boste obvezali, da boste račun poravnali v zakonsko določenem roku. najpozneje pa v 15-dneh in že boste lahko stopili na oddelek po želeno blago, ki vam ga bodo izročili, ko boste predložili »T-kartico« in osebno izkaznico.
Zelo preprosto, mar ne?
S »T-kartico« boste lahko kupovali v vseh prodajalnah trgovske delovne organizacije Teko in sicer v veleblagovnici »T«. Salon »J«. Oblačila. Novost. Dom. Melodija in Y11 boutique v Celju in Radencih in Lili v Titovem Velenju.
Pa plačilo?
Račun boste lahko poravnali najpozneje v 15. dneh kot to določa zakon — osebno v glavni blagajni delovno organizacije ali z nakaznico po pošti, v banki ali v Službi družbenega knjigovodstva na žiro račun Teko Celje.
Rekli boste — kaj pa, če kdo ne ho pravočasno plačal računa?
Seveda bo izneveril geslo delovne organizacije Teko »Zaupanje za zaupanje« — Toda to ne bo vse. Jak nakup bo vsekakor predrag. Zakon pač ne pozna usmiljenja in dolžnik ho moral v takšnem primeru plačati vse stroške sodne izterjave dolga m zamudne obr* sti.
Nakup s »T-kartico« vsekakor ne bo kreditiranje, ampak brez-
obrestni odlog plačila računa v zakonsko določenem roku.
Kaj naj še dodamo? Zadovoljni smo s takšnim zaupanjem delovne organizacije Teko in mislim, da lahko v imenu vseh porabnikov, ki so do sedaj kupovali v Tckovih prodajalnah, izrazim tej delovni* organizaciji vse priznanje z željo, da bi se »T-karticc« čimprej pojavile.
MIHI«
VESTNIK
STRAN 6 APRIL 1987
V Mlinsko predelovalni industriji
Razvoj srce delovne organizacije
Zadovoljni s seminaijem
Razvoj v DO Mlinsko predelovalna industrija vse bolj uvrščamo med prednostne naloge. Ob tem pa ne mislimo le na investicijski razvoj, ki je v tem trenutku v polnem razmahu. Razen novih gradenj (pekarna, silosi za pšenico in moko), moramo preurediti še nekatere obstoječe obrate, predvsem pa zamenjati dotrajano strojno-tehnološko opremo oziroma jo dopolnjevati s sodobnejšo. Nove zmogljivosti in sodobnejša tehnologija so osnova razvoja novih proiz-videnj ter novih izdelkov v mlinarstvu, pekarstvu in slaščičarstvu. Nedvomno smo na področju uvajanja novega asortimana že veliko naredili. Vendar se v bodoče usmerjamo v številne izdelke, ki zahtevajo več vloženega znanja ob manjši porabi osnovnih surovin (moke).
V delovni organizaciji smo imeli pri organiziranju razvojne dejavnosti poseben pristop. Ob vodji razvoja se je obliko-
val tehnološki svet, v katerem so povezani tehnologi iz naših treh osnovnih dejavnosti. Tako smo dosegli skupinsko delo in omogočili hitrejši prenos novih dosežkov v neposredno proizvodnjo. Do spoznanja, daje razvoj izdelka končan, ko je v redni proizvodnji, je bilo potrebno precej prepričevanja. Strokovni kader ni več deficitaren v DO, čeprav bo potrebno vključiti še nekaj tehnologe v-razvojnikov, ki bodo uresničevali številne ideje. Že dejstvo, daje veliko idej, da imamo pripravljeno že nekaj programov nas navdaja z optimizmom, da smo na pravi poti. Spoznali smo, da je mogoče še veliko napraviti v naši dejavnosti. Osnova so nam, in tudi ostajajo v naprej, žitarice.
Letos je že drugo leto, ko se pojavljamo v razvojno-raz-iskovalnem programu na ravni sozda MERX. Vse večje je sodelovanje z Občinsko raziskovalno skupnostjo v Celju
ter strokovnimi inštitucijami. Pomembna je že tudi naša prisotnost v programu »Prestrukturiranje celjskega gospodarstva«. S tem želimo poudariti, da se ne zapiramo, da nam takšne povezave ter prisotnost naših programov v programih drugih združenj, samo koristijo.
Vendar na koncu lahko kritično ugotovimo, da še vedno prepočasi uresničujemo nekatere ideje oziroma naloge do končne uresničitve. Zato ustanavljamo v DO projektne svete za vse tiste izdelke in nove programe, ki zahtevajo celovitejši pristop. V projektnem svetu se srečajo tehnologi, komercialisti, oblikovalci embalaže in drugi. Tako oblikovane svete pa vodijo najodgovornejši delavci delovne in temeljnih organizacij.
Dobro se zavedamo, da je nadaljnji razvoj delovne organizacije odvisen od našega razvoja znotraj nas samih. Vse
manj je tudi tistih v DO, ki so skeptično gledali na zaposlovanje strokov, kadrov, ti se razvijajo in začenjajo vračati pridobljeno znanje. Kolektivi v delovnih enotah pa jim vsak dan bolj zaupajo.
E. S.
9. seja
kreditnega
odbora
Na zadnji 9. seji kreditnega odbora interne banke sestavljene organizacije Merx, so po pregledu sklepov zadnje seje delegati potrdili kratkoročna posojila in depozite, ki jih je dala oziroma najela Interna banka v obdobju od 1. 3. 1987 do 31. 3. 1987.
V nadaljevanju so obravnavali analizo poslovnih sredstev sozda Mera po zaključnem računu za lansko leto in sprejeli informacijo o njihovem stanju.
Na koncu seje kreditnega odbora interne banke pa je direktor Franc Senica še kratko ocenil likvidnostne razmere v interni banki v mesecu marcu letošnjega leta.
Že v prejšnji številki Vestnika smo napisali, da je odbor za izobraževanje delavcev gostinsko turistične dejavnosti za direktorje, vodilne in vodstvene delavce v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah pripravil seminar na temo vloga in položaj gostinstva in hotelirstva v sestavljeni organizaciji Mera.
Po prvih informacijah je seminar po organizacijski strani v celoti uspel, udeležba je bila zadovoljiva. Podrobnejšo oceno o tem, ali je seminar dosegel svoj namen ali ne, bodo naredili nekoliko pozneje na osnovi vprašalnikov, ki so jih dobili vsi udeleženci.
Ne glede na to, pa smo za mnenje o seminarju, seveda kar po telefonu, vprašali dva udeleženca, ki sta nam povedala:
Žare FRANČEŠKIN, direktor tozda Gostinstvo in turizem Celje: »Seminar sam kot obliko izobraževanja gostinskih delavcev moram pozdraviti. Mislim celo da bi z takšnim načinom izobraževanja lahko začeli že dve leti prej. Teme so bile
v redu, prav tako je bil zadovoljiv izbor predavateljev, menim samo da bi v bodoče morali predavatelji bolj izhajati iz prakse in manj iz že nam splošno znane teorije. Predvsem pa mislim, da bi morali izobraževanje najprej pripraviti za natakarje, kuharje, predvsem na praktičnem delu.«
Tone VRTIČ, direktor Košenjaka iz Dravograda: »Predavanje samo je bilo zanimivo, vendar mislim, da bi v bodoče moralo biti manj tem, pa za tiste več časa, tako da bi tudi udeleženci po določeni temi lahko sodelovali malo več. Sami predavatelji so bili zadovoljivi. Trodnevni seminar je mogoče malo preobširen, kajti v naši dejavnosti je vodja obrata že kar težko odsoten tri dni. Pri samih temah pa me je najbolj motilo to, daje bila osnova vsega veliki hoteli, stacionarni turizem, manj ali skoraj nič pa ni bilo za prehodne goste, za manjše obrate. Torej za tisto vrsto gostinske dejavnosti, ki je imamo v sestavljeni organizaciji trenutno največ.«
Komisija za izobraževanje v kmetijstvu
Usklajevanje
najbolj učinkovitih metod
Mlinsko predelovalna industrija pripravlja
Stoječi zajtrk v Gorenju
Glede na to, da sodi strokovno izobraževanje na področju kmetijstva med najpomembnejše dejavnike' razvoja kmetijske proizvodnje, so se v sektorju za razvoj in investicije našega sozda dogovorili, da ustanove strokovno komisijo za usklajevanje in spremljanje vseh oblik izobraževanja v kmetijski stroki pri kmetijskih članicah sozda, s katero bi dosegli nadaljnje ravijanje zastavljenih oblik izobraževanja na področju kmetijstva, medsebojno povezanost in usklajenost med izvajalci izobraževalnih programov ter vztrajnost pri izvajanju sprejetih programov izobraževanja.
14. aprila je že bila prva, ustanovna seja te komisije, na kateri so se dogovorili za vsebino.
V okviru sektorja za razvoj in investicije delujejo na področju razvoja kmetijstva štirje strokovni odbori: odbor za govedorejo, odbor za konjerejo, odbor za rastlinsko proizvodnjo in odbor za agro-operacije. Cilj delovanja teh odborov je predvsem povečati obstoječo kmetijsko proizvodnjo in uvajanje novih tehnoloških in organizacijskih pristopov pri tekoči kmetijski proizvodnji.
Odbor za govedorejo
Njegova vsebina delovanja v letu 1987 je predvsem v opredelitvi koncepta in strokovnih organizacijskih ukrepov za uvajanje strnjene proizvodnje mesa in mleka na opredeljenih tržnih kmetijah.
Odbor za konjerejo
Njegova glavna naloga v
S53
metode in obliko dela v komisiji. Komisija ima šest članov, sestavljajo pa jo po en predstavnik iz naših štirih kmetijskih delovnih organizacij, predstavnik Kmetijskega šolskega centra in Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. Komisijo vodi Nevenka Cmok iz Kmetijskega šolskega centra.
Na svoji prvi seji so se člani že dogovorili o namenu in cilju delovanja te komisije in sprejeli svoj program dela, ki bo zajemal predvsem: usklajevanje sprejemanja programov strokovnega izobraževanja na področju kmetijstva med izvajalci in porabniki tega izobraževanja, spremljanje izvajanja izobraževalnih programov, spremljanje vzrokov pri zastojih
letošnjem letu bo izvajanje nalog iz dolgoročnega programa pospeševanja konjereje. Tu gre za aktivnosti v zvezi z povečanjem staleža plemenskih živali, usposabljanja rejcev in strokovnih delavcev, usklajevanje nalog v zvezi z evidenco plemenskih živali in organiziranje reje lastnega plemenskega materiala na preusmerjenih kmetijah.
Odbor za rastlinsko proizvodnjo Tudi ta odbor si je zastavil pomembne naloge. Tako na-primer intenzivnejše izkoriščanje poljedeljskih površin, uvajanje sodobne organizacije in tehnologije v poljedeljsko proizvodnjo, vzdrževanje hidro sistemov, prenos strokovnih navodil od institucij do proizvodnje in podobno.
Odbor za agrooperacije Njegova naloga je usklaje-
izobraževanja in dajanje predlogov za uspešno izvajanje, pripra: va ocen in poročil o poteku vsakoletnih izobraževalnih oblik in vodenje pobud za vsebinsko in organizacijsko razvijanje najučinkovitejših metod in oblik strokovnega izobraževanja v kmetijstvu.
Pregledali so tudi podatke o poteku izobraževanja v kmetijskih delovnih organizacijah in na sami seji že oblikovali kratko poročilo o opravljenem kmetijskem izobraževanju v sezoni 1986/87. Pripravili so tudi predloge za naslednjo izobraževalno sezono.
Drugače se bo komisija sestajala po potrebi, vsekakor pa vedno pred dokončnim sprejetjem programa izobraževanja za sledečo sezono in najmanj 2-krat tudi med samim izobraževanjem.
vanje srednjeročnega in letnega načrtovanja agroope racij pri naših kmetijskih delovnih organizacijah, usklajevanje priprave projektov in načrtov in izvajanja agroopcracij in usklajevanje izvajanja ukrepov za povečanje zemljiških površin na kmetijah usmerjenih v tržno proizvodnjo.
Po besedah strokovnega tajnika omenjenih odborov, Francija Ogrizka, ki v sektorju za razvoj in investicije dela na programu nalog na področju kmetijskega razvoja v sestavljeni organizaciji Mera, najbolje delata odbor za govedorejo in konjerejo, nekoliko slabše odbor za rastlinsko proizvodnjo, medtem ko odbor za agrooperacije še sploh ni zaživel, zato bodo ravno v letošnjem letu namenili nekoliko več pozornosti aktiviranju in delovanju tega odbora.
Pred mesecem dni so v tozdih delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati in v Gorenju elektronika Široka potrošnja uvedli za prvo izmeno stoječi zajtrk. Tako naj bi pomagali zagotoviti boljše počutje naših ljudi, boljše zdravje in s tem tudi boljše delo.
Za nas ne bi bila to nič kaj pomembna novica, če ne bi bil pri tej humani akciji izredno pomemben in velik delež naše Mlinsko predelovalne industrije oziroma njihove industrijske pekarne v Titovem Velenju.
Tehnologinja vejenjske pekarne Marjeta MEŽNAR, kije skupaj z delavci pripomogla največ, da je stoječi zajtrk v Gorenju uspel, nam je povedala: »Pobuda za stoječi zajtrk je prišla iz Gorenja, naša naloga pa je bila, da smo iz svojega bogatega programa pripravili izbor izdelkov za stoječi zajtrk.
Največ težav je bilo na začetku okrog načina pakiranja, kajti vsak izdelek mora biti posebej zapakiij0jn za vsakega delavca.
No, pa smo tudi to uspešno razrešili. Za cel teden imamo pripravljen program, kaj bomo ponudili delavcem Gorenja, potem pa ta program ponavljamo. Tako zagotovimo delavcem Gorenja, da vsaj v enem tednu dobijo vsak dan drug izdelek, tako dobijo rogljič z orehovim nadevom, sirov zavitek, makovko in podobno. Mislim, da je pri nas posebnost delovni čas, da večina delavcev zjutraj pred odhodom na delo nič ne je, da potem vsi komaj čakajo tisto močno malico in storilnost potem kaj hitro pade. Zato menim, daje ta akcija Gorenja dokaj koristna tako za delavca, kot za samo delovno organizacijo, kajti upam si trditi, da bo po določenem obdobju te akcije stoječega zajtrka tudi storilnost dela
večja. Tudi odmevi delavcev so zaenkrat dokaj ugodni. Vse to pa je lahko nam v Mlinsko predelovalni industriji samo vzpodbuda, da program stoječi zajtrk upeljemo še v drugih organizacijah združenega dela v celjski regiji. Lahko bi rekla, da je to nova veja našega nadaljnjega razvoja. Edina ovira
pri tem je samo ta, da bi ob nadaljnjem razvoju nujno potrebovali stroj za pakiranje izdelkov, kajti več kot 2700 izdelkov, kolikor jih danes ročno zapakiramo, v prihodnje ne bi zmogli, ker pač želimo delavcu ponuditi sveže pecivo in trenutno pakiramo teh 2700 komadov ponoči.«
Ocena sodelovanja pri uvedbi stoječega zajtrka, ki jo je delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija posredovala Gorenje Gospodinjski aparati:
V	Gorenju ugotavljamo, da je bila uvedba stoječega zajtrka zelo uspešna poteza. Pri tem je nemajhen tudi delež MERX-a oz. vaše industrijske pekarne.
Zagotovili ste kakovostno pecivo, ustrezno pakirano. dostava je sprotna.
V	prepričanju, da se boste potrudili obdržati in še izboljšati doseženo raven sodelovanja, se zahvaljujemo delavcem pekarne. Hkrati še zahvaljujemo tudi Marjeti Mežnar za njeno tvorno sodelovanje.
Na kakšen sprejem je naletela uresničitev koristne pobude, lahko sklepamo iz kratkih izjav delavcev Gorenje, med katerimi so vozači in stanujoči v Titovem Velenju, mladi in že dolgoletni Gorcnjčani:
Darinka Vocovnik. Tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika. Gorenjčanka 17 let. iz Mislinje: »Ob petih zjutraj ne mislim na zajtrk, temveč, da čim prej pridem na avtobus. Prav je, da ga tukaj dobim in všeč mi je. ker je različen in svež.«
Marija Ha! tenek er, Pral-no-pomivalna tehnika, 16 let v Gorenju, iz Velenja: »Za-
dovoljna sem. čeprav prej nisem bila navajena jesti. Zelo dober je. svež in vsak dan drugačen. Naj takšen ostane.«
Anica Jevšenak, tozd Pralno pomivalna tehnika, v Gorenju 15 let. iz Titovega Velenja: »Doma prej nikoli nisem zajtrkovala, malica pa je kar pozno in na tešče ni prijetno delati. Bravo, lahko rečem!«
Rezka Deželak, Elektronika Široka potrošnja. 20 let v Gorenju, iz Vinske gore: »Izredno sem vesela, ker so uvedli pametno stvar. Navsezadnje, delavci smo si to zaslužili. Včasih nismo imeli niti malice, sedaj pa tako mikaven zajtrk. Doma nikoli prej nisem zajtrkovala, le črno kavo sem popila, hvala, ker mi je ni treba več kuhati.«
Velibor Babič, tozd Gal-vana. leto in pol v Gorenju, iz Velenja: »Želo v redu je. doma prej nikoli nisem zajtrkoval, še čaj, pa bo odlično.«
Sodeč iz razgovorov, so delavci proizvodnih tozdov Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Elektronika Široka potrošnja sprejeli stoječi zajtrk z navdušenjem. Zadovoljni so z njegovo kakovostjo in pestrostjo. Enotni so tudi. da gaje treba dopolnjevati in izpopolnjevati.
V sektorju za razvoj in investicije
Štirje odbori za razvoj kmetijstva
MERK
VESTNIK
STRAN 7 APRIL 1987
Draga Sodin — niti dneva v »bolniški«
Draga Sodin se je rodila 12. 11. 1926 v Loki, sedaj stanuje na Frankolovem. Z možem Vinkom sta živela na majhni kmetiji', ki sta jo z veseljem upravljala, zlasti on, ona pa je po končani osemletki naredila še strojepisni tečaj, da bi se lahko zaposlila, če bi bilo potrebno. Kmalu so prišli otroci, kar tri hčerke, Minka, Marta in Vida. Vse tri izredno marljive in želele so s študijem nadaljevati. Mož Vinko je bolehal, Dragica pa je spoznala, da se bo morala zaposliti. Tako je poskusila v Trgovskem podjetju Merx v Celju in se zaposlila kot strojepiska za fakture L 6. 1971. Njen soprispevek k družinskemu proračunu je pomagal, da so si zgradili novi domek, hčerke pa so lahko nadaljevale s študijem. Dra-
gica je opravljala različna dela v zvezi s pripravo dokumentov za nakazila in v letu 1980 so jo prerazporedili v FRS DS SS DO Blagovni center. Tu je vestno in marljivo izvrševala dela in naloge splošnih nakazil. Tiha in mirna, kakršna je Dragica, je vzor vestnosti pri opravljanju delovnih nalog. Sedaj se je upokojila in se poslovila od sodelavcev, zahvalili so se ji za sodelovanje ter ji zaželeli še vrsto zdravih let v krogu svojih najdražjih.
Nič nenavadnega ni naša Dragica, če ne bi izvedeli, da ves čas svoje zaposlitve od 1. 6. 1971 pa vse do 31. 3. 1987 ni bila niti en dan v bolniškem staležu. Vsekakor izreden primer in prav zato ji tudi v prihodnje želimo še veliko zdravja in sreče.
ak
Mali oglasi
KUPIM, PRODAM, ZA-MENJAM so besede, s katerimi se navadno začnejo MALI OGLASI v časopisih. Bralce Merxovega VESTNIKA obveščamo, da bomo tu-
di v našem glasilu lahko objavili oglas in z njim morda hitreje ugodili njihovi želji in potrebi.
Oglas v našem glasilu bo brezplačen, obvezno pa je, da uredništvu sporočite točen naslov ter delovno organizacijo, v kateri delate.
Na karnevalu v Rogaški
Prijetno s
Čeprav je od pusta že minilo kar precej časa, pa vendar mislim, da je prav, da napišemo nekaj besed o uspešnem sodelovanju temeljne organizacije Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina v pustni povorki.
Delavci pekarne Rogaška Slatina so na predlog svojega direktorja Slavka Sisingerja tudi letos sodelovali v pustni povorki v Rogaški Slatini. Imeli so dve vozili. Na prvem so predstavili dejavnost pekarstva (na sliki) na zelo izviren način, saj je bilo na vozilu pravo kipečo testo. Zdrugim vozilom pa so predstavili celotno dejavnost Merxa, od predelovalne industrije, do trgovine in gostinsko turistične dejavnosti. Na obeh straneh vozila pašo poleg znaka Merxa napisali še vse članice.
Tako so delavci pekarne znali združiti prijetno s koristnim in so poleg šaljivega dela na zelo domiselen način delali tudi reklamo za celoten Merx. In prav zaradi slednjega smo se odločili, čeprav smo slike in vest o tem dobili v uredništvo šele pred nekaj dnevi, da slike s tega karnevala objavimo.
koristnim
Pa še to. Delavci so za svojo udeležbo na karnevalu prejeli kar dva pokala (na sliki) in sicer pokal Pust 87 za najbolj izvirno idejo in istočasno so prejeli tudi prehodni pokal od društva prijateljev Rogaška Slatina, torej od organizatorjev, prav tako za najbolj domiselno in izvirno udeležbo.
Posnetke je napravil prav tako njihovdelavec Mirko Zorin, vse stroške udeležbe, pripraVe vozil in vsega ostalega sodelavci »pokrili« s svojim denarjem.
Praznovanje prvega maja nekoč in danes
Prvi maj je pred vrati. Veselimo se ga ali pa tudi ne, saj nam vsakdan prinaša le delo in spet samo delo.
Včasih je bil ta dan lepši, drugačen, bolj sproščen, danes pa izgublja svojo svežino in prijetnost.
Kako je bilo včasih in kako ga zreli ljudje doživljajo danes, smo se pogovarjali z našima dvema delavkama Marijo Oblak iz Gostinskega podjetja in Majo Selič iz delovne organizacije Teko.
Ob tej priložnosti, nam je nekoliko manj zgovorna Marija Oblak povedala tole:
Če pogledam precej daleč nazaj, mogoče celih 30 let, ko sem bila še mladinka, kako smo takrat praznovali 1. maj, lahko rečem, daje bilo to enkratno odživetje. Na dan predpražnika smo mjadinci okrasili vse delovne prostore in tudi zunanjost prostorov. Naredili smo kres, ki smo ga zvečer zakurili in plesali ter prepevali do poznih večernih ur.
Zjutraj na 1. maja smo se vsi delavci zbrali v delovni organizaciji na kratki proslavi, nato pa smo vsi odšli v hribe in tam rajali do večera, potem pa smo se vsi srečni in zadovoljni vrnili domov.
Današnjemu praznovanju 1. maja ne namenjamo več nobene pozornosti in vsak ga praznuje po svoje.«
Nekoliko bolj zgovorna in celo malce hudomušna Maja Selič, ki je že tudi babica, vendar njeno srce je še vedno mlado, korak poskočen, obraz nasmejan, pa je na vprašanja odgovorila nekoliko več.

SAM
Ostra burja piha,
prste siplje, nos mi viha.
Sredi edine poti
črni vran preži,
na pot mi ne pusti,
kot burja piha brez oddiha.
Marija Oblak
Maja Selič
Za 1. maj postavimo si mlaj, zakurimo si velik kres, naj se sveti do nebes, zaigrajo naj muzikantje, naj deklice vrtijo fantje, rakete obarvajo naj noč, odmeva naj glas pojoč, saj je L MAJ kot nekoč, naj bo še zdaj...
— Kaj za vas, Maja, predstavlja praznik dela 1. maj?
Zame, kot za mnoge druge je to povsem normalen dan, dan, ki skoraj z ničemer več ne pokaže, da bi lahko bil drugačen, da bi moral biti drugačen. Razen proslav, ki so ponekod v DO ali KS, ni opaziti nobene spremembe. Kot vsi, tudi jaz med prvomajskimi prazniki postorim to in ono, česar v normalnem delavniku ne utegnem.
— Maja, ali je bil 1. maj včasih drugačen?
Drugačen, drugačen. Veselili smo se ga. Že cel mesec prej smo imeli priprave za ta dan. Sli smo na hribe, pripravili smo kresove, postavili mlaje, pripravili proslave. Cele po-
vorke so korakale skozi vasi. Bilo nas je eno samo petje, veselje in nasmeh. Ko smo zvečer zakurili kresove, nam je igrala »pleh« muzika, peli in plesali smo do jutra. Oh, zlati časi! To je bil resnično prvi maj. Danes pa je vse tako žalostno, vse tako tiho, nobenega navdušenja ni, kakor da smo na svetu ostali samo še starci...
— Kaj mislite Maja, 'zakaj danes ni več tako?
Ljudje so preveč obremenjeni, vsi se iz dneva v dan pehajo za nekaj več, nekaj boljšega, a žal se ne zavedamo, da pri vsej tej naglici pozabljamo na človeka. Človek človeka skoraj več ne pozna, a dobro vemo, da en sam ne predsta-
vlja ničesar, da moramo biti složni in drug drugemu naklonjeni. Tako rada bi, da bi se ljudje na tej svoji poti nekje ustavili, se zazrli sočloveku v obraz, mu stisnili roko ali pa vsaj namenili prijazno besedo, a vse zaman pričakujemo to, ljudje samo hitijo, hitijo v »prepad«...
Tudi današnja mladina ni več tako srečna, kot smo bili mi. Njihovi obrazi so mladi, vendar zaskrbljeni, nobene sproščenosti ni, nobene mladosti, ki bi žarela kot nekoč. Zakaj?
Tudi starši so pogostokrat krivi za to, kajti otroka je treba vzgajati od zibelke. Ni mu dovolj dati samo življenje in kasneje denar. Dati mu je treba ljubezen, ljubezen do zemlje, do sočloveka, do narave. Le tako bo mlad človek lahko srečen in vesel, če bo v sebi nosil ljubezen do ljudi in do svoje okolice.
Zakaj stari običaji izumirajo? Ne zato, ker so starokopitni, ker so iz mode, Zato, ker zanje nimamo več časa, ker se nam zdijo premalo pomembni. Zapiramo se v svoje lupine, čeprav smo v njih tako neznansko sami in nesrečni.
— Maja, tako lepo ste povedali, da skoraj ni več kaj dodati, pa vendar, kakšno prihodnost bi vi želeli vsem nam?
Želela bi, da bi ljudje bili srečni, sproščeni, da ta praznik in vsi drugi prazniki ne bi izgubili svojega pomena. Kajti življenje ni samo delo in večna skrb. Treba se je tudi duševno nahraniti, to pa se lahko le med ljudmi, na zabavi, kjer pozabimo na vsakdanjost. Življenje je treba živeti, ni dovolj samo iti skozi Čas in nenadoma ostareti, ter se vprašati kdaj pa je sploh bilo lepo?
Za praznik dela želim vsem ljudem vse lepo in praznujte ga, saj je vendar PRAZNIK!
Prispevek sta pripravili Zdenka Detiček in Fanika llijaš
Izbirno tekmovanje tekstilcev celjske regije v kegljanju
Mrzla in pusta ravan, jaz pa skrušen, teptan, nikjer ni lučke v temni uri, sam sem v svoji srčni boli, skozi tanke srčne stene, še poslednji žarek vene.
TIIN JAZ'
Tvoje hrepenenje Tvoje poželenje hrana pijača
in skrinja skrbi Tvoj dom bila sem jaz izpita od
Tvojega hrepenenja požrta od Tvojega p ožel jen j a napeta Tvojiljgfkrbi ali ne veš
solze so jutro za jutrom ispira/e žalostno srce iz mojih slepih oči
STAROST
siva preperela brez Ustja cvetja in sadov v vetru joka stoka v starostni skorji poka črviček se je v srce zaril in n? bo ga zapustil nikdar se ne usliši prošnja ki veter jo prenaša skozi čas v življenju tu in tam se najde kup gorja pa vendar vse si zaželi da še enkrat poraste do neba
Ivanka Petek
Rešitev nagradne križanke iz 3. številke
Vodoravno:	ALAMO,
ODRA, OMEGA, VORARLBERG, LEMUR, ALIGATOR, AHAT, VISLA, NEER, HRASTOVLJE, TOR, SKLEP., LOV, JERNEJA, BOŠTJAN HLADNIK, SARA, OLJKA, LOA, TRDNJAVA, ONEILL, REŽISER, NASTANEK, GRANADA, OTTA, AGA.
Izžrebani reševalci nagradne križanke:
L nagrada: 3.000 dinarjev, Robert Podlipnik, 63320 Titovo Velenje, Kidričeva 5,
2.	nagrada: 2.500 dinarjev, Marta Pepelnjak, 63000 Celje, Celestinova 13,
3.	nagrada: 2.000 dinarjev, Ivan Oderlap, 62392 Mežica, Podkraj 12,
4.	nagrada: 1.500 dinarjev, Franc Koren, 63000 Celje, Na za rje va 11,
5.	nagrada1.000 dinarjev, Štefka Špeh, 63330 Mozirje, Mozirje 258.
Zadnji vikend v marcu je bila na kegljišču Golovca XX. tekstiliada v kegljanju, ki jo je letos pripravila Tovarna nogavic Polzela.
Izbirno tekmovanje tekstilcev celjske regije v kegljanju seje začelo v soboto, 28. marca ob 8. uri z borbenimi igrami. V uvodnem govoru tik pred začetkom tekmovanja je navzoče pozdravil predstavnik organizatorja, s čemer so teks-tiliado uradno začeli.
Za čimboljšo uvrstitev in največ podrtih kegljev se je v borbenih igrah pomerilo enajst članskih ekip iz celjske regije in sicer: Dekorativna Laško, Elkroj Mozirje, TT Juteks Žalec, Kors Rogaška Slatina, Modni salon Titovo Velenje, Metka Celje, TT Prebold, Tovarna nogavic Polzela, Zarja Petrovče in Tkanina Celje. Ža tekmovanje posameznikov, moški 200 in ženske 100 lučajev mešano, pa sta svoje tekmovalce prijavili še DO Moda in Vrvica.
REZULTATI:
V borbenih igrah je zmagala ekipa TT Prebold pred Metko
Celje in Zarjo Petrovče. Ekipa Tkanine se je uvrstila na 6. mesto.
Moški ekipno 6 x 200 lučajev mešano: L TT Prebold, 2. Metka Celje, 3. Toper Celje in na 9. mestu Tkanina Celje.
Ženske ekipno 4 x 100 lučajev mešano:	L	Metka
Celje, 2. Modni salon Titovo Velenje, 3. Tovarna nogavic Polzela in 8. Tkanina Celje.
Med moškimi sta se iz Tkanine najbolje uvrstila Ljubo Mlinarič na 5. mesto in Vinko Turk na 9., med ženskamipa je bila iz Tkanine najuspešnejša Majda Vrtačnik z odličnim tretjim mestom.
V	moških parih sta dosegla prvo mesto Mlinarič — Turk iz Tkanine, v ženskih parih se je na peto mesto uvrstil par Vrtačnik — Čuden, prvo mesto pa sije Tkanina priborila tudi v tekmovanju mešanih parov — Mlinarič — Vrtačnik.
V	skupnem seštevku obeh tekmovalnih dni je prvo mesto zasedla TT Prebold, druga je bila Metka Celje, tretji Toper Celje in četrta Tkanina Celje.
Tatjana Čuden
MERK
VESTNIK
APRIL 1987
Prvomajska nagradna križanka
Rešitve križank pošljite najkasneje do 15. maja na uredništvo Vestnika (Sozd Merx, uk 29. novembra 16. 63000 Celje)!
Nagradni razpis:
1.	nagrada:
2.	nagrada:
3.	nagrada:
4.	nagrada:
5.	nagrada:
5.000	dinarjev
3.000	dinarjev 2.000-dinarjev 1.500 dinarjev
1.000	dinarjev
■A ~ .0 V
ITALIJANSKI SKLADATELJ V 16. STOLETJU, DIRIGENT ZBORA VATIKANSKE CERKVE
ODISEJEVA SOPROGA
STROKOVNJAK ZA ANALIZO
POMEMBNI USPEHI, ZMAGE
EMIL
SMASEK
PRIPRAVA ZA STISKANJE
TEŽA O-VOJNINE
PIERRE
LOTI
PREPRO-
STOST
DUŠA
UMRLIH
PRI
SLOVANIH
REKA NA PELOPONEZU, EV-ROTAS
GRAFIK
JUSTIN
JEZERO V ČADU
OTOČJE V POLINEZIJI
LJUBEZ.
PESNIK
ORGAN
VOHA
GL. MESTO GANE
BRISANJE, DRGNJENJE
MAJHNA
FLAVTA
SKANDIN. MOŠ. IME
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
TEK ČEZ DRN IN STRN
NASILNA
KRAJA
AVTOR KRIŽANKE R. NOČ
ČRN
PTIČ
ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA
ZGLEDEN,
PRIZNAN
PISATELJ
DELO W. SHAKE-SPEARJA
MAMILO IZ MAKOVIH ZRNC
SOBNA RASTLINA, ŠKR-NICELJ
AGREGAT.
STANJE
SNOVI
PERGAM.
KRALJ
RUM. RJAVA BARVA
MESTO NA FINSKEM
NEKD.
PRAVNIŠKI
POKLIC
JUDOVSKI KRALJ
PRAPREBIV.
KURILOV
SARAJEV. POPEVKARICA (NEDA)
VELETOK V J. AMERIKI
IGOR
PRETNAR
ŠPAN. VELEMESTO
ST. ŠVED. ANSAMBEL
RODNI
ORGANI
PODGANA
VREČARICA
OSNOVNA
MERA
ENCIM
TREBUŠNE
SLINAVKE
TINČEK
MULEJ
VELEM.V ARGENTINI (BUENOS ...)
ORGAN VIDA
SMRTNI
SKOK
VELIKO
PODJETJE
SMRTNI
SKOK
BEOGR.
IGRALKA
(EVA)
KMETIJ.
STROJ
VINO S PEKRSKE GORCE
SODNI
ZBOR
AFRIŠKA
DRŽAVA
SRB. PESNIK POPA
IGOR
OZIM
FINSKI
ARHITEKT
(EERO)
LOCUS
SIGILLI
ANGLEŠKI GROF
NASELJE PRI PREDDVORU NA GORENJSK.
EDINA JORDANSKA LUKA
TEKAČICA IZ GR. MIT.
SOLATA IZ OZIMNICE
RJAV
KONJ
SOVRAŽN.
ŽELEZA
OKROŽJE,
DELOVNO
PODROČJE
TRANSPOR TNI TRAK
PRIREDIT. NA 2 LETI
SEV. IRSKI DRŽAVNIK (EAMON DE)
ROLETA,
NAVOJNICA
IVO...
RIBAR
NEM. MEŠČ. FILOZOF
MALO-
KRVNOST
REKA, KI TEČE IZ PLITVIC
JUŽNOAM.
PASTIR
REKA V ANGLIJI
REKA V AFRIKI
FILIP KUM-BATOVIČ
DROZG,
CIKAVT
VRSTA
VINA
SIBIRSKI
VELETOK
SODNIK V GR. PODZEMLJU
ŠVED. •godov:	IN
UrtZAVNIK
ŠAHISTKA
KUŠNIR
OPRAVILO
LADO
TROHA
JUGOSL-
ŠPORTNI
DELAVEC
ENOVAL. RADIKAL IZ ETILENA
ENOVAL. RADIKAL IZ ETILENA
NATANČEN
VZOREC
MERE
JAPON. NA BIRALKA BISEROV
ŠP. NOGOM KLUB IZ MADRIDA
SLOVEN.
PRAVOPIS
EDVVARD
TELLER
IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
SKUPINA
ŽUŽELK
SLAVKO
GRUM
MAJHNO
BODALO
KONJSKI
TEK
SRBSKO ŽEN. IME
ZANKA.
NASTAVA
MALIGNA
BULA
OPORNEGA
TKIVA
RUSKI
PISATELJ
(SERGEJ)
KOLIBA.
LISTNIK
OTOK V ALEUTIH
PISATE-
LJICA
VAŠTE
STANKO
LORGER
MINERALNA VODA
KOROŠKI
LJUDSKI
PLES
DRUGO NAJV. MESTO V ŠVICI
LOVEC NA RAKE
INDONEZ. IME NOVE GVINEJE
AVTOR PRVEGA TELEFONA
ESTONSKO
MESTO
LUKA V IZRAELU
ST. LJUBLJ. BALETNIK (METOD)
FR. PISATELJ (EUGENE)
METALUR.
GORIVO
STANE
BERNIK
TOVARNA ZAVES V LJUBLJANI
KONJSKI TEK, DIR
PETER
LUSCHER
BOG SONCA V EGIPTU
KLEMENT
JUG
AKADEM.
NASLOV
ADAM
BOHORIČ
SEMITSKO
BOŽANSTVO
TV REŽISER MILA-DINOV