Današnja itavllka obiega 12 strani .JSfovi 6as“ MVVICAS lihaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Ured« MC4 Itist stane xa eelo leto . . . . 4 f, za manj premožne 3 „ v JVemčijo .... S , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovora. štev. 45 V Gorici, 8. novembra 1912. Leto III. Za svobodo na Balkanu! Petsto let so več ali manj narodi na ^alkanu ječali pod turškim jarmom. Leta 1389 so bili na Kosovem polju Srbi od Turkov poraženi, in od tedaj si ne eni ne 'hugi niso mogli več pomagati. Gorje je Zavladalo v podjarmljenih deželah. Neštete Množice vjetih kristjanov so umirale po turških ječah. Stoletja se je Evropa tresla Pod turškimi četami, ki so čestokrat prihajale tudi do naše Soče in še čez njo naprej v furlanske dežele. Toda prišel je čas °bračuna. Slovani, ki so od Turkov največ trPeli, so pričeli Turkom povračevati. Pod Doveljstvom poljskega kralja Ivana Sobie-s^ega so bili Turki dnč 12. septembra 1683 Pred Dunajem premagani. Skoraj istodobno so se tudi pred Rusi morali umakniti. |>oj se,je pričel za svobodo! Tudi Srbi, Bolgari in Črnogorci so se vzdignili proti 'j1,tokrat močnejšemu sovražniku. Tisoči in •'soči so umirali na bojiščih, toda njih smrt [JInjih prelita kri ni‘bila zastonj! Še so . ratje ostali v turškem suženjstvu, sedaj le tudi tem napočil dan svobode. »Dobro došel, car osvoboditelj«, tako !e Pozdravljal slavolok carja Ferdinanda, £? Se stopal v Mustafo-Pašo, prvo mesto, 1 so je Bulgari v sedanjem boju Turkom Vzeli. In možje in ženske, starčki in otroci ?0 svojega osvoboditelja obsipali s cvet-lern! »Vi ste posušili solze toliko podjarmljenih bratov, ki Vas danes gledajo kot Jvojega očeta.« Tako je povdarjal župan h svojem pozdravnem govoru na carja ,erdinanda! Koliko neizmernega gorja so ')°rali naši slovanski bratje od Turka premlati. to nam pričajo poročila zmago-,'avnih čet o grozodejstvih bežečih moha-?nskih vojakov. Srbi so pri svojem pro-'lranju naleteli na požgana sela, na groz-razmesarjene žene in razsekane otroke. .°bili so ostanke teles ljudi, ki so jih Tur-Privezali na drevesa in jih zažgali; našli 0 tudi telo nekega kristjana, ki so ga Turki bili privezali na raženj in tam spekli. — Dobili so na bojišču ranjence, ki so jim še živim turške bestije izteknile oči, jim odrezale nosove in ušesa, jim prerezale trebuhe. To so grozovitosti, ki jih Turki počenjajo sedaj, ko morajo bežati. Kake pa so šele bile. ki so jih počenjali ko so bili gospodarji! Koncem aprila 1. 1821 n. pr. so Turki brez vsakega posebnega razloga samo na grškem otoku Aiju poklali nad 20.000 kristjanov, okoli 47.000 pa so jih prodali v sužnost. Sedaj bo konec vsega gorja. Kakor neizmeren vihar, ki hiše podira in ruje hrastova debla, so se vzdignile junaške čete Bolgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov in podirajo stavbe turške države od enega konca do drugega. S cvetlicami na puškah in s šopki na čepicah drvijo bolgarski junaki prepevaje bojno pesem »Šumi Marica« proti Turku. Pesti, ki so se v sveti jezi stiskale skrivaj ali od daleč, objemajo sedaj bajonete, da udrihajo s silno močjo po onih. ki so pustošili domovino, mučili nedolžne, onečaščali žene. To je boj. to je vihar, ki je že razdejal vso turško državo v Evropi in donesel svobodo tlačenim slovanskim bratom! In prav v src6 ga hočejo zabosti, da bo Turek s svojo krvoločnostjo za večno mrtev v Evropi! Še ena velika bitka, še ena velika zmaga, in bolgarski junaki bodo v Carigradu, glavnem mestu turške države, sultan pa in ministri v Aziji. ^ Balkanski narodi bodo prosti! * * S kolikim veseljem pozdravljamo osvobojene slovanske brate na Balkanu! Prosti in neodvisni bodo delali po božjih zakonih za veliko bodočnost svoje domovine. Kako jim mi vse to iz srcfi privoščimo! — A kako bridko pa je hkratu nam samim. ko gledamo same sebe še vedno v verigah, v katere nas oklepajo Nemci in avstrijske vlade! Gori na Koroškem nima- mo ne ene šole; gori na Koroškem so v glavnem mestu kaznovani Slovenci, ki v slovenskem jeziku zahtevajo karte na postaji; gori na Koroškem se Orli ne smejo nikjer pokazati; gori na Koroškem smo tlačeni in tepeni, kakor raja na Turškem. In na Štajerskem ravno tako. Kedaj stere-mo verige, v katere smo vklenjeni, kedaj bomo mogli v Avstriji dihati kot samosvoj in svoboden narod? »Živimo v krščanskokatoliški državi, toda z manjšinami v ti državi se postopa slabše kakor po turško«; tako je rekel poslanec Grafenauer v državnem zboru. Mi pa hočemo postati v Avstriji prosti! Hrvatom se teptajo najbolj zajamčene pravice. Tiho so škripali z zobmi do sedaj in čuval? mir v upanju, da nastopijo zopet zakonite razmere. Toda še bolj so teptani po nasilniku Čuvaju. Treba samo iskre In ogenj bo planil. Zato pa je prav rekel poslanec Grafenauer v državnem zboru. »Napravite red dokler Je dan. kajti zna nriti noč, ko se ne bo moglo nič več narediti.« Svobodo tudi nam v Avstriji, kakor jo imajo Nemci. Poliaki. Mažari in Italijani! Za to svobodo delajmo mi vsi posebno ob nogledu na junaška dela in notoke krvi. ki jih za zlato nrostost žrtvujejo slovanski bratje na Balkanu. Delajmo mi vsi. da se liudstvo vzbudi in zavč svoiih visokih na-losr. in poslanci, njegovi zastopniki naj zastavljajo vse svoje moči. naj porabljalo vsa primerna sredstva, da zginejo meje, kJ ločiio Slovence od Hrvatov; in da se raz-biieio vezi, ki nas tiščijo v odvisnosti od Itnliinnov. Nemcev in Mažarov! Ml avstrijski Jugoslovani, mi Slovenci in Hrvati hočemo biti in moramo postati samosvoj, svoboden narod v okviru habsburške monarhije! bo žrebanja velike loterije „Slovenske Straže44 samo še nekaj dni! a Turka. Častniki ne morejo hrabrosti svojih junakov zadržavati. Neki polk, ki še ni bil v boju, in je sledil bojni črti v rezervi, je na klic nekega podčastnika, ne da bi tel kdo enkrat ustrelil, brez vsakega povelja planil na Turke. Vojaki niso hoteli slišati, ko so jim častniki klicali, da naj obstoje in da naj se vržejo na zemljo. Ravno tako hrabri kot vojaki redne teilgarske vojske so tudi rezervisti, ki ne nosijo vojaških uniform, marveč svojo civilno obleko, ki so pa oboroženi z repetir-*o in bajonetom. Osobito hribovski polki so trdi, hrabri vojaki, ki nimajo menda nič živcev, tako junaško se bore. bolgarski car napoveduje katoliško mašo v Odrinu. Malo pred bitko pri Lozengradu poslal )e sultan sinu Muktar paši divizijskemu poveljniku, krasno sabljo, polno diamantov, s sledečim pismom: »Sin, pošiljam Ti te majhen spomin, o katerem upam, da ti po sledil v vseh zmagah, za kar se mi zahvališ v Sofiji, potem ko izgine to mesto te bodo razkropljeni sovražni narodi!« Sabljo in pismo so ugrabili Bulgari z vso prtljago Muktarjevo v oficirskem klubu v ‘-ozengradu. Sablja pride res v Sofijo, a v vteku carja Ferdinanda, ki jo obdrži v spo-tein na vojno, a zahvalo bo sultan težko teejel. — v Stari Zagori, v glavnem mestu, Srečal je car Ferdinand patra Salvatorja, pobožnega katoličana, ki spremlja vojsko te ga vprašal: Je kaka katoliška kapelica ^ Odrinu? Da. Veličanstvo, odgovoril je Jteter. Dobro torej — nadaljeval je car — v nedeljo boste tam maševali. Bolgari razdrli carigrajski vodovod. * Bolgari so prodrli pred Carigradom Ze tako daleč, da so razdrli carigrajski vo- 1.) Pogled na^mesto. 2.),Sloveča Solimanova mošej... dovod. Za Čataldžo se je začela grozna bitka. To je četrta velika bitka Bolgarov s Turki. Prva je bila pri Lozengradu (Kir-kilise), druga pri Lule Burgas, tretja pri Čorlu, sedaj pa pri Čataldži. ________________ Srbi. Po zavzetju Skoplja se srbske čete pomikajo vedno globokejše v Turčijo. Dne 29. oktobra je kralj Peter imel slovesen vhod v Skoplje. Srbi so od Skoplja prodirali na 3 strani. En oddelek pod generalom Zivkovičem hiti na pomoč Črnogorcem, ki oblegajo Skader. Črnogorcem manjka težkih topov, ki jih bodo dobili od Srbov. Ta Živkovičev oddelek bo prodiral dalje proti Jadranskemu morju, do katerega hočejo Srbi na vsak način. Drugi oddelek prodira proti jugozapa-du proti Prilepu in Bitolju. Kakor poročajo, je B i t o 1 j (Monastir) že padel v roke Srbov. ki se tu združijo z Grki. Tretji oddelek koraka v dolini Vardarja proti Solunu. Demir Kajm je že Srbsko. Sedaj so Srbi že 20 km pred Solunom, kamor bodo korakali skupno z Grki, ki prihajajo od Janiče (Jenidže), ter z Bolgari, ki so že zasedli Seres ob železnici Solun-Carigrad. Sedaj je vsa srbska zemlja osvobojena turškega jarma. Avstrija in Srbija. Zdi se, da se je položaj med Srbijo in Avstrijo ublažil. Srbski poslanik na Dunaju je dejal: Med Avstro-Ogrsko in Srbijo vlada najboljše razmerje in mislim, da je napetost že prenehala. Mi si želimo najpri-srčnejšega stika z Avstro-Ogrsko, a monarhija mora naše težnje podpirati ter ne sme protestirati proti naši življenski zahtevi, da dobimo prosto pot do morja, ki je potrebna za našo gospodarsko neod-vasnost. Grki. Grki so vzeli Prevezo ob Jonskem morju ter prodirajo sedaj počasi proti Janiči. Hitrejše so napredovali na severu proti Solunu. V Janiči čakajo Srbov. Pri Janiči je bila bitka,v kateri so Grki izgubili mrtvih: 160 mož, ranjenih 770, med temi 37 častnikov. Turki so izgubili več. Na poti proti Bitolju so se jim postavili nasproti močni turški oddelki, ki so Grke prisilili, da so se ustavili in utrdili pri Banici južno od Bitolja (Monastir.) Črnogorci. Črnogorcem pred Skadrom ne gre posreči. Premalo poznajo postojanke Turkov. Pravijo, da niso v miru dovolj skrbeli za vohunstvo. Na Tarabošu, kjer so Črnogorci že zavzeli eno postojanko, so se zopet utrdili Turki, ki imajo močne topove. Tudi je sitno za Črnogorce, da so jim katoliški Albanci (Malisori) obrnili hrbet ter se sedaj bore na strani Turkov. Turki so poslali 4000 mož s strelivom in živežem na pomoč Skadru. Črnogorci hočejo ta oddelek vjeti. Skader brani turški general Es-sad-paša, ki se bori res kot junak in bo saj deloma rešil čast turške armade. Tfctarkoj i •Gecerier Strandza^ Turkische Befestigungen > Turkische Truppen EBSu/g. Trup. •Jenikoj Belgrad Zemljevid bojišča pred Carigradom. Znaki: turške utrbe, turške čete, ^ Bolgari, Črnogorci so zavzeli ob Jadranskem morju že dve mesti Leš in Sv. Ivan. Uporni Albanci so v Baru spustili v zrak čnogorsko smodnišnico, pri čemur je bilo ubitih mnogo ljudi. »fr Evropske bojne ladje v turških vodah. Ker je vsled porazov turške armade pričakovati, da bodo razjarjeni Turki v Solunu in Carigradu začeli klati kristjane in Evropejce, je vsaka država poslala v Solun in pred Carigrad po eno križarko. Tudi Italijani odpošljejo eno. Naša država je poslala pred Carigrad križarko »As-per«, ki šteje 303 može posadke. Pred Carigradom je doslej že bila še manjša bojna ladja, tako sti tam sedaj 2 avstrijski bojni ladji. Naše trgovske ladje sprejemajo na krov žene in otroke v Carigradu živečih Avstrijcev. Vrhu teh ladij je naša država odposlala v turške vode močno brodovje. obstoječe iz 3 velikih bojnih ladij, ene manjše ter 2 torpedovk. Ladje križarijo pred Smirno. Tudi Angleži, Francozi in Nemci so poslali močna brodovja v turške vode. flovejša poročila izpred Carigrada! V bitki pri Čataldži Turki popolnoma poraženi! Bitka pri Čataldži je trajala dva dni. Natančnih vesti ni. Turški glavni stan je bil v Hademkoj. Naj navedemo naslednje brzojavke! Sofija, 7. novembra. Zadnja bitka med Bolgari in Turki pri Čataldži se je že začela. Bije se že dva dni in dve noči med linijo čataldžkih utrdb, kamor so se Turki umaknili, ter med linijo Čorju—Čerskoj in Strandžo. Zdi se, da so Bolgari Turke obkolili. Do včeraj zvečer odločitev še ni padla. Ta bitka bo gotovo izmed vseh najbolj krvava. Govori se, da se je Bolgarom že posrečilo priti do San Stefana Turkom v hrbet. Oficielnih vesti popolnoma manjka. — Kolin, 7. novembra: »Koln. Ztg.« poroča iz Sofije: Dvednevna bitka pri Čataldži je odločena. Boj je bil ljut. Moč zadnje turške armade je do kraja zlomljena. Bul-garska armada je vrgla turško iz Čatal-dže. Bolgari so osvojili med drugim nebroj zastav. Costanca, 7. novembra. Po semkaj došlih vesteh stoje Bolgari že pred San Stefanom. Turški sultan in vlada sta baje že v Skutari na azijska tla pobegnila. V Carigradu vlada velika panika. Ljudje vsako uro pričakujejo bolgarske armade, a še bolj se boje razbitih turških tolp. ki drve iz Čataldže od Bulgarov preganjani, proti mestu. Od Kurdov, ki hodijo po mestu. se pričakuje najhujšega. Po ulicah se že vrše poboji. Vse je polno ranjencev. ŠIRITE »NOVI (AS“! * Po svetu. Naš zunanji minister govoril! Sedaj so zbrane v Budimpešti delegacije, v katerih so topot 3 Slovenci (E o n, dr. Šušteršič, dr. Korošec.) Delegacije je navadno otvoril cesar s svojim prestolnim govorom. Topot pa je prvi govoril zunanji minister in še le drugi dan je govoril cesar. To pa z ozirom na važne dogodke na Balkanu, kjer Avstrija ne pusti, da bi Srbi vzeli Albanijo. Zunanji minister je zato celemu svetu povedal te le misli: Avstrija noče reševati Turčije. Privošči zmago balkanskim narodom in privošči jim, da si povečajo ozemlje. To pa se ne sme zgoditi na škodo Avstrije, ki ima dovolj moči, da se bo varovala pred škodo, l udi Rumunija nesme trpeti nobene škode in mora dobiti svoj del. — To je kratek smisel dolgega govora. Cesar je v sredo nato govoril delegatom svoj prestolni govor, ki je izražal željo. da bi se mir ohranil. Na Balkanu je želeti, da se vojna kmalu konča. Dr. Šušteršič je nato imel odločen govor, v katerem je proslavljal balkanske države, ki so ustvarile nov položaj na Balkanu. Na mestu stare Turčije so postavile balkansko zvezo, iz katere se bržkone razvije carstvo Ilirija. Iz tega pa moramo tudi izvajati posledice. Evropska Turčija se mora popolnoma uničiti. Najmanjši ostanek turške posesti v Evropi bi bil seme vzne-mirjevanja. Postopati moramo ne le sporazumno z zavezniki, temveč treba iskati in najti tudi jasni in lojalni sporazum z Rusijo. 'I udi Srbiji ne smemo braniti dohoda k interesu je, da se čim manje mogoče meša-Jadranskemu morju. V našem največjem mo v balkanske razmere. Govornik kriti-kuje dualizem (razmerje Avstrije in Ogrske). ki je povzročil tudi našo napačno politiko napram Jugoslovanom. Poraz Turkov znači tudi konec dualizma. Nadaljevanje dosedanje jugoslovanske politike je nemogoče sedaj, ko nastaja ob mejah velika jugoslovanska država, kjer vlada svoboda in pravica samoodlo-čevanja. Jugoslovni monarhije, kisozasla-vo in veličino monarhije prelivali kri v potokih, imajo enake vojaške kreposti, kakor njih bratje v balkanskih državah. Oni pa niso mogli doseči svoje lastne svobode. Tak položaj je nevdržljiv. Dr. Korošec je dne 7. t. m. tako le govoril v delegacijah: Najprvo je odgovarjal na napada socialista dr. Ellenbogna na prestolonaslednika in z zadovoljstvom dejal, da se prestolonaslednik, čuteč veliko odgovrnost svojega mesta, briga za koristi monarhije. Kar se tiče Jugoslovnov so bili monarhiji in dinastiji vedno zvesto udani in sicer celo v takih razmerah, v katerih bi se bila udanost vsakega drugega naroda omajala. (Pritrjevanje.) Mi hočemo ostati i nadalje monarhiji zvesti. Toda monarhija mora Jugoslovanom to stališče olajšati s tem, da jim ustvari kult. in polit, središče. Ako pa se to ne zgodi, se utegne proti naši volji zgoditi, da se bodo oči mnogih obračalo proti centru izven naše države. Jugoslovanska iredenta bi bila tembolj nevarna, ker se je trenje med jugoslovanskim in italijanskim elementom razun nekaterih bojnih točk v nekem oziru zmanjšalo in bi našle take težnje pri Italiji podpore. Ako hoče Avstrija nanovo oživeti, mora gledati na jug. a tej nalogi bo le kos, ako svoje Jugoslovane v njihovem narodnem stremljenju podpira. * * * Jugoslovani v državnem zboru ob-štruirajo v proračunskem odseku radi ne-čuvenih razmer na Hrvaškem in na Slovenskem. Poslanec Jarc je v torek silno ostro govoril proti krivicam na Hrvaškem iu Slovenskem. Dejal je: »Jugoslovanski po* slanci čutijo, da so navezani samo nase., Večina smatra takozvane male stranke z_a brezpomembne, zato^ si morajo sami priboriti svojo veljavo. Žalostno je, da večini za v Mike in usodepolne dogodke v Avstriji in izven nje nima ne zanimanja ne zinisla-Ne gane je kri nedolžnega študenta, ki ie oblila Markov trg (v Zagrebu). S par sladkimi besedami, tako misli, spomladi so Ju-goslovani odpravljeni. Enako tudi vlada, ki ni storila, ne dosegla ničesar, da bi izgi-nil Čuvaj. In tako triumfira na Hrvaškem že osmi mesec politično lopovstvo. Nikogar ni na merodajnih mestih, ki bi se zavedel, da so morda že zaigrane največje politične in gospodarske koristi Avstrije. Jugoslo-vanov se je polotila resignacija. Med mladino nastaja vzpričo zmag na Balkanu navdušenje za jugoslovanske brate. Umetno si ustvarja Avstrija tako sama svojo iredento. Jugoslovanski poslanci nimajo ve^ zanimanja za parlamentarni zistem. Na) pride tudi v Avstriji pa površje drugi Čuvaj. Ker pa štejeta parlament in vlada JU' goslovne tako malo, naj tudi ne pričakujeta od njih'ničesar.« Tem besedam pristavljamo iskreno Željo, da bi merodajni krogi prišli do pamet* in bi omogočili Slovencem in Hrvatom za' dovoljno živeti v habsbuški Avstriji! Nov napad na čuvaja. Neznosne raz-mere na Hrvaškem so prišle tako dale^ da nasilnik Čuvaj ,ni več varen svojega življenja. Ves svet se zgraža nad tem, da na Hrvaškem vladajo take razmere kot so vladale na Turškem. Zato ni čuda, da & najde vedno kdo. ki misli Hrvaško rešiti * revolverjem. Tako je dne 31. oktobra ne* dijak zopet streljal na Čuvaja skozi okno njegove palače. Ker ga ni zadel, se je U' strelil sam. Napadalec je Štefan Plani11' še k. dijak 111. letnika zagrebške juridic*' fakultete. Ne odobrujemo sicer takih sred' stev. Vendar mnogo bolj obsojamo taK politiko, s katero naša država hoče Pr,t ' skati naše brate Hrvate. Politiki naše d ' Žave so udarjeni s slepoto! V Ameriki so imeli te dni volitve pr®jj' sednika Zedinjenih držav. Bili so 3 kan -datje: dosedanji predsednik Taft, . , Roosevelt in demokrat (ki pa ni socialoi mokrat) WiIson. Proti pričakovanju je v izvoljen W i 1 s o n. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF S PI L Na 'sporedu sta poleg druzega igri’ sv. Cita in Krčmar Pn zvitem rogu. K obilni vdeležbi vabi uljudno odbor. Črniče. — Vsako sredo večer od 8 - 9 ure so vabljeni možje in fantje v bralnico izobr. društva k društvenem sestanku. Glavni predmet razgovora so za enkrat balkanske razmere in balkanska 'ojska. Iv Avč. V nedeljo je bilo v tuk. kat. slov. 'kobraž. društvu predavanje. Predaval nam je g. dr. krecelj o prvi pomoči v nezgodah. Pazljivo smo sledili negovim besedam, ker marsikaterega je že takšna nesreča zadela, a se ni znal kako pomagati. Pokazal nam je, kako si moramo ,v takih slučajih Pomagati, ker dostikrat se ravna s ponesrečencem tak,,, da se jnu bolečine še pomnoži m lahko v netečo pripravi. Gospodu govorniku se za tako po - Ko so vstopili v samostan, vdrlo je za njimi veliko število s sabljami in sulicami oboroženih sanskilotov. Brzo sem se odločil in se pridružil tem divjakom. Slišal sem, kako so tisti pred menoj proti straži rekli besedo : „Sila!“ in brž sem razumel, da je to geslo. Kakor sem kmalu slišal so res z besedo „sil i‘; začeli moriti žrtve. ,,Sila !“ sem rekel tedaj tudi jaz in brez težave sem dospel skozi veliko vežo in lep križev pot v glavni oddelek samostana. V krasno obokani jedilnici sedel je predsednik s svojimi čednimi sodniki za opatovo mizo, ravno pod veliko na pozlačeno steno naslikano razpelo, ki je s podobami sv. Benedikta, Mavra in drugih svetnikov grozeče gledalo doli na morilsko druhal, ki je napolnjevala dvorano mesto nekdanjih pobožnih menihov Sodniki so se med seboj pričkali, ali hočejo pričeti, ali ne, ker manjkalo je še več komisarjev. Slednjič je dejal eden: „Toliko slabše zanje, če se nečejo udeležili ljudske osvete. Obtožimo jih pri komuni. Sicer pa kaj nas briga, ako ta ali oni man ka? Osveta ljudstva nam je poverjena. Truma narodnih zločincev je zaprta tu ! Začnimo s farji ; ti so največ krivi!" 7. rjovenjem so pohvalili te besede, predsednik je namignil in del suličarjev je odšel po vjete duhovnike. Pridružil sem se tej tolpi, ker sem bil slišal, da so naiveč duhovnikov zaprli v mali kapelici, poleg katere je ležal vjeti Reding. Šli smo čez kos samostanskega vrta, po različnih hodnikih, stopnjicah, ki so šle vse križem sem in tja. Pot sem si skušal zapomniti po svetniških podobah v hodnikih. Bila je zame grozna pot, ker mislil sem. da me vsak hip premaga srd, ko so nesramneži udarjali in suvali s svojimi cepini po vsaki nabožni podobi. Ko je slednjič eden, ki je šel poleg mene konec vrste, sunil neko čudovito lepo podobo Marije sedem žalosti, zagraoil sem ga z obema rokama tako naglo okoli vrata in ga stisnil za grlo, da niti glasu ni mogel dati od sebe. Hodnik je baš pri tej podobi zavil na desno in ker je tolpa po sreči že ovila okrog vogla, mogel sem onečaščevalca božjih reči pošteno kaznovati, ne da bi me odkrili. Potisnil sem ga v prazno celico in ga krepko s pestjo prismodil okrog glave, da je omamljen obležal. Nato sem za seboj zaklenil vrata ter hitel za njegovimi tovariši in jih došel, baš ko so dospeli do kapelice. Že pred njo so divjaki zagnali svoje morilsko rjovenje. Ne morem in ne maram ponavljati groznih kletvin in bogoklet stev, s katerimi so pozivali duhovnike k smrti. K sreči so jih vsaj deloma preglasili bobneči udarci na vrata, na kateri so pričeli udrihati s svojimi cepini, ker se jim niso odprla dovolj naglo. Končno so se odprla in nudil se je pretresljiv prizor. Več ko sto duhovnikov je ležalo na kolenih in častitljiv sivolas starček jim je dajal zadnjo odvezo. Na prvi pogled sem ga iz-poznal : bil je častitljivi župnik od Saint f Jean en Greve, ki sem ga tolikrat videl pri slikarju Perinjanu. Celo morilci so ostrmeli za hjp, predno so planili na svoje žrtve. Nato pa so vdrli z divjim rjovenjem v kapelico, da odženejo duhovnike ko čredo klavne šivine v jedilnico, kjer jih je čakala že sklenjena smrtna obsodba. (Dalje pride.) dučljive besede najtopleje zahvaljujemo in želimo, da bi večkrat prišel nam kaj podučnega predavat. Odbor. Bukovo. — Tukajšnje »Gospodarsko bralno društvo« priredi v nedeljo, dne 10 t. m. veselico s tem - le vzporedom. - 1. Govor, v katerem bo govornik razjasnil pomen igre, »Stari in mladi", katera se bo igrala, kot druga točka vzporeda. Ig o, ki je zares lepa, je spisal raini g. župnik — pesnik Medved, ki prikazuje v 4 dejanjih in eni izpremembi, kam privede človeka grdo ravnanje in neposlušnost nasproti starišem. Kod zadnja točka vzporeda pa bo šaljivo s ečkanie z mnogimi lepimi dobitki. Ker se bo igra »Stari ln mladi* pri nas v gorah prvič igrala in ker je ena najlepših narodnih iger, vabimo uljudno vse bližnje in daljne sosede da nas v nedeljo obiščejo. Cene prostorom nizke. Prostori pri .Lapanju*. Začetek ob lh pop. Odbor. Komen. — »Kat. sl. izobraževalno društvo* v Komnu priredi dnč 17. novembra (na zahvalno nedeljo) v društveni dvorani veselico s sledečim vsporedom: l. Gavotte — tamb. zbor. — 2. Planinar — mešan zbor — Foerster. — 3. Na morju — žen- ski zbor — Fr. Ferjančič. — 4. Poboljšana trmoglavka — igra v enem dejanju, zložil: Dr. Vodopivec. — 5. Beneški pust — Valček — tamb. zbor. — 6. Slovan — 4 gl. m. zbor. Knahl. — 7. Divja rožica - dvospev - Volarič. - 8. Kovačev študent - igra treh dejanjih s spremljevanjem glasovirja - V. Vodopivec. - 9. Rožic ne bom trgala - mešan zbor, Fr. Ferjančič. - 10. Cigan - troglasni ženski zbor - Foerster se spremljevanjem glasovirja. - Začetek : takoj po molitvi ob 3. pop. - Vstopnina prostor s sedež-m 1 K - prostor brez sedeža 60 v. K obilni vdeležbi vabi odbor. Prvačina. Ker se zadnjič občni zbor K. sl. iz. društva radi zadržkov ni mogel vršiti, se bo vršil obč. zbor v nedeljo 10. t. m. ob 3h pop. Pride govornik iz Gorice. Pridite gotovo! fllaša mladina. S Krasa. — V nedeljo dne 10. t. m. bo v Komnu orlovski tečaj. Vršil se bode od 1-2 uri in od 3 4 ure pop. v društveni dvorani. Nato so vabljeni vsi bratski odseki. K obilni vdeležbi Na zdar I s V Oseku se je ustanovila dekliška Marijina družba, v katero se je dosedaj upi-salo 44 deklet. Slovensen sprejem je izvršil dr. Ig. Kobal v spremstvu domačega g. vikarja in črniškega g. kaplana. O. dr. je imel zelo krasen in slavnosti primeren govor. Seveda liberalnim Sokolom to društvo ni všeč in nadlegujejo posebno v Uži-čah nekatera dekleta, ki se niso dala prestrašiti, kakor nekatera dekleta iz sicer uglednih družin, ki so se par dni pred sprejemom izbrisale, češ da ne morejo prenašati raznih zasmehovanj! Dekleta, kar vas je. ostanite stanovitne in ne ustrašite se nobenih zabavljic podivjanih ljudi! Kar je pametnih ljudi. Vas spoštujejo in tudi cenijo! Zadružništvo. Izredni občni zbor »Goriške zveze« se je vrši! v ponedeljek 4. t. m. popoldne. — V nadzorstvo so bili izvoljeni naslednji gg.: Dr. Brecelj, župnik Iv. Kovačič, dr. Ličan, nadučitelj Pavlin; župnik Strancar. Grahovo. Mlekarnica na Grahovem posluje vse leto. Blago razpečavamo dobro. Le škoda, da nimamo bolj pripravnih prostorov in shrambe. Vidi se pa. da so ljudje vneti, ker donašajo mleko še celo od najbolj oddaljenih hiš. Vidimo pač, da je le v združenju moč. Treba bo pa misliti na to. da ustanovimo pravo zadrugo in pridemo tako do poštenih prostorov. Kako prav bi bilo, če bi se tako združili naša pa koritniška mlekarnica pa bi si na kakem primernem kraju zgradili skupno poslopje. Podpore bi se tudi nadejali za to. S skupnimi močmi bi potem naše delo toliko bolj vspevalo. Možje, premislite dobro to stvar! Proti pijančevanju. III. slovenski protialkoholni kongres je preložen s 17. novembra na 29. in 30. decembra. Vzrok je ta, ker sedaj vojska vso pozornost iti zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili tudi učitelji in katehetje, za katere bodo v pondeljek 30. decembra posebna predavanja. Delavski vestnik. Delavske razmere na Westfalskeni! Iz Westfalskega nam piše rojak; V zadnjem času vabijo v domovini ptuji kakor tudi domači agentje delavce v tukajšnje rudnike. Res. da cenijo tukaj nas slovenske delavce kot pridne in vstrajne. Vseeno svarim rojake, da naj ne hodijo brez posebne potrebe v Westfalske rudokope. Ni vse tako, kakor se obljublja. Marsikdo je. že razočaranje doživel. Znani so mi slučaji, da so si morali zapeljani delavci denar izposoditi od znancev (če sploh so blizu), da so mogli nazaj domov. Zato še enkrat; Ne verujte agentom, ali pa raznim posredovalcem. naj bode že ta ali oni! Ti delajo le za svitle groše, ne pa za vaše dobro! Kdor že čuti poklic za podzemsko delo, je pač ! najboljše da si ga sam poišče. Tukaj je j splošno pomanjkanje delavcev. Sicer pa s I poštenim delom se povsod veliko doseže, | ne samo tukaj na Westfalskcm. Lepo je, da se je tudi pri nas doma na Goriškem vstanovila družba sv. Rafaela, katere namen je skrb za izseljence: Kdor že hoče od doma. je pač najboljše, da se obrne za pojasnila na imenovano društvo, ki bode gotovo skrbelo za natančne informacije in pojasnila. Varujte se posebno raznih izkoriščevalcev, katerih nikjer ne manjka! ffablrajte prispevke za „Apo-stolstvo sv. Cirila In Metoda" med Bolgari. Zadnjič smo prinesli oklic avstr, »rdečega križa« za prispevke ranjencem na balkanskem bojišču. Danes pa priporoča-ifio še posebej drugo korporacijo, ki vrši dvojno delo usmiljenja telesno in duševno v Makedoniji in Bolgariji, in to je »Apo-stolstvo sv. »Cirila in Metoda«. Ravno slovenske usmiljenke in slovenski misijonarji so tam, ki se žrtvujejo nesebično v bolnišnicah, v šolah in drugod za gmotno po-vzdigo ubogih Balkancev in za zjedinjenje Jugoslovanov v rimsko-katoliški cerkvi. Prihitite na pomoč s številnimi darovi ubogim trpečim balkanskim bratom. Darove bo sprejemalo in objavljalo upravništvo »Novega Časa«. Kar se »Rdečega križa« tiče, prosimo naše somišljenike, naj ne pošljajo darov na centralni odbor v Ljubljani, ki je izključno v liberalnih rokah in je izločil naše somišljenike, ampak naravnost upravništvu »Novega Časa«. Durovi. Za »Alojzijevišče« je daroval g. Franc Rijavec, c. kr. cestar v Bovcu. 10 K namestil venca na grob pok. župnika K o s-c a. Srčna hvala! Za »Slov. Stražo« sta darovala gg.: Ivan Gregorič, Prvačina 151, 40 v; Ivan Silič, Gorica, 80 vin. — Hvala lepa! Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (za slovanske katoličane) na Balkanu sta darovala gg.: Dr. A Brecelj 5 K; N. N. 20 vin.: T. Hribar 2K 40 vi. — Pomoč trpečim bratom v Macedoniji je nujna! Pomagajte! Za »Avstrijski Rdeči križ« (v podporo ranjencem na Balkanu) so po našem upravništvu darovali gg.: Ivan Vuga, kurat, Gabrovica K 10; Jož. Ivančič, žup. upr.. Sebrelje K 3; Fr. Franke, vikar, Osek K 2; Jož. Primožič župnik, Prvačina K 5; Jož. Krančič. župnik, Rcpentabor K 2; Marija vdova Močnik. Bukovo K 5; Katari-aa Čelik. Bukovo K 1; Krištof Tomšič, vikar. Ponikve K 5; T. Hribar, trg.. Gorica K 1.36; Trije neimenovani kegljači skupno K 1.60 Skupaj 35.96. — Hvala iskrena! Novice. Poučni tečaj za cerkveno umetnost se bo vršil v Gorici 18.—21. novembra. Predavali bodo odlični veščaki na polju cerk- vene umetnosti, med njimi prelat dr. Svoboda z Dunaja, dr. Dreger, dr. Mantuani iz Ljubljane, prof. Velics in prelat dr. Brexier. Le še nekaj dni je do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže«. Dne 18. novembra bo nepreklicno žrebanje. Iz krajev, kjer nimajo še srečk »Slovenske Straže«, jih takoj naročite pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! Srečka samo eno krono! Umrla je v Gorici gospa Marija K u-t i n, trgovčeva soproga, stara 37 let. Blago gospo in krščansko ženo je vsakdo spoštoval. Družini in g. soprogu naše sožalje. Blagi pokojnici pa Bog daj večni mir! Smešenje Boga in vere v listu »Domači prijatelj«. Mesečnik »Domači prijatelj«, ki ga dobivajo naročniki Vydrove kave, prinaša v oktobrovi številki izpod peresa glavnega uradnika učiteljskega svobodomiselnega dnevnika »Dan« dr. Laha nesramno smešenje molitve in sploh vere in Boga. Med drugim tudi piše: »Ako verujete v boga, se vam zdi, da je, ako ne verujete, se vam zdi. da ga ni.« In dalje izvaja, da je vera v Boga in Bog sam laž prevara. Take nesramno žalenje najsvetejših verskih čustev se drzne tovarnar Vydra po znani svobodoiniselki Zofki Kvedrovi spuščati med svet in žaliti naše slovensko katoliško ljudstvo. Poživljamo vse naše katoliško ljudstvo, da vrne nazaj v Prago ta nesramen časopis in ž njim njegovo kavo. Celo s kofetom hočejo svobodomisleci delati pot za laž in nevero med našim ljudstvom. Katoličani, 'sedaj veste, kaj je vaša dolžnost! Katoliško politično društvo za bovški okraj je imelo v nedeljo 3. t. m. svoj občni zbor pod predsedstvom g. Mišica. Poročal je č. g. I. Š t o 1 f a o dosedanjem delovanju društva; ki je bilo sicer tiho, a vendar uspešno. Sklenilo se je, naj društvo po svojih močeh na odločilnih mestih posreduje, da se uravna hudournik Sušeč ter naj se regulacija Soče začne pri Trenti. Dalje je društvo sklenilo, naj se dež. zbor pozove, da se ustanovi deželni šolski zalog. Glede gozdne paše naj se z ljudmi bolj človeško ravna. Odkažejo naj se jim določeni prostori za pašo. Tudi naj oblast preskrbi ljudem kozlov take vrste, ki ne bodo objedali drevja. Sedaj mora ljudstvo trpeti hude kazni radi te ljube živalice. ki se imenuje koza. Društvo naj posreduje, da se popravi pot v Bavšco. Dalje naj društvo skuša doseči bovškim rudarjem prehod skozi tunel v Rabelj. — Oblasti naj poskrbe, da bo ljudstvo doma dobilo dovolj zaslužka, da mu ne bo treba hoditi na tuje. Uvede naj se čimprej starostno zavarovanje. V o 1 i v n i red za deželni zbor naj se spemeni na pravičnejši podlagi za ljudstvo in Slovence. —. Občinski volilni red naj se tudi spremeni, pred vsem naj se vpelje tajna volitev za občinske zastopa. — Govorili so se poleg č. g. Štolfe č. g. kaplan Filipič, g; Mišic, g. V r t o v e c in g. Kremžar. V novi odbor so bili izvoljeni: Mišic, preds.. Ah Filipič, tajnik; Miha Ivančič, blagajnik; odborniki: Mat. Kravanja, Ant. Šuler, dekan Vidmar, A. Čopi, A. Klobučar, M. Čer- n uta in Fr. Močnik. — Namestnika sta: J. Mihelič in Fr. Huber. Društvu želimo veselega napredka v vsestransko korist bovškega okrala. - Naši bratje trpe ne samo na Balkanu, tihe narodne smrti ginejo tudi najsevernejši Jugoslovni — koroški Slovenci in Slovenci ob štajersko-nemški ter slovensko-laški meji. Za svoj rod prelivajo balkanski Slovani svojo kri, mi pa ne bi utrpeli niti nekoliko desetic, da rešimo brate in zemljo izpod jarma naših narodnih nasprotnikov. Bodimo tudi mi požrtvovalni, hitimo koroškim Slovencem in Slovenkam ob štajersko-nemški meji v prvi vrsti s tem na pomoč, da pokupimo kolikor mogoče veliko srečk »Slovenske Straže«! Ponesrečeni zrakoplovec v Gorici. V Ponedeljek dopoldne med 9. in 10. uro je na Rojah podel kakih 60 m. globoko vojaški aviatik (zrakoplovec) nadporočnik Pl. Petrovič. Hotel se je spustiti na tla v poševnem poletu brez motorja. Pa prehitro je zadel na zemljo, podel ven in se smrtno pobil. Prenesli so ga v bolnišnico, Ttjer je ponoči umrl. Ponesrečeni zrakoplovec je bil še začetnik. V četrtek je bil sijajen vojaški pogreb, ki se ga je udeležilo več generalov, častniki in moštvo. Navzoči so bili pri pogrebu premil, g. stolni prošt F a i d u 11 i. voditeli okr. glavarstva na-mest. svetnik Rebek in župan B o m-i g. Lepe razmere na magistratu! Teh razmer ie sito že namestništvo, ki je ukazalo, naj municipij takoj odpusti 3 uslužbence. Pret. teden so mestni očetje imeli tajno sejo, v kateri so sklenili odpustiti naslednje 3 uradnike Lovisonija in Ouaina ter obhod-nika Juga. Pa ti niso bili še najhujši med iredentarji tam gori! Bo treba še dregati v to gnezdo! Cerkveni rop. V Povirju pri Sežani se je pred praznikom Vseh svetnikov izvršil velik cerkveni rop, ki je zelo razburil pobožno ljudstvo. Zločinci so vdrli v župno cerkev pri stranskih vratih. Jezik pri ključavnici se je upognil, vrata se odpro in ta-"tje pridejo v cerkev. Odpro skrinjico za miloščino in vse vun pobero. Odklenejo krstni kamen in vzamejo srbrno žlico za krstitev ter obedve posodici za sv. olje s krožnikom vred, pa tudi ključ od krstnega kamna So s seboj odnesli. V zakristiji so Pobrali kakih 50 prtičev, en kelih in pa ku-stodijo z zlato lunico. Vlomili so tudi v ta-bernakel, vzeli ciborij, sv. hostje pa so raztresli po tleh. Oropali so tudi monštranco' skupno s presv. Rešnjim Telesom. Kai se je zgodilo s presv. Rešnjim Telesom, se ne ve. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v po-družno cerkev v Merčah. Tam so pobrali miloščino, en kelih in tri svetilke izpred ■oltarjev. Cesta iz Gorenje v Dolenjo Trebušo je konečno po šestdesetih letih nehala nihati v zraku; enkrat je nihala proti Čepo-vanu, drugikrat proti Vojskemu in sedaj se je — hvala Bogu — mirno vstavila ob vodi Trebuša. Visoka vlada je po dolgem naporu odobrila črto Gorenja-Dolenja Trebuša; sedanji načrt, po katerem bi stala cesta črez .300.000 K, se po nalogu c. kr. ministerstva za javna dela v toliko pregleda in popravi, da bodo stroški znašali le 100.000 K; z ozirom na ta je postavljena V/a 'i. VvV2. 'in 1913. v državni proračun svo-ta 48.000 K; v to svrho je deželni zbor že 1 1910. dovolil 40.000 K. Ker je cesta po trebuški dolini strategično važna in bode v korist tudi c. kr. gozdnemu erarju, je nedvomno, da bode visoko vlada z ozirom na prošnjo deželnega zbora v I. 1910. in z ozirom na revščino, ki gospodari v trebuški dolini, prispevala k vsem stroškom s sedemdeset od sto. Ta cesta bi se po programu morala graditi že to leto; zaradi raznih zaprek pa se bode pričelo z delom še Ie prihodnje leto. Cesta je nujno potrebna, ker dosedaj nima trebuška dolina nobene cestne zveze z zunanjim svetom. Z zgradnjo kolodvora proti Čepovanu se prične, ko bode končana cesta po dolini. Drzni tatovi. Iz Rodika. Po noči od 4. na 5. listopada so skušali tatje dvakrat vlomiti v župnišče. Ob 11. uri so razbili okno pri župnem uradu, pa jih je g. župnik prepodil. Malo pred 5. uro so menili, da v župnišču trdo.spe, in da se torej lahko plačajo^ za prvi trud. A župnik jim je zopet zmešal štreno. En tat se je nahajal ravno pri oknu. nad katerim spi župnik. Ko je župnik odprl okno, ni bilo treba, kakor pritisniti na revolver in lopov ne bi bil morda nikoli več nadlegoval ljudi. A župnik se je^ zavedal, v kakem stanju je, zato ga je oštel in zapodil. A srečna ni ta svojat, da ima človek ž njo usmiljenje. Tukaj v okolici ne mine skoro noči. da ne bi tatovi kam vlomili in kradli, ali vsai skušali vlomiti. Ljudstvo je vse zbegano in v strahu. Osepnice so se prikazale med šolskimi otroci v Črničah, zato je šola zaprta. Tri nezgode radi avtomobila. Pišejo nam z Vipavskega: Nesreča nikoli ne spi, — pravi pregovor, v resnici pa je minuli pondeljek velika nesreča očividno zaspala. Koj popoldne se je peljal črniški g. dekan z vozom v Ajdovščino. Na zelo ostrem ovinku, ki zavije onstran Černič proti Selu, je pridirjal krog ovinka avtomobil in zadel naravnost v voz. Konj, ki je bil zadet v prša, se je z nogami povspel na avtomobil. Sam Bog je obvaroval vse skupaj pred veliko nesrečo; poškodbe ni bilo nikake, samo konj je dobil'malo brazgotino. — In kdo je vsega kriv? Šofer, ki na tako ostrem ovinku ni trobil.in je naglo dirjal; avtomobil nosi štev. AK 40. Nedavno tega je na drugi strani Črnič nek goriški šofer na ovinku istotako naglo vozil in nič trobil radi tega je zadel v voz z dvenii konji, na vozu pa sta sedela dva moža. Nesreče ni bilo. V nedeljo je na Cesti pri Sv. Križu drug avtomobil pokvaril na vratu konja g. Godine iz Ajdovščine. — Treba je postave za šoferja, naj na ovinkih počasi vozijo! Pasji kontumac. Iz Črnič: Pasji kon-tumac še vedno traja in ga orožništvo ur-gira. Radi bi vedeli čemu sedaj v tem času to nepotrebno trpinčenje živali. Kdo ve za odgovor? Morda glavarstvo?! Grahovci žele duhovnika. Poročajo nam: Grahovci smo lepo očedili in priredili farovž, a kljub vsem prošnjam ne moremo dobiti duhovnika. Verjamemo, da je veliko pomanjkanje a za nas je tudi hudo in bo še bolj po zimi, ko moramo hoditi vsako drn^n v/ifeVjo Vv TTium v druge duhovnije Gospod upravitelj iz Oblok nam pa tudi m more več postreči, ko že tako dela nad svojo dolžnost. Do božičnih praznikov naj čakamo, se nam je reklo. Upajmo, da bo tedaj kaj. Most čez Bačo na postajo v Hudijužni je še vedno stari, s plankami obit in zafli-kan kot beraška suknja. Prihodnjič pošljemo o njem veselo dogodbico. Ribištvo v Baški vodi. V Hudijužni je kupil g. župnik K 1 e i n d i e n s t iz Begunj na Gorenjskem od g. Simona Kemperla Bačo. od njegovih dveh bratov v Nemškem Rutu pa Koritnico in zadnje dni od g. Križniča v Podmelcu še Knežo, da bo gojil ribištvo. Znano je, da so v omenjenih vodah najlepše čistokrvne postrvi, katere namerava zaploditi s pomočjo kranjskega dež. odbora zlasti po kranjskih vodah. Tudi naš goriški deželni odbor ga bo podpiral. V ta namen zgradi g. župnik v Hudijužni in na Grahovem primerna vališča. Zemljišča v to so že odbrana. G. žup. želimo mnogo vspehov. - G. župnik je dobil od gor. ordinarijata tudi dovoljenje maševati v kapelici sv. Barbare v Hudijužni, kjer je sicer dovoljeno maševati samo na praznik sv. Barbare. Popravljen zvonik Podbrdom. V Podbrdu popravljajo zvonik. Kar ga je nad zvonovi, bo ves nov in prav ličen. Smolo pa imajo ž njim, ker vreme neprestano nagaja. Zdaj bo vendar dovršen, pa je tudi zadnji čas. ker je že jel pritiskati občuten mraz in tudi sneg lahko dan na dan zame-de vas. Kant v Podbrdom. V torek je bil v Podbrdom kant še ostalih premičnin Štravsove trgovine in gostilne. Trte so porezali iz strankarskega sovraštva. Iz Oseka nam poročajo: (Odmevi po obč. volitvah v Oseku.) Oseški liberalci so bili zelo razjarjeni radi padca pri občinskih volitvah, ker so bili za trdno, prepričani, da zmagajo v dveh razredih. Svojo jezo so hladili s pijačo in z rjovenjem po vasi pojoč znano zabavljivo pesem: "Kje so tisti čuki?« To rjovenje je trajalo čez polnoči in je šele potihnilo, proti jutru! V znani Vovkovi krčmi so pili ter si hladili svojo jezo in sramoto. In v tej noči so že znani zločinci porezali trte in sicer Francu Bo v con u okoli 20. občinskemu čuvaju Ivanu B a d a 1 i č okoli 8 0, in Francu R o-ž i č u 9 2. Vsi trije so odločni pristaši S. L. S. Pač si more vsakdo misliti obupni položaj ubogega kmeta, ko vidi popolnoma uničen svoj trud. Polni žalosti in jeze so jokali, ko so zagledali to vandalsko delo. Znani »Cekc« je sicer kričal, »da so to čuki naredili«; a kmalu se je pokazalo, da so napravili to nečedno delo Sokoli! — Pohvalno moramo omeniti gg. orožnike iz Šempasa ter samo niim se moramo zahvaliti. da so se našli tako kmalu krivci! Znanega razgrajača Leopolda Toplikarja so pretečeno nedeljo peljali v Gorico — in temu sledijo v kratkem še drugi! Sedaj lahko vidi komandant »Urh« in njegov po- bočnik »Škarlovc«, kakšni vojščaki so Sokoli. Sramota takemu društvu — fej taki r\1 ilri f To je znamenje liberalstva! Iz Oseka: Uradni razglas ckr. okr. glavarstva o vspeli volitvi v Oseku, v katerem se naznanjajo imena novoizvoljenih starašinov, so naši »prijatelji« ometali z blatom! Vsakdo si lahko ogleda ta parfimirani okras v občinski omarici pred cerkvijo! Našla se je 2. nov. pri židovskem pokopališču črna ženska ročna torbica. Nje vsebina so razglednice iz Vipave in nekaj denarja. Lastnica naj se zglasi pri špediterju g. O. Hvaliču v Gorici, Vicolo della Carita. Kolodvor v Hudijužni razširijo, na Grahovem ga tudi še namerjajo razširiti in sicer na strani pod Bakovskim Vrhom, tned tem ko so na drugi strani, ob Bači. zgradili vojaško rampo. Kdaj pa se zgradi prepotrebna cesta s postaje na Grahovo? Take poti, kot je zdaj, ni v celi deželi! Vozniki raje vozijo blago iz Hudejužne ko z domače postaje, taka je! V Bakovskem predoru, v katerem se silno kadi, napravijo baje v kratkem ventilator. Prav je. Pogorelci na Kalu pri Stržiščih so slednjič dozidali spet svoja poslopja. Pri zidanju jim je silno nagajalo deževje iu jim napravilo marsikako škodo. Tri nesreče so jih letos zadele, poleti toča, potem požar pa silno slaba letina. Ajde niso pridelali prav nič. drugega pa tnalo. Bog daj drugo leto kaj boljšega! Kaj bodo dobitki pri žrebanju velike loterije »Slovenske Straže« 18. novembra? V prvi vrsti bodo dobitki dragoceni kmetijski stroji in druge kmetijske potrebščine. Vrednost vseh dobitkov znaša dvajsetti-soč kron. glavni dobitek ima vrednost pet-tisoč kron, drugi glavni dobitek ima vrednost tisoč kron, tretji in četrti po 500 kron, ostali dobitki so po 100, 50, 10 in 5 kron. Vseh dobitkkov je tisoč petsto štiriinpetdeset. Kmetovalci bodo imeli priliko dobiti med dobitki za kmetijstvo potrebne stvari. Kaj je prvi dobitek? Kdor ne bi hotel za prvi dobitek vreden 5000 K vzeti popolne fine oprave za tri sobe iu kuhinjo, obstoječe iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave, dobil bo lahko 4 6 in pol HP bencin motor, mlatilnico z dvakratnim čiščenjem in slamoreznico. Kaj je drugi dobitek? Drudi glavni dobitek v vrednosti 1000 K: 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana). Kaj je tretji in četrti dobitek? Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K: Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali stroj za košnjo. Za mal denar lahko dobite dragocene kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine. Ena srečka samo eno krono! Pišite na naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Nagovorite tudi sosede in naročite več srečk skupaj! Žrebanje že 18 novembra! Konec vojne na Balkanu naj bo tak ali tak, gotovo jo, da no more dobitke turSkih srečk, zavarovanih na povsem gotovih dohodkih turške države, ki stoje pod posebne evropsko kontrolo, ka- tera vestno zastopa koristi upnikov turške države, med ! atere se štejejo seveda tudi posestniki turških srečk. Prihodnje žrebanje turških srečk se bo vršilo dne 1. decembra t. 1., pri katerem bo izžreban glavni do-biteK -iGuGSti ifSCiksT. DotiČMk«.- ki že imajo turško srečko, ali pa ki žele naročiti druge cenejše srečke, opozarjamo na posebno ponudbo v oglasu »Srečke v korist Slovenski Straži®, ki bo izšel tekom prihodnjih dni. Kakor že znano, daje pojasnila in sprejema naročila za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič Ljubljana. Kongresni trg 19. Listnica uredništva: G. Al Šuligoj — Lokovec: Potrjujemo, da Vi niste pisali nobenega dopisa za naš list. — G. A. K o s-m a č, župan, Cerkno: Dobili prepozno v roke! Trst in Istra. Sodalitas SS. Cordis .lesu v Trstu. Predsedništvo naznanja, da bode prihodnji shod dne 14. novembra v Marijnem domu v Trstu (ulica Risorta 5.) ob lO.in pol uri. Trst. Marijina družba jc priredila dne 1. in 2. nov. v svojem domu krasno uspelo veselico ob veliki udeležbi. Predstavljali sta se dve igri: »Na razpotju življenja« in »Fabiola in Neža«. Vse igralke so dobro pogodile svoje uloge. posebno pa moramo pohvalno omeniti igralki glavnih vlog i»re »Fabiola in Neža«. Ce izvzamemo par malenkosti moramo reči. da smo s prvim užitkom sledili njiju igri. Na občo željo se bosti igri ponovili prih. nedeljo dne 10. nov. ob 5. uri popoldne. Lepo oetje, nalašč prirejeno za to igro po č. g. Škabarju je mogočno povzdignilo vtis, ki ga je napravila igra na poslušalce. Morilec — oproščen. Pred tržaško poroto je bil oproščen Karol Hrovatin, ki je v Trebčah pri Trstu umoril kuharico Katarino Kristanovo. Dobre knjige- Molite bratje. Molitvenik arskega župnika z velikim tiskom. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K 80 vin., fin čagrin z zlato obrezo 2 K 40 vin. To je nov molitvenik, zelo priročen po svoji zunanji obliki iu priporočljiv po vsebini. Molitvenik ima velik tisek ter je radi tega posebno prporočljiv za slabovidne in priletne ljudi; kljub velikemu tisku pa ima izredno priročno žepno obliko ter gibljivo vezavo tako, da se niti ne čuti v žepu. Pa tudi z ozirom na vsebino je. molitvenik vreden vsega priporočila; obsega namreč več krajših in daljših mašnih molitev, pa tudi vse različne molitve za različne prilike. Vse molitve se odlikujejo po svoji lepoti. Nekatere so posnete po spisih blaženega župnika arskega, čegar sveto življenje je bilo natančneje opisano v letošnjih čmar-nicah. Ker ima molitvenik kljub svoji krasni opremi izredno nizko ceno. si ga bo z veseliem vsakdo nabavil. Dobi in naroča se lahko v Prodajalni »Kat. Tiskov. Društva« v Gorici. Slovensko-nemški iu neinško-sloven-ski slovarček. Ker nam je dozdaj manjkal pripraven slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, se je odločila tiskarna Družbe sv .Mohorja v Celovcu, da ga ona izda. Slovarček je izšel ter obsega 12.000 I izrazov. Da pa vkljub precejšnjemu obsegu j (416 strani) knjižica ne bo preveč debela, je tiskarna oskrbela primeren papir in tanko. a jako trpežno vez. Služila bo tudi slovenskim dijakom, zlasti ob meji. Tržna.' cena slovarčka znaša K 2.40. : sv. Kalaea za katoliške izseljence v GORICI naznanja da daje izseljencem potrebna navodila brezplačno g. dr. F r a n-čišek PAVLETIČ, odvetnik v Gorici in sicer v hiši ..Centralne posojilnice*4 Jos. Verdija tekališče štev. ,32, 1. nadstr. Pisma zadevajoča družbo samo in denarne prispevke sprejema g. dr. J. Ličan, prof bogoslovja v Gorici (centr. semenišče. Priporoča se strokovna krojačuica /e iv.dela vanj e oblek za vsaki stan. Dobe se tudi izgotovljene obleke za-gospode, dečke in otroke. — Ogledajte si zalogo!' C. kr. priv. kroji. M. POVERAJ GORICA Travnik št. V» Žnidarčič & dr^ stavbena tvrdka v GORICI IA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok kfi je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja-l vedno isto temperaturo. Anton Krušič, krojaški mojster, Corso Franca Jožefa štev. 3^ oz. Tržaška cesta 16 se priporoča č. duhovščini in sl. občinstvu iz mesta in dežele. Svoji k svojimi \y * Svoji k svojimi M1HAELJ TURK Gorica — na Komu štev 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah. ■j -Vu_—»j Gospodarske vesti. Z novim sirkom bo trgovina najbrže sledeča: Sedaj še letošnji sirk ni prišel v promet, ker ga je (posebno na Ogersken^ kjer ga pridelajo veliko) še precej na polju iu ga ljudje do sedaj radi slabega (vlažne" j ga) vremena niso še pobrali. Kakor smo pa že zadnjič omenili ne bo letošnji sirk prav dober, ker bo preveč vlažen. 2e iz tega vzroka bo cena najbrže nižja. Je pa še drug vzrok. Velike tvornice špirita rabijo za izdelavo špirita krompir ali sirk. Če je krompir bolj po ceni se te tvornice poslužujejo raje krompirja; ker je bila letos letina na krompirju še precejšnja in ker za izdelovanje špirita izdajo 3 q krompirja ravno toliko kot 1 q sirka pri čemur plačujejo te tovornice 3 q krompirja po 12 K, a 1 q sirka (novega) stane sedaj 18 K, je očivid-no da se bodo letos le tvornice posluževale večinoma le krompirja, ker prihranijo za sedaj pri vsakem kvintalu sirka 6 K. Tudi bo slabša kakovost letošnjega sirka upli-vala na to, da se bo rabil sirk še precej za klajo živini, kar bo najbrže neugodno upli-valo na cene pšenice in rži, t. j. da bode to žito dražje. Cena sladkorju se je sedaj še precej znižala. Kilogram je sedaj po 86-88 vinarjev. Ravno sedaj pa prihajajo iz Odese na južnem Ruskem vesti, ki pravijo da je v zadnjem času pritisnil hud mraz, ki je občutno škodoval sladkorni pesi. Le da bi to ne uplivalo slabo na cene sladkorja! Z druge strani pa se zatrjuje, da bo letošnja žetev sladkorne pese v Avstriji veliko večja kot lanska: lani se je pridelalo 419 mi-ijonov q (kvintalov) letos pa 561 miljonov q 'sladkorne pese. Najnovejša brzojavna po- v ročila „ Novemu Času “. DUNAJ 8. nov. ob lh popoldne. — Odrin in Solun sta padla v roke balkanskim zaveznikom. Bolgari so po hudih bojih zasedli Čal-tadžo. Uradnih poročil še ni. Bolgarski car Ferdinand hoče v Carigradu obnoviti Vzhodno - rimsko cesarstvo._______________ »Slovenska Straža« v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani. Cene poljskih pridelkov. Dunajskem trgu 7. t. m. na goriškem trgu na tržaškem trgu po 50 kg. 31. okt. po 100 kg- 2. t. m. po 100 kg. od do od do od do Pšenica K v K v K v K v K v K v po 50 kg.: Od Tise na 0- gerske . . . — — — — 26 — — — 25 50 26 — Iz Banata na Ogrskem . . 11 25 11 75 Iz Slavonije . 10 85 11 60 Iz Moravske . 10 20 10 95 Rž po 50 kg.: Iz Slavonije . 9 70 10 10 25 50 — — — — — — „ Ogrske okoli 10 26 1 Pešte . . . — 10 „ Moravske . 9 70 10 10 Ječmen po 50 kg. Iz Moravske . 10 15 11 40 23 — — — 24 50 — — . Slavonije . 9 80 10 80 Sirk po 50 kg. Iz Ogerske 10 50 10 80 10 , Amerike . 10 30 10 60 22 — — — — — — Cinkvantin 12 — 12 35 25 25 25 50 Oves po 50 kg. Ogerski . . . 11 15 11 40 25 50 — — — — — — Češki .... 10 20 10 45 Krompir po 50 kg.: Rdečkast . . 3 — 3 25 h 1 kg 08 Bel 2 50 2 75 1 H ANDERWALD trgovina koionjalov in delikates Gorica, Tekališče J os. Verdi 32 (hiša sl. Centralna posojilnice — in „Goriške zveze") -■—------- priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo : kave, riža, olja, rozin, dišav, čaja in ruma. Vedno sveže najfinejše delikatese, meso, sadje in vsakovrstne marmelade v konzervah ; velika izbera vina v butelj kah in najboljših šampanjcev. Cene najnižje. ~ 'r~r Solidna in točna postrežba. Oglas. Županstvo v Dornbergu odda V r\ajem 3 sobe, kuhinjo, podstrešje, spodaj je drvarnica in en košček vrta. Stanovanje je v drugem nadstropju, kjer so bili prej orožniki. Več se poizve pri županstvu v Dornbergu ob uradnih urah. Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar ANTON TE M I L Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica nasproti centralnega semenišča (Marzinijeva hiša.) Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 naprej. Škarje in noži vseh vrst. — Izdelki slav • svetovno znano tvrdke Solingen. — ZMERNE CENE Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvorll mizarsko delavnico v Batujah. Sprejemam stavbena In pohlšt-vena dela. - ■ ■ ■ - Zagotavljam solidno delo in zmerne cene. Priporočam se preč. duhovščini in sl. občinstvu. ANTON VETRIH, mizarski mojster M. av M. BATUJE p. ČRNIČE, m. m m Učenca poštene družine z zadostno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Trgovcem na deželi ■ — se priporoča ■■-■■■■■ PRODAJALNA Kat. tisk. društva v Gorici Gosposka ulica štev. 2 Prodaja na debelo šolske zvezke, papir, kuverte, razglednice in vse v to stroko spadajoče predmete. — Konkurenca v cenah izključena 1 — Dva dijaka ^ se sprejmeta na stanovanje in hrano. Velik vrt je na razpolago- — Več pove upravništvo „Novega Časa“. ZAHVALA. V noči 23. na 24. oktobra 1912. je pri podpisani požar uničil poslopje in vse premičnine zavarovano pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani«, kateri se najtopleje zahvaljujem, ker mi je potom svojega zastopnika Ivana Pavšič vso odškodnino do vinarja izplačala, vsled česar si štejem vdolžnost to edino domačo zavarovalnico vsakemu dobro mislečemu najtopleje priporočiti. KAL, dne 30. oktobra 1912. Neža Okroglič. MIZARSTVO odlikovano z električnim mehaničnim obratom jg\rj. ez^jvriaoo GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18. Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — — --------- r»Tiy»rx^x^xirx;rxK [Hi Zaloga usnja [Hj ju drufovkaK [H] Gorica Gosposka ul. 3 [H| (nasproti [Monta.) Velika izbera čevljev JI Hi za moške, ženske in Ji H H [*£■ otroke. L" VINO, motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame se prevelika m no ki na kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*. r* f vi v Službe isce vpokojen učitelj kot organist ali diurnist. Ponudbe podjštev. 100 na upravništvo „N. Č." — Tvrdka 0. ZAJEC - Gorica Gosposka ulica štev. 7. Priporoča svojo zalogo železa, pločevine, kovanja za stavbe in pohištvo, traverze, cement, peči, štedilnike, kuhinjsko in pohišno opravo. Cene nizke, poštena postrežba. Glavni zastopnik za Goriško: proti viharju in dežju klju-bojoča dvojna kritba. Najenostavneje, najlažje, na j ce n ej e I * Goriška zveza 4 gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu tmetijstih potrebščin in pri prodaji ^ »'v* tmetijstib pridelkov, •'v ‘/v- Zaloga jo v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. ISG* NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST CORSO štev. 47 —■ (vogal Piazza G. Goldoni). — Telef. 1402. =0 Prevoz mrličev na vse Jkraje. Vozovi z bogato zalogo opreme od najenostavnejših do najbolj Iuksurjoznih. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro. Stalne cene brez konkurence. Postrekba točna. Splošna pohvala. Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Posebno pa se priporoča o priliki praznikov vseh svetnikov z bogato založbo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov porcelana in kovine z znaki in napisi itd. itd. Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih ViadellaTesaSl.Tel. 1402. Zastopstvo s prodajo pogrebnimi predmeti sveče, vence, krste itd.: I. Mraek na Opčini št. 170. — T. Vitez na Nabre&ininatrgupri cerkvi. A. Jamšek pri Orehu (JNogere). — F. Brneti t v Skednju. Deležnik in upravitelj podjetja HEJilftlK ST 10 E L J. A. DRUfOVKA, GORICA — Raštelj štev. 3 — GORICA priporoča svojo bogato zalogo usnja in čveljarskih ____________potrebščin._________ Anton Potatzky naslednik Josip Terpin v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7 Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče nirmberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. — Potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih in na deželi. Ferdinand Resen GORICA — Gosposka ulica 4 — GOBICA priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo perila in blaga za moške obleke. Posebna izbera črnega Slikica. Na zahtevo pošljem vzorce. MoziiOTiiili in iMintti atelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop, st. 20 IVAN KRAVOS Sedlarska delavnica GORICA - na Kornu št. 11 - G0RI6A Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine; potovalue potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denarnice, listnice itd. -- Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila se IzvrSujejo točno. — Cene zmerne. Pozor ! Otvoritev nove trgovine VlIMVm v Komnu pri mlinu dne 10. novembra t. 1. Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da bodem ot-voril v občeznani hiši pri mlinu v Komnu z manufakturnim in galanterijskim blagom, na kar opozarjam cenjene odjemalce, da si pred nakupom raznega zimskega blaga mojo veliko zalogo natančno ogledajo. N i li č e naj ne zamudi ugodne prilike, si nabaviti za zimo sveže in trpežno blago. Vse potrebščine za gg. šivilje In krojače s posebnim popustom. — Za mnogobrojni obisk se priporočam s spoštovanjem Jak. Špan. Po celem svetu je znan 9 najboljši pomnoževal-nt aparat Šapirograf Pomnožuje iz ročne pisave ali iz pisalnega stroja ka- - - - kor tudi načrte. - - - Prav lahbaTvpoKibaj! Dobiva se v 5 velikostih. GENA za kvart ali &;f o 1J o f o r m a t j 30 K. Naročila (sprejme ..~a£str Prodajalna Hat tisft.’društ»a ’»! Gorici, Gosposki ulica Ste« »Pv St\\uoVrwpa«b }f09 /feuester Ljubljanska kreditna banka U (jgf jgi Corso G. Verdi štev. 37. esnsi se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 41|2°|0, r-------------------------- vloge v tekočem računu po dogovoru —------------------- n ----- Centrala v Ljubljani. Poflrnžnice: Celje, v Celovcu, Gorici, Saraievn. Splitu in Trstu Delniška glavnica K 8 000.000 Vm Rezervni zaklad K 800.000 Svoji k svojim I Priporoča se slavnemu občinstvu in čč. gg. duhovščini Slovenska brivnica Gosposka ulica nasproti Monta Frane Novak, postrežba čista in solidna, dijaki • in otroci imajo med tednom, razu« sobote in nedelje, popust. Izde-deluje vsa lasničarska dela ter ima v zalogi kite in domačih las po zmerni ceni. —^ Prave —^ Cebelno-voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU, V lastni hiši. RE6ISTR0VANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO- Ulica Torre bianca štev. 21 ob ulici delle Poste. Za hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker jamčijo za vloge člani z VSBI11 svojim premoženjem. Neomejena zaveza. Uraduje se vsak delavnik: doP°Wn'= od 9. do 12. ure i*= -• ________________popoldne „ 3. „ 5. „ Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih obrestuje čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuje - zadruga sama. ===== Za stalne vloge obresti po dogovoru višje z ozirom na svoto in neodpovedljivost istih. n ČEVLJARSKA ZADRU6A V MIRMU. t- delo. Priporoča svoje prodajalne čevljev. V GORICI trg sv. Antona štev. 1 (Stari trg). — V TRSTU Barriera vecchia štev. 38, Via dei Rettori štev. 1, — V SPLITU ulica Staroga suda-------------- ki so preskrbljene z najboljšim blagom vsake vrste. Posebno priporoča svoje čevlje amerikanskega kroja, ki v ličnosti prekašajo izdelke dru gili firm so precej ceneje. L, Lastnik „Kat, tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.