Razne vesti. 191
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. junija 1900. — (Dr. Adam baron Bud\vinski,) senatni predsednik upravnega sodišča, je dne 1. t. m. umrl. Rojen 1. 1845. je po dovršenih študijah vstopil L 1866. v sodno prakso v Lvovu, bil 1. 1872. poklican v tajništvo najvišjega sodišča, 1. 1876. pa imenovan tajnikom novoustanovljenega upravnega sodišča, pri katerem je ostal ves čas do svoje smrti, od vseh stranij pripoznavan dičen značaj in odličen strokovnjak. Znane so njegove zbirke odločcb upravnega sodišča, kojih ne more nihče pogrešati, komur se je baviti z mnogo-stransko upravo avstrijsko. Z njimi si je prerano umrli Budwinski postavil zares trajen spomenik.
192 Razne vesti.
— (Petstoletnico jagellonske univerze v Krakovu) so slovesno praznovali začetkom tega meseca. Zanimiv pojav je bila adresa, katero je ponesla v Krakov deputacija češkega vseučilišča praškega in ki slove: »Slavni kralj češki Karel, kralj rimski in cesar nemški tega imena IV. ustanovil je po sijajnem vzgledu univerze pariške in bononske 1. 1348. univerzo v Pragi, da bi, kakor pravi v ustanovni listini, zvesti prebivalci kraljestva njegovega, ki hrepene po plodovih znanostnih, imeli jih pogrnjeno mizo doma in ne bi bili primorani prositi jih v tujini. Univerza praška bila je prva visoka šola v zemljah srednjeevropskih. Vzcvetela je hitro, bila središče, v katerem so se radi naukov shajali tudi pripadniki drugih narodov sosednih, in vzbudila tudi druge univerze. Med tistimi, ki so se v teh dobah mudili v Pragi radi študij, bili so tudi mnogi sinovi naroda poljskega. Praga jim je bila bližji, nego katero drugo vseučiliško mesto; ali močen razlog, ki jih je semkaj privedel, bilo je tudi krvno sorodstvo, katerega sta se oba naroda, poljski in češki, vedno zavedala, katero ju v zgodovini zopet in zopet spravlja v bližnje in prijateljske odnošaje, in katero, vzlasti v stoletji X. in XVI., se v mnogih slučajih kaže činitelj tedanjih javnih dogodkov. Poljski člani univerze praške bili so jeden iz četvero narodov te univerze, »narod poljski« in nahajali so se tu kakor učitelji in kakor dijaki, tudi ko so že zdavnaj imeli svojo univerzo v Krakovu. Med univerzami pa, ki so izhajale od univerze praške in se razvile po njenem vzgledu, je prva in najstarša univerza poljska, staroslavna univerza jagellonska. Ustanovljena je 1. 1364. od kralja Kazimira Velikega in obnovljena od kralja Vladislava Jagellonskega v 1.1400., imela je razvoj dokaj podoben razvoju univerze Karlo-Ferdinandove: slovela in cvetela je v prvi dobi, trpela pa vsled strankarstva, a opomogla si je srečno in dandanes se raduje svoje rasti in razvitka. Sedaj slovi jubilej svojega 500letnega obstanka in češka univerza Karlo-Ferdinandova nas je poslala, da bi jej pri tej priliki izrazili njene najsrčnejše čestitke. Kakor naroda poljski in češki gojita med sabo prijateljsko in bratovsko vernost, kakor so njiju kulturne težnje jednake, tako tudi zastopniki teh teženj, njiju požrtvovalni in navdušeni delavci na vseh poljih slovstva in umetnosti, njih kulturni in znanstveni zavodi i med temi njiju univerze si ne morejo kaj, da ne bi s čuti zvestega prijateljstva se opazovale, vzajemnega svojega delovanja in se veselile, in iz njega vsake zase moči črpile, vzajemno se častile. Te zavesti polna izraža staroslavna univerza Karlo-Ferdinandova staro-slavni univerzi JagcUonski iz globine srca željo: »Cveti srečno sebi in nam!« V Pragi, dne 1. junija 1900.«
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsaccga meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom  pa stoji  za  vse leto 8  K, za
pol leta 4 K.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17;  upravništvo pa v Gospodskih ulicah štev. 4.