32. številka.
Ljubljana, iO. novembra
III leto 1875.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.
Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-karni“ v Kolmanovi hiši v „zvezdi“.
Domače stvari.
— (Dr. Vošnjakov govor) prinaša po stenografičnem zapisnika tadi praška „Politik“ v nedeljskcj številki.
— (Izginil je iz Ljubljane) nek mlad kanonirski oficir, rodom in mislijo navdušen Hrvat, uže pred šestimi dnevi. Policija je odprla njegovo stanovanja in našla samo malo slabe ostaline, boljše reči, perilo itd. je vzel soboj. Misli sa sploh, da je odšel na jugoslovansko bojišče.
— (Šolsko.) Navod k prvaj in drugej računici pride popravljen v enej samej knjižici na svitlo. Gg. učitelje, ki navod k ra-čunicam potrebujejo, opozorejemo nanj cže radi tega, da si omislijo, slovenski navod, ker nam slovenskim učiteljem mora biti skrb, da podpiramo slovensko slovstvo bolj, nego nemško. — „Peta računica", ki ima mnogo izvrstne tvarine, se tudi prav marljivo poslovenujo in ob letu je utegnemo uže imeti. — Ce bi mogli tudi o „ Tretjem slovenskem berilu* kaj tacega povedati, — piše „Slov. Učitelj“ — to bi naše učitelje ee bolj razveselilo. Toda rokopis počiva še vedno v Pr&protnikovej omari tak, ka-koršen je došei iz rok Gariboldija, Linharta itd., ki so baje prečrtali vse besede, ki se začenjajo s slov., u. pr. Slovensko, Slovenstvo, Slovanstvo itd. (To so razumejo, da kočevske natoroznanske bahače, ki pa gada od belouško ne znajo ločiti faetum! — kakor kočevski človek Linhart, bode v oči uže ima nlovensko. Ur.) Culi smo pa, za kar pa ne stojimo dobri, da bodo ljubljanski učiteljski odpadniki
neke čisto nemške BSpraklehreu za slovenske šole na svitlo spravili. Te bodo pa Pirkcr gotovo hitro priporočal ministersfcvu, ter dal nagrado pisateljem in iskrbel, da prej ko prej na svitlo pridejo.
— (Iz M ari b ora) se „S!ov. UČ.“ pišs: O novih okrajnih šolskih nadzornikih, moremo svojim č. oitateljem sledeče poročati, toda samo o onih za slovenske šole. Sedanji nadzorniki, — za slovenski Štajer so dose-daj še samo 3 imenovani — (za okolico mariborsko, za slovensko Bistrico, za sv. Lenart, Cmurek in Radgono nij še nobeden imsnovan, ker baje g. Robič v Maribora tega posla nij hotel prevzeti) imajo v svojem področji veliko več šolskih okrajev in veliko več šol, nego prejšnji. Radi tega so za čas svojega službovanja kot okrajni šolski nadzorniki dobili odpust in za njih službo se iščejo suplenti; na vadnici v Mariboru so pa bode postavil podačitelj namesto g. Hafnerja. Uda bodo im3li novi nadzorniki črez glavo; toliko šol nadzorovati, pri tolikih sejah navzočim biti, toliko konferenc sklicovati — to nij majheno dolo. Za svoj trud pa baje ne bodo baš obilno j odškodovaui, vsaj nam so je tako pripove-; dovalo. Da bi novo imenovaui nadzorniki ne bili za avoja mesta sposobni, tega na moremo trditi; so večinoma še mlade moči, imajo prim Broma dovolj omike in dovolj dobro volja, — Vendar obžalujemo, da mej novimi nadzorniki ne nahajamo izvrstnih narodnih učiteljev, kakoršna sta bila prejšnja nadzornika Ferk in Jamšek. — G. Končnik, gimnazijski profeso? v Colji, j«
bil uže več let okrajni šolski nadzornik. Kot rojen Slovenec (Korošec) je tudi slo--venščine zmožen, vendar daje nemščini povsod prednost, torej se je bati, da jo bo tudi v slovenski narodni šoli, kamor ne spada, stavil na prvo mesto. G. Hafner, vadniški učitelj v Maribora, je miren človek in dober pedagog, radi tega se učitelji, bivši pod njegovim nadzorstvom, nijso o njem pritoževali. Nekdaj je spisoval slovensko stenografijo, katero je mislila „Slo-venska Matica" založiti, a pozneje je to delo žalibog opustil, menda vsled posla pri okrajnem nadzorstvu. G. Ambrožič, učitelj v Lipnici je rojen na Kranjskem, kjer je tudi popred služboval. Kot učitelj v Lipnici se je baje v pridnosti jako odlikoval in menda za to prikupil deželnemu šolskemu svetu. Slovenščine je popolnem zmožen ; če je pa tudi vnet za napredek slovenskega šolstva na narodni podlagi tega pa ne vemo, kakor nam tudi to znano nij, če pozna razmere po spodnjem Štajerskem.
— (Iz Planine) se nam piše 30. okt.: Mnogo zakladov ponuja mati narava pridnemu kmetovalcu, katere si on lehko osvoji, ako si jih le na pravi način pridobiti in poiskati zna. Zalibože, da pa naš kmetič še nij tako izobražen, da bi imel vse sredstva, ki mu jih narava ponuja, prav upo-trebljevati, ter kmetijstvo na viši stopinjo povzdigniti. Mnogo, mnogo bi se še moralo naše kmetijstvo zboljšati, ter po pravilih umnega kmetovanje urediti, da bi zadostovalo zahtevam sedanjega časa. V prvej vrsti bodo moral naš kmetovalec v prihodnje na umno živinorejo vso pozornost obračati, kajti ravno umna živinoreja je steber, na katerega se vso kmetijstvo naslanja. — Zalibože, da se pa ravno o tem imenitnem oddelku kmetijstva pri nas do sedaj, brez-malih izjem nij skoro nič storilo. Žalostno, je, ako se opazuje meršava, umazana in strašno zanemarjena živinica, s katero naš kmetovalec poljske pridelke po blatnej cesti domov vlači, ko bi se vendar lehko najlepša in najžlahnejša plemena redil, katera bi mu čast delala in obilo novcev donašala.
— Tem se bode tudi kmalu v okom prišlo, kajti 18. oktobra bila je uže v Postojni javna dražba, po slav. c. k. kmetijskej družbi, s subvencijo c. k. ministerstva polje-dela nakupljene muricodolske žlahne živine. Prodalo se je namreč omenjeni dan 10 juncev in 26 krav razne starosti. — Dasiravno je bila ta prodaja v Postojni prva te vrste, vendar je bilo udeleževanje jako živahno. Pokazali so se pri tej priliki naši za napredek jako vneti Notranjci, da znajo ceniti umno živinorejo, katere se bodo gotovo od slej z vsemi močmi poprijeli, ter tudi v tej stroki vsestransko napredovali.
Za se je pa prodaja žlahue muricodolske živine našim Notranjcem naklonila, gre v prvej vrsti zasluga podružničnemu predstojniku v Postojni g. dekanu Hoffstat-terju, po katerega pripomoči se jo slav. c. kr. kmetijska družba tudi nas Notranjčev spomnila, ter nas z žlahno govedo oskrbela.
— Čast torej g. predstojnika kmetijske podružnice v Postojni, ob enim pa tudi prisrčna hvala slav. c. kr. kmetijskej družbi, katera je uže toliko v povzdigo kmetijstva storila, ter si zopet tu v Postojni s tem činom slavni spominek postavila. J. M.
— (Iz D n n a j a) se nam piše 3. nov.: Državni zbor se posvetuje o novi žandar-merijski postavi. Vlada je postavni načrt najprej gospodski zbornici predložila, katere predlogi so predmet posvetovanja v poslanski zbornici. Opozicija, h katerej spadajo tudi slovenski poslanci, se spodtika zlasti na odločbami, po katerih se ima povekšati vpljiv političnih oblasti na žandarmerijo. Keller,s-perg je celo nasvetoval, da se žandarmerija, katera stoji zdaj pod ministrom za deželno obrambo, stavi pod ministra notranjih zadev. Temu nasvetu je Lasser sam nasprotoval, ker ima tako uže ministerstvo notranjih zadev preobširni delokrog. Herman je odre-kaval državnemu zboru kompetenco, o tej postavi sklepati, a končno sam ostal s svojim mnenjem, ker ga še konservativna stranka nij podpirala. Moravski poslanec Fanderlik je dokazal zlorabo žandarmerijo od političnih uradov proti narodni opoziciji; potem tacern
postanejo iz žandarmov beriči (Schergcn) Slovanom sovražne vlade. Lasser je nekako pikro odgovarjal; vsled tega Fanderlik ostro izreče, da je tako odgovarjanje za ministra nespodobno, kar je seveda Lasserjasilno zapeklo. Sploh je imelLasser nesrečni dan, ker je tndi svoje pajdaše, Kellersperga, dr. Grossa i dr. Demla razžalil s svojim pikajočim govorom. V specijalnej debati v seji 3. novembra je govoril dr. Vošnjak proti onim točkam, po katerih bi se dala političnim uradom večja oblast do žandarmei ije. (Govor prinesemo po stenografičnih zapisnikih. Ur.)
— (Pri ugovornej obravnavi) „ Slovenskega Naroda" 4. nov. je nrednik Jurčič ugovarjal v vsem skupaj proti konfiskaciji osmih člankov, natisnenih v treh konfisciranib Številkah. Sodišče je pri štirih manjših dementiralo državno pravdništvo, izpoznavši, da njih konfisciranje nij opravičeno. Pri dveh uvodnih člankih pak je tudi zavrgla juridične razloge državnega pravd-ništva, a izpoznala ipak kaljenje javnega mirti po druzih paragrafih, kar se nam zdi še le principijelno vprašanje, katero se bode rešilo v drugej instanci, ker urednik je proti razsodbi osobito o zadnjem članku naznanil pritožbo na višjo sodnijo.
— (Zavratni umor.) V Kamniku je te dni pri tamošnjem bataljonu ogerskega regimenta Sachsen-Meiningen storil se zavraten umor. Nek novinec, tam iz ogerskih pust doma, kjer rastejo največji lopovi, vstane zjutraj nekoliko pred budnico, nabije puško, ter ustreli spečega desetnika Grossa, juda po rodu. Desetnik se nij več ganil. Morilca, ki je to dejanje dovršil iz maščevanja, eskortirali so takoj v Ljubljano v brigadni zapor. Po vojnih člankih se ima tak zločinec stanovskopravno ustreliti, a ker je ta rekrut, pride prej pred sodbo.
— (Iz Gorice) se nam piše: Zima se bliž* in ž njo se bližajo tudi pogoste tatvine, kajti domačim potepuhom in klatežem nij živeža več na polji, sadje in grozdje je uže pošlo. Zato pa so začeli smele roke Btezati po mestnih hišah. Te dni so nepoznani tatovi nlomili v kapucinjsko cerkev in ker
druge vrednosti nijso našli, zadovoljili so se s 40 tovališči in drugim perilom, v vrednosti kacih 40 gld. Prav ta teden so zopet oropali necega slikarja in mu pokrali hišnega pohištva za 50 gld. vrednosti. — Najbolj pa je bil predrzen kočijaž necega tukajšnjega fijakerja, kateri je gospodarja naplahtal, da ima vožnjo v Komen in da odrine ranega jutra. Res je odrinil druzega dne s konjem in vozom, a nazaj gi nij hotelo biti, pa kako bi bil prišel, ki je voz in konja v Sežani za 150 gld. prodal. Stoprv črez 6 dni je gospodar zvedel, da njegov Šimel po Sežani vozi, se takoj tja odpravil in se s konjem in z vozom nazaj v Gorico pripeljal; prebrisani kočijaž (nemški človek) jo je pa s pedesetaki najbrže v nemški „rajh“ pobrisal.
— (Iz ljutomerskih goric) se nam piše 6. nov.: (Šolske zadeve) se v ormoškem in ljutomerskem okraji čudno motajo. Poročal je uže „Slovenski Narod", da so učitelji ormuškega okraja v okrajni šolski svet bili najprvo izvolili narodnega učitelja g. S, kateri pa nij bil potrjen od deželnega šolskega sveta. Pri drugej volitvi skazali so učitelji tudi še njemu zaupanje, a ker v drugič volitve nij hotel sprejeti, volili so g. Kovačiča, nadučitelja v Središči, kateri se tudi upa slovenskega učitelja imenovati. Baš to je utegnilo uzrok biti, da tudi on nij bil potrjen. Koncem tega meseca bodemo imeli, kakor se čuje, nže 3. volitev, o kateri uže tudi poročati fiočem.*) — Še večje zmešnjave se god6 v Ljutomeru, kjer gospodari, znani konfuzionsritter Pre-merstein. Meseca oktobra skliče ta mož star okrajni šolski svet, da voli nove krajne šolske uaglednike. Samo ob sebi se razumeje, da ta imenovanja deželni šolski svet nij potrdil. V tem mesecu je pa sklical, kakor se mi je pripovedovalo, sejo novih šolskih svetovalcev, toda brez uči-
*) Take volitve pa tudi stanejo nekaj, kajti učiteljem se potni stroški plačujejo. Ubozega kmeta pa le naprej eksekvirajo, tako neusmiljeno, da je Kellersperg v zadevi enega slučaja v Ljutomeru celo ministra interpeliral.	Ur.
teljskega zastopnika. Hotel je torej zopet ilegalno sejo imeti, a došli svetovalci nijso hoteli navzočni biti in razšli so se potem, ko so izvedeli, da volitev učitelja Lapajna v okrajni šolski svet od deželnega šolskega sveta nij potrjena. Se ve, g. Lapajne nij sposoben, učitelje svojega okraja zastopati; on ne razume o šolskih zadevah ničesar. Učitelji Postružnik ali pa Feuersfeld vse več vedo in take može hoče beržčas ljutomerski glavar v svojej sredini imeti. — Tako se v naših krajih godi. Vsa sredstva, postavna in nespostovna se rabijo, da bi se narodne učitelje odstranilo, da bi se potem ložje za ponemčenje delovalo. Bodemo videli, koliko se bo jim posrečilo. Toliko pa uže rečem, da narodnih učiteljev v ormuškem okraji nihče ne bo primoral, da volijo nemškutaiskega učitelja za svojega zastopnika. Ako hoče vlada takega imeti, naj ga pa sama imenuje; rajši vidimo tako nepostav nost, kakor prisiljeno volitev.
—• (Samomor?) Sobotni ljubljanski uradni list je priobčil novico, da so iz Ljubljanice na fužinah izvlekli truplo uže več časa v vodi ležečega utopljenca. Ves popis in vse druge okoliščine govorč, kakor se nam od prav zanesljivega vira poroča, da je utopljenec nekov Sever, ki je bil zadnji čas privatni uradnik pri g. Luka Tavčarji. Bil je jako priden in zanesljiv delavec, ima precej lep kapital prihranjenega denarja, in da je najbrž sam svojemu življenju konec storil, temu je kriva duševna bolezen, melanholija, na katerej je pred več tedni izginoli trpel uže dalje časa.
— (Vojaško.) Iz Sloveaskega Štajerja se nan piše: „Slov. Nar.“ je v enej zadnjih številk prinesel dopis, kako se slovenščina pri vojakih barbarsko in nekultivirano go-
— (Novo vino.) Iz Središča na slovenskem Štajerskem se nam piše:	Kakor znano, so se ljutomerske gorice letos slabo obnesle. Vina nij dosta vendar to ne bode kakor ljudje trdijo dosta slabše od lanskega. — Ali kapljo, katero so si ljudje pospravili nikdo ne kupi. Kupcev nij, ker vsi na Oger-
sko po cenejše vino gredo. Ubogi kmet! berič pri durih terjajoč davek ali denarjev nij. Kadi tega kmet če kupec pride, vino zelo po ceni prodaje. Užit ni ns ki davek ali dac je v ormuškem okraji prevzel znani narodni gostilničar Sova v Ormužu za 6000 gold. _________________________________
Politični razgled.
Notranje dežele.
Vojna bode ! tako doni iz več novin in prav verjetno je. Zlasti to, da sevoro-nemškl in drugi časniki mnogo poročajo o pomnoževanji in skupljevanji ruske vojske in provijanta. Dunajska oticijalna „Pol. Cor-respondenz“ sicer hoče v posebnem dopisu iz Peterburga, najbrž po diplomatičnih poročilih narejenem, dementirati, ali bolj prav, razumljivo narediti, zakaj je to zbiranje vojske in da morda ne pomenja nič posebnega. Tako na primer dunajska „Morgen-post" dosedaj večkrat za cislejtanske vladne objave porabljevana, ne veruje v dementi „P. C.“ in opozoruje, da je njen govor tako diplomatično sukan, da se lehko bere „da“ in „ne“. Ali je to ali ono razumljenje verjetnejše bilo, ne upamo si za trdno proro-kovati, vendar odločni koraki, s katerimi zadnje dneve postopa Ignatiev v Carigradu, ko sultanu z oči v oči resnice pripoveduje, kakoršnih mu še nobeden človek nij, in vse položje v orijentu nas more na velike stvari pripravljene imeti.
In kako se druge države zadrže vsej tej važuej situv&ciji nasproti? Ker smo bili konfisciraui, ko smo povedali to uže v davnem članku „borba jugoslovanstva" in je ta konfiskacija potrjena smemo sedaj menda le nekonfLcirane druge glase navajati, ki se z našimi ujemajo. Tako piše „Politik" od 6. nov. „Politika grofa Andrassya je povsod na kant prišla. Prvo gibanje v Hercegovini je bilo odločno Avstriji prijazno, sedaj so klici „živio kralj hrvatski" utihnili le prezgodaj. Turkom storjene obljube so se s turško nehvaležnostjo plačevale. Srbskemu narodu smo se vsled tega omrzili. In ko bi Rusija res kaj ozbiljno intervenirala, kar nij nemogoče, potem je avstrijska vnanja politika na robu groba. Kajti (vpraša „Politik“ dalje:) Če Rusija sveto vojsko zoper Turčijo začne, če osvobojcnje Jugoslova-novzačne, ali bi se mogla Avstrija postaviti za varha celote ali integritete turške države? Ali bi mogla narodne želje in simpatije svojih
slovanskih narodov tako nespošto-vati, da bi bili hrvatski in srbski regimenti Srez Savo poslani bojevat se proti rodnim bratom ?“ „Pol.“ dalje velilke nevarnosti za Avstrijo iz tega nabraja, ter pravi, da so to le kombinacije ne pa vznemirujoča prerokovanja. . . Tako sodi tedaj „P.“, da ss bomo vseli mej dvema stoloma na tla.
Jednako sodi nekonfisciraui češki „Po-krok“ v sobotnem članka: „Fiasko andrassy-ovske politiky na vyhodeu in jednako vsi slovanski časniki, kar jih imamo pri rokah. Da, celo severo-nemški listi očitajo Avstriji, da nij znala ob pravem času prijeti.
Češke trgovinske Jn obrtnijske volitve so izpale na nekorist Cehom, ker so zmagali nstavoverci. „Narodoi Listy“ menijo v nedeljskem članka, da tega nevspeha je kriva poleg krivičnega Schmerlingovega volilnega reda, tudi pasivnost ali „nečinnost“ v češkej politiki.
V Gratlci se začne kmalu pravda proti Tanschinskemu in 6 tovarišem zarad veleizdaje. Tožbeni spis, ki je bil tožencu vročen, obsega celih 30 pisanih pol.
Hrvatski sabor je imel zadnje dneve več sednic. Bilo je mnogo interpelacij, ki se tičejo notranje uprave. Včeraj je bila menda zadnja seja.
O g er s ki Srbi so poslali deputacijo v Pešto ministra prosit naj jim „Srbsko Matico" dovoli zopet preložiti iz Peste, a ma-gjarski „Ellenor“ upa, da ne bodo nič dosegli.
Vnanje države.
V Rusijo je sedaj vse obrneno, ker ona je začela reševati veliko slovansko vprašanje. Vstanek jo je na to prisilil. Rusko vladno glasilo „Praviteljstveni (vladni) Vestnik" prinaša sledečo oficijalno izjavo: Važni dogodki na balkanskem polutoku, nijso samo Rusijo, nego tudi v zvezi z dvema druzima državama, pripravno našli, evropski mir ohraniti, brez vseh političnih, sebičnih, postranskih mislij in namenov. Vsem iskreno ohranenje miru želečim oblastim je pristop k tej zvezi svoboden. Vendar Rusija nij žrtvovala tej zvezi simpatij, katere je imela do slovanskih kristijanov. ‘Žrtve, katere je ruski narod tlačenemu slovanskemu prebivalstvu v Turčiji dal, so tako velike, da je Rusija opravičena se svojimi simpatijami pred ves svet stopiti.
Velike nevarnosti jideča, ki bi jo imelo vmešanje Srbije in Črne gore toliko za te države, kakor za Turčijo samo, vzdignila
je Rusija prva svoj glas za brambo nesrečnih Hercegovincev, kateri so vsled nezmernega davkovskega bremena in vsled tlačenja prisiljeni bili po zadnjem pomočku poseči. V sporazumu z Nemčijo in Avstrijo je Rusija, da bi kakovo intervencijo v Turčiji zabranila, pozvala Turško, poravnati se z v s t a š i. Francoska, Italija in Angleška so podpirale to terjatev. —Turčija je obetala zboljšanja uvesti za slovanske kristijane. Ali ker so se prejšnji enaki sklepi sultanovi, katere so velevlasti izsilile, izkazali kot trajno neizpolneni, ker je torej zaupanjev nje izgubljeno, morajo vlade pomagati, da se zaupanje utrdi, brez katerega Turčija ne more reform izvesti. Na vsak način mora žalostni položaj krščanskega prebivalstva v Turčiji konec vzeti".
To je najnovejša oficijalna torej vladna izjava Rusije. Važna je, kakor uže dolgo nobena. Sama ta izjava je uže velika zmaga Slovanstva. Nemški listi uže vpijejo, da je Rusija „zopet“ razobesila zastavo panslavizma. Nič ne dene!
Iz Carigrada se „N. Fr. Pr." poroča, da je tam v diplomatičnih krogih razširjena govorica, da bodo velevlasti vzele Turčiji Hercegovino in Bosno in dali te provinciji Črnej gori. — Najnovejši tu došli telegram poroča, da imajo i angleške „Times“ iz Mostara telegram, da so vsi konzuli tega mnenja, da Turčija nij zmožna, vstanka potlačiti. — Sram bodi Srbijo, kar si ona nij upala, storilo je jedno pest golorokik slovanskih vstašev, ki so bili od početka brez podpore!
Ruska vlada službeno oprovrgava vest o velikem naoroževanji.
Francoske narodne skupščine bu-reaux so se ustanovili, skupščinski predsednik je Audiffret-Pasquir in imajo republikanci večino (8) udov, t. j. desničarji le 7 udov. Francoski „Moniteur“ se izpremembe ruske politike v orijentu nič ne boji, ker se mu vse, kar „Pr. Vestnik" pravi, nobena izpre-memba ne zdi. To se pravi Francoska daje Rusiji prosto roko. — V prihodnjem tednu dobi zbornica mej predlogami tudi novi tiskovni zakon, in pri tej priliki se bode terjala odprava obsadnega stanja necih okrajev, ki traja še od komune sem.
Nemški državni budget ima za 1870 leto 480,110.606 mark stroškov.
V nečem zboru španjskih bivših poslancev je izjavil se Ssgasta, da konsti-
tucijonalci priznavajo kralja Alfonza in hotč ustavo od leta 1869, katera se more popraviti ali mora obraniti dub septemberske revolucije.
Govor slov. poslanca dr. Vošnjaka
v državnem zboru 3. novembra, o žandarme-rijskej postavi.
(Po stenografskem zapisniku.)
.Odbor nam nasvetuje več izprememb postavi, katere so zlasti zavoljo tega imenitne, ker imajo namen, povekšati vpliv političnih uradov na žandarmerijo. Uže v generalnej debati so govorniki na tej (desnej) strani zbornice izrekli svoje pomisleke proti večjej oblasti političnih uradov do delovanja žandarmerije. Res smo ca najboljšem potu, da s to postavo ustvarjamo takšne razmere, bakoršne so bile v zloglasnih letih, od 1850 do 1860, samo s tem razločkom, da so v tistej prvej dobi žan-darmerijskega delovanja vsi državljani brez izjeme, celč tudi politični uradniki stali pod strogim policijskim nadzorstvom vsacega posameznega žandarma; odslej pa bi meč politični uradniki v roke dobili, da ga rabijo, kakor se jim poljubi, za policijske namene vladajoče stran k e.
Glavno in pravo delovanje žandarmerije ima gotovo biti v varstveuej policiji, v ohra-njenji in obrambi varnosti ime tka in o s o b e.
Žandarmerija pa se vedno bolj odteguje svojej pravej svrhi, če se rabi na političnem polji, če mora služiti političnim namenom, ter na povelje političnih oblastij, na primer: zaplenjene časnike iskati, od našati, narodne zastave odstranjevati ali celo na razpolaganje biti za dela, katera sicer opravljajo zaničevani tajni vohuni.
Omenilo se je, da žandarmerija pri svojih službenih opravkih ne nahaja pri ljudstvu one pomoči, katere bi bilo želeti gledč na javno korist. Kaj pa je temu krivo? Prvič spomini na petdesetna leta, iz katerih se mnogo ljudij še živo spominja pretiranih
činov žandarmskih; drugič pa vedno pogostejša raba žandarmerije od strani političnih uradov za policijska dejanja, in to posebno v novejšem času. Kar je moravski poslanec Fanderlik izrekel o delovanji žandarmerije na Češkem in Moravskem, velja tudi za slovenske dežele, z’asti za Kranjsko.
Da se vidi, kakšno je delovanje žandarmerije v službi političnih oblastij, hočem izmej mnogih meni znanih slučajev samo enega navesti. Neki posestnik iz vipavskega okraja je bil kot reservist pri vojaških vajah v Ljubljani, a v tem je njegova gospodi nja s posli sama doma hišo in grunt opravljala. Neko noč, ko vse uže trdno spi, trka se na okno omenjene hiše. Gospodinja gre gledat in vidi dva oborožena žandarma pred hišo stati, katera zahtevata, da so jima naj takoj hiša odpre. Vsa v strahu gospodinja misli, bog si vedi, kaj strašnega se je pripetilo. Žandarma vstopita in vprašata gospodinjo, ali nij de-nes sprejela po pošti slovensk časnik, na katerega je njen mož naročen. Gospodinja odgovarja, da je, kakor vsak dan, tudi de-nes prišel po pošti časnik in da na mizi leži. Žandarma vzameta list, rekši, da imata vladno povelje (čujte! čujte! na desnej), ta list, ker je v Ljubljani konfisciran, v imenu postave soboj vzeti. Potem gresta žandarma zopet svojo pot.
Drugi dan se je, se vč da, dosti govorilo o tem nočnem delu žandarmerije. Ali žandarmerija, vprašali so se ljudje, nema imenitnejših opravil, nego sredi noči poštene ljudi preplaševati, da išče po kotu tiskanega papirja? Ali bi se to ne zgodilo lehko tudi po dnevi ? Zakaj se žandarmerija rajSa ne loti iskanja in grabljenja tatov in drugih nevarnih potepuhov? Vsak dan se sliši od zločinov proti varnosti imetka, a od ugrabljenih tatov in tatinskih pomočnikov se malokedaj sliši. Tu bi se naj trudila žandarmerija, in vsak bi jej rad pripomogel pri njenem delovanji.
A slučaji navedenemu podobni nijso baš redki, ker državno pravdništvo
pogostih konfiskacij ah slovenskih časnikov daje dovolj prilik k ta-cemu delovanju žandarmerije.
Včasi se namreč slučajno prigodi, da je nekaj listov uže pred izrečeno konfiskacijo odšlo po pošti; potem dobodo žandarmi tele-legrafična povelja od vlade, do strogo preiskujejo po tacih listih. Žandarmi pa ne iščejo samo po javnih prostorih, po krčmah i kavarnah, ampak tudi po privatnih hišah i po bralnih prostorih čitalnic, ki vendar nijso javni, temuč privatni, ker so le društvenikom odprti. Na Gorenjskem se je predlanskem zgodilo, da si je žan-darm, po došlem poštnem vlaku dal poštno torbo odpreti (čujte ! čujte! na desnej) i sam je razmetaval pisma i časnike ter iskal po nekem dunajskem konfiskovanem listu. Ko se mu posreči, da je res en iztis našel, bil je vsled tega c. k. poštni uradnik v disci plinarno preiskavo dejan i začasno od služba odstavljen, kakor, da bi poštni uradnik, ki železniški vlak spremlja, toliko časa imel, da bi lehko natančno pregledal vsa pisma i časnike, ali se vmes ne nahaja kak zaplenjen časnik!
Bati se je po tacih dogodjajih, da žan-darmerija, katera je sama po sebi gotovo dobra naredba, se vsled take porabe svojemu pravemu poklicu ne odtegne i, da se poniža za služakinjo, da ne rabim hujšega izraza, birokratično-policijskega gospodstva.
Politični uradnik se naravno v prvej vrsti briga za svoj uradni oddelek. Če dobi po tej novej postavi večjo oblast do žandarmerije, poslužil se jo bode za politična policijska dela. Politični uradnik bode žandarmu v večjo zaslugo Stel, če bode žandarm se prikazal kakim ugrab ljenim zaplenjenim časnikom ali če mu bode na uho nesel, kar je kje posluškal političnega govorjenja, nego če pride z ujetim tatom. Zlasti v onih deželah, v katerih je Se vedno večji ali manjši del prebivalstva v nasprotji sedanjej vladnej sistemi i kjer so v celih okrajih edini uradniki vladna stranka, bi se žandarmerija potisnila v vsak-
danje politične borbe, bi bila motena v svojem pravem delovanji i ne da bi javno varnost i mir povspeševala, bi bas ona pripomagala k nemiru i nezadovoljnosti pri prebivalstvu.
Gospod minister za deželno obrambo je sam priznal, da žandarmerija do leta 1860 nij imela pravega vspeha bas zarad tega ne, ker se je „rabila za opravke, za katere bi se žandarmerija nikoli ne smela rabiti; kajti iz tega je le izviralo nasprotstvo z ljudstvom, z uradniki in celo z vojaštvom.11 — A sedanja postava hoče vendar še večjo oblast do žandarmerije izročiti političnim uradom i bati se je, da se ne vrnejo od vseh stranij grajane napake žandarmeriji i javnej varnosti na škodo, kakoršne so bile pred letom 1860.
Glasoval bodem tedaj proti vsem odločbam te postave, s katerimi se namerava povekS ati političnim urad omoblas do žandarmerije. (Bravo! na desni.)“
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Iz Carigrada prinaša „N. Fr. Pr.“ dopis, v katerem opisuje stanje v Bulga-riji. Dopisnik pravi: Revolucijonarska agitacija pripravlja vlado v strah. Nova vojska je zopet šla v Adrijonopel in Filipopel. Go-vernerji teh mest zamenjali so se z euer-gičnimi paši. Za generalnega governerja v Adrijanopolji imenovan je Omer Frici paša in v Filipopel odpotoval je Aziz paša. Zapirajo se sumljivi ljudje na mestu, zapori so uže napolneni in posebno od ljudij bul-garskega revolucijonarskega komiteja. Je-dina korist za vlado je, da se ljudstvo ne daje zapeljati za upor, tedaj vstaja le počasno napreduje, Vsakako pak je vstaja za porto zopet nova zadrega.
Iz K o staj ni c e se v „D. Ztg.“ piše, da Število vstašev raste. V planini Motajici, kjer jih je bilo od početka le 300 mož, nabralo se jih je dosedaj uže 3400, posebno za to, ker se turške oblasti fanatično kruto obnašajo proti raji. — Isti dopisnik poroč* govorico, da so Turki ujetega Slovenca Mejača iz Bihača tja v Malo Azijo peljali.
Iz Sutorine se „N*r. Listu“ 24. okt. piše : „Brzojavno smo vam priobčili vspeh predvčerajšnje bitke v Žabcih; vspeh dosta slaven za nas vstaše. Evo vam nekoliko natančnega popisa. Dne 21. t. m. je Ljubi-bratič navalil na Presječko tvrdajavo, katera je najbližja Zubčkej ravnini, in katero so Turci zagradili za glasovito bitko, katero je bil naš glasoviti Luka Vukalovič. Osnova Ljnbobratičeva bila je v pravem smislu strategična. On je mislil, da bodo Turci iz Trebinj izšli, da priskočijo v pomoč svojim — a da jih hoče on pod izlikom bega dovesti v take kraje, kjer ne bi ni je-den žive glave odnesel. Glede prvega namera nij se popolnem prevari!, ker je iz Trebinj odšlo preko 1500 askerov, ali drugej nameri nij se dal turški vodja zapeljati, ter se nij hotel nikakor umakniti preko Zubčkej tvrdnjavi. Ljubobratič nij takoj hotel navaliti na Turke ali pa vrniti se nazaj. Navaliti bilo je dosta opasno, vodja kakor Ljubibratič nij mogel tedaj dolgo premišljevati, ter navalil na Turke s hrabro svojo vojsko, sestavljeno iz samih Hercegovincev in nekoliko Italijanov. Kaši so se baš junaško borili in takoj od početka preplašili Turke. Oni so uže začeli bežati, ko je Pek o Pavlovič došel v pomoč Ljubobratiču, in takoj so Turci povsem popolnem razbiti bili od vsta-šev. Turkov je palo preko 150, a ranjenih je bilo več ko 250, a to kljubu temu, da so imeli za soboj kanone.
Razne stvari.
* (Največji orgije v Avstriji) se četiri manuali, 94 registrov in 4993 piščalk, izdelane so bile pred nekaj dnevi v samostanu pri sv. Florjanu (Gornjem Avstrijskem). Mojster tega dela je gosp. Matevž Mauraher iz Solnograda, kateri ja se svojima sinoma Josipom in Ivanom in še z ve-čimi drugimi od 15. maja 1873 te orgije izdelaval.
* (Grozna nesreča na železnici.) V četrtek 4. novembra do polu dne je vlak iz Dunaja došel ob 1. uri in 15 minutah na postajo Gopfritz. 6 minut še od Schwar-zenaua oddaljen, kjer bi imel prevoziti nek
most vzbudili so se potniki vsled strašanskega sunenja. Vlak je padel črez nasip, mašina zvrnila se je proti mostu, in tudi 13 vozov soboj v globočino potegnila, mej temi je bil tudi poštni voz. Moč s katero so vozovi pali, bila j e velikanska, kajti mnogo vozov prebračalo ss je po vsčkra-tov in nazadnje so obležali s kolesi na kvišku preobrneni. Kmalu potem čui se je jok in stokanje unesrečenih ljudij. Grozovit-nejša je bila nesreča še za to, ker je bila temna noč. Prvi je na pomoč prehitel najbližnji železniški stražnik, kateri je potem tudi hitro naznanil v ‘ chwarzenau. V groznej zmešnjavi nij nikdo vedel pvav za prav, kaj se je zgodilo, ker so večjidel vsi popotniki spali. Najprvi je bil kondukter spalnega voza, ki 8e je rešil, in njegovi potniki so iz vozov izkobacali in so potem tudi drugim pomoč delili. Mej tem je prišla tudi pomoč iz Go-pfritza in Schvvarzenaua. Stoprv ob 2. po noči prišla je večja pomoč z baklami in drugim orodjem. Najprvo so se brigali za ranjene in mrtve, napravili so jim na bližnjem travniku posteljo iz voznih polštrov. Od železniških osob našli so samo mašin-skega vodnika ia m&šinskega ognekurca, oba mrtva pod mašino. V jadnem vozu II. razreda našli so neko gospo in njeno hčer, katera je bila noseča. Mati je ležala mrtva, ker so je pri p rebračanji voza na glavi ubila, hči pak je ležala na njej čisto omotena, a nepoškodovana. Posebno veliko sta trpela poštna uradnika. Teško ranjenih je 10 osob, število mrtvih je dosedaj nara^ stlo do 8 osob. Zagotovlja se, da jc ta nesreča prouzročena iz same hudobije. Oberst Benko, Arhitekt Svoboda in klepar Svitak ponudili so se telegrafi čno za priče.
Tržne cene
v Ljubljani 6. novombra t. 1.
Pšenica 5 gld. 20 kr.; — rež 3 »ld. 30 kr.>
— ječmen 2 gld. 50 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 10 kr.; — prosd 2 gld. 50 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 80 kr,; — fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 46 kr.; — ipeli frišen — gld. 34 kr.; — Špeh povojen
— gld. 42 kr.; jajce po 2*/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino fant 27 kr.; — teletnine mnt 28 kr.; svinjsko meso, funt 26 kr. — sena cent 1 gld. 35 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 7 gold.
— kr.; — melika 5 gld. — kr.
Loterijae (itrečke.
V Trstu 23. okt.: 1. 88. 13. 74. 65.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk „Narodno tiskarne11 v Ljubljani.