Wk) Štev.iO. Fl    Ljubljana, dne 1. oktobra 1916.    IN Lcto 46. OT|
Dete piše očetu
Ze tretjič listje rumeni,                   Vsak hip se spomnimo na te:
odkar si, tatek, šel od nas;    ,        Ko zvezde zažare,
neskončno dolg se nam že zdi       ugibamo, kje bivaš ti,
ta bridki čas.                                  kako se ti godi.
In zjutraj in ves dan
o tebi govorimo
in v ono stran,
kjer bivaš ti,
v trepetu čestokrat strmimo.
Vse prazno je, odkar te ni;         Cvetice po bregeh cveto, še babica ne govori                   čebele naše pa je mraz
tako šaljivo kakor prej.              uničil, ker si šel od nas.
Že tretjič drevje rumeni,
in tebe le domov še ni.
Ko prideš spet,
drugačen zdel se nam bo svet,
takrat neznana bo pomlad
nam zasijala še enkrat-
Maksimov
t—\ i———i /~-i