:r„ Ptuj, torek, j ^ 9. junija 2009
letnik LXII • št. 44 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Kilometri užitkov!
«nww.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Po Sloveniji Evropske volitve
• Nizka udeležba, zmaga SDS
O stran 2
Po naših občinah Videm • Brez gledališča si ne predstavljam življenja
O stran 7
Črna kronika
Kidričevo • Naše ceste zahtevale nov krvni davek
O Stran 24
v
Štajerski
Slovenija • Druge evropske volitve
Nizka udeležba, ljudje naveličani politike
Druge evropske volitve v Sloveniji je zaznamovala nizka volilna udeležba. V EU se je volitev udeležilo nekaj nad 43 odstotkov volivcev, po zadnjih podatkih je bila v Sloveniji 27,84-odstotna volilna udeležba. Napovedi so bile bolj optimistične.
Nogomet •
Odločitev že v 16. minuti: Drava še naprej prvoligaš
O Stran 11
Vse kaže, da ljudje evropskih volitev še vedno ne jemljejo dovolj resno. Zagotovo pa je to tudi rezultat, nad katerim se morajo zamisliti vsi slovenski politiki, levi in desni. Ptujsko je imelo v igri za evropska poslanca dva kandidata, dr. Milana Zvera, ki je bil nosilec liste SDS, in Vlada Čuša, predsednika Zelenih Slovenije in Ptuja, ki je bil nosilec liste Združenih Zelenih. Milan Zver je evropske volitve pričakal zelo optimistično, volil je na Destrniku (na fotografiji skupaj z mamo Marijo), napovedal je zmago zase in za stranko SDS. Z izidom je bil zadovoljen, od vseh slovenskih kandidatov za novi evropski parlament je prejel tudi največ preferenčnih glasov. Združeni Zeleni bodo novo priložnost imeli že na držav-nozborskih volitvah čez tri leta, saj bo predvolilna koalicija delovala na programskem in organizacijskem področju tudi po volitvah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Posvet o razvoju kadrov v turizmu
Gostinskemu kadru je treba vrniti ugled
V organizaciji Ministrstva za gospodarstvo je 3. junija v GH Primus na Ptuju potekal posvet o razvoju kadrov v turizmu, ki je bil obenem neke vrste pregled stanja na tem področju, na katerem so predstavili tudi nekatere aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo na področju razvoja človeških virov v letošnjem letu, turizem v luči vseživljenjskega učenja, štipendijske politike in ukrepov trga dela, možnosti, ki jih turističnemu gospodarstvu nudi Evropski socialni sklad.
Govorili so tudi o poklicni orientaciji, seznanjanju in spodbujanju interesa za poklice v gostinstvu in turizmu, o mojstrih v gostinstvu in turizmu ter o programu druge nacionalne borze dela v gostinstvu in turizmu. Lani tistih, ki iščejo delo v gostinstvu in turizmu, ni bilo, kljub ponujenim 350 novim delovnim mestom v tej panogi, ki v Sloveniji ustvari 9 odstotkov BDP in ki zaposluje okrog štiri odstotke vseh zaposlenih v Sloveniji oziroma 33 tisoč ljudi.
O Stran 9
Dornava • Gremo v kino
Ko človek ostane brez besed ...
Redke so priložnosti, ko s sliko in besedo nikakor niti približno ni možno zajeti čarobnega vzdušja, ki ga lahko pričara koncert; ena takšnih priložnosti je bil brez dvoma sobotni večer filmske glasbe, ki ga je na dvorišču baročnega dvorca izvedel dornavski pihalni orkester.
Bravo glasbenikom, bravo organizatorjem, scenaristom in predvsem pobudnikom ideje, bravo pa tudi vremenu, ki je v poletno toplem večeru pod
sijem polne lune poskrbelo za čudovit ambient in neponovljiv glasbeni spektakel.
O Stran 5
Foto: SM
Slovenija • Evropske volitve na slovenskih tleh
Rekordno nizka udeležba, zmaga SDS
Po zadnjih delnih neuradnih rezultatih, objavljenih v nedeljo opolnoči, se je v Evropski parlament uvrstilo pet list. Po dva poslanca imata listi SDS (26,92 odstotka glasov) in SD (18,45 odstotka glasov). Po enega poslanca pa imajo NSi (16,33 odstotka glasov), LDS (11,52) in Zares (9,82). Volilna udeležba je bila 28,02-odstotna.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Zver
Novi evropski poslanci po neuradnih rezultatih DVK so: Milan Zver (SDS), Zoran Thaler (SD), Lojze Peterle (NSi), Tanja Fajon (SD), Jelko Kacin (LDS), Romana Jordan Cizelj (SDS) in Ivo Vajgl (Zares). Vsi razen Jordan Cizljeve so izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Največ preferenčnih glasov je dobil Milan Zver, SDS, in sicer neverjetnih 68.136, sledi mu Lojze Peterle, NSi, z 41.245 glasovi, Zoran Thaler, SD, je dobil 37.922 preferenčnih glasov, na četrto mesto se je s 35.838 preferenčnimi glasovi uvrstil Jelko Kacin, LDS, sledi mu Karl Viktor Erjavec, DeSUS s 24.087 glasovi, šesta je bila Tanja Fajon, SD, s 12.672 glasovi, za njo se je po številu preferenčnih glasov uvrstil Matej Lahovnik, Zares, s 10.501 glasom, sledi mu Ljudmila Novak, NSi, z 10.284 glasovi, na desetem mestu pa je pristala Romana Jordan Cizelj, SDS, z

Romana Jordan Cizelj
8246 preferenčnimi glasovi.
Na volitvah je sicer imelo pravico glasovati skupaj 1.699.734 volivcev. Po zadnjih znanih podatkih je glasovalo 476.228 volivcev, volilna udeležba je bila torej le 28,02-odstotna. Oddanih je bilo 470.521 glasovnic, neveljavnih je bilo 18.223 glasovnic.
SDS je skupaj prejela slabih 27 odstotkov glasov, SD 18, 45 odstotka, presenetila je NSi s 16,33 odstotki, LDS si je poslanski sedež zagotovila z 11,52 odstotka glasov, Zares pa se je v Evropski parlament uvrstila z 9,82 odstotki glasov.
Ostale stranke in liste so se, glede na število glasov, uvrstile tako: DeSUS (7,18 %), SNS (3,60%), SLS (2,88%), SMS (1,90%), Združeni Zeleni (0,64%), Neodvisna lista za pravice bolnikov (0,44%), KSS (0,32%).
¡I
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Thaler
Janša: SDS in NSi skupaj dobili preko 43% glasov
Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da izid, ki ga je stranka dosegla na volitvah, skupaj z izidom NSi »obeta pomemben premik v slovenskem političnem prostoru«, koaliciji pa je vnovič ponudil razvojno partnerstvo. Z dobrim izidom so po besedah Janše kandidati SDS, njen volilni štab ter članice in člani dokazali, da lahko po lanskih volitvah v državni zbor, ko se jim je zmaga izmaknila za 12.000 glasov, s trdim delom ponovno osvojijo slovenski politični vrh. Janša je še posebej vesel, da je uspelo dober izid doseči NSi. Po njegovem je izid »velik korak glede na izid, ki ga je stranka doživela na volitvah v državni zbor«, skupaj z izidom SDS pa po njegovem »obeta po-
Foto: Europarl.si
Tanja Fajon
memben premik v slovenskem političnem prostoru«.
Predsednik SDS je ob tem opozoril, da sta SDS in NSi skupaj dobili več kot 43 odstotkov vseh glasov in za to dobili tri mandate, medtem ko so jih SD, LDS in Zares skupaj dobile 39 odstotkov, za to pa so jim pripadli štirje mandati. »Imamo torej volilni sistem, ki da tistim, ki dobijo manj odstotkov, več
w
1 *** • I H
ss.. . _	i
À
Foto: Martin Ozmec
Jelko Kacin
mandatov,« je dejal. Dodal je še, da bo za signal, ki bo iz Slovenije poslan Evropi, pomembno število mandatov, medtem ko bodo za domači politični signal pomembni odstotki. Janša sicer upa, da bo koalicija zdaj vse svoje moči usmerila v reševanje gospodarske krize in da bodo »v prihodnjih mesecih sposobni skleniti neko razvojno partnerstvo, ki pa ne bo spreminjalo
razmer med koalicijo in opozicijo«.
Pahor: Glede na okoliščine SD dosegli zelo soliden rezultat
Socialni demokrati so se po mnenju predsednika stranke in vlade Boruta Pahorja na nedeljskih volitvah »dobro odrezali« in »dosegli zelo soliden rezultat spričo vseh okoliščin, ki smo jim bili priča, potem ko smo zmagali na državnozborskih volitvah pred dobrega pol leta in prevzeli odgovornost za vodenje države v najtežjem času«. Rezultat Pahor vidi kot potrditev njihovega dosedanjega dela in spodbudo za nadaljnje. Pojasnil je, da zmage na teh volitvah ni pričakoval. Pričakoval je, »da bodo ljudje razumeli, v kakšnih težkih pogojih skupaj z mojimi kolegicami in kolegi v stranki in tudi v vladi delamo«. To so po njegovem razumeli in sam je danes zadovoljen. Ob tem je čestital tako novim evropskim poslancem in poslankam, pa tudi stranki, »ki je zmagala na teh volitvah«. Če bo ostalo pri taki razdelitvi mandatov, kot kažejo trenutno rezultati, in bo število mandatov SD enako številu mandatov SDS, ki je sicer zmagala na volitvah, Pahor ugotavlja, da so dobili eno poslanko v Evropskem parlamentu več kot doslej; da so izboljšali rezultat iz leta 2004 in tretjič, da so kot najbolj odgovorna, največja stranka v državi dobili potrditev s strani volivcev in volivk, ki jo potrebujejo za naprej. Pahor je ob tem poudaril še, da je pri interpretaciji rezultatov potrebno upoštevati, da se je število tekmecev na levi sredini glede na tisto pred petimi leti povečalo in so se sedaj štiri stranke na levi sredini borile za svoj glas. STA. (pripravlja SM)
Uvodnik
»Človek ugriznil psa«
Največje vprašanje, s katerim se novinarji kot ustvarjalci medijskih vsebin srečujemo vsakodnevno, je, kaj bralce, poslušalce ali gledalce zanima. Vsak prispevek, ki ga ustvarimo, je zmeraj nekomu namenjen. Kako zelo so se spremenili trendi v novinarstvu, je jasno najbrž vsem, zakaj je do tega prišlo, pa je že neka druga zgodba. Pogoste so opazke, da mediji služijo na senzacionalizmu in da se poslužujejo različnih pristopov, samo da zgodbe naredijo bolj zanimive. Dejstvo je, da je v novinarstvu »slaba novica dobra novica«, res pa je tudi, da ravno slabe novice pritegnejo največ pozornosti. Pred novinarje se večkrat postavi vprašanje: kateri novici bi dali prednost, da je pes ugriznil človeka ali da je človek ugriznil psa. Na prvi pogled se lahko zazdi nesmiselno, v resnici pa skriva odgovor, ki je odraz naše družbe. To, da pes ugrizne človeka, ni nič nenavadnega, in ker živimo v družbi, ki je polna pretresljivih in nenavadnih zgodb, so te tiste, ki ljudi najbolj zanimajo. To, da poročamo o takšnih zgodbah, je torej na nek način izpolnjevanje pričakovanj ljudi, karpa ne pomeni, daje prav, da se zapostavljajo druge teme. Če se zgodi nesreča, v kateri umre 200 ljudi, bo vsak novinar zgodbo zagrabil. Pa ne zato, ker bi bil brezčuten in bi zgolj hlepel po slavi, temveč zato, ker so to zgodbe, ki ljudi zanimajo. Če samo pogledamo zadnjih nekaj dni in primerjamo najbolj brane novice, hitro ugotovimo, da imajo skupni imenovalec in da prevladujejo tiste, ki so nabite s sen-zacionalizmom. Nekaj primerov: izginilo letalo, mrtvih 228 ljudi, iz vode potegnili 17 trupel, veter odkrival strehe, še ena prometna nesreča s smrtnim izidom, avtobus v plamenih, s kamnom udaril soseda, ubila nosečnico ipd.
Sodeč po tem bi lahko sklepali, da še danes velja rimski izrek »kruha in iger«. In tako kot nekoč so tudi v današnjih »igrah« akterji ljudje. Večinoma tisti, ki jim gre slabo in ki so nesrečni. A enostavno, to so novice, ki se berejo, poslušajo in gledajo. Naš svet je nedvomno narobe obrnjen, a zato nismo krivi tisti, ki o njem poročamo, temveč družba, v kateri živimo. Ustvarili pa smo jo vsi skupaj in vsak posamezno...
Dženana Bečirovič
Evropska unija • Značilnosti letošnjih volitev
Udeležba na volitvah najnižja doslej; v Sloveniji pri dnu lestvice
Udeležba na tokratnih, sedmih neposrednih volitvah v Evropski parlament je po najnovejših ocenah, ki so jih predstavili v Evropskem parlamentu v Bruslju, za celotno EU s 27 članicami le 43,24-odstotna. To je najmanj od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979. V Sloveniji je bila udeležba med najnižjimi.
Volitve v Evropski parlament zaznamuje trend padanja volilne udeležbe. Na prvih neposrednih volitvah pred 30 leti je bila udeležba 61,99-odstotna, na drugih leta 1984 58,98-odstotna, na tretjih leta 1989 58,41-odstotna, na četrtih leta 1994 56,67-odstotna, na petih leta 1999 49,51-od-stotna, na zadnjih volitvah leta 2004, sicer prvih, ko so svoje evropske poslance volili tudi Slovenci, pa je bila 45,47-odstotna.
Po podatkih, ki jih predstavljajo v Evropskem parlamentu, je bila volilna udeležba v Sloveniji 26,5-odstotna, kar je glede na dostopne podatke med najnižjimi. Najnižja je bila po doslej dostopnih podatkih v Litvi, in sicer 15,7-odstotna - precej nižja kot pred petimi leti. Nizka je bila tudi na Češkem, in sicer okoli 25-odstotna, v Romuniji, kjer je bila 27,2-odstotna, in na Slovaškem, kjer je bila 19,6 odstotna.
V državah, kjer volitve niso obvezne, je bila sicer najvišja na Danskem - 62,5-od-stotna in v Latviji - 52,9-odstotna. V Nemčiji je bila 42,2-odstotna, na Nizozemskem 36,5-odstotna, v Estoniji 43,2-odstotna, v Bolgariji 37,5-odstotna, v Avstriji pa 42,4-od-stotna.
Udeležba na volitvah je obvezna v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru. Po začasnih ocenah, ki jih predstavlja Evropski parlament v Bruslju, je bila udeležba na Cipru 59,4-odstotna, na Malti 78,8-odstotna, v Grčiji pa 50-odstotna, v Belgiji in v Luksem-burgu pa 91-odstotna.
Te sicer začasne ocene kažejo, da je bila volilna udeležba precej boljša v starih članicah EU kot v novih.
Sestava novega Evropskega parlamenta
V novem Evropskem parlamentu s 736 sedeži bo spet najmočnejša konservativna Evropska ljudska stranka (EPP), potrjujejo tudi nove projekcije izidov glasovanja v vseh 27 državah članicah EU, ki kažejo, da bo imela EPP 267 sedežev. Druga najmočnejša politična skupina pa bo spet Stranka evropskih socialistov (PES) s predvidoma 159 sedeži.
Po novih projekcijah nove sestave Evropskega parlamenta je na tretjem mestu po pridobljenih sedežih enako kot pred peti-
mi leti tudi tokrat Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) s predvidenimi 81 sedeži.
Zelo dobro so se odrezali Zeleni skupaj z Evropsko svobodno zvezo (EFA), ki naj bi po najnovejših projekcijah dobili 54 sedežev. Desno usmerjeno Združenje za Evropo narodov (UEN) naj bi dobilo 35 sedežev, Evropska združena levica in Zelena nordijska levica (GUE/NGL) 34 sedežev, evroskep-tiki Neodvisnost/Demokracija (INDEM) 18 mest, drugi pa 88 mest.
Ta skupina drugih oziroma neodvisnih evropskih poslancev se je v primerjavi z dosedanjim mandatom bistveno povečala in vključuje tudi skrajne desničarje, ki so se letos precej okrepili in so večinoma nakazali, da se ne bodo povezovali z drugimi političnimi skupinami.
Evropski poslanci se v poslanske skupine združujejo po politični pripadnosti, ne po nacionalnosti. Pogoj za oblikovanje skupine je bil doslej, da je bilo v njej najmanj 20 poslancev iz najmanj šestih držav. Letos so pravila drugačna: pogoj je najmanj 25 poslancev iz najmanj sedmih držav.
STA (pripravlja: SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Ob 10. občinskem praznovanju
Enotnost, delavnost in haloška trma!
V haloški občini Podlehnik so 10 let samostojnega delovanja proslavili skupaj s številnimi gosti v soboto, 6. junija, v tamkajšnji večnamenski dvorani, po bogatem kulturnem sporedu sta občinski priznanji prejela pater Alojzij Klemenčič in Jožef Žerak - starejši, za častnega občana pa so posthumno proglasili nekdanjega župana Vekoslava Frica.
Po slovesnem prihodu nosilcev praporov posameznih društev ob slavnostni oder ter po intonaciji slovenske in evropske himne, ki so ju odigrali glasbeniki godbe na pihala občine Podlehnik ter mladi violinistki, je številne domačine, predstavnike javnega in političnega življenja ter goste nagovoril župan Marko Ma-učič, ki je na čelu te haloške občine od leta 2006.
V slavnostnem govoru je ocenil, da je bil prvi veliki uspeh že ustanovitev lastne občine, saj so bili pred tem dolga leta zapostavljeni in od države pozabljeni. Do osamosvojitve pa je vodila trnova pot, a s trdno voljo in skupnimi močmi so svojo veliko željo uresničili, se odcepili od občine Videm in ustanovili samostojno občino Podleh-nik, ki je pričela delovati 1. januarja 1999. Kljub razmeroma skromnim proračunskim sredstvom so v 10 letih storili pomemben napredek na vseh področjih, med največje dosežke pa je župan uvrstil izgradnjo vodovodnega omrežja, saj so bila na pragu 21. stoletja mnoga haloška gospodinjstva pred tem še brez vode iz pipe.
Občina Podlehnik z okrog 2000 prebivalci, ki živijo v 650 gospodinjstvih, se razprostira na dobrih 46 kvadratnih kilometrih in premore kar 120 km lokalnih cest in javnih poti, izredno redka
Foto: M. Ozmec
Letošnja dobitnika zahvalne listine občine Podlehnik (z desne) pater Alojzij Klemenčič in Jožef Žerak starejši ob županu Marku Maučiču.
naseljenost pa močno vpliva na težje financiranje posameznih projektov. Kot je zatrdil župan, se žal tega v državi še vedno ne zavedajo, zato desetletja zaostalosti kljub velikim prizadevanjem ne morejo nadoknaditi v nekaj samostojnih letih. V občini si sicer želijo v korak s časom, a jim to zaradi že omenjenih vzrokov ne uspeva v celoti, zato se toliko bolj zavedajo, da bodo svoje cilje lahko dosegli le z enotnostjo, delavnostjo in vztrajno haloško trmo.
Ob tem je župan Marko Maučič poudaril, da je občina Podlehnik menda edina v vsej državi, kjer župan ni politična funkcija, saj ni ne član, ne pristaš nobene od političnih strank, ampak deluje v dobrobit vseh občank in občanov,
zato je njegov moto: »Stopimo skupaj in ustvarjajmo složno, brez zavisti.« Čeprav v sedanjem času zaradi svetovne recesije ni nikomur lahko, je Maučič ocenil, da je ta čas zanje tudi velika priložnost, zato bodo vložili vse svoje napore, da bodo vse ponujene priložnosti maksimalno izkoristili, ob praznični čestitki je izrazil svoje prepričanje, da je to praznik zadovoljnih ljudi, ki znajo stopiti skupaj, zato so skupaj uspeli in bodo uspeli tudi v bodoče.
Izredno bogat in pester kulturni program so v igri, plesu, prepevanju in igranju s sprehodom skozi čas o življenju v tej rajski deželi, kjer ni ničesar preveč, a vedno dovolj pridnih rok in dobre volje, predstavili učenci Osnovne šole
Foto: M. Ozmec
Sprehod skozi življenje v občini so slikovito predstavili člani društev ter skupin ljudskih pevcev in godcev (na sliki), bogat in pester kulturni program pa so pripravili tudi učenci OŠ Martina Koresa iz Podlehnika.
Martina Koresa Podlehnik ter predstavniki vseh društev in organizacij v občini. Celotno dogajanje je bilo umeščeno v domač haloški prostor, v odrsko izbo, v kateri so prikazali, kako je bilo včasih pri »Trseko-vih« v Halozah ob poroki, domačih delih in drugih slavjih. Vmes so prepevale skupine ljudskih godcev in pevcev, moški in dekliški pevski zbor, na citre je zaigrala in prepevala Petra Grabrovec, slišali pa smo lahko tudi prva poročila domačega Radia Podlehnik.
Ob jubilejnem prazniku so
Ptuj • Vlado Čuš, nosilec liste Združeni Zeleni
podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja. Po sklepu občinskega sveta sta zahvalno listino Občine Podlehnik prejela pater Alojzij Klemenčič za večletno aktivno delovanje na humanitarnem področju, za delo z ljudmi na terenu in aktivno delovanje v Karitas ter Jožef Žerak - starejši za dosežene uspehe na področju družbenih dejavnosti ter ohranjanja haloške kulture. Najvišje občinsko priznanje, listino častnega občana, pa so za življenjsko delo in izreden prispevek pri razvoju občine posthumno podelili bivšemu, žal že pokojnemu županu Ve-koslavo Fricu. Listino je v imenu najbližjih sorodnikov prevzel sin Vasja Fric, ki se je
ob tej priložnosti zahvalil za izkazano pozornost.
Čestitkam ob 10. prazniku mlade občine sta se pridružila poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pu-kšič, v imenu vseh sodelujočih županov in predstavnikov sosednjih občin je občanom in vodstvu občine čestital župan sosednje občine Videm Friderik Bračič, v imenu samostanske skupnosti bratov minoritov pri Sveti Trojici na Gorci pa pater Janko Gašpe-rič. Po uradnem zaključku slovesnosti so vse goste in udeležence pogostili, nato pa so praznovanje nadaljevali s tradicionalnim haloškim druženjem.
M. Ozmec
Zeleni volivcev niso prepričali
Nosilec liste Združeni Zeleni Ptujčan Vlado Čuš je v nedeljo prišel na volišče v upravno stavbo Perutnine Ptuj v spremstvu žene Silve.
Po oddaji glasovnice je zbranim novinarjem povedal, da Zeleni predvsem verjamejo, da tako kot pri ekonomskih zakonih ne moremo razlagati pravljic, je to še veliko bolj prisotno pri zakonih žive narave. »Verjamem, da volilno telo vedno bolj spoznava, da je zelena barva barva prihodnosti. Na tem gra-
dim moj in naš optimizem tudi na tokratnih evropskih volitvah in naprej. Predvsem pa si želim dobro volilno udeležbo, da bodo ljudje resnično izkoristili svojo pravico in s tem pokazali svojo odgovornost za naš skupni jutri. Za Združene Zelene bo uspeh izboljšan rezultat iz leta 2004, ko smo dosegli 2,5
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Cuš, predsednik Zelenih Slovenije in nosilec liste Združeni Zeleni, je volil nekaj minut po 12. uri na volišču 10/03, Potrčeva 10, na sedežu krovnega podjetja Perutnina Ptuj.
odstotka glasov volivcev, takrat smo sicer bili v koaliciji z drugo stranko. V volilni kampanji za letošnje evropske volitve smo Zeleni dali pobudo za ustanovitev instituta medijski ombudsman, da se vsem listam, ki so skladno z zakonodajo vložile veljavno volilno kandidatno listo, omogoči predstaviti tisti program, v katerega verjamejo in ki so ga z vso strokovnostjo tudi pripravili. Primer, nismo Zeleni krivi, če minister vloži predlog zakona o vnosu gensko spremenjenih organizmov v Slovenijo v času volilne kampanje. Ali se to obravnava kot volilna kampanja ali kot normalen postopek, v okviru katerega mora vsak povedati svoje? Lahko pa rečem, da smo Združeni Zeleni v okviru kampanje uspeli opozoriti na prave življenjske teme, ki ljudi skrbijo danes, vezane na okolje, zaposlitev, na usodo mladih. To so prave teme, za katere verjamem, da bodo tudi ljudje, če ne danes, pa že jutri, zahtevali odgovore in tudi rezultate ukrepov. Združeni Zeleni smo v bistvu sesta-
vljeni iz petih političnih strank. To govori, da gre za eno resno odločitev. Dogovorili smo se, da s skupnimi aktivnostmi na programskem in organizacijskem področju nadaljujemo tudi po volitvah, ker je to tudi edini pravi način, da zelena barva stopi močno in odločno v korist državljanov in državljank Slovenije tudi na državnozborskih volitvah čez tri leta.«
Združeni Zeleni pričakovanega volilnega rezultata niso dosegli. Volilna udeležba je bila katastrofalna, je ocenil Vlado Čuš. Vedno, ko je udeležba nižja od 50 odstotkov, Zeleni dobijo majhno podporo, zato bo tudi v Sloveniji potrebno razmišljati o obvezni udeležbi na volitvah, s tem pa tudi o odgovornosti. Predsednik Zelenih Slovenije čestita vsem, ki jim je uspelo priti v Evropski parlament z željo, da bi skupaj igrali za Slovenijo in zanjo naredili več kot v prejšnjem mandatu na okolj-skem, gospodarskem in socialnem področju.
MG
Destrnik • Z dr. Milanom Zverom na volišču
Sončno jutro, polno pričakovanj
Nosilec liste SDS za Evropske volitve Destrničan dr. Milan Zver, doma z Janežovskega vrha 37, je volil na volišču št. 021 v prostorih OŠ Destrnik, kamor je prišel v spremstvu mame Marije.
Volil naj bi ob 9,45 uri, prišel je že prej. Kot je povedal, je noč s sobote na nedeljo je dobro prespal, že dolgo se ni tako dobro naspal, prebudil se je v sončnem jutru, polnem pričakovanj, je povedal predstavnikom številnih medijev, ki jih v nedeljo pričakal sončni, a vetrovni Destrnik. Na volišče je prišel zelo dobro razpoložen. Volilna kampanja je bila kar naporna, cela država je bila ena volilna enota, zato je bilo težko, je dejal in še povedal, da na letošnjih evropskih volitvah pričakuje zmago, izboljšanje volilnega rezultata iz leta 2004 in tri man-
date v evropskem parlamentu. Nobene volitve niso čiste, torej tudi evropske niso popolnoma v tem duhu, volitve vedno potekajo v nekem političnem, kulturnem in socialnem kontekstu. Ljudje volijo pod vtisom aktualnih razmer doma.
Že vrsto let je razpet med De-strnikom in Ljubljano, zdaj bo prišel na vrsto Bruselj, vendar kot pravi, bo vedno ostal De-strničan. Rezultata, ki ga je SDS dosegla na letošnjih evropskih volitvah in on sam je zelo vesel, je Zver še povedal po zaprtju volišč.
MG
Ptuj • Šesto grajsko ocenjevanje vin
Vinski praznik s prireditvami za vse generacije
Društvo Vinske turistične ceste Srednje Slovenske gorice - VTC 13 in društva vinogradnikov iz Srednjih Slovenskih goric ter Haloz so 3. junija organizirali že šesto grajsko ocenjevanje vin iz Osrednjih Slovenskih goric in Haloz, ki je potekalo na ptujskem gradu.
Foto: Črtomir Goznik
Letos so ocenili 92 vzorcev. Kljub lanskoletnim težavam je bila letina dobra, nadpovprečna.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnjo ocenjevalno komisijo je vodil mag. Anton Vodovnik, v njej pa so bili še doc. dr. Tatjana Košmerl, dr. Mojmir Wondra, mag. Anton Skaza, Miran Reberc, ing. kmetijstva, Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. kmetijstva, in Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmetijstva.
Najboljši vinogradniki in vinarji iz društvenih ocenjevanj so v ocenjevanje prinesli 92 vzorcev. Društvo vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice je sodelovalo s 23 vzorci, društvo Male Nedelje je imelo 20, Vitomarci 14, Lenart 11, Juršinci 8, Haloze 6, Štajerski putar 6, Cerkve-njak 2, Sv. Trojica 2 vinska vzorca.
Od lani je na ptujskem gradu odprta tudi grajska vinska klet, ki jo je Pokrajinski muzej uredil tudi ob podpori vinogradnikov in vinarjev iz Srednjih Slovenskih goric oziroma Vinsko-turi-stične ceste 13. Na ta način so najboljša vina s tega območja dobila prostor za degustacije in promocijo, ptujski grad pa dodatno ponudbo, s katero se bodo obiskovalcem največjega pokrajinskega muzeja v Sloveniji še bolj približali. Kljub lanskoletnim težavam, katastrofalni toči, je bila letina dobra, nadpovprečna. Med 92 vzorci so podelili 79 priznanj, eno bronasto, 17 srebrnih, 57 zlatih in štiri velika zlata priznanja. Povprečje degustacije je bilo 18,29, povprečje suhih vin 17,98, povprečje vin z ostankom sladkorja
18,22 in povprečje predikatov 18,91. Prvak suhih vin je postal Simon Druzovič za sivi pinot letnika 2008 iz Drbetincev 13, prvak vin z ostankom nepovretega sladkorja Vinogradništvo Sleko-vec iz Male Nedelje za šardone letnik 2008, prvak posebnih kakovosti Miran Reberc iz Gorišni-ce 23 za laški rizling 2006. Svečana razglasitev najboljših vin šestega grajskega ocenjevanja 2009 bo v soboto, 13. junija, na šestem grajskem vinskem prazniku, ki ga pripravljata Občina
Juršinci in Društvo VTC Srednje Slovenske gorice ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev Cerkvenjak, Mala Nedelja, Osrednje Slovenske gorice, Juršinci, Vitomarci, Lenart, Sveta Trojica, Haloze in Štajerski putar, Pokrajinskega muzeja Ptuj, podjetja Ptujske vedute in Kmetijsko-svetovalne službe KGZ Ptuj. Nagrade za najboljše rdeče vino normalne trgatve, ki bi preseglo oceno 18,20 točke, letos ne bodo podelili, ker bi vinogradniki in vinarji v ocenje-
vanje morali prinesti najmanj pet vzorcev, prinesli so tri, tako je določeno s pravilnikom grajskega ocenjevanja vin, s katerim so pričeli pred šestimi leti, da bi promovirali najboljša vina z
območja Srednjih Slovenskih goric in Haloz.
Šesti grajski vinski praznik bodo pričeli v soboto ob 11. uri, pripravili so program za vse generacije, bogat kulturni pro-
gram, pokušnjo ocenjenih vin in bogato kulinarično ponudbo. Predstavili pa so tudi novosti v ponudbi grajske vinoteke.
MG
Ptuj • Razstava Društva gospodinj Jezero
Tržec • Obnova Djočanove kmetije teče dalje
Zdravje z domačega vrta Letos kolarnica in skedenj
Društvo gospodinj Jezero uspešno deluje že osmo leto. Zadnja tri leta pripravlja odmevne tematske razstave.
V	letu 2007 so predstavile zgodbo o kruhu, v letu 2008 so vodile v svet zelišč v naši prehrani, letos pa so pokazale, da na naših domačih vrtovih raste tudi zdravje,v zeliščih in dišavnicah, skozi to pa so tudi spodbudile prizadevanje, da bi bila naša domača zemlja znova v celoti obdelana, obenem pa izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem z naravo, ki udarce vrača z izjemno silovitostjo.
V	njihovih naporih jih podpira tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki ni mogel verjeti, kar je pred kratkim prebral na eni od škatlic s kamilicami, da smo jih uvozili iz Argentine. Pohvalil je gospodinje za njihovo plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo.
Letošnja razstava je potekala pod naslovom Zdravje z domačega vrta - kulinarika in ročna dela. Gospodinje so jo pripravile v sodelovanju s ČS Jezero. Na
razstavi je bilo mogoče videti najrazličnejša zelišča in dišavni-ce, sladke dobrote in ročna dela. Zaokrožile so jo likovne podobe slikarke Martine Golia, tihožitja, ki izražajo umetničino neposre-
Sobotno dopoldne je bilo na že v dobršni meri obnovljeni Djočanovi kmetiji v Tržcu spet živahno.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje razstave je spremljal kulturni program, zapele so tudi ljudske pevke KD Jezero.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan si je razstavo ogledal v spremstvu predsednice Društva gospodinj Jezero Marije Cvetko.
dnost in avtonomno svobodo. V imenu odsotnega predsednika sveta ČS Jezero Črtomirja Rosi-ča je zbrane nagovorila članica četrtnega sveta in častna občanka MO Ptuj doc. dr. Ljubica Šu-ligoj, ki je tako kot vsi navzoči na letošnji razstavi zaželela, da bi vsi skušali čim bolj živeti v sožitju z naravo, prav tako pa tudi, da bi članice Društva gospodinj Jezero še večkrat pripravile kaj podobnega, s čimer bodo aktualizirale čas, v katerem živimo in delamo.
Odprtje razstave je pospremil kulturni program z učenci iz OŠ Mladika in ljudskimi pevkami KD Jezero, za zabavo pa je pozno v noč igral ansambel Hej. Gospodinje Jezero so vsakega gosta postregle s klobaso in kruhom. Sladke dobrote pa je bilo mogoče tudi kupiti.
Dober ducat in pol prostovoljcev se je namreč zbralo na delovni akciji in do popoldneva uspelo zabetoni-rati temelje za že napovedano in načrtovano postavitev skednja, kolarnice z napu-ščem in suhega gnojišča s straniščem.
Celovita obnova nekdanje kmetije teče pod taktirko Etnografskega društva, ki ga vodi Ivan Božičko. Za projekt izgradnje gospodarskega dela kmetije je društvo uspešno kandidiralo in pridobilo 6000 evrov iz naslova razpisa LAS Haloze, seveda pa bodo, kot je povedal Božičko, k temu morali dodati še lepo število ur prostovoljnega dela, da bo kmetija dobila
nekdanjo podobo, saj je bil celoten projekt ocenjen na slabih 15.000 evrov.
Zbrani »udarniki« na sobotni akciji, med katerimi je bil tudi predsednik KS Tržec Dušan Sr-dinšek, so sicer razmišljali, če ne bi bilo morda bolje na zabetoni-rani temeljni plošči urediti posebne »vešalnice« za neubogljive občane in občanke. »Ja, imamo že podaljšan tram na ostrešju, ki bi bil primeren za moške, malo nižje pa bi lahko postavili še enega za ženske. Tale betonska plošča pa bi odlično služila za podij, kjer bi lahko sedela užaloščena ali vesela družba prisotnih,« je povedal Srdinšek. S tem bi sicer precej pocenili končno izvedbo projekta in brez dvo-
ma bi bile takšne prireditve še bolje obiskane kot kakšne kul-turno-etnografskega značaja, so se pa zbrani pri akciji kaj hitro premislili ob namigu, da bi znal na tramu obviseti tudi kateri izmed njih ...
Brigadirska akcija izgradnje dodatnih gospodarskih poslopij bo tako tekla dalje po začrtanem projektu in letos naj bi bila že pod streho tako skedenj kot kolarnica, v okviru katerih bodo uredili tudi manjši prostor za stalno etnografsko razstavo. Za končno podobo celotne kmetije pa ima ED Tržec v načrtu še postavitev lesene ograje, čebelnjaka in vrtička z brajdami.
SM
Potem ko so prostovoljci zabetonirali temeljno ploščo na Djočanovi kmetiji, je bilo slišati zelo zanimivo idejo, kaj bi lahko nastalo na tej lokaciji namesto predvidenega skednja in kolarnice...
Foto: SM
Dornava • Koncert pihalne godbe Gremo v kino
Ko človek ostane brez besed ...
Redke so priložnosti, ko s sliko in besedo nikakor niti približno ni možno zajeti čarobnega vzdušja, ki ga lahko pričara koncert; ena takšnih priložnosti je bil brez dvoma sobotni večer filmske glasbe, ki ga je na dvorišču baročnega dvorca izvedel dornavski pihalni orkester.
Foto: SM
Dornavska pihalna godba, ki letos obeležuje 10 let delovanja, je s sobotnim koncertom filmske glasbe presegla vsa pričakovanja in pričarala neponovljiv večer.
Bravo glasbenikom, bravo organizatorjem, scenaristom in predvsem pobudnikom ideje, bravo pa tudi vremenu, ki je v poletno toplem večeru pod sijem polne lune poskrbelo za čudovit ambient in neponovljiv glasbeni spektakel.
Domavska pihalna godba s 33 glasbeniki pod taktirko maestra Zmaga Štebiha, ki bo letos oktobra uradno zabeležila 10 let od ustanovitve, se je tokrat resnično izkazala, in to v povsem drugačni luči, kot je sicer za pihalne orkestre v navadi; v dobro uro in pol trajajočem večerno-nočnem koncertu je navdušeni publiki, ki je zasedla veliko dvorno dvorišče , zaigrala številne slovite skladbe največjih filmskih uspešnic, prirejenih in obdelanih za pihalno godbo.
Začeli so s skladbo Gremo v kino, kjer je zapel tudi otroški pevski zbor OŠ Franja Žgeča, nadaljevali z uvodnim singlom znane ameriške filmske produkcijske hiše 20 Century Fox, nato pa so lahko številni poslu-
šalci uživali še v skladbah iz filmov James Bond, American Pie, odlični izvedbi Titanica, kjer je solirala Romana Zelenjak, pa v instrumentalni izvedbi I do it for you, pretresljivi vodilni melodiji iz filma Schindlerjev seznam in vodeči skladbi iz filma Most na reki Kwai.
Zadnji del koncerta je izzvenel v koncertiranju bolj igrivih, a prav tako zahtevnih skladbic;
najprej pesmi iz znane ameriške filmske komedije Nune pojejo, kjer se je profesionalno izkazala tudi vokalna skupina dekliškega pevskega zbora domače osnovne šole, nato pa so sledile še filmske glasbene uspešnice The lion sleeps tonight, Pirati s Karibov in Muppet Show.
Koncert, ki mu predvsem zaradi njegove idejne izvirnosti in kvalitete izvedbe ter posrečeno
izbrane lokacije zlepa ni najti para ne v Dornavi ne na širšem Ptujskem, je zbrano publiko več kot upravičeno navdušil, kar je dokazala z gromovitim ploska-
njem.
Upati je, da se bo v Dornavi takšen ali podoben koncert pihalne godbe še ponovil, morda drugo leto v času občinskega
praznika, saj je lahko vsem tistim, ki so sobotni koncertni večer filmske glasbe zamudili, resnično zelo, zelo žal.
SM
Ptuj • Obletnica zaključka šole
Nekdanji dijaki za oživitev turniškega gradu
Devetega maja so se na Turniščah zbrali nekdanji dijaki poljedelsko-živinorejske šole Turnišče, ki so še nabirali učenost za grajskimi zidovi. Mnogi so po več desetletjih od konca šolanja, zbrala se je generacija, ki je bila vpisana v šolo v letih 1968, 1969 in 1970, prvič obiskali Turnišče. Prizor, ki so ga uzrli, jih ni prav nič razveselil, nekdanja mogočna graščina je danes v stanju, v kakršnem ne bi smela biti.
Čeprav je bilo srečanje v glavnem namenjeno obujanju spominov na čase, ko so še trgali šolske klopi in ko so tudi kakšno ušpičili, jih je pogled na njihovo nekdanjo šolo močno presunil. Poljedelsko-živino-rejska šola na Turniščah je bila ustanovljena leta 1953, delovala je do leta 1980.
S pomočjo Silve Fartek, učiteljice telesne vzgoje v nekdanji poljedelski šoli, ki je bila tudi med organizatorji srečanja in je udeležence tudi pozdravila
z balkona turniškega gradu, jim predstavila njegovo zgodovino, pridružil se ji je tudi 10. princ karnevala Vegan pl. Thurn in Valsassina, smo zbrali nekaj mnenj. Želja zadnjega lastnika gradu Georga Lipita je bila, da postane grad last države, da bi v njem ponovno delovala šola in da bi se ob gradu razvilo posestvo oziroma razvijalo vrtnarstvo. Kot denacionalizacij-ski upravičenci so se Lipitovi vrnitvi gradu odrekli, ker ga ne bi mogli obnoviti v želeni obli-
ki. Danes je grad v državni lasti. V civilni iniciativi Turnišče si prizadevajo, da bi gradu vrnili dušo. 10. princ karnevala je skupaj s Termami že organiziral pohod z baklami od gradu do Term, načrtujejo pa tudi viteške igre in še kakšno drugo prireditev, ker so prepričani, da je to tista prava pot, ki vodi do oživitve celega območja gradu Turnišč. Hvaležni so Biotehniški šoli Ptuj, ki opravlja nekatera dela ob gradu, družina Pihler pa skrbi za košnjo trave v parku.
Milan Kolenko, vinogradnik iz Zavrča, je bil zelo vesel, da je prišlo do tega srečanja. Grad mu je zelo pri srcu, je pravi baročni biser, nujno bi ga bilo urediti, prav tako ribnik. Lepo se je bilo tudi sprehoditi po parku, bilo je prečudovito. Navdušen je tudi nad šolskimi kompleksi s konji. »Tu je šola, je turizem, skratka priložnost za kraj,« je dejal. Elica Kolarič iz Dornave je povedala, da je bil grad v času njihovega šolanja čudovit. V njem so bile učilnice, velika dvorana za prireditve, internat, skratka lepo je bilo poskrbljeno za dijake. Na šolanje ima samo lepe spomine, to pa želijo nekdanji dijaki vzdrževati in ohranjati z vsakoletnimi srečanji. Elica pravi, da je njena največja želja, da bi grad ponovno oživel.
Za Jožeta Žižka iz Ljutomera je bilo srečanje na Ptuju nekaj posebnega. Četudi so se z nekdanjimi sošolci v manjši zasedbi srečali lani v Ljubljani, je srečanje v kraju šolanja vendarle nekaj, kar se ne da primerjati in na katerem se je zbralo veliko nekdanjih dijakov. Na Turnišče se bodo radi vračali. Pričakuje, da se bo življenje v grad kmalu vrnilo, mu dalo potrebno vsebino, to si vsi nekdanji sošolci tudi najbolj želijo.
Andreja Puklavec je na srečanje prišla iz Obreža, kjer se je njena družina ukvarjala s kmečkim turizmom. Dodaja, da je gradu s prečudovito okolico na smrt škoda, da tako propada, skoraj ne najde besed za to. V tem trenutku bi se nekaj še dalo rešiti, skratka ne more verjeti v njegov propad. Predlaga, da se v
gradu uredi šola kmetijske smeri in turizma.
Franc Miklavčič je gozdar iz Dolenje Ravni (občina Gorenja vas-Poljane), ki se ukvarja tudi s kmetijo na hribovitem območju, kjer kmetuje po načelih bio kmetovanja. Pred dvema letoma je izdal tudi zanimivo knjigo Drevesa, posebneži Poljanske doline. Grad si je po naključju ogledal takoj po požaru. Takrat je bilo globoko pretresen. V primerjavi s takratnim stanjem se je na objektu že precej uredilo, predvsem streha, da ne zamaka, popravljeni so stropi, urejeno je odvodnjavanje. Spominja ga na Tavčarjevo Visoko, ki je zelo podobno gradu Turnišče. Vsi ti gradovi so za male investitorje preveliki, za velike pa po navadi premajhni. Je kot otrok, ki živi v pričakovanju, grad Turnišče naj bi čim prej zaživel, potem bo neskončno srečen, morda s šolo, povezano s turizmom. To si močno želi.
Nekdanje dijake poljedelsko-živinorejske šole Turnišče, ki se bodo poslej srečevali večkrat, je na njihovem prvem velikem srečanju v imenu Biotehniške šole Ptuj pozdravil ravnatelj dr. Vladimir Korošec, skozi prelepi turniški park pa jih je vodila mag. Cvetka Pintar. Tudi družabno srečanje z živo glasbo je potekalo na območju Turnišč, v gospodarskem poslopju Biotehniške šole, saj so želeli spomine obujati na kraju šolanja.
Cirkuiane • S proslave ob drugem občinskem prazniku
Nasvidenje na tretjem občinskem prazniku
Vrhunec številnih prireditev, ki so potekale ob letošnjem drugem občinskem prazniku občine Cirkuiane, je bila osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj minuli petek pozno popoldne.
Na odru so ob mešanem pevskem zboru, osnovnošolcih in plesalcih folklorne sekcije KD nastopili tudi znani Mladi veseljaki, ki so se publiki v soboto zvečer predstavili še na samostojnem koncertu na Borlu.
Letošnji občinski nagrajenci z županom Janezom Jurgcem (od leve): častni občan Martin Prašnički, predsednica KD Antonija Žumbar, Ana Črnivec, Kristina Ljubec, Anton Kokot, Žan Jurgec in Gregor Finžgar.
Foto: SM
Foto: SM
Kot osrednji govornik na proslavi je seveda nastopil župan Janez Jurgec, ki je v svojem nagovoru povzel številne manjše in večje izvedene naložbe v minulem letu, med katerimi izstopata odprtje vrtca in modernizacija štirih kilometrov ceste Cirkulane-Mali Okič-Veliki Okič ter napovedal nekaj osrednjih investicij, ki se v teh dneh že začenjajo; tako bo že letos možnost priključitve na kanalizacijski sistem dobilo približno 50 gospodinjstev v naseljih Medribnik in Brezovec, urejata pa se tudi dva zahtevna odseka cest v Paradiž in na Pohorje. Župan Jurgec je investicijsko usmerjenost občine označil kot posredno obliko vlaganja kapitala v ljudi, v izboljšanje kvalitete njihovega življenja in ob tem poudaril, da je prav to ne samo smisel, ampak tudi cilj nastanka nove občine ter ob koncu čestital vsem občankam in občanom z željo, da se tako kot doslej, z dovolj veliko mero razumevanja in sodelovanja, tudi v prihodnje uresničujejo vsi zadani cilji.
Sledila je podelitev občinskih in županovih priznanj ter naslova častnega občana, ki jih je podelil župan Janez Jurgec; županova priznanja so letos prejeli učenca cirkulanske OŠ
Žan Jurgec in Gregor Finžgar in patronažna sestra Kristina Ljubec.
Priznanje občine za uspešno delo v prostovoljnem gasilskem društvu in večletni aktiven politični angažma je prejel Anton Kokot, med drugim tudi eden od ustanovnih članov iniciative za ustanovitev občine. Plaketo občine je župan izročil Ani Črnivec za več kot 30 let dela v Kulturnem društvu. Veliko priznanje občine je letos romalo v roke domačega Kulturnega društva, ki praznuje okroglih 110 let obstoja; priznanje je v
imenu društva prevzela predsednica Antonija Žumbar.
V občini pa so letos prvič razglasili tudi častnega občana; naziv si je s svojim vsestranskim delom, s katerim je veliko pripomogel k večji prepoznavnosti in promociji občine, zaslužil Martin Prašnički.
Ob prazniku občine so pisno čestitali tudi ptujski župan Štefan Čelan in poslanec ter destrniški župan Franc Pukšič, ki je sicer za kratek čas celo prisostvoval proslavi, a se je moral zaradi drugih obveznosti predčasno posloviti. Na oder pa je
stopil haloški poslanec Branko Marinič in čestital vsem po vrsti, ob tem pa javno obljubil, da bo občini še naprej pomagal, kolikor bo v njegovi moči. Navzoče je v imenu županov s Ptujskega pozdravil hajdinski župan Radoslav Simonič.
Uradni del slovesnosti so s plesom zaključili vedno bolj popularni plesalci folklorne
sekcije domačega kulturnega društva, povezovanje programa prireditve pa so simpatično izvedli trije osnovnošolci, ki so med nagovori politikov na oder povabili še domače osnovnošolce s plesno točko, mešani pevski zbor in Mlade veseljake.
Osrednja proslava se je nadaljevala z vsesplošnim rajanjem
in vsem, kar k temu pritiče, prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki so ga letos sklenili z besedami: »Srečno in nasvidenje na tretjem občinskem prazniku,« pa so se zaokrožile s sobotnim koncertom Mladih veseljakov na Borlu ter nedeljsko mašo.
SM
ČS Grajena • Priprave na deveti krajevni praznik
Pot do modernizacije cest ne bo lahka
Majska seja ČS Grajena je bila v celoti posvečena pripravam na modernizacijo in vzdrževanje cest na območju četrti, kjer na asfalt čaka še 16 km cest, ter pripravam na 9. krajevni praznik, kar so pričeli praznovati julija leta 2001 ob postavitvi temeljnega kamna za novo osnovno šolo.
MO Ptuj bo do konca letošnjega poletja izbrala koncesio-narja, ki bo prevzel modernizacijo cest na celotnem območju občine. Prednost pri modernizaciji, ki naj bi jo pričeli takoj po izbiri koncesionarja, bodo imeli tisti cestni odseki, za katere bodo pridobljena soglasja za odmero zemljišč, samo odmero bo plačala MO Ptuj, in za katere bodo zagotovljena tudi finančna soudeležba. Največ cest, ki jih bo potrebno še modernizirati, je na območjih ČS Grajena, Rogoznica in Breg-Turnišče.
Na območju ČS Grajena so bila gospodinjstva že doslej soudeležena pri modernizaciji posameznih cestnih odsekov. Ta praksa naj bi veljala tudi v bodoče, da bi prispevek po hišni številki oziroma gospodinjstvu znašal 1280 evrov z možnostjo obročnega odplačevanja. Na sestankih s krajani, ki so potekali že v začetku aprila letos, so imenovali štiri gradbene odbore, ki bodo bdeli nad modernizacijo nekaterih cestnih odsekov, ki se bodo izvajali prednostno. V nekaterih odborih se člani niso izrekli za sofinanciranje, prav tako imajo pomisleke glede brez-
plačne predaje svojih zemljišč v javno dobro, razmišljajo pa tudi o tem, da bi nekatera dela izvedli sami. Poseben problem predstavlja cesta na meji s štirimi občinami, zato se bodo z nekaterimi krajani še sestali. Obstaja možnost, da bi še letos modernizirali dva odcepa. V ČS Grajena si prizadevajo tudi za preplastitev grajenskega klanca, ki pa bo velik zalogaj, saj bo potrebno zagotoviti okrog 48 tisoč evrov.
Na majski seji so si tudi belili glave o zakupnini za uporabo doma krajanov. Predvsem je problem pri pokrivanju stroškov uporabe dvorane pri kulturnih dejavnostih in prireditvah, ne pa toliko pri drugih. Če bodo kulturne skupine, ki bodo prišle gostovat v grajen-sko dvorano, morale plačati še zakupnino oziroma stroške elektrike in ogrevanja, jih zagotovo ne bo več k njim, so ugotavljali. Dvorana je občinska, v tem okviru bi morali najti rešitev oziroma v okviru Zveze kulturnih društev Ptuj, so prepričani v svetu ČS Grajena.
V okviru 9. krajevnega praznika bodo izvedli več športnih prireditev. Začeli bodo s kolesarskim trimom po nase-
ljih četrtne skupnosti, ki bo 11. julija, za prehodni pokal ČS Grajena se bodo potegovale nogometne ekipe posameznih vasi, eno ekipo naj bi sestavila tudi četrtna skupnost. Tekmovanje v skoku v daljino za najposkočnejšega Grajenčana so preimenovali v tekmovanje Najposkočnejši Grajenčan.
Pred gasilskim domom bodo 18. julija pripravili slovesnost ob predaji novega gasilskega avtomobila. DU Grajena pa bo pripravilo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki naj bi bilo 17. julija. Osrednja prireditev ob 9. krajevnem prazniku ČS Grajena bo 25. julija, ko bodo svečano odprli tudi
športni objekt ob nogometnem igrišču oziroma celotne lokacije, za katerega še iščejo ime. Predloge pričakujejo do 10. junija. Vsa društva z območja ČS so pozvali k podaji predlogov z obrazložitvijo za podelitev priznanj zaslužnim ob letošnjem krajevnem prazniku.
V ČS Grajena pa nimajo
odgovora na poziv v varčevanju oziroma k 20-odstotnemu zmanjšanja stroškov, saj že tako pičlih sredstev, ki jih prejemajo za potrebe delovanja, ne morejo zmanjšati, 458 evrov jim pripada za potrebe kulture, 873 evrov na leto za srečanje starejših krajanov, z 290 evri na mesec pa naj bi pokrili materialne stroške, energijo objekta četrtne skupnosti. Poziv so ocenili kot norčevanje, saj rezerv v dodeljenih postavkah iz proračuna ne vidijo. Na majski seji so govorili tudi o postavitvi turistične in druge obvestilne singnalizacije na območju ČS Grajena. Gre za 80 kompletov tabel s stebri in dve veliki turistični tabli, kar bo skupaj stalo blizu 25 tisoč evrov, kar bo zagotovo prispevalo k večji prepoznavnosti kraja. V ČS Grajena tudi pričakujejo, da bo že v kratkem očiščena parcela pred sedežem četrtne skupnosti, kjer je brez dovoljenja postavljena garaža in kjer je bila brez ustreznih dovoljenj opravljena tudi zasaditev dreves. Gre za občinsko zemljišče, ki si ga nekdo ne more kar tako prisvojiti in uporabljati za svoje namene, opozarjajo v svetu ČS Grajena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tradicionalna prireditev ob krajevnem prazniku ČS Grajena za najposkočnejšega Grajenčana se bo odslej imenovala Najposkočnejši Grajenčan.
Videm • Biserka Selak, dobitnica priznanja na Linhartovem srečanju
Brez gledališča si ne predstavljam življenja«
V-B aa
»
Biserka Selak, učiteljica razrednega pouka na videmski OS, je, že odkar pomni, živela z ljubiteljskim gledališčem. Letos je na medobmočni reviji ljubiteljskih gledaliških skupin za vlogo kmetice Angele Bračko v komediji Čaj za dve prejela posebno nagrado za najboljšo žensko glavno vlogo. »Če povem čisto po resnici, sem pravzaprav že od čisto prvih korakov živela v gledališču, ker me je mama, prav tako zaljubljena v gledališče, že od malih nog vedno vodila s seboj. In pri svojih petih, šestih letih sem vedela že marsikatero vlogo na pamet,« se najprej nasmeje Biserka, ko začne govoriti o svojih gledaliških začetkih.
Biserka spada med tiste izjemno optimistične ljudi, iz katerih se kar širi pozitivna energija, pospremljena z neumornim brbotanjem besedi, med katere se kar naprej plete smeh: »Res sem zrasla skupaj z domačim videm-skim gledališčem, še zdaj se spomnim, kako sem kot majčkena deklica vedela zrecitira-ti pogumnega Tončka, pa še marsikaj, kar so igrali starejši. Prvič pa sem kot čisto prava igralka stala na odru v tretjem razredu, v igri Zvezdica zaspanka. Še danes nas vidim, v takih rumenih spalnih srajčkah smo bili,« se smeje naprej in pripoveduje o tem, kako je ves čas kot osnovnošolka nastopala na raznih šolskih predstavah, kot najstnica v srednji šoli pa se je že včlanila v domačo gledališko sekcijo KD Franceta Prešerna, kjer je še danes: »Začelo se je leta 1977, od takrat sem nastopala pravzaprav v vseh odigranih predstavah. Nekaj zatišja je bilo v času gradnje nove občinske stavbe, ker pač gle-dališčniki nismo imeli kje vaditi in nastopati, leta 1999 pa smo spet s polno močjo zagnali gledališko kolo. Od takrat do danes smo vsako leto na oder postavili novo igro, kar pomeni, da smo v teh letih odigrali 10 premier in ničkoliko ponovitev.«
»Uživam v vsaki vlogi posebej«
Zadnja premiera se je zgodila letos januarja z že omenjeno Partljičevo komedijo Čaj za dve, ki je požela velik odziv že na domačih tleh. Igralska ekipa se je z njo prijavila na območno revijo gledaliških skupin in bila kot ena izmed dveh najboljših nato izbrana za srečanje medobmočnih gledaliških skupin, ki je bilo minulo soboto v Slovenski
Foto: Bojana Orešek
Biserka Selak se je odlično znašla v vlogi preproste kmetice Angele Bračko.
Bistrici, kjer se je zbralo 18 izbranih najboljših predstav iz celotne spodnjepodravske regije, vključno z Lenartom in Slovensko Bistrico.
Po oceni selektorke so bili videmski gledališčniki ponovno odlično ocenjeni, Biserko pa je čakalo še posebno presenečenje: nagrada za najbolje odigrano glavno žensko vlogo: »Priznam, da sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela za to nagrado, prej nisem niti vedela, da se kaj takega podeljuje. V vlogi preproste kmečke ženske pa sem in še vedno uživam, posebej mi je všeč, da lahko uporabljam naše, haloško narečje, ki mi omogoča, da kaj malega tudi improviziram. Drugače pa moram reči, da sem se našla v vsaki vlogi, ki sem jo kdaj igrala, nobena mi ni bila tuja. Imamo tudi odlično režiserko, Marijo Černi-la, ki ima neverjeten čut za osebnost ljudi in zna podeliti pravo vlogo prav vsakemu od nas. Mislim, da še nikoli doslej ni zgrešila,« razmišlja Biserka in se ob tem spominja svojih preteklih glavnih in stranskih vlog, med katerimi so vloga mame v igri Tri sestre, pa vloga Mete v Samorastnikih, ki jo je odigrala kar dvakrat, prvič že pri rosnih 17 letih, pa stranske vloge v Gospe Poslančevi, pa svojih vlog v igri Čarobnice in pevke v igri Vaja zbora ... Spominov je toliko, da se vseh ne da zapisati v nekaj vrsticah: »Lani smo igrali tudi odlično komedijo neznanega avtorja Kmetija, s katero pa se nekako nismo upali prijaviti na srečanje gle-
Foto: Bojana Orešek
Ekipa videmskih gledališčnikov letos navdušuje s komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve.
daliških skupin, ker se nam igra nekako ni zdela primerna. Gledalci pa so jo izjemno dobro sprejeli, vedno smo imeli polno dvorano!«
Največja nagrada je zadovoljno občinstvo
Za vse ljubiteljske gledališke skupine je značilno, da izvajajo skoraj izključno komedije in Biserka Selak temu pritrjuje ter pojasnjuje: »Ljudje pač najbolj uživajo v komedijah, igralci, no, vsaj zase to lahko trdim, pa najbolj uživamo v tem, da je naša publika zadovoljna. Nič ne more igralca demotivirati bolj, kot je prazna dvorana. Osebno bi si včasih želela igrati ka-
Foto: arhiv KD Franceta Prešerna
Letošnja nagrada za najbolje odigrano glavno žensko vlogo na regijskem Linhartovem srečanju gledaliških skupin v Slovenski Bistrici je upravičeno pripadla Biserki Selak.
kšne bolj sodobne zadeve, spomnim pa se, da smo eno sezono igrali precej zahtevno in kvalitetno predstavo z naslovom Čarobnice, ki pa je bila očitno preresna in tudi predolga za našo publiko. In potem ne vidim smisla, da bi v ljubiteljskih gledališčih izvajali nekaj, kar bi mogoče zadovoljevalo samo nas, igralce. Mi vendar igramo za našo publiko!«
Biserka tudi prostodušno priznava, da nikoli ni razmišljala o resni, profesionalni igralski karieri ali o kakšni posebni vlogi, ki bi jo želela kdaj odigrati: »Nikakor, meni je igra hobi, užitek in prosti čas, nekaj, kar me razvedri in v čemer res uživam. Nekdo si za svoj hobi pač izbere kolesarjenje ali planinarjenje, jaz sem si igranje. Posebne želje po kakšni določeni vlogi pa tudi nikoli nisem imela; izziv mi je prav vsaka dodeljena vloga in, če pogledam nazaj, sem na svoj način uživala v čisto vsaki!«
Poleg gledališča še tamburanje in petje
Za tiste, ki Biserke ne poznajo, je treba povedati, da gledališče ni njena edina ljubezen, čeprav pravi, da je največja. Poleg igre na gledaliških odrih je že več kot 25 let članica videmskega tambura-škega orkestra, za povrhu pa
ODLIČNI DEPOZITI S FIKSNIMI DONOSI
SAMO V JUNIJU
•	vezava nad 3 Leta: 6,30 % • vezava nad 2 leti: 4,25 %
•	vezava nad 1 leto: 3,80 % • vezava nad 6 mesecev do 1 leta: 3,25
Ponudba velja ob vezavi najmanj 1000 EUR za fizične osebe in 10000 EUR za pravne osebe. Banka si pridržuje pravico do predčasnega zaključka akcije.
še poje v domačem pevskem zboru, poleg redne službe, seveda: »Ja, saj gre, ni večjih težav glede usklajevanja, včasih se edino malo zaplete okoli terminov nastopov. Meni vse te dejavnosti ne predstavljajo obveznosti, ampak sprostitev. Mož in hči pa sta že od začetka navajena, da me ob večerih pač ni. Hči Aneja je šla po mojih korakih, zdaj študira za učiteljico razrednega pouka, od osnovnošolskih let naprej pa tudi nastopa v gledališču, kot jaz. Očitno se ta ljubezen do gledališča kar prenaša iz roda v rod; tako kot je mene mama Ančka pripeljala v svet gledališčnikov, sem potem jaz hčerko Anejo.« Malo bolj trmast je edino mož, ki se v te kulturne zadeve, kot med glasnim smehom pove Biser-ka, noče vpletati, si pa vedno ogleda posnetek vsake predstave in potem seveda tudi pokomentira igro svoje žene.
Biserka pravi, da si svojega življenja brez gledališča niti približno ne more predstavljati: »Če bi bila kdaj postavljena pred odločitev, da se lahko ukvarjam samo še z eno od svojih prostovoljnih dejavnosti, bi se zelo verjetno odločila za gledališče. Mislim, da bi se res bila pripravljena prej odreči drugim. Ampak o tem ne razmišljam!«
In tako bo Biserko, če bo le zdržalo zdravje, še dolgo videvati, kako skače po gledaliških deskah. Še dobro, kajti brez takih ljudi, kot je Biser-ka, bi ljubiteljske igralske skupine kaj hitro zamrle.
Gospodarstvo po svetu
Laško • Skupina Pivovarna Laško
V prvih petih mesecih za 78 % višji dobiček
Skupina Pivovarna Laško je v prvih petih mesecih ustvarila 134 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je na ravni lanskega leta. Kot so danes sporočili iz matične družbe Pivovarna Laško, se je dobiček iz poslovanja v primerjalnem obdobju povečal za 78 odstotkov na 14,5 milijona evrov.
Skupina Pivovarna Laško je v prvih petih mesecih prodala 1,9 milijona hektolitrov pijač. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je v prvih petih mesecih v pri-
merjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 32 odstotkov na 26,8 milijona evrov, so sporočili. V skupini Pivovarna Laško ocenjujejo, da so doseženi poslovni rezultati prvega petmesečja izredno ugodni. Matična družba Pivovarna Laško je v petmesečju ustvarila 34,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prodajo na tuje trge, kot poudarjajo v Laškem, so povečali za 35 odstotkov. Dobiček iz poslovanja se je povečal za štirikrat na osem milijonov evrov. Za 81 odstotkov je višji tudi EBITDA, ki znaša 11,5 milijona evrov.
Skupina Pivovarna Laško je v začetku leta napovedala, da bo letos prodala skoraj 5,1 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je 0,9 odstotka več kot v letu 2008. Od načrtovanih prodanih količin naj bi prodala 43,8 odstotka piva,
29,1 odstotka brezalkoholnih pijač, 25,6 odstotka vod in 1,5 odstotka ostalih pijač. »Skupina načrtuje 413 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 38,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 69 milijonov evrov EBITDA,« so še sporočili iz Laškega, ki med pomembnejšimi podjetji s področja industrije pijač obvladuje Pivovarno Union, Radensko, Vital Mesti-nje in Jadransko pivovarno. (sta)
Luxembourg •
Barrot napoveduje
Kmalu odprava vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro
Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot je minuli teden dejal, da obstaja možnost, da bo Evropska komisija še pred poletjem predlagala odpravo vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro. Obstaja vtis, da so Makedonija, Srbija in Črna gora dosegle resnično velik napredek, zato menimo, da bi ta njihova prizadevanja morali upoštevati, je menil komisar.
»Nisem še popolnoma prepričan, ampak obstaja možnost, da bomo za konec leta predlagali vizumsko liberalizacijo,« je dejal komisar. Na vprašanje, ali za vse tri države, je odgovoril: »Za vse tri države.« Komisar je izrecno poudaril, da na tej točki ne more ničesar z gotovostjo trditi in da je to le možnost. »Seveda tudi pod pogojem, da se bodo države članice strinjale,« je dodal. Na vprašanje, kdaj bo predlagal odpravo vizumov, je odgovoril, da predvidoma pred poletjem. Komisar naj bi to, katere države so pripravljene na odpravo vizumov, predvidoma predlagal julija. To bo Evropska komisija storila s predlogom spremembe uredbe, ki ureja področje vizumov med EU in tretjimi drža-
vami, oziroma seznama držav z brezvizumskim režimom.
Evropska komisija bo predvidoma odpravo vizumov predlagala s 1. januarjem prihodnje leto. (sta)
New York • Napoved sodnika in haa-škega tožilca
Začetek sojenja Karadžiču avgusta
Sojenje nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiču na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se bo predvidoma začelo avgusta, sta danes v New Yorku napovedala predsednik sodišča Patrick Lipton Robinson in glavni haaški tožilec Serge Brammertz.
Brammertz in Robinson sta v New Yorku pred Varnostnim svetom Združenih narodov predstavila vsak svoje poročilo. Brammertz je med drugim izpostavil, da sodelovanje Srbije in Hrvaške s Haagom še ni zadostno, Robertson pa je na drugi strani napovedal, da bi sodišče lahko delo zaključilo do leta 2012, zaradi česar bi mu moral VS ZN mandat podaljšati. Haaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1995, naj bi po prvotnih načrtih delo zaključilo do konca 2009, prizivne postopke pa do konca 2010.
Med drugim pa sta tako Robinson kot Brammertz nakazala, da naj bi se avgusta začelo že dolgo pričakovano sojenje nekdanjemu predsedniku Republike srbske Karadžiču, ki je obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992-1995). Sodišče sicer še vedno išče dva obtoženca, vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladiča in Gorana Hadžiča, bivšega predsednika na Hrvaškem samooklicane Republike Srbske krajine. (sta)
Po strahotni letalski
Brazilija
katastrofi
Iščejo razbitine letala Air France
Brazilska vojska je minuli četrtek prispela na območje v Atlantiku, kjer je v ponedeljek z 228 ljudmi na krovu izginilo letalo družbe Air France, in začela iskati razbitine. Te bodo nato prepeljali v Francijo, ki je zadolžena za preiskavo nesreče, je povedal predstavnik brazilskih zračnih sil Ramon
Foto: ivikirneclia.org BofgeS CardOSO.
Letala in ladje brazilske vojske so v četrtek začele iskati ostanke letala, ki je izginilo nad Atlantikom na letu iz Ria de Janeira v Pariz. V iskalni akciji, ki poteka na območju 6000 kvadratnih kilometrov, sodeluje skoraj 150 ljudi. Kako dolgo bo iskalna akcija potekala, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povsem odprto.
Brazilski helikopter je medtem sicer našel in potegnil iz oceana prve razbitine, za katere se je najprej domnevalo, da so ostanki letala, kasneje pa se je izkazalo, da gre za ostanke neznane ladje. Kot je sicer dejal Cardoso, bi se preživeli - če je kdo sploh preživel nesrečo - nahajali blizu razbitin. »Za ta primer imamo helikopterje, s katerimi bi poslali padalce z opremo za oživljanje,« je dejal. Predstavnik brazilske vojske je prav tako dala vedeti, da bi pobiranje razbitin takoj prekinili, če bi odkrili trupla. »Transport trupel na celino bi bila absolutna prednostna naloga,« je poudaril Cardoso.
Brazilski obrambni minister Nelson Jobim je pozno v sredo dejal, da doslej na kraju strmoglavljena niso locirali še nobenih preživelih ali trupel. Ob tem je tudi pojasnil, da je na območju veliko morskih psov. Družba Air France v Parizu je sicer svojcem potnikov s ponesrečenega letala že sporočila, naj opustijo vsakršno upanje na preživele.
Žalno slovesnost, ki je v sredo že potekala v Parizu, so danes pripravili tudi v Riu de Janeiru. Udeležila sta se je francoski in brazilski zunanji minister Bernard Kouchner in Celso Amorim, sicer pa je bilo udeležencev skoraj tisoč, navaja dpa. V petek bo v Riu de Janeiru potekala še katoliška žalna maša, ki naj bi se je udeležil brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
O nesreči letala Air France različne razlage
Medtem ko so oblasti okrepile iskanje razbitin letala družbe Air France, ki je z 228 potniki na krovu v ponedeljek izginilo nad Atlantikom, so se pojavile tudi različne razlage, zakaj je letalo strmoglavilo. Francoski dnevnik Le Figaro je tako danes poročal, da bi lahko eksplozija ali zelo močna nevihta letalo razklala na pol.
Le Figaro se sklicuje na vir blizu preiskave, ki je pojasnil, da je mogoče razbitine letala videti na območju, velikem več kot 300 kilometrov. »Prvi znaki kažejo na eksplozijo, ki je na letalu odjeknila, ko je bilo to še v zraku, in ne na uničenje letala, ko je to prišlo v stik z morjem,« je za Le Figaro dejal neimenovani vir. Kot ob tem navaja nemška tiskovna agencija dpa, ta hipoteza ni v neskladju z možnostjo terorističnega bombnega napada ali nenadnega uničenja zaradi hude nevihte. Nemški strokovnjak za letalstvo Heinrich Grossbongardt pa je v nasprotju s tem za dpa povedal, da zadnje sporočilo, ki ga je posadka poslala pred padcem v morjem, očitno ne kaže na silovito eksplozijo.
Da tragedije ni povzročilo silovito uničenje, je nakazal tudi brazilski obrambni minister Nelson Jobim. Kot je dejal v sredo zvečer, naj bi sledi nafte, ki so jih našli na morju, izključevale eksplozijo na letalu. »Prisotnost sledi nafte kaže, da nafta ni zgorela,« je dejal.
Pilot španskega letala, ki je bilo v času nesreče na poti iz Lime v Lizbono, je medtem za španski časnik El Mundo povedal, da je videl »intenziven žarek bele svetlobe«. Po mnenju španskega pilota bi lahko bila ta informacija koristna pri osvetljevanju vzroka nesreče, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Družba Air France je medtem svojcem potnikov - na krovu letala, ki je bilo na poti iz Ria de Janeira v Pariz jih je bilo 216 - svetovala, naj opustijo vsakršno upanje na preživele. »Kar je jasno, je, da ni bilo pristanka. Nobene možnosti ni, da bi se spustile reševalne drče,« je povedal Guillaume Denoix de Saint-Marc, ki ga je pariško tožilstvo zaprosilo, naj pomaga žalujočim svojcem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
Foto: daily.com
Helsinki • Spet zaprtje plinovoda?
Putin svari Evropo pred novo plinsko krizo
Ruski premier Vladimir Putin je konec minulega tedna med obiskom v Helsinkih Evropo opozoril, da bi lahko že ob koncu tega ali v začetku naslednjega meseca prišlo do naslednje plinske krize, ker ima Ukrajina težave pri plačevanju svojih zalog plina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je povedal, da bi Rusija že čez par tednov lahko popolnoma zaprla zemeljski plin Ukrajini. Med svojim obiskom pa je izrazil nezadovoljstvo, ker je Evropska unija zavrnila ruske prošnje, da Ukrajini pomaga s plačilom potrebovanega plina.
»Predlagamo rešitev spora z Evropsko komisijo. Ampak naši napori, da bi se s tem uspeli obrniti na komisijo, niso bili uspešni. Dobili smo le en odgovor: nimamo denarja za Ukrajino,« je povedal Putin. Po pogodbi, ki jo je Ukrajina sklenila z ruskim Gazpromom, si ta energetski distributer pridržuje pravico, da v primeru zamude pri plačilu plina začne zahtevati predplačila. Če potem Ukrajina zamudi kak rok za predplačila, ji bo po Putinovih besedah Rusija zaprla dovod plina.
Medtem pa uradni Kijev zatrjuje, da nima težav s plačili in da bo plačal plin, ki ga je Rusija dobavila v maju. »Plačati moramo še 500 milijonov dolarjev. Časa imamo še do 7. junija in mislim, da bomo našli denar,« AFP navaja izjavo, ki jo je ukrajinski minister za energetiko Jurij Prodan dal za rusko tiskovno agencijo Interfax.
Prodan je tudi zatrdil, da je Ukrajina plin vedno plačevala pravočasno. Putin po drugi strani pa je povedal, da Ukrajina nima dovolj denarja, da bi pokrila plin za svoje podzemne rezerve, ki jih potrebuje, da lahko preživi zimo. Po Putinovih besedah naj bi Ukrajina za svoje zimske rezerve vsak mesec potrebovala 350 milijonov evrov. Brez teh rezerv, pa naj bi se bil Kijev »prisiljen« priklopiti na plin namenjen v Evropo.
Putin je med obiskom tudi pozval svoje gostitelje, naj čim prej podprejo plinovod Severni tok, ki bi ruski plin v Evropo prinesel mimo Ukrajine. Ta plinovod že uživa močno podporo Nemčije in Rusije, podpreti pa ga morajo še Finska, Švedska in Danska, saj naj bi bil plinovod speljan blizu njihovih baltiških obal. (sta)
Sankt Peterburg - Ruska banka Sberbank, ki naj bi pridobila 35 odstotkov družbe Opel, ne namerava ostati dolgoročni vlagatelj v tem nemškem avtomobilskem proizvajalcu. Kot je danes dejal direktor banke German Gref, nameravajo kasneje delež prodati ruskemu investitorju. Komu, Gref ni povedal. Po navedbah drugega največjega ruskega proizvajalca avtomobilov GAZ, ki sodeluje pri načrtu in je v lasti ruskega oligarha Olega Deripaske, bodo v prihodnje v Rusiji izdelali po 180.000 Oplovih modelov letno, vozila pa bi lahko začeli izdelovati obdobju šestih do devetih mesecev. Ruski premier Vladimir Putin je v ponedeljek dejal, da ima ruska vlada strategijo razvoja ruske avtomobilske industrije in da naj bo dogovor vključen v strategijo avtomobilske proizvodnje. Po dogovoru o reševanju Opla bo, kot je znano, v družbo, ki sodi v okvir evropske divizije ameriškega General Motorsa (GM), ki je v postopku stečajne zaščite, vstopil kanadsko-avstrijski koncern Magna.
Frankfurt - Bruto domači proizvod (BDP) območja evra naj bi se letos po napovedih Evropska centralne banke (ECB) skrčil za 4,6 odstotka. To je več od prvotnih napovedi, ko je banka napovedovala 2,7-odstotno krčenje gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gospodarstvo območja evra naj bi začelo okrevati prihodnje leto, sredi leta 2010 pa naj bi se evrsko območje že vrnilo v pozitivne številke, je novinarjem zatrdil predsednik ECB Jean-Claude Trichet. ECB ocenjuje, da naj bi se BDP na območju evra letos skrčil med 4,1 in 5,1 odstotka, medtem ko je pričakovan razpon za prihodnje leto med enoodstotnim krčenjem BDP in 0,4-odstotno rastjo. Po krepkih padcih BDP v zadnjih dveh četrtletjih naj bi sicer gospodarstvo območja evra do konca leta padalo po manjših stopnjah. Države, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, so v prvem letošnjem četrtletju beležile največji padec gospodarstva od leta 1995. Potem ko se je BDP v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 2,5 odstotka, je bil padec v prvem letošnjem trimesečju na letni ravni 4,8-odstoten. ECB je danes nekoliko spremenila tudi napovedi glede inflacije. Ta naj bi letos v območju evra dosegla 0,3 odstotka, medtem ko je banka sprva napovedovala 0,4-odstotno inflacijo. Napoved inflacije za leto 2010 ostaja nespremenjena pri enem odstotku. ECB si sicer prizadeva ohraniti inflacijo blizu oziroma pod dvema odstotkoma.
London - Britanska centralna banka Bank of England ni spremenila ključne obrestne mere, ki tako ostaja pri zgodovinsko nizkega pol odstotka. Nadaljevala bo z izvajanjem programa o odkupu obveznic, ne bo pa ga širila, poročajo tuje tiskovne agencije. Bank of England bo nadaljevala z ukrepi za sproščanje kreditnega krča. Tako bo še naprej izvajala program o odkupu državnih in podjetniških obveznic v višini 125 milijard funtov (145 milijard evrov), s katerim želi sprostiti kreditni krč, vendar ga ne bo širila. Tik pred koncem dvodnevnega zasedanja odbora za monetarno politiko je največji dajalec hipotekarnih posojil v državi Halifax sporočil, da so se cene nepremičnin maja v mesečni primerjavi zvišale za 2,6 odstotka. Britanska centralna banka napoveduje, da se bo letos obseg bruto domačega proizvoda Velike Britanije zmanjšal za 4,5 odstotka, medtem ko vlada pričakuje 3,5-odstotno nazadovanje.
Rim - Italijanska vlada namerava ponuditi pomoč domači turistični panogi, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza krepko prizadela. Turističnim podjetjem bo na voljo sklad v višini 1,6 milijarde evrov, iz katerega se bodo financirali novi turistični projekti, denimo gradnja novih počitniških naselij, hotelov in kampov. V projektu nameravajo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sodelovati velike italijanske banke, med njimi Unicredit in Intesa San Paolo. »Naš cilj je, da bi se prihodki v turističnem sektorju povečali z deset na 20 odstotkov bruto domačega proizvoda,« je pojasnil premier Silvio Berlusconi. Poudaril je, da je turistična panoga, ki v Italiji zaposluje tri milijone ljudi, eden od temeljev nacionalnega gospodarstva.
Varaždin - Merkurjevo zagrebško hčerinsko podjetje Merkur Hrvatska je v Varaždinu odprlo nov trgovski center. Naložba je vredna 20 milijonov evrov, v trgovskem centru pa so tako zagotovili 53 novih zaposlitev od skupno 70. Varaždinski trgovski center je največji izmed zdaj že devetih Merkurjevih centrov na Hrvaškem. Nov trgovski center na Hrvaškem obsega več kot 20.000 kvadratnih metrov skupnih površin in ponuja prek 35.000 kakovostnih izdelkov priznanih proizvajalcev za dom, vrt, prosti čas in delavnico. Namenjen je tako končnim kupcem kot tudi podjetnikom in obrtnikom, saj na enem mestu ob maloprodaji zagotavlja tudi veleprodajo, so v Merkurju zapisali v sporočilu za javnost. Center prvič na Hrvaškem uvaja tudi novost, ki se v Merkujevih slovenskih centrih uveljavlja v zadnjem letu, in sicer specializiran oddelek dodatkov za dom, s katerimi je v stanovanje, hišo, zimski vrt ali počitniško hišico mogoče prinesti domačnost in ugodje, zagotavljajo v Merkurju. Tik ob centru bo na voljo 530 parkirnih mest. Poleg Varaždi-na ima Merkur na Hrvaškem trgovine še v Zagrebu, Samoboru, Sisku, Čakovcu, Puli, Reki, Zadru in Šibeniku.
London - Cene hiš v Veliki Britaniji se se maja zvišale za 2,6 odstotka, kar je največji skok v več kot dveh letih, kaže raziskava britanske banke Halifax. Banka pri tem opozarja, da enomesečna rast nujno ne pomeni, da se je trend padanja cen obrnil. Halifax, ki sodi v bančno skupino Lloyds, po poročanju tujih tiskovnih agencij opozarja pred pripisovanjem prevelike teže posamičnim mesečnim gibanjem. Tudi v preteklosti se cene hiš niso nujno gibale v isti smeri več mesecev zapored, dodajajo. So pa rezultati Halifaxove raziskave skladni s podatki tretje največje britanske hipotekarne banke Nationwide Building Society, ki je prejšnji teden objavila, da so se cene hiš v maju zvišale za 1,2 odstotka. Združenje britanskih bankirjev pa je konec maja objavilo, da je obseg hipotekarnih posojil aprila dosegel najnižjo raven v zadnjih osmih letih. Obseg je aprila znašal 2,7 milijarde funtov (3,1 milijarde evrov), medtem ko je bil obseg maja, pa tudi povprečje zadnjih šestih mesecev, 3,4 milijarde funtov.
Moskva - Največja ruska zasebna naftna družba je v prvem četrtletju letos ustvarila za 14,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za 41 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Ob tem je družba v primerljivem obdobju zabeležila za 71 odstotkov nižji čisti dobiček, ki je dosegel 905 milijonov dolarjev, v enakem obdobju lani 3,16 milijarde dolarjev. Kot so po poročanju ruskih medijev sporočili iz Lukoila, je dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo v prvem letošnjem četrtletju dosegel 2,4 milijarde dolarjev, 49,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec prihodkov in dobička je posledica padca cene nafte. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je cena nafte na svetovnem trgu znižala za 53,1 odstotka. (sta)
Ptuj • Posvet o razvoju kadrov v turizmu
Gostinskemu kadru je potrebno vrniti ugled
V organizaciji Ministrstva za gospodarstvo je 3. junija v GH Primus na Ptuju potekal posvet o razvoju kadrov v turizmu, ki je bil obenem neke vrste pregled stanja na tem področju, na katerem so predstavili tudi nekatere aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo na področju razvoja človeških virov v letošnjem letu, turizem v luči vseživljenjskega učenja, štipendijske politike in ukrepov trga dela, možnosti, ki jih turističnemu gospodarstvu nudi Evropski socialni sklad.
Govorili so tudi o poklicni orientaciji, seznanjanju in spodbujanju interesa za poklice v gostinstvu in turizmu, o mojstrih v gostinstvu in turizmu ter o programu druge nacionalne borze dela v gostinstvu in turizmu. Lani tistih, ki iščejo delo v gostinstvu in turizmu, ni bilo, kljub ponujenim 350 novim delovnim mestom v tej panogi, ki v Sloveniji ustvari 9 odstotkov BDP in ki zaposluje okrog štiri odstotke vseh zaposlenih v Sloveniji oziroma 33 tisoč ljudi. Po konkurenčnosti je slovenski turizem na 35. mestu med 133 državami sveta, v katerih so ocenjevali konkurenčnost.
Lani je Slovenija iz izvoza potovanj ustvarila več kot dve milijardi evrov, kar je za 14 odstotkov več kot leta 2007. Vseh prihodov turistov je bilo 2,8 milijona, od tega je bilo 64 odstotkov tujcev, nočitev pa je bilo v letu 2008 8,4 milijona, od tega 58 odstotkov tujih. Gospodarska recesija in finančna kriza se vse bolj odražata tudi v turizmu, Slovenija v prvih mesecih letošnjega leta beleži negativno število prihodov in nočitev tujih gostov, upad je 11-odsto-ten, domači prihodi in nočitve pa so na enaki ravni. Tudi v turizmu se bo potrebno prilagoditi novim razmeram, trendu, da bo vse več ljudi dopustovalo čim bliže domu. Uspešnejši bo tisti, ki bo imel čim ugodnejše razmerje med ponudbo in ceno. Turizem je panoga, ki se hitreje prilaga novim razmeram kot druge dejavnosti, bolj kot doslej pa bo potrebno sodelovanje in povezovanje na ravni turističnih destinacij, je na posvetu med drugim povedala Jasna Radič iz Ministrstva za gospodarstvo. Seveda pa vsega tega ne more doseči, če nima usposobljenih kadrov in brez inovativne ponudbe, ki je postala potreba sodobnega časa. V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je Ministrstvo za gospodarstvo podprlo 112 turističnih projektov v slovensko turistično infrastrukturo, ki so prinesli novih 7774 turističnih postelj in 1789 novih zaposlitev.
Brez dela je bilo v Sloveniji ob koncu maja že 84.500 ljudi, septembra lani je bilo v evidenco brezposelnih prijavljenih 59.030 ljudi, kar je druga najmanjša številka po decembru leta 1990. Vsak
Foto: Črtomir Goznik
Poklicu natakarja je potrebno vrniti veljavo. Zmotno je mišljenje, da je natakar lahko vsak, kot so to v eni od anket povedali slovenski osnovnošolci. To dobro ve tudi Andrej Vrabič (na fotografiji), ki se je v tem poklicu pilil doma in v tujini.
mesec se v evidenco na novo prijavi okrog dva tisoč ljudi. Na trgu dela pa ni vse tako črno, saj je kar nekaj tisoč ljudi dobilo zaposlitev, tudi zaradi ukrepov aktivne politike zaposlovanja in posega na trg dela. Prosta delovna mesta so tudi v gostinstvu, kar nekaj delovnih mest, med njimi tudi natakar, je uvrščenih med deficitarne poklice. Ob njem sta deficitarna poklica tudi kuhar in kuhinjski pomočnik. Problem pa je, da gre v večini teh delovnih mest za zaposlitve za določen čas. V gostinstvu in turizmu pa so problem tudi zaposlitve prek študentskih napotnic in tudi delo na črno. Veliko ljudi, ki so se usposobili za delo v gostinstvu, pa iz tega poklica beži zaradi malega zaslužka, ki se giblje med 500 in 600 evrov, ter težkih pogojev za delo, pri tem pa nekdo lahko na študentsko napotnico, če dela 180 ur na mesec s tarifo pet evrov na uro, zasluži veliko več kot nekdo, ki je redno zaposlen. V gostinskih in turističnih organizacijah imajo velike probleme pri iskanju gostinskega kadra, tisti, ki jih napotijo z zavoda, se po navadi ne oglasijo, če že pridejo najdejo tisoč odgovorov, zakaj ne bi delali v gostinstvu. Ta problem je še posebej predstavilo podjetje Terme Unior Zreče, ki mora zaradi tega kader uvažati iz Bosne. Slovenija je dobro posejana s srednjimi poklicnimi gostinskimi in srednjimi strokovnimi gostinskimi šolami, te šole so v vseh regijah, razen v brežiški in ilirsko-bistriški.
Precej široka mreža šol omogoča tudi lažjo dostopnost do teh znanj. Da gostinski poklic ni zanimiv, kaže tudi močan upad vpisa v te šole, še v šolskem letu 2004/2005 je imel 6,6-odstotni delež med vsemi šolami, v zadnjem letu je upadel na 3,8 odstotka. Za vseh deset poklicnih šol je v novem šolskem letu prijavljenih skupaj 285 dijakov, v srednje strokovno izobraževanje pa 325. Nekoliko boljša vpisa beležijo v srednjih gostinskih šolah v Mariboru in Celju. Anketa, ki so jo pred kratkim izvedli med dijaki, ki zaključujejo srednjo gostinsko šolo, je dala zaskrbljujoče podatke. Od 169, ki so v njej sodelovali, se jih bo po končanem šolanju v gostinstvu zaposlilo nekaj nad 42 odstotkov oziroma manj kot polovica. Anketa je pokazala, da je delo v gostinstvu nezanimivo zaradi slabe plače in težkih pogojev dela. Če bomo v bodoče želeli v gostinske šole privabiti več dijakov, bo potrebno vrniti ugled temu poklicu, predstaviti pa ga že učencem v osnovnih šolah, ki pa so po neki drugi anketi prepričani, da za poklic natakarja ni potrebna šola, ker to delo lahko opravlja vsak. Nekateri pa celo predlagajo, da je gostinske poklice potrebno pričeti predstavljati že malčkom v vrtcih. Določeno miselnost bo potrebno odpraviti tudi pri delodajalcih, da dijaki niso poceni delovna sila in da se pridejo na delovno mesto usposabljat in nabirat strokovne izkušnje. Kot je na ptujskem posvetu o razvoju
kadrov v turizmu poudarila Jasna Radič, je največja prednost prenove izobraževanja za gostinske in turistične poklice 20 odstotkov odprtega kurikuluma, ki pa ga šole morajo izkoristiti, da bo dosežen namen. Nujno bo okrepiti tudi sodelovanje med turističnim gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami.
Na ptujskem posvetu so ugotovili, da je za razvoj, izobraževanje in usposabljanje kadrov v Sloveniji na voljo vrsta ukrepov in finančnih pomoči javnega sektorja in Evropskega socialnega sklada, tako tudi kadrov za potrebe turističnega gospodarstva.
MG
Pa brez zamere
Paradoks EU
Spletna in realna dejstva
Če boste v najbolj uporabljan spletni iskalnik vpisali geslo "Evropska unija", vam bo ta postregel s približno 18.200.000 zadetkov za iskano geslo. Če boste geslo spremenili v angleški jezik in torej v iskalnik vpisali "European union", se bo seznam zadetkov (pričakovano) povzpel na zajetnih 98.000.000. Za primerjavo - če boste v iskalnik fliknili Janeza Janšo, vam bo ta nazaj zalučal približno 1.120.000 zadetkov, pri Borutu Pahorju pa se bo ta številka malce dvignila, in sicer na 1.190.000 zadetkov. Čeprav sta tudi to lepi številki (še posebej v primerjavi s številom zadetkov, ki bi jih dobili, če bi v iskalnik vpisali na primer sosedovega Jožeta), pa je jasno videti, da tale Evropska unija ni kar tako.
Okej, pa da ne boste rekli, da pomembnosti Evropske unije ne moremo meriti v primerjavi z nekimi lokalnimi politiki, namesto Janeza in Boruta v iskalnik frcnite svetovno najbolj popularno gazirano brezalkoholno pijačo (in vsaj kar se mene tiče, tudi eno najbolj neokusnih) - seveda v njeni angleški različici, v kateri naš zapis z dvema "k"-jema zamenjate s tistim, ki namesto in na mestih dveh črk "k" vsebuje črki "c". Seznam zadetkov, s katerim vam bo postregel iskalnik, se bo ustavil pri približno 51.900.000. Vidite, to vam bo pa verjetno o pomembnosti EU povedalo že nekaj več, mar ne? Torej, EU je res nekaj, kar ni kar tako za odpisati in vreči v koš. Z EU je treba resno računati. Tako kot s kokakolo, v naših lokalnostih pa tudi z Janezom in Borutom. Še posebej pa je z EU treba računati tudi zato, ker smo v tej združbi tudi mi; tudi naša država, in ker stvari, povezane z EU, potemtakem vplivajo tudi na nas, na naš vsakdan.
Kako si torej razlagati zelo nizko udeležbo na nedeljskih volitvah v evropski parlament? Saj vendar gre za pomembnega akterja, kar nam pove že preprost podatek o številu zadetkov v spletnem iskalniku, če nič drugega; hkrati pa gre za akterja, ki vpliva tudi na nas, naše življenje. Kako torej? Zakaj je tako veliko število volivk in volivcev raje počelo kaj drugega, kotpa šlo obkrožiti stranko ali kandidata na volilno plahto (volilni/glasovalni listič bi za tako ogromen kos papirja bil popolnoma neprimeren izraz)? Veliko jih (vas?) je verjetno ostalo doma zaradi mnenja, da se itak nič ne da spremeniti in da je pravzaprav vseeno, kdo gre tja gor v Bruselj. Ampak saj smo rekli, da to, kar se dogaja tam gor, vpliva tudi na nas - potemtakem torej ni vseeno, koga pošljemo tja gor.
A morda je štos prav v tem - morda je slovensko ljudstvo prepričano, da pa je vseeno. Da je čisto vseeno, koliko levih in desnih sedi tam gor, saj bodo stvari v obeh primerih enake. V kolikor je tako, potem je ljudstvo ugotovilo to, kar ugotavlja precej neodvisnih avtorjev - da so tisti, ki tam gor v Bruslju sedijo v parlamentarni dvorani (še večkrat pa še to ne), zelo oddaljeni od realnosti in da živijo v nekem svojem svetu, ki z "ljudsko" realnostjo vsakdana nima prav veliko skupnega. Tako pridemo do paradoksa - EU s svojim parlamentom igra pomembno vlogo v našem življenju, čeprav nima pojma, kakšno to življenje ter njegove potrebe pravzaprav so; pa tudi briga se za to kaj prida ne. A vseeno odloča in vpliva. Hkrati pa je po drugi strani popolnoma vseeno, kdo sedi tam gor, saj so "vsi isti". Ljudstvo je torej prepričano, da samo ne more vplivati na to, kdo jim bo vladal, a hkrati je sprijaznjeno z dejstvom, da jim tisti, na katerega ne more vplivati, da jim vlada, kljub vsemu vlada. Da je biti (ob)vladan s strani EU neizbežno dejstvo, na katerega (kot smo rekli) sami nimamo vpliva.
To, dragi moji, pa so znaki avtoritarne vladavine, da ne rečem absolutizma ali česa podobnega. Evropska unija je odlična ideja, ki pa jo je treba v praksi še dodelati.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Brošura Mi znamo o poklicih v gostinstvu in turizmu, s pomočjo katere naj bi mladim približali te poklice.
Ptuj • Koncert Komornega moškega zbora
Peli, plesali in igrali
Komorni moški zbor Ptuj je tudi letos pripravil tradicionalni pomladni koncert. Pod vodstvom dirigenta Ernesta Kokota so v dvorani ptujske gimnazije zapeli 12 skladb, svoj odrski nastop pa so popestrili tudi z gibanjem in gledališko igro.
Komorni moški zbor (KMZ) Ptuj, ki je začel delovati pred 55 leti, je zamenjal že več dirigentov. Vsak je v zbor vnesel kaj svojega, s sedanjim zborovodjem Ernestom Kokotom
pa so se med drugim posvetili tudi odrskemu učinku z gibom in gledališko igro. Elementi odrskega dogajanja, ki so pomembna komponenta vseh sodobnih izvajalcev, pri poslu-
šalcih predstavijo melodijo in sporočilo skladbe le še bolj doživeto. Čeprav je ob poslušanju pevcev KMZ Ptuj težko verjeti, da je sploh lahko še boljše, so na tokratnem koncertu preko-
Komorni moški zbor Ptuj vodi dirigent Ernest Kokot.
sili sami sebi in dokazali, da zmorejo še veliko več. S svojim odrskim nastopom so koncert prijetno popestrili, pri gibalnem delu nastopa pa so k sodelovanju povabili tudi Hermino Žuran iz plesne šole Mambo, ki jim je pomagala tudi pri pripravah na nastop v oddaji RTV Slovenije.
Sicer pa imajo fantje in možje KMZ Ptuj za seboj že veliko nastopov. Pred kratkim so nastopili na Irskem, del programa, s katerim so se predstavili tamkajšnji publiki, pa so izvedli tudi v ptujski Gimnaziji. Aleksander Gabrovec, Aleš Klinc, Vlado Plohl, Gianfran-co Zelenco, Smiljan Benkovič, Matjaž Iskra, Miran Kotnik, Vid Lačen, Andrej Polanec, Vili Samobor, Miran Topolovec, Zvonko Dominko, Samo Fol-tin, Janko Grdiša, Aleksander Hajšek, Bojan Kolarič, Tomaž Kukovec, Boštjan Vauda, Gregor Lačen, Samo Levstik, Boštjan Majcenovič, Dejan Matuš in Aljaž Novak so 23-članska druščina, ki trenutno prepeva v ptujskem Komornem zboru in ki je še enkrat dokazala, da so upravičeno med najboljšimi slovenskimi komornimi zasedbami.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Za prizorišče zaključka izjemnega projekta Voda, v katerem so učenci na različne načine spoznavali enega ključnih elementov v našem življenju, so si izbrali ptujsko Ranco. Zanimivo celoletno dogajanje so strnili in delček pridobljenega znanja o vodi predstavili staršem in ostalim gostom, ki so se pridružili praznovanju 27. praznika šole. Idejo za letošnji
osrednji šolski projekt je podal učitelj Franc Golob, izvajali pa so ga vsi učitelji in učenci Osnovne šole Mladika. O vodi so govorili pri rednem pouku kot tudi na različnih delavnicah, učili so se teorijo, bistveno več časa pa so namenili praktičnemu usposabljanju in delu na terenu. Izdelovali so filtre, mline, pregledovali vodnjake, pisali pesmi, ustvarjali likovne
izdelke, pripravili tudi razstavo o tej življenjsko nepogrešljivi tekočini in razmišljali o njenem pomenu. »Voda je življenja vredna, zato pustimo ji živeti in
ji ne pustimo umreti,« je ena izmed pesmi o vodi, ki sta jo napisali Ela in Sara, učenki 6. razreda OŠ Mladika.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Dan šole Mladika
Praznovali na Ranči
27. dan Osnovne šole Mladika so učitelji in učenci posvetili vodi. Tej temi so praktično namenili celo šolsko leto, aktivnosti ob proslavi dneva šole pa so bile le pika na i.
Foto: DB
Ptuj • Iz Glasbene šole Karola Pahorja
Učenka z največ priznanji
15-letna flavtistka Dunja Kolenko, ki je svojo glasbeno pot začela pred šestimi leti, se je v zgodovino Glasbene šole Karola Pahorja vpisala kot učenka z največ prejetimi priznanji.
Dunja, ki izhaja iz glasbene družine, v kateri domala vsi člani igrajo kak instrument, je od majhnih nog vedela, da bi sama rada igrala flavto. Kot pravi, jo
je njen zvok navdušil zelo hitro, igrati pa jo je začela pred šestimi leti. Takrat se je vpisala na Glasbeno šolo Karola Pahorja in začela igrati pod vodstvom
učiteljice Lije Frajnkovič. Ta ima v svojem razredu letos 49 flavtistk in enega flavtista. Pravi, da so vsi nadarjeni, a Dunjina talent in pridnost sta jo popeljala med najboljše. Ne le, da dosega izjemne uspehe med flavtisti, ampak se je kot učenka z največ priznanji vpisala tudi v zgodovino omenjene ptujske glasbene šole. »Že od začetka sem vedela, da je Dunja zelo talentirana in muzikalna, ob vsem tem pa tudi inteligentna. Pomembno je, da ve svoj talent in delo združiti tudi na odru. Zelo dobro reproducira glasbo pred publiko, kar je izjemnega pomena, saj ve prikriti tremo in se skoncen-trirati na nastop. Talentirana je in pridno vadi, ob vsem tem pa ve ohraniti koncentracijo in nastope izpeljati kar se da dobro, in ravno to je tisto, kar šteje,« je povedala Dunjina učiteljica Lija
Frajnkovič. Kako uspešno 15-letna flavtistka igra, pa nedvomno dokazuje tudi dejstvo, da je med najboljšimi učenci šole. Pred dvema letoma je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju flavtistov, enako nagrado pa si je priborila tudi letos. Sodelovala je tudi na mednarodnih tekmovanjih, v njeni zbirku so tako priznanja iz Kopra, Trsta, Srbije ter italijanskega Vidma.
Tudi za komorno igro flavt na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu, v kateri so igrale Dunja Kolenko, Urška Ljubec in Taja Meznarič, vse učenke Glasbene šole Karola Pahorja, so marca letos prejele zlato plaketo, mesec dni kasneje pa je Dunja svoj uspeh ponovila in še enkrat v svoji kategoriji dosegla vse možne točke. Zraven Dunji-ne mentorice je za njen uspeh zaslužen tudi njen korepetitor Marjan Pači, v Požarevcu pa jo je na klavirju spremljal Tom Haj-šek. Sicer pa sta se na aprilskem mednarodnem tekmovanju odlično odrezali še dve flavtistki, Taja Meznarič, ki je pod vodstvom mentorice Violete Ozva-tič prav tako prejela zlato diplomo, in Mojca Podgoršek, ki se je domov vrnila s srebrom.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Kluun Vdovec
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Zbirka Oddih)
Raymond van de Kluundert izhaja iz tipične nizozemske družine srednjega razreda, ki je živela v podeželskem mestu. Slovenskim in bralcem po svetu se je zapisal z romanom Pride ženska k zdravniku. Že v tej iskreno brutalni knjigi je bralce razburil. Naslov Ljubezen v času raka bolj neposredno nagovarja in razdeljuje bralce z zastavljenimi vprašanji in odgovori smisla, morale, seksa, prevare, odgovornosti. Dostojanstvo človeškega življenja tako ostaja v ozadju z izgovorom o odprtem dojemanju sveta njegove žene Carmen, ki sluti, pravzaprav ve za moževe skoke čez plot. Stijn svoje početje lahkotno dojema kot beg, brez krivde. Če spomnimo na ljubezensko zgodbo pred leti ali na podobne love story tako v literaturi kot v življenju, težko razumemo moškega protagonista in njegovo ravnanje. Ali pa gre za namerno provokacijo, ko prevelika poosebitev bralca pripelje do jeze, besa in nestrinjanja. Dejansko so v tem času v literarnem ospredju teme, ki se dotikajo življenjske izgube bližnjih ali se z junakinjami podajajo bralci v eksotične, neraziskane in na videz zaostale predele planeta, da bi popisali svoje nevsakdanjo pustolovsko doživetje. Pri tem je eden izmed motivov, ne utemeljevati bolečine, čustev, temveč postati prepoznaven, slaven z enim delom, ki avtorja izstreli v planetarno orbito in posledično obogati njegov bančni račun. Po kratkem času pa pisec prav tako meteorsko ponikne, kajti hlepenje in načrtovana marketinška pozornost mogočnih produkcijskih literarnih in medijskih velikank išče že novo prostorsko, časovno in tematsko področje. Kluun v romanu zastavlja tudi vprašanje evtanazije, ki je na Nizozemskem dovoljena. Njegova žena je umrla srečna. Kluun je napisal roman na podlagi boleče in tragične izkušnje. Občutka krivde v njem ni, zato tudi ne more priti do katarze, potovanje je le beg pred razvratom, alkoholom, seksom, drogami, ustaljenemu načinu življenja. Prekiniti mora s površnim in površinskim življenjem in se vrniti k samemu sebi, prisluhniti svoji notranjosti. Primerjava s Kundero ni možna, ostaja samo besedna asociacija o neznosni lahkosti bivanja. Mnogi bralci po svetu glavnemu junaku Stijnu ne morejo oprostiti, da je ob umiranju žene spal z drugimi, nekako se je pregrešil zoper človeške moralne vrednote, ne toliko religijske prepovedi. Vendarle prisega zahodna civilizacija na monogamno zvezo, predvsem pa na ljubezen, zvestobo, iskrenost, sočutje. Pisateljev namen ni bil napisati literarno mojstrovino ali uspešnico, temveč opozoriti, da je ljubezen močnejša od prevar in od raka. Mu lahko verjamemo? Vdovec je roman o »notranjem boju« moškega, spoznati, kaj je ljubezen. Beg v Avstralijo je soočenje z bolečino in samoto.
Kaj bosta z Luno počela v Avstraliji? Carmen je umrla pred pol leta za rakom. Niti smrt ji ne more zbrisati veselja z obraza. Ob smrti se mu je zdela strašljiva, mrzla in toga. Na pokopališču je dobila svoje mesto: c3 v odseku 19-2. Carmen je bila prepričana, da mora človek v življenju, če nekaj zares želi, to tudi storiti. Pogrešal jo bo, življenje pa gre naprej. Mnogim, ki so izgubili najdražje, koristi, če se čim hitreje vključijo ponovno v vsakdanje življenje. Nedelja zvečer je že rezervirana za Roos. Prvič po nekaj letih je ves čas samo njegov. Carmen je bila ženska, ki je sama obredla svet. Močno mu grejo na živce vse babnice, ki mu dajejo nasvete o Lunini vzgoji. Središče vsega je vendar on, vdovec. Vdostvo deluje na ženske kot magnet, nihče mu ničesar ne odreče. Takorekoč je veseli vdovec. Bežne ljubezni, seks za eno noč, to je njegov življenjski slog. Luno je odpeljal k teti in se počutil kot izdajalec. Njegova žena je mrtva in s seksom in mamili je ne bo priklical nazaj. Z Luno bosta obiskala kraje, ki jih je imela Carmen rada, tako bo tudi ona z njima. Z Roos niso srečna družinica in nikoli ne bodo postali. Avtodom daje svobodo in mir, časa imata z Luno na pretek. V prospektih je vse lepše kot v resnici. Spomin na svojo ženo je vseskozi spominski pogled na objekt seksualnega zadovoljevanja. Njegova hči potrebuje mamo, da bi lahko na njo prevalil vsakdanje skrbi Luninega odraščanja, ona pa »gnije« pod zemljo, medtem ko tekata po neznanih ulicah Avstralije. Njuna pesem Troggsov zveni kot solzavo, ceneno besedilo. Ne čuti več potrebe po drugih ljudeh, življenje v Amsterdamu se nadaljuje. Ni bilo časa, še manj prostora za kesanje. Ali kot mu napiše Roos, da si želi dolgotrajno ljubezen, hkrati pa je njegovo »življenje ena sama neprekinjena veriga novosti, veriga začetnih faz.« Smrt žene in vdovstvo sta izgovor za duhovno šibek, precenjen in površno napisan roman.
Vladimir Kajzovar
Tomo Džankič
»Ukvarjati se s športom, to je največja sreča!«
Stran 12
Rokomet
Konec dober, vse dobro
Stran 12
Tenis
Nina blestela med vrstnicami
Stran 13
Karate
Prvi državni naslov za Karate-do klub Ptuj
Strani 13
Nogomet
Hajdina v finalu boljša od gostiteljev
Stran 15
MNZ Ptuj
Brez sprememb na čelu MNZ Ptuj
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Aluminij 7:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Kronaveter (17), 2:0 Kronaveter (27), 3:0 Zilič (31), 4:0 Zilič (58), 5:0 Čeh (68), 6:0 Kronaveter (75), 7:0 Drevenšek (86)
Labod Drava: Jozič, Drevenšek, Kelenc, Žilič, Andelkovič, Čeh (od 71. Roškar), Ogu John, Semler (od 61. Kurež), Zilič (od 77. Pečnik), Kronaveter, Da Silva. Trener: Adnan Zildžovič
Aluminij: Lipovac, Jovič (od 52. Rotman), Topolovec, Mandič, Krajcer, Lenart, Dugolin, A. Medved, Šimenko, Letonja (od 66. Morsi), Djokič (od 80. R. Medved). Trener: Bojan Špehonja
Rumeni kartoni: Lipovac (21), Mandič (42), Dugolin (50), Dugolin (54), Kurež (83) Rdeča kartona: Krajcer (16), Dugolin (54) - oba Aluminij.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava) se s soigralci veseli prvega doseženega zadetka na tekmi; v nadaljevanju je dosegel še dva.
Nogomet
Zadnja tekma
Nedeljska tekma na ptujskem Mestnem stadionu je bila zadnja v letošnji sezoni, obenem pa se lahko vprašamo, za katere igralce je bila zadnja v dresu Laboda Drave in Aluminija.
Bolj ali manj glasno se namreč govori, da bodo Ptuj v kratkem zapustili igralci, za katere smo že pred prejšnjimi sezonami ugibali, v katere klube se bodo podali v nadaljevanju kariere. Najbolj zanimivi v tem oziru naj bi bili Rok Kronaveter, Joao Gabriel da Silva in Ogu John. Prvi je na najboljši možni način, s tremi doseženimi zadetki, kronal zadnjo tekmo z Aluminijem, v kateri je spet opozoril na svoj nogometni talent. Čas pa je seveda za nadaljnji korak, saj bo sicer ostal večni talent, od česar ima malo Drava in igralec sam. Na srečo je sezono končal brez poškodbe, zaradi česar so njegove možnosti za prestop precej večje kot v prejšnjih primerih. Za Da Silvo, ki je na Ptuju igral le nekaj mesecev, kažejo resno zanimanje Mariborčani. Mladi Brazilec je hiter, ima dober občutek za igro in odlično preigrava: vse to so močni aduti, na katere je posebej močno opozoril na obeh zadnjih tekmah s Kidričani. Ogu John, za katerega je Robert Furjan že pred tremi leti dejal, da bi mu morali v interesu slovenskega nogometa ponuditi slovensko državljanstvo, je prav tako zanimiv igralec. V teh letih na Ptuju je precej dozorel v osebnem in igralskem smislu, popolnoma se je privadil na igranje v Evropi in vedno bolj opozarja nase, čeprav je pred njim še trdo delo.
Nikakor ne smemo prezreti ekipe Aluminija, v kateri mrgoli zanimivih igralcev: Andrej Dugolin, Martin Milec, Jan Šimenko, Vladimir Mandič (posojen igralec Drave) in Branimič Djokič. Nogometna tržnica je že odprta ... (JM)
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi nedeljskih nalivov je bilo igrišče precej razmočeno, sama tekma pa je potekala v sončnem vremenu.
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek/napredovanje v 1. SNL
Odločitev je padla ze v 16. minuti: Drava še naprej prvoligaš
Letošnjo sezono v 1. in 2. SNL so v nedeljo z drugo kvalifikacijsko tekmo za obstanek oz. napredovanje zaprli nogometaši Laboda Drave in Aluminija. Tekma sezone, kot sta jo napovedovali obe ekipi, je na Mestni stadion na Ptuju privabila več kot 2500 gledalcev, ki so spremljali tekmo na težkem in razmočenem igrišču. Gostje iz Kidričevega tokrat niso mogli računati na Mileca, Crnčiča in Grbca, s pomočjo protibolečinskih injekcij pa so igrali Rotman, Djokič ter Dugolin; domačini so igrali brez Grižoniča, ki je skočil v zakonski stan.
Gostje so v začetnih minutah presenetili z visokim pokrivanjem na polovici Drave, domačini pa se zaradi tega niso zmedli, ampak so igrali s kratkimi podajami. Zaradi tega smo gledali dinamično tekmo, v kateri so imeli oboji na voljo kar nekaj prostih strelov; poskušali so Drevenšek, Letonja in Topolovec. Prvo pravo priložnost za zadetek so imeli domačini v 5. minuti, ko je Da Silva lepo podal do Ziliča, temu pa je Mandič strel blokiral. 16. minuta pa je že nakazala končno odločitev na tej tekmi: takrat je Zilič dobil uporabno žogo na robu kazenskega prostora, ki si jo je podal proti golu, po mnenju sodnika Periča pa ga je takrat nepravilno oviral Krajcer (po pregledu počasnih posnetkov je to bilo tudi potrjeno), zato je slednjemu pokazal rdeči karton. Iz prostega strela v nadaljevanju te akcije je Kronaveter zadel zgornji desni kot gola, ki ga je branil Lipovac - 1:0. Z rezultatsko in številčno prednostjo so domačini prevladali na igrišču, plod takšne igre pa je bila enajstmetrovka v 21. minuti. Spet je bil v glavni vlogi Zilič, ki je žogo potisnil mimo Lipovca, ta pa je storil prekršek nad njim. Sodnik Perič je bil še drugič neusmiljen do gostov in je pokazal na najstrožjo kazen. Kapetan Aleš Čeh je strel izvedel preveč ležerno, zato je Lipovac žogo uspel zadržati. Kljub psihološki prednosti številčno oslabljeni gostje niso mogli resneje ogroziti gola, ki ga je branil Jozič, saj Ptujčani tokrat niso ponovili napake iz prve tekme in so še naprej igrali zelo zanesljivo. V 27. minuti pa je Rok Kronaveter uspel zadeti še drugič: odbito žogo
Foto: Črtomir Goznik
Trenutek v 16. minuti, ki je tekmo obrnil v enostransko ulico: po tem prekršku nad Seadom Ziličem (modri dres, Labod Drava) je bil izključen Marko Krajcer (Aluminij).
je močno poslal proti vratom, Lipovac pa jo je uspel le še preusmeriti v zgornji kot - 2:0. Štiri minute kasneje je tokrat zelo razpoloženi Kronaveter lepo preigraval na levi strani, nato pa žogo podal v sredino, kjer jo je Zilič brez oklevanja poslal v mrežo - 3:0. Domačini so tako po pol ure igre že držali v rokah prvoligaško vstopnico za naslednjo sezono, Kidriča-nom pa se je udejanjil najslabši možni scenarij.
Ta se je nadaljeval tudi v drugem polčasu, saj je bil zaradi dveh nepotrebnih prekrškov na sredini igrišča v razmaku nekaj minut izključen Andrej Dugolin. Za nameček so gostje v obrambi v 58. minuti storili veliko napako, ki jo je spretno kaznoval Sead Zilič in dosegel svoj drugi zadetek na tekmi -4:0. Tudi na peti zadetek v mreži Kidričanov ni bilo potrebno čakati dolgo, saj je po podaji Kelenca s strani Čeh z glavo žogo zabil v mrežo - 5:0. Domači trener je v nadaljevanju ponudil priložnost domačim mladincem Kurežu (17 let), Roškarju (16) in Pečniku (18), še enkrat pa je v 75. minuti zadel Rok Kronaveter - 6:0. Piko na i visoki zmagi Drave je po lepi kombinaciji postavil Marko Drevenšek z golom v 85.
minuti.
Obstanek v 1. SNL so si tako znova zagotovili prvoligaši, kar se je zgodilo v vseh dosedanjih kvalifikacijskih obračunih. Dravi je to uspelo drugič zapored, zagotovo pa se želijo kvalifikacijam izogniti v prihodnji sezoni. S kakšno ekipo bodo Ptujča-
ni startali v jesenski del 1. SNL in Kidričani v 2. SNL, pa je že naslednje vprašanje, na katerega bomo odgovor po obrokih dobivali v naslednjih tednih. Za nekatere igralce pa je to bila zagotovo zadnja tekma v dresu Laboda Drave in Aluminija.
Jože Mohorič
»O tekmecu lahko povem vse najbojše«
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Nogometašem Drave čestitam za zmago, ki je po prikazanem povsem zaslužena. Med tednom smo imeli veliko težav s poškodbami in odsotnimi igralci (Milec, Crnčič), tako da smo šli v to tekmo zelo oslabljeni. Na koncu lahko samo rečem, da sedem zadetkov nisem prejel še na nobeni tekmi v življenju, ki sem jo vodil. Kljub temu porazu moram pohvaliti moje igralce za prikazano čez vso sezono: gre za mlade in zelo perspektivne igralce, od katerih lahko ob zavzetem delu pričakujemo še boljše nastope."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "O samem rezultatu ne bi govoril, zame je bolj pomembno to, da sem izpolnil tisto, kar je od mene pričakoval upravni odbor - to je obstanek v ligi. O tekmecu lahko povem vse najboljše, saj imajo zelo perspektivno ekipo, za katero si želim, da ji nekoč uspe uvrstitev v 1. SNL."
Rok Kronaveter, najboljši igralec srečanja: "Na srečanje smo bili dobro pripravljeni in smo ga zbrano odigrali do konca. Po rdečem kartonu Krajcarja so bile njihove možnosti le še minimalne, zato smo zasluženo obstali med prvoligaši."
Branimir Djokič, Aluminij: "Prišli smo po točko, saj smo vedeli, kaj smo sposobni. Začeli smo dobro, nato pa nas je izključitev našega ka-petana potisnila za dva koraka nazaj. Tudi z njim bi bilo težko, zato Ptuj-čanom čestitam za obstanek."
Matej Lenart, Aluminij: "Drava je že v startu kvalitetnejša ekipa, so prvoligaš, ki več trenira. Nam so se po izključitvi podrli vsi načrti, brez enega igralca se nikakor nismo znašli. Katastrofalen je samo rezultat, sicer ta poraz ni preveč tragičen."
Namizni tenis • Tomo Džankič, NTK Ptuj
»Ukvarjati se s športom, to je največja sreča!«
Zanimivosti iz ust Toma Džankiča
„Jugoslavija je bila v tistem času, okoli leta 1975, velesila v namiznem tenisu, ob bok Švedski, ki je bila svetovna velesila številka 1. Takrat o kitajskem namiznem tenisu nismo mogli še niti govoriti, oni so se učili od nas. Sedaj je to seveda popolnoma drugače."
„Spomnim pa se reprezentančne tekme Slovenija - Nizozemska na Ptuju - šlo je za obračun superlige, na kateri se je zbralo 300 gledalcev. To se žal na Ptuju ni ponovilo nikoli več."
„Najbolj veseli dogodek? Meni je vse, kaj se vrti okrog namiznega tenisa veselo. Lani je upravni odbor npr. že sklenil, da razpustimo klub, igralci pa so dobili proste roke pri izbiri novih klubov. Na koncu smo s pomočjo g. Šegule in g. Tomažiča zbrali sredstva za nadaljnje delo, sam pa sem igralce tik pred podpisom pogodb prepričeval, da se vrnejo na Ptuj. To je bila velika zmaga!"
„V klubu je sedaj preko 70 igralcev, imamo pa tudi veterane, ki so posebej zagnani. Tudi ti bodo nastopili v soboto. To so igralci z velikim srcem, ki jih je veselje gledati. Kaj ti pomaga klub, v katerem sta re-prezentanta Slovaške in Madžarske, najboljši slovenski igralec in en igralec, vzgojen v drugem klubu? Lahko si državni prvak, a to ni pravi občutek. Če bi dali meni toliko denarja, bi bil brez težav zaporedni državni ekipni prvak!"
„Sreča? Ukvarjati se s športom, to je največja sreča! Gledati vrvež mladih na treningih, to me vedno znova navdaja z optimizmom."
Sobota bo na Ptuju v znamenju namiznega tenisa, saj domači klub NTK Ptuj, prej Petovio, praznuje 35-letnico delovanja. Zgodovina kluba je dolga in bogata, saj je njihov ženski del igral v takrat močni drugi jugoslovanski ligi. Eden izmed tistih, ki so najbolj zaslužni za razvoj namiznega tenisa na Ptuju, je danes 71-letni Tomo Džankič, ki je bil ob Stanislavu Toplaku in Marjanu Pišku (ta je bil prvi predsednik) med ustanovitelji kluba, v njem pa je aktiven še danes. V življenju je ta, po poklicu magister farmacije, preživel marsikaj, zanj pa je najbolj pomembno to, da je namizni tenis na Ptuju zopet v velikem vzponu.
Tomo Džankič se je kot sin finančnika rodil v Dalmaciji, od koder se je preselil v Vojvodino, v mestece Dardo, ki leži med Dravo in Donavo. Po prihodu na farmacevtsko fakulteto v Zagreb je spoznal svojo ženo in se preselil na Ptuj, kjer se je zaposlil v Lekarni. Ko so nekateri ljudje na Ptuju zvedeli, da je med drugim tudi na-miznoteniški igralec in trener, so ga povabili k sodelovanju pri ustanovitvi kluba.
Ali se spomnite prve ekipe in kje ste pričeli tekmovanje?
"To je zagotovo ostalo v moji glavi in začetkov v OŠ Mladika se dobro spomnim. Pričeli smo igrati v tretji ligi in ob meni so nastopili še Stanislav Toplak in Ivo Sklizovič. Prvo srečanje smo igrali v Rogaški Slatini in ga izgubili 2:5, dva dvoboja pa je dobil Ivo. Polagoma smo vzgojili svoj igralski kader in se
Za rokometaši Moškanjcev-Gorišnice je stresna sezona. Najprej so se krčevito borili za obstanek v 1. B slovenski moški rokometni ligi in se rešili praktično v zadnjem krogu, kjer so z zmago osvojili predzadnje mesto. Le-to je vodilo v dodatno kvalifikacijsko tekmo
leta 1982 uvrstili v prvo slovensko ligo. Takrat so igrali Jernej Šomen, Evgen Vedlin in Ivo Sklizovič."
Pomembno vlogo v slovenskem namiznem tenisu so odigrala tudi dekleta.
"Leta 1977 smo pričeli tudi z žensko ekipo, ki so jo sestavljale Urška Majnik, Darja Lukman, Svetlana Udovič in Sanja Džan-kič. Zanimanje je bilo veliko, mi pa smo dobro delali in se leta 1984 uvrstili v prvo slovensko, takrat republiško ligo.
za obstanek. Nasprotnik je bila ptujska Drava, ki se je zelo želela uvrstiti v drugi slovenski moški rokometni razred. Ro-kometaši iz Gorišnice so bili uspešnejši in so z zmago v mariborski športni dvorani Tabor potrdili obstanek.
O minuli sezoni smo za mne-
Nato pa smo dve leti igrali celo v drugi vzhodni jugoslovanski ligi, ki je bila zelo močna."
Pred letom 2005 ste bili klub, ki je imel tako moško kakor žensko ekipo v 1. SNTL, nato pa ste leta 2005 z dekleti izstopili iz lige.
"Res je, v to smo bili prisiljeni, saj nam je primanjkovalo finančnih sredstev. Mlade in perspektivne igralke so nato igrale za druge klube, lani pa smo spet šli z dekleti v tekmovanje in se ekspresno uvrstili v prvo
nje poprosili predsednika RK Gorišnica-Moškanjci Ivana Kelenca, ki nam je dejal: "Glede na vse pripetljaje na začetku prvenstva se je vse dobro izteklo. Najpomembneje je, da smo si izborili obstanek in tako še naprej ostajamo v 1. B slovenski moški rokometni ligi
slovensko namiznoteniško ligo. Vesna Rojko, Ivana Zera, Vesna Terbuc in Tina Matjašič so gladko in premočno osvojile prvo mesto v 2. ligi. Mnenja sem, da bomo tudi v prvi ligi uvrščeni okrog sredine prvenstvene razpredelnice."
Tudi moški del ekipe je v zadnjih dveh letih uspešen, saj se uvršča takoj za tako imenovano 'veliko četverico', ob tem pa boste v prihajajoči sezoni imeli še fante v drugi ligi (kot prvaki 3. SNTL).
"Dobro delo je obrodilo sadove, saj smo iz tega prišli do večjega števila igralcev, ki so uspešni tako na ligaških tekmah kakor tudi na raznih turnirjih. Imamo praktično same domače igralce, vzgojene v našem klubu, razen Bojana Pa-viča, ki pa je že tako dolgo pri nas, da je že naš in ne igralec, ki prihaja od drugod. Mladi fantje pa se bodo preizkušali v drugi ligi in to bo priložnost, da se izkažejo. Imamo toliko igralskega potenciala, da bi lahko imeli še ekipo v tretji ligi."
Nikoli niste bili predsednik kluba, ampak ste vedno delali v stroki.
"Delati sem pričel kot igralec in trener in vedno sem ostal v stroki kot strokovni vodja. V klubu imamo še dva trenerja z licencami, in sicer Damjana Samoljenka in Urško Rojko ter pomočnika Urbana Ovčarja in Draga Klepa. Delo dobro teče in rezultati so tu."
Sobota bo v znamenju namiznega tenisa na Ptuju. Kako gledate na vse to?
"Seveda se veselim tega dneva in srečanja z nekaterimi, s katerimi se sicer manj vidimo.
kot klub z najdaljšim stažem."
Sezona se je končala in misli se že usmerjajo naprej, saj bo potrebno v klubu marsikaj postoriti, da se ne ponovi letošnja stresna sezona. "Potrebno bo narediti korekcije v igralskem kadru. Trener Vlado Hebar ostaja v klubu, prevzel bo tudi mesto glavnega moža naše trenerske stroke. Ravno sedaj delamo urnike trenažnega procesa," je nadaljeval predsednik rokometnega kluba Moškanjci-Gorišnica.
V tem rokometnem klubu imajo veliko mladih rokometa-šev; tako ob članski ekipi skrbijo za lasten kader v mlajših selekcijah. "V naslednji sezoni bomo skupaj z Ormožani imeli mladinsko ekipo v 1. in 2. mladinski ligi. Ob tem imamo še starejše dečke A in B, mlajše dečke A in B, začeli bomo tudi z mini rokometom. Pričeli bomo tudi z delom na OŠ Dornava, obudili pa bomo tudi delo na OŠ Cirkulane. Dela nam ne bo zmanjkalo," je pogovor zaključil predsednik RK Moškanjci-Gorišnica Ivan Kelenc.
Obseg dela je velik in za nemoteno delo skrbi devetčlanski upravni odbor, kjer so dela razdeljena. Zagotovo se bodo vsi potrudili, da bodo njihovi rokometaši imeli dobre pogoje za delo in zato z optimizmom pričakujejo začetek nove tekmovalne sezone.
Danilo Klajnšek
Prvi del bomo imeli v gimnazijski telovadnici, drugi del pa v mehiški restavraciji Poncho, kjer bomo podelili priznanja, zahvale, ob tem pa obujali spomine na pretekla uspešna leta. To bo za nas v namiznem tenisu posebej svečan dan."
Tomo Džankič je prava športna legenda, ki je ogromno naredil za ta ptujski šport. Ne želi se
izpostavljati in vedno bi več rad povedal o drugih kot o sebi. Je pa družina Džankič prava na-miznoteniška, saj sta njegova otroka, Igor in Sanja, igrala namizni tenis, vnuk pa je ravno tako v klubu. Ob tem, da ga imajo mladi v ptujskem klubu za božička namiznega tenisa, pa se samo sladko nasmehne.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so si z zmagama v zadnjih dveh tekmah sezone zagotovili obstanek v 1. B slovenski rokometni ligi.
Namizni tenis • DP U-21
Vesna Rojko državna podprvakinja
V nedeljo je v Ljutomeru potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu in sicer za člane in članice do 21. leta starosti v posamični konkurenci in igri dvojic.
Udeležilo se ga je pet igralcev NTK Ptuj. Najuspešnejša je bila Vesna Rojko, ki se je uvrstila v finale. V finalu je proti Manci Fajmut (Fužinar) vodila že 3:2, nakar je prva nosilka obrnila rezultat sebi v prid in zmagala 4:3. V polfinalu je Vesna premagala Melito Verhnjak (Muta) 4:0. Ivana Zera se je po prvem mestu v skupini uvrstila v četr-tfinale, kjer je izgubila s Katjo Šapek (Fužinar) 3:4. V dvojicah sta se Vesna in Ivana uvrstili na 3. do 4. mesto. V polfinalu sta ju premagali kasnejši zmagovalki Katja Šapek (Fužinar) in Anja Garmut (Muta) 2:3. Drugi sta bili Manca Fajmut in Melita Verhnjak.
Med člani je bil od Ptujčanov
najuspešnejši Luka Krušič, ki se je z drugim mestom v skupini uvrstil v finalni del. Takoj v prvem krogu finala mu je žreb prinesel 2. nosilca Dominika Škrabana (Kema), ki ga je premagal 4:0. Alen Ber in Domen Ovčar se nista uvrstila v finalni del. V dvojicah sta bila od dvojice Ber/Ovčar boljša Domen Peperko in Nenad Stankovič (Kajuh), od dvojice Luka Krušič/Boštjan Kraser (Ptuj, Muta) je bila boljša dvojica Gorazd Horvat/Tomaž Pel-car (Kema). Med Člani je zmagal Jan Žibrat (Sobota) pred Tomažem Roudijem (Sobota). Tretje mesto sta si delila Ervin Grdan (Merkur) in Jaka Golav-šek (Olimpija). V dvojicah sta zmagala Jan Žibrat in Tomaž Roudi (Sobota) pred dvojico Dominik Škraban (Kema)/Slo-dej Matic (Muta).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (NTK Ptuj)
Rokomet • RK Moskanjci-Gorisnica
Konec dober, vse dobro!
Kolesarstvo • Dirka v Avstriji
Matej Marin najboljši Slovenec
V nedeljo je v avstrijskem Volkermarktu potekala četrta kolesarska dirka za pokal Tchi-bo. Med 138 tekmovalci iz 23 moštev na startni črti so bili tudi slovenski kolesarji Save, Radenske KD Finančne točke, Dela Motomat revije in Perutnine Ptuj. Do popolne slovenske zasedbe je manjkala zgolj Adria Mobil.
Po sedmih krogih in skupno prevoženih 170 kilometrih je bil najhitrej ši domačin, Michael Pichler (ARBO), drugo mesto je osvojil Nemec Bjorn Thurau (Elk Haus), tretje pa klubski kolega zmagovalca Čeh Jan Barta. Od Slovencev se je najvišje uvrstil perutninar Matej Marin, ki je osvojil peto mesto. Za njim sta se zvrstila predstavnika slovenskih klubov, Klemen Sti-mulak (Radenska KD Finančna točka) in Avstrijec Werner Faltheiner (Sava). Od Ptujčanov se je na 44. mesto uvrstil Andrej Omulec, Mitja Mahorič je osvojil 57., Tomaž Bauman pa 91. mesto. Niko Vogrinec in Alen Tement sta bila v družbi 24 tekmovalcev, ki jim ni uspelo prikolesariti do cilja.
Na razgibani progi z zahtevnim ciljnim vzponom se je že v uvodnih kilometrih skupina petnajstih kolesarjev odcepila od glavnine. Njihova najvišja prednost je znašala sedem minut, zmagovalcu pa je do cilja uspelo ohraniti štiri minute naskoka. V zadnjih kilometrih sta se za zmago borila le še Pichler in Thurau, slavje pa je ob koncu pripadlo Avstrijcu. Marin je za Pichlerjem zaostal minuto in 56 sekund.
Naslednja peta dirka za avstrijski pokal »12. Internationale Raiffeisen Grand Prix Judendorf-Straßengel« bo na sporedu čez štirinajst dni. Ptuj-čani so na njej slavili dvakrat, lani Matej Stare, pred tremi leti Mitja Mahorič. Obeh letos ni več v dresu perutninarjev. Njun kot tudi slovenski sloves bosta tokrat poskušala obraniti zgolj Omulec in Marin kot edina preostala predstavnika »zlate generacije« perutninskih kolesarjev. Vsa ostala slovenska moštva bodo ta čas nastopala na dirki po Sloveniji.
UG
Karate • Mladinsko DP
Za karate-do klub iz Ptuja prvi naslov
V nedeljo, 31. 5. 2009, je v Žalcu potekalo mladinsko državno prvenstvo v karateju, kjer se je zbralo nekaj manj kot 500 tekmovalcev iz 53 slovenskih klubov. Za Karate-do klub so tekmovali Oscar in Krištof Križanec, Rok Žganjar, Špela Horvat in Ela Valenko. Dosegli so izjemen uspeh.
Rok Žganjar, ki je tekmoval v borbah v kategoriji kadeti -52 kg, in Špela Horvat, ki je tekmovala v kategoriji ml. članic +60 kg, sta se zelo dobro borila do finala, kjer pa sta oba izgubila in tako postala slovenska podprvaka. Izjemen
dosežek pa je uspel mladi Eli Valenko, ki je v kategoriji najmlajših v katah prepričljivo premagala vse nasprotnice in tako osvojila naslov državne prvakinje. Ela je karate začela trenirati pred dvema letoma in že v tem kratkem času dosegla številne zmage in visoke uvrstitve tudi na mednarodnih tekmah. Zagotovo je naslov državne prvakinje njen največji uspeh, prav tako pa je to največji uspeh Karate-do kluba Ptuj, saj je to prvi državni naslov v katah v 13-letni zgodovini kluba.
jk
Ela Valenko (Karate-do klub Ptuj)
Tenis m Turnir U-12 v Kopru
Nina blestela med »svojimi
«
Na ŠRC Bonifiki v Kopru je potekal 2. Junior Koper Open U-12, turnir v spomin obalnemu teniškemu delavcu in sodniku Ivanu Krivcu. Nastopilo je preko 180 igralcev in igralk iz devetih držav, ki so se merili v petih kategorijah (dečki in deklice posamezno in v parih ter mešani pari). Na turnirju sta nastopila dva člana TK Terme Ptuj Nina Potočnik in Sven Lah.
Nina je skoraj vse nastope v tej sezoni opravila v konkurenci U-14, kjer se meri s fizično precej močnejšimi tekmicami, tokrat pa se je za spremembo udeležila turnirja v "svoji" kategoriji U-12. Trener Zoran Krajnc je pojasnil: "Nina z igranjem z močnejšimi tekmicami res hitreje napreduje v svoji igri, vendar ne pride toliko do izraza njena napadalna igra. Na voljo ima izredno malo možnosti, da popravi napake v igri, saj jih močnejše tekmice po pravilu takoj kaznujejo. To pa za njeno samozavest ni najbolje, zato smo se odločila za serijo nastopov na močnih turnirjih U-12. Tukaj se lahko iz kočljivih situacij večkrat izvleče brez izgubljene točke, saj ima več možnosti za popravni izpit. Že v Kopru smo videli, da je res tako."
Nina je v Kopru rezultat-sko naravnost blestela, saj je
Matthis Tetart Chague (Francija) in Nina Potočnik (Slovenija, TK Terme Ptuj) sta postala zmagovalca med posamezniki na močnem turnirju U-12 v Kopru.
zmagala na vseh šestih posamičnih dvobojih brez izgubljenega seta (nastopilo je 64 posameznic). Naša najboljša igralka na lestvici TZS do 12 let je do finala premagala tri Nemke (Winterjevo, Gleix-nerjevo in Reghrjevo), Slovenko Beganovičevo in Madžarko Bondarjevo. Še največ dela je imela v finalu proti odlični
Madžarki Rebeki Stolmar, a kljub temu je izgubila le tri igre (6:1, 6:2).
Potočnikova je bila uspešna tudi v dvojicah, saj je skupaj s soigralko Saro Mitrakovič prav tako slavila zmago. Med 24 pari sta imeli težave le v polfinalu proti Nemkama Regerjevi in Pieschevi (6:4, 4:6, 10:7), v finalu pa sta presenetljivo ugnali
še madžarsko dvojico Bondar/ Stolmar 6:3, 6:1.
Za končno oceno odlično sta Nina Potočnik in Sven Lah poskrbela še z nastopom med mešanimi dvojicami, kjer sta se uvrstila v polfinale spodnje tabele žreba, klonila pa sta proti kasnejšima finalistoma iz Madžarske.
JM
Kolesarstvo m Aldo Ino Ilešič
Ilešič številka ena, dva in tri
Ptujski kolesar Aldo Ino Ilešič, ki letos nastopa za ameriško moštvo Type 1, je v zadnjem času nanizal nekaj odličnih uvrstitev. Na kriterijih, sprinterskih dirkah po ameriških mestih, je trikrat stopil na oder za zmagovalce. Na dirki »Ricola Twilight Crit« v New Jerseyu je bila zanj rezervirana celo najvišja stopnička. Morda mu je dodatno moč v noge dalo domotožje, »okus« po Evropi. Glavni pokrovitelj dirke je bil namreč švicarski proizvajalec bombonov Ricola. »Američani pa imajo domišljijo. Vse je bilo v stilu švicarskih bombonov, celo tradicionalna švicarska godba z rogovi nas je presenetila pred startom,« je po pošti sporočil Ilešič. A časa za navdušenje nad ambientom ni bilo na pretek. Proga je zahtevala zelo skoncentrirano in natančno vožnjo, saj je bilo v štiridesetih krogih po 1,4 kilometra (skupno 56 km) potrebno prevoziti kar 320 ovinkov. Ilešič se je lahko zahvalil svojemu moštvu, ki mu je ujelo vse ubežnike, zadnjega še tik pred začetkom zadnjega kroga. V samem zaključku sta ga v odlični položaj pripeljala Matt Wilson, dvakratni udeleženec Toura, in še en odlični sprinter Ken Hanson. V zadnjih petstotih metrih so mu konkurenti lahko le sledili in ga občudovali, ko je zmagoslavno dvignil roke. »Dirka je bila zelo dinamična in nepredvidljiva. Ves čas sem razmišljal le o tem, kako bom čim bolje odpeljal ovinke, vmes pa sem pospeševal na polno. Včasih je šlo zelo na tesno, saj sem nekajkrat le za las obšel poštne nabiralnike, ki so stali ob pro-
gi. Celotna ekipa je delovala odlično, sam sem le dodal piko na i,« se je tretje zmage v sezoni veselil Aldo Ino Ilešič.
Moštvo Type 1 je bilo organizator dirke »Lantus Tour of So-merville«, najstarejšega kriterija v Združenih državah Amerike. Tekmovanje je potekalo 25. maja, na »dan spomina«, ko se Američani spomnijo milijonov mrtvih rojakov v več kot tridesetih vojnah po vsem svetu. Ile-šič kot prvi sprinter domačega
moštva tudi tokrat ni razočaral številnega občinstva. V sprintu glavnine je po prevoženih 80 kilometrih (37 krogov) osvojil tretje mesto. Prehitela sta ga zgolj Lucas Sebastian Hae-do (Colavita) in Jake Keough (Kelly Benefit). »Dirka je bila izjemno hitra, nisem pričakoval, da bo v cilj »letelo« kar 73 kilometrov na uro. Zmago smo izgubili v zadnjem kilometru, ko je mimo našega vlaka kot letalo priletelo moštvo Colavite.
Ptujčan Aldo Ino Ilešič je na zadnjih kriterijskih dirkah v ZDA trikrat stal na stopničkah za zmagovalce.
Nekako se mi je uspelo postaviti tik za kasnejšega zmagovalca Haeda, medtem ko so se ostali razgubili po skupini. Sprintati sem pričel malo prehitro, tako da sta me tik pred ciljem prehitela dva kolesarja, a vseeno je to odličen rezultat. To je namreč kriterij, ki ga vsi poznajo in cenijo, saj šteje za pokal NRC,« je povedal Ilešič.
Da kriterijske dirke Ptujčanu zelo ustrezajo in da je pozno spomladi odlično pripravljen, je dokazal tudi na dirki »Kelly Cup« v Baltimoru. Osvojil je drugo mesto, pa čeprav je bil zrel celo za zmago. Prvega mesta ga je stala vožnja po travi, ko je celo moštvo v zadnjem ovinku pred ciljem zapeljalo s ceste. Ilešič se je sicer hitro vrnil, vendar izgubil veliko mest, pričel sprintati iz ozadja, da je imel zelo hitre noge, pa je dokazal na ciljni črti, ko je bil pred njim le še zmagovalec Kirk O'Bee (Bissell Pro Cycling). »Na črti mi je malo zmanjkalo, da bi ujel še zmagovalca, ki je svoj sprint pričel iz druge pozicije. Brez dvoma sem bil danes najhitrejši v zadnjih metrih, vendar sem pač startal preveč v ozadju. Drugo mesto je vsekakor velik uspeh in dobra popotnica za naslednje dirke,« je rezultat ocenil Ilešič.
Manj zadovoljen je bil lahko po krožni dirki okrog ameriške obrambne baze - Pentagona, prejšnji konec tedna. V dveh dneh je obakrat odstopil, kljub temu pa imel razloge za veselje. Klubski kolega Kenneth Hanson je v soboto osvojil drugo mesto, Shawn Milne pa je dan kasneje zmagal.
Nogomet • Štajerska liga, MNZ Ptuj
Zrečani prvaki, Bukovčani obstali v ligi
Štajerska liga
Končalo se je tudi tekmovanje v Štajerski ligi, kjer se je na odločitev o prvaku moralo počakati do zadnjega kroga. Zrečani so z visoko zmago v Ormožu zadržali prvo mesto, ki jim pomeni vrnitev v 3. SNL - vzhod, kjer so dolga leta že igrali. Pesničani so samo remizirali v Bukovcih in osvojili drugo mesto, verjetno pa v letošnji sezoni niti niso imeli velikih ambicij za napredovanje. Nogometaši iz Pod-vincev so premagali Šoštanj in se z zmago poslovili od svojih zvestih privržencev, kar je uspelo tudi nogometašem Gerečje vasi, za kar so se morali slednji zelo potruditi (zmagoviti zadetek so dosegli šest minut pred koncem sreča nja). Ponovno so se »izkazali« nogometaši Jarenine Šentilj, ki so v Ruše pripotovali samo z osmimi nogometaši, zato ne čudi njihov visok poraz. Poleg Šentiljčanov so iz lige izpadli še Brežičani.
REZULTATI 26. KROGA: Holermu-os Ormož - Zreče 2:5 (2:2), Bukovci -Tehnotim Pesnica 1:1 (1:0), Podvin-ci - Šoštanj 2:0 (1:0), GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram 1:2 (0:2), LKW Jack Gerečja vas -Brežice 2:1 (0:1), Pohorje - Šentilj Jarenina 13:0 (5:0), Peca - AHA EMMI Bistrica 1:1 (1:1)
1.	ZREČE 25 17 4 5 62:3 55
2.	TEH. PESNICA 26 16 4 6 57:25 52
3.	POHORJE 26 16 4 6 59:35 52
4.	A. E. BISTRICA 26 12 6 8 43:35 42
5.	L. JACK G. VAS 26 11 8 7 50:30 41
6.	PARTIZAN FRAM 26 10 8 8 53:45 38
7.	GIC ROGAŠKA 26 11 4 11 48:42 37
8.	HOLER. ORMOŽ 26 10 7 9 56:53 37
9.	PECA	26 11 4 11 48:49 37
10.	PODVINCI 26 10 4 12 50:5 34
11.	ŠOŠTANJ 26 9 6 11 49:51 33
12.	BUKOVCI 26 7 8 11 48:58 29
13.	BREŽICE 26 4 5 17 35:72 17
14.	JARENINA-Š. 26 1 2 23 21:105 5
LKW JACK GEREČJA VAS -BREŽICE 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mirkac (4), 1:1 Že-leznik (68), 2:1 M. Hertiš (84) LKW JACK GEREČJA VAS: Vo-
grinec, Miha Lešnik, Medved, J. Sagadin, Miha Lešnik, Železnik, M. Hertiš, Kaisesberger, D. Hertiš (od 46. Gerečnik), Veber ( od 69. Koš-nik), Marinič (od 81. Marčič). Trener. Ivan Zajc.
PODVINCI - ŠOŠTANJ 2:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 R. Petrovič (29), 2:0 Kupčič (90)
PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, Še-bela, Brumen (od 66. Kuserbanj),
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev so v zadnjem srečanju sezone 2008/09 slavili proti ekipi Šoštanja.
Toplak, Bratec, R. Petrovič, Požegar, D. Petrovič, Petek, Belšak. Trener: Igor Vorih.
BUKOVCI - TEHNOTIM PESNICA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Korez (36), 1:1 Paradiž (63)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Kokot, Korez, Mulej, Strelec, Habrun (od 90. Petrovič), Majer (od 87. Ro-škar), Antolič, Vajda ( od 76. Jurgec), Kodrič.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ -ZREČE 2:5 (2:2)
STRELCI: 1:0 Mihalič (15), 1:1 Kavc (18) 1:2 Tirovič (23), 2:2 Dru-zovič (28), 2:3 Tirovič (60), 2:4 Alenc (84), 2:5 Hajdari (88)
HOLERMUOS ORMOŽ: Kirbiš, Prapotnik, Druzovič, Zorman, L. Mli-narič, Piberčnik, Zidarič, Mihalič, Jurčec, A. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec
RDEČA KARTONA: Zorman (64); Muharemovič (41).
IGRALEC TEKME: Drago Tirovič (Zreče).
Tekma 26. kroga v Športnem parku Mestna graba je odločala o prvaku Štajerske lige, saj so Ormožani gostili Zrečane, vodilno moštvo lige. Že pred sezono so Zreče spadale med glavne kandidate za osvojitev naslova in za napredovanje v tretje-ligaško konkurenco. Tudi želje v ta-
boru Zreč so bile uvrstitev v 3. ligo in zadani cilj po zmagi v Ormožu so nogometaši Zreč tudi izpolnili. Pot do zmage v Ormožu pa je bila precej težja kot kaže končen izid, saj so gostitelji v 2. polčasu pri rezultatu 2:2 zapravili dve izjemni priložnosti (Luka Mlinarič in Zorman). Obakrat je odlično posredoval vratar Pepel-nak. Kazen za zgrešene priložnosti je sledila v 60. minuti, ko je zadel najboljši igralec tekme Drago Tirovič (drugi strelec lige z 21 zadetki) za vodstvo Zreč s 3:2. V samem fini-šu srečanja so igrali le še gostje in mreža Kirbiša, ki je v golu zamenjal odsotnega Šnajderja, se je zatresla še dvakrat. Piko na i zasluženi zmagi sta postavila Alenc v 85. in Hajdari v 88. minuti. Glavni sodnik Alen Boro-šak iz Spodnjega Dupleka je na precej nervoznem srečanju pokazal dva rdeča kartona. Najprej je v 41. minuti pordečel Muharemovič pri gostih in nato v 64. minuti pri gostiteljih še Zorman. Ormožani so sezono končali s tremi zaporednimi porazi in po vodi so splavale sanje o 4. mestu. Varovanci Aleša Jurčeca so prvenstvo 2008/09 v Štajerski ligi končali na 8. mestu.
UK
1. liga MNZ Ptuj: Boč do naslova brez poraza
REZULTATI 22. KROGA: Videm - Apače 2:2, Gorišnica - Skorba
7:0, Rogoznica - Dornava 1:2, Haj-dina - Cirkulane 1:1, Boč - Pauman
Pragersko 5:0, Oplotnica			Središče	
4:3.				
1. BOČ	22 18	4 0	71:16	58
2. OPLOTNICA	22 15	3 4	56:29	48
3. VIDEM	22 13	6 3	62:18	45
4. APAČE	22 13	2 7	49:37	41
5. PRAGERSKO	22 11	1 10	43:46	34
6. GORIŠNICA	22 8	2 12	38:53	26
7. DORNAVA	22 8	1 13	28:51	25
8. HAJDINA	22 6	5 11	34:43	23
9. SREDIŠČE	22 7	1 14	32:44	22
10. SKORBA	22 7	1 14	31:62	22
11. ROGOZNICA	22 6	1 15	38:55	19
12. CIRKULANE	22 4	5 13	30:58	17
OPLOTNICA -		SREDIŠČE		4:3
(2:3)
STRELCI: 0:1 Prapotnik (11), 0:2 Prapotnik (15), 0:3 Prapotnik (19), 1:3 Primožič (25), 2:3 Klokočovnik (42), 3:3 Primožič (72), 4:3 Primožič (77)
ROGOZNICA - DORNAVA 1:2
(1:0)
STRELCA: 1:0 Cebek (12), 1:1 Novak (64), 1:2 Novak (85) HAJDINA - CIRKULANE 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Gajšek (40), 1:1 Milošič (62. iz 11m)
BOČ - PAUMAN PRAGERSKO 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Pinter (21), 2:0 Drosk (41), 3:0 Habjan (68), 4:0 Habjan (75), 5:0 Hajšek (88) VIDEM - APAČE 2:2 GORIŠNICA - SKORBA 7:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Šterbal (10), 2:0 Purgaj (16), 3:0 Muršič (18), 4:0 Muršič (24), 5:0 Šterbal (30), 6:0 Muršič (48), 7:0 Muršič (53)
2. liga MNZ Ptuj: Zavrč prvi z gol razliko +154
REZULTATI 22. KROGA: Hajdoše - Tržec 4:3, Slovenja vas - Podleh-nik 1:3, Zgornja Polskava - Makole 1:5, Markovci - Leskovec 7:1, Lovrenc - Grajena 2:2, Spodnja Polska-va - Zavrč 1:5.
1. ZAVRČ	22 22	0	0	170:16	66
2. MARKOVCI	22 14	2	6	60:44	44
3. SLOVENJA VAS	22 12	2	8	50:34	38
4. PODLEHNIK	22 11	4	7	45:33	37
5. MAKOLE	22 10	2	10	35:44	32
6. TRŽEC	22 10	1	11	57:54	31
7. HAJDOŠE	22 8	6	8	34:54	30
8. GRAJENA	22 8	4	10	44:59	28
9. ZG. POLSKAVA	22 7	4	11	45:54	25
10. LOVRENC-1	22 6	5	11	27:48	22
11. SP. POLSKAVA 22 5		3	14	37:76	18
12. LESKOVEC	22 2	1 19		21:106	7
SPODNJA POLSKAVA - ZAVRČ 1:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Golob (14), 0:2 I. Fridl (17), 0:3 Čeh (27), 1:3 Završki (44), 1:4 Gabrovec (53), 1:5 I. Fridl (67)
SLOVENJA VAS - PODLEHNIK
1:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Sakelšek (6), 1:1 Feguš (49), 1:2 Murko (57), 1:3 Fe-guš (66)
MARKOVCI - LESKOVEC 7:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 J. Horvat (22), 2:0 D. Horvat (26), 3:0 D. Horvat (28),
4:0 Janžekovič (41), 5:0 Janžekovič (60), 5:1 Jelen (70), 6:1 Golob (72), 7:1 Golob (75) LOVRENC - GRAJENA 2:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Belšak (9), 0:2 Bra-čič (19), 1:2 Kokol (35), 2:2 Toplak (64)
ZGORNJA POLSKAVA - MAKOLE 1:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Lipavic (7. minuta avtogol), 1:1 Jesenko (20), 1:2 To-polovec (26), 1:3 Stojnšek (56), 1:4 Lončarič (88. z 11 m), 1:5 Dolšak (89)
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Bukovcev (modri dresi) so za konec sezone na domačem igrišču remizirali z ekipo Tehnotim Pesnica.
HAJDOŠE - TRZEC 4:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Petek (34), 1:1 Skr-binšek (39), 1:2 Skrbinšek (63), 2:2 Vilčnik (75), 3:2 Koželj (82), 3:3 Sitar (90), 4:3 Drevenšek (92)
Športni napovednik
Nogomet
ZAKLJUČNA PRIREDITEV MNZ PTUJ V APAČAH
Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo skupaj z NK Apače v športnem parku v Apačah v soboto, 13. junija, pripravila zaključno prireditev ob koncu nogometne sezone 2008/2009. Ob 16.30 se bosta pomerili ekipi sodnikov MNZ Ptuj in Društva nogometnih trenerjev, ob 18.30 pa bo srečanje reprezentance 3. SNL/ŠNL proti reprezentanci nogometašev iz lig MNZ Ptuj. Ob 20. uri bo svečana podelitev nagrad, priznanj in pokalov za dosežke v tekmovalnem letu 2008/2009.
Danilo Klajnšek
MNZ Ptuj
Brez sprememb na čelu MNZ Ptuj
V četrtek, 4. junija, je bila v hotelu Roškar v Hajdošah odlično obiskana volilna skupščina Medobčinske nogometne zveze Ptuj, na kateri je 39 delegatov (skoraj 90 % udeležba) odločalo o kandidatih, ki bodo zvezo vodili v naslednjem štiriletnem mandatu 2009-2013. Za predsednika je bil ponovno izvoljen mag. Stanko Glažar (bil je edini kandidat), ki bo to vlogo opravljal že v četrtem mandatu. Novi (stari) predsednik je dobil podporo 35 delegatov, trije so bili vzdržani, delegat ŠD Rogoznica pa je skupščino po neuspešno predlagani spremembi dnevnega reda zapustil. Podpredsednika zveze sta postala Janez Janže-kovič in Fredi Kmetec.
Še največ dela so imeli delegati in volilna komisija z izvolitvijo članov izvršnega odbora MNZ Ptuj, saj je za osem prostih mest kandidiralo 21 čla-
Motokros
Peter Tadič osmi v Estoniji
Za motokrosiste ni odmora, to velja tudi za Petra Tadiča iz MTD Racing Team iz Majšperka. Minuli vikend je v estonskem mestu Turi ponovno dirkal v kategoriji EU JUNIOR MX - 2. V soboto so tekmovalci vozili kvalifikacijsko tekmo, v nedeljo pa dva finalna nastopa. Peter je v prvem osvojil deveto, v drugem pa šesto mesto, kar je bilo dovolj za končno osmo mesto na tej dirki. V skupnem seštevku Pet-
nov. Izvoljeni so bili Zvonko Bezjak, Mladen Dabanovič, Boris Grabar, Sandi Mertelj, Marjan Pongrac, Vladimir Abraham, Danilo Levačič in Milan Drevenšek. Člana IO sta še predsednik Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Jože Klinc in predsednik Društva nogometnih trenerjev Janko Strehar.
Nadzorni odbor sestavljajo Boris Perger (predsednik) in člana Janko Kolarič in Ivan Vesenjak, arbitražni svet pa Boštjan Koren, Aleksander Mlakar, Mirko Stegne, Zvon-ko Jevšovar in Mitja Lah.
Gost skupščine je bil predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan, ki je čestital novemu vodstvu in mu zaželel uspešno nadaljevanje dela v naslednjem mandatnem obdobju.
JM
er Tadič še naprej ostaja na drugem mestu.
Borut Bele tretji v Slovenj Gradcu
V Slovenj Gradcu je potekalo avstrijsko pokalno tekmovanje v moto-krosu, na katerem je v razredu Open nastopil tudi Borut Bele (AMD Tajfun, na sliki). Borut je v prvi vožnji osvojil četrto, v drugi pa tretje mesto, kar je v skupnem seštevku dveh voženj dalo zelo dobro tretje mesto.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Nogomet
Na področnem prvenstvunajboljša dekleta OŠ Grajena inučenci OŠ Poljčane
V sredo se je v organizaciji OŠ Mladika in OŠ Gorišnica odvijalo področno prvenstvo osnovnih šol v nogometu za starejše deklice in dečke (rojene leta 1996 in mlajše). Tri ekipe deklic so se v medsebojnih srečanjih pomerile na ptujski šoli. OŠ Grajena je bila v prvi tekmi boljša od OŠ Kebelj (2:0), v drugi pa z minimalno prednostjo še od OŠ Dornava (1:0) ter zasluženo osvojila prvo mesto. V obračunu za drugo mesto so bile strelsko
zelo razpoložene Kebeljčanke, ki so mrežo nasprotnic zatresle kar šestkrat, Dornavčanke pa so se s častnim zadetkom in bronasto medaljo dostojno poslovile od tekmovanja.
Pri dečkih, ki so igrali v Go-rišnici, je odsotnost OŠ Videm povzročila, da so vsa udeležena moštva prejela medalje. Domačini so se po minimalnem porazu (0:1) z OŠ iz Slovenske Bistrice morali zadovoljiti z bronom. V finalnem obračunu, kamor so neposredno napredovali učenci OŠ Poljčane, sta se srečali enakovredni moštvi. Po rednem delu sta obe dosegli po en zadetek, šele po izvajanju udarcev z bele točke (3:1) pa so si zmago zagotovili mladi nogometaši iz Poljčan.
UG
Dekleta OS Grajena so postale zmagovalke področnega prvenstva OŠ v nogometu.
Mini rokomet
Jeruzalemčkom 1998 prestižni turnir v Zasavju
V	Radečah, Hrastniku in Dol pri Hrastniku je potekal 10. tradicionalni Handball Zasavje cup 2009. Turnir velja za najmočnejšega in najštevilčnejšega v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo 65 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Ormožani so nastopili z dvema ekipama letnikov 1998 in eno ekipo letnikov 2000. Letniki 1998 so še enkrat potrdili svojo premoč v državi in v močni konkurenci po sedmih suverenih zmagah osvojili 1. mesto. Slednji so tako letos sezono v mini rokometu končali brez poraza. Osvojili so turnirje v Celju, Krškem, Poreču, Ormožu, Kopru in v Dolu pri Hrastniku.
REZULTATI, letniki 1998:
Ekipa A: predtekmova-nje: Jeruzalem Ormož - Mak-simir Pastela 1 13:5, Jeruzalem Ormož - Riko hiše Ribnica 14:9, Jeruzalem Ormož - Krško 15:5, Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje 18:12. Polfinale: Jeruzalem Ormož - Dugo selo 1 14:6, Jeruzalem Ormož - OŠ Stična 16:7. Finale: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 13:10.
V	velikem finalu je »padla« ekipa Celja Pivovarna Laško z rezultatom 13:0, zmaga Jeruza-lemčkov pa ni bila niti enkrat pod vprašajem. Pri letnikih 1998 je na Handball Zasavje cup 2009 nastopalo 31 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Za Jeruzalem Ormož, letniki 1998 in mlajši so nastopali: Rene
Rizman, Kevin Caf, Jurček Kor-pič Lesjak, Rene Plavec, Timon Grabovac, Matej Niedorfer, Nino Ulaga, Luka Voljč, Lan Voršič, Tilen Kosi, Renato Kozel, Dominik Ozmec, Nejc Zi-darič, David Lukner, Filip Luci, Martin Hebar, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Ekipa B: predtekmovanje:
Jeruzalem Ormož - Ribnica Dolenja vas 13:10, Jeruzalem Ormož - Maksimir Pastela 2 14:7, Jeruzalem Ormož - Dugo selo 2 10:7, Jeruzalem Ormož - OŠ Stična 14:15 po penalih (7:7).
Druga ekipa Jeruzalema je bila blizu uvrstitve v polfinale, vendar je po dramatičnem zaključku izgubila proti OŠ Stična po kazenskih strelih. Z igro in pristopom je druga ekipa (mešano letniki 1998 in 1999) navdušila.
REZULTATI, letniki 2000:
predtekmovanje: Jeruzalem Ormož - Radeče 6:7, Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje 2:21, Jeruzalem Ormož - Prevent Slovenj Gradec 6:2.
Letniki 2000 so nekoliko razočarali, saj so popolnoma podlegli tremi, kar pa je nova prepotrebna izkušnja. Pri letnikih 2000 je zmagala ekipa Rudarja iz Trbovelj, ki je trenutno daleč najboljša ekipa v Sloveniji pri tem letniku. Za Jeruzalem Ormož, letniki 2000, so nastopali: Žan Firšt Šeruga, Anže No-tersberg, Gašper Hebar, Niko Sovič, Matej Vranovečki, Aljoša Munda, Eli Hergula, Mineja Ko-lenko, Teo Šulek, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
KU
Nogomet • Zaključek veteranske lige MNZ Ptuj na Vidmu
Hajdina v finalu boljša od gostiteljev
Na Vidmu sta bili v petek odigrani zaključni tekmi veteranske lige MNZ Ptuj, v katerih sta se merili po dve najuspešnejši ekipi zahodne (Hajdina, Boč) in vzhodne skupine (Videm, Stojnci Korant).
Za uvod sta na igrišče stopili ekipi Boča in Stojncev, ki sta se v malem finalu merili za končno 3. mesto. Stojnčani so izkoristili začetno nezbranost ekipe Boča, ki je imela na poti na Videm manjšo prometno nesrečo, in so povedli 4:0. Igralci Boča so na koncu z dvema doseženima zadetkoma rezultat znižali na 4:2.
Tekma za naslov prvaka veteranske lige MNZ Ptuj med ekipama domačega Vidma in Hajdine je bila rezultatsko precej bolj negotova, saj se rezultat, kljub pobudi in številnim priložnostim gostov iz Hajdine, ni spremenil vse do samega zaključka srečanja. Takrat pa je na sceno stopil eden najstarejših v ekipi iz Hajdine, Nani Matjašič, in z golom dve minuti pred koncem tekme odločil zmagovalca. Slavje se je z zmagovalnim refrenom cige-cage, cige-cage, hej, hej, hej začelo že na igrišču, nato pa je še glasneje odmevalo iz slačil-nice. Veterani Hajdine so tako brez poraza zaključili sezono, v kateri so skupno zabeležili 17
Veterani NK Hajdina so sezono 2008/09 končali brez poraza.
Gostitelji zaključnih tekem, veterani NK Videm, so v finalu klonili v predzadnji minuti tekme.
Kapetan Hajdine Leopold Valh se je po prejemu pokala za najboljšo ekipo letošnje veteranske lige zahvalil gostiteljem za odlično organizacijo.
zmag in le dva remija.
Nagrade je kapetanom najboljših moštev podelil videm-ski župan Friderik Bračič, posebna priznanja pa so prejeli tudi najboljši strelci: v zahodni skupini Ibrahim Neskič (Boč) in Stanko Glažar (Hajdina) - oba sta dosegla 17 zadetkov, v vzhodni skupini pa Maksim Mohorko (Videm), ki je dosegel 21 zadetkov.
JM
NK Hajdina: Leopold Valh, Marjan Glažar, Boris Zagoršek, Silvester Kornik, Mihael Krajnc, Zvonko Rozman, Viktor Hotko, Srečko Glodež, Milan Emeršič, Stanko Glažar, Robert Vesenjak, Milan Bezjak, Boris Grabar, Sandi Vrbanec, Franc Nani Matjašič, Jože Mohorič, Janko Perko, Sandi Mertelj, Borut Šalamun, Marjan Rajh in Zdravko Flajsin-ger. Trener: Sandi Mertelj. Predstavnika ekipe: Edi Markež in Vinko Rozman.
NK Videm: Stanko Simonič, Gorazd Černila, Renato Bračič, Robert Markež, Branimir Kolednik, Ervin Ostroško, Miran Selak, Maksim Mo-horko, Marjan Zemljak, Vinko Ciglar, Robert Štrafela, Danijel Koren, Nives Ovčar, Franc Lah, Zdravko Murko, Ivan Krajnc, Andrej Gajser in Darko Jeza. Predstavnik ekipe: Andrej Kozel
Strelstvo • 5. turnir MK Interlige
Simonič mlajši z drugo zmago v sezoni neulovljiv
V soboto se je v organizaciji SD Juršinci v Rečici pri Laškem odvijal 5. turnir Interlige v streljanju z MK pištolo proste izbire. Liga se počasi približuje končnim odločitvam, kar s seboj prinaša povečano psihično obremenitev strelcev, ki sedaj nastopajo manj sproščeno kot na predhodnih turnirjih. To se nedvomno pozna tudi na rezultatih. Le-ti so bili tokrat nekoliko nižji kot na prejšnjih tekmovanjih, vendar kljub tem skupnim hendikepom ostaja konkurenca še naprej precej izenačena in na koncu vedno znova odločajo najmanjši detajli.
Prepričljivo kvaliteto največje konstantnosti, ki ga krasi že skozi celotno letošnjo sezono, je znova pokazal juršin-ski strelec Simon Simonič mlajši, ki je s 540 krogi kot
prvi dosegel drugo zmago, takoj za njim pa sta se na 2. in 3. mestu s 539 in 537 krogi uvrstila domačin Andrej Brunšek in Simon Bučan. Z majhnimi zaostanki za najboljšimi tremi so se nato od 4. do 8. mesta oziroma s 536531 krogi uvrstili še Aleksander Ciglarič, Emerik Hodžič, Franci in Rok Ivanc ter Boštjan Simonič. Ludvik Pšajd se je s 524 krogi uvrstil na 9. mesto, 17. Simon Simonič 515 krogov, 21. Mirko Mo-leh 511 krogov. V skupnem seštevku posameznikov, z upoštevanim odbitkom najslabšega točkovnega rezultata, še naprej povsem zasluženo v vodstvu ostaja Simonič mlajši, velik preboj naprej pa je uspel miklavškemu strelcu Aleksandru Ciglariču, ki je uspel prehiteti in si celo pred
zadnjim turnirjem lige pred rekorderjem Interlige Simonom Bučanom, pristreljati velikih 5 točk naskoka.
V ekipnem seštevku je prvo zmago s 1581 krogi slavila ekipa SD Grosuplje, za katero je najprijetnejše presenečenje turnirja pripravil najmlajši udeleženec Interlige Žan Tron-telj, 13. mesto s 516 krogi, in se tako vmešala v boj za skupno tretje mesto, za katero se bo potegovala z ekipnimi rekorderji iz Kopačevine in ekipo Coala iz Petišovcev. S četrtim drugim mestom so se na položaju vodilnih v skupnem seštevku obdržali aktualni državni prvaki iz Juršincev, ki bodo lahko s prednostjo velikih 5 točk tako mirno odpotovali na zadnje gostovanje in zaključek lige v Avstrijo.
Skupni seštevek posameznikov po petih turnirjih, z upoštevanim odbitkom:
1.	Simon Simonič ml., SD Juršinci,	2715	141
2.	Aleksander Ciglarič, Petišovci,	2166	132
3.	Simon Bučan, SD Kopačevina,	2689	127
4.	Rok Ivanc, SD Grosuplje,	2635	121
5.	Franci Ivanc, SD Grosuplje,	2653	119
6.	Ludvik Pšajd, SD Juršinci,	2634	115
7.	Peter Tkalec, SD Dušan Poženel,	2625	114
8.	Andrej Brunšek, SD D. Poženel,	2111	114
9.	Emerik Hodžič, DSBV Izola,	2649	113
10.	Aljaž Zorko, SD Dušan Poženel,	2628	113
11.	Boštjan Simonič, SD Kidričevo, 2129	110
12.	Andreas Auprich, Steiermark	2076	94 16. Mirko Moleh, SD Juršinci,	2562	81
Ekipni seštevek:
1.	SD JURŠINCI	48
2.	SD DUŠAN POŽENEL	43
3.	SD KOPAČEVINA	38
4.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	37
5.	SD GROSUPLJE	36
6.	STEIERMARK-KARNTEN	32
7.	DSBV IZOLA	25
8.	SK ALZAS ČAKOVEC	15
9.	SK MORIS	11
10.	SD VREMŠČICA	9
11.	KIDRIČEVO	4
Simeon Gonc
Stoperce • 17. kmečki praznik v slabem vremenu
Kvaliteta vinskih vzorcev vse boljša
Dež, ki je minulo soboto zajel celotno severovzhodno Slovenijo, je sicer vplival na nekoliko manjšo udeležbo, a 17. kmečkega praznika, ki ga je pripravilo Združenje plemenskih telic v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije ter Kmetij-sko-gozdarskim zavodom in Kmetijsko svetovalno službo iz Ptuja, so kljub temu »spravili pod streho«.
Foto: M. Ozmec
Tudi letošnji 17. kmečki praznik v Stopercah so prijetno popestrili člani folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev.
Tradicionalno kmečko praznovanje so v Stopercah pričeli že v petek, 29. junija, popoldne, ko so ob dnevu šole in 190-letnici tamkajšnje podružnične šole, ki deluje v okviru OŠ Majšperk, predstavili projekt Šolski zvonec kliče. Uro pozneje so v šolski avli odprli tradicionalno razstavo Društva gospodinj Stoperce, ki je bila na ogled še v soboto in nedeljo, ob 19. uri pa so začeli zbirati vinske vzorce za tradicionalno ocenjevanje vina. Kot je povedal predsednik združenja rejcev plemenskih telic Alojz Galun, so se vinogradniki iz Stoperc in bližnje okolice letošnjega ocenjevanja udeležili v velikem številu, saj je petčlanska strokovna komisija sprejela kar 42 različnih vzorcev vin, splošna ugotovitev pa je bila, da je kvaliteta vin iz leta v leto boljša.
Kljub dežju pa so praznovanje nadaljevali tudi v soboto, 30. maja, ko so v popoldanskem času na stoperškem igrišču predstavili kmetijsko mehanizacijo Krpan, Sloga in slovenski traktor Luxs. obiskovalcem, ki so se zbrali pod
prireditvenim šotorom pa se je predstavila tudi sirarna Be-drač iz Cirkulan, s kulturno zabavnim programom pa so jim sobotno deževno popoldne lepšali Stoperška banda, člani Kulturno prosvetnega društva Stoperce, folklorna skupina in pevski zbor OŠ Stoperce, skupina ljudskih godcev in pevcev Trta iz Zavrča, pa skupina Mejaši, Šmentani falotje in domače ljudske pevke iz Stoperc.
Prikaz ročne košnje na sto-perškem bregu je zaradi dežja sicer odpadel, uspeli pa so pripraviti tradicionalno tekmovanje v gozdarskih veščinah in kmečke igre, ki si jih je poleg drugih gostov ogledala tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin s soprogom. V podiranju drevesa na balon in kle-ščenju vej z motorno žago se je pomerilo sedem tekmovalcev, najbolje pa se je odrezal Milan Mesarič, ki je v gozdarskih veščinah dosegel 225 točk, drugo mesto si je prižagal Srečko Taciga s 179 točkami, tretje pa Damjan Kamenšek, ki je zbral 169 točk. Četrti je bil Nino Me-sarič, peti pa Vinko Jerič.
Pred pričetkom zabavnega
dela praznovanja so podelili posebna priznanja za najlepše urejene kmetije v krajevni skupnosti Stoperce. Posebna komisija si je vse kmetije pozorno ogledala in za najlepše urejeno proglasila kmetijo družine Lampret iz Grdine, drugo
mesto je prejela kmetija družine Jus-Grofelnik, prav tako iz Grdine, tretje mesto pa kmetija družine Jerič iz Zgornje Sveče.
Nato so podelili še priznanja najbolje uvrščenim vinogradnikom na tradicionalnem ocenjevanju vina. Strokovno komisijo
za oceno vzorcev v sestavi Andrej Rebernišek, Miran Reberc, Darja Artenjak, Franc Ivančič in Mirko Sušec je med 42 prispelimi 13 vzorcem dodelila zlato, 22 vzorcem pa srebrno priznanje, povprečna ocena vzorcev pa je bila zelo dobra,
saj je znašala kar 17,86 točke.
Zlata priznanja so prejeli vinogradniki, ki so imeli vzorce ocenjene z več kot 18 točkami, najvišje ocenjeno vino pa je pridelal Franc Korez iz Jelovic, ki je za svoj laški rizling, suhi jagodni izbor - ledena trgatev prejel največ, kar 19,23 točke. Metod Gril iz Varoša je za sovi-njon prejel 18,40 točke, za renski rizling pa 18,27 točke. Alojz Galun iz Stoperc je za zvrst prejel 18,20 točke, prav toliko pa je bil ocenjen sovinjon Mirka Su-šca iz Stoperc. Zlata priznanja, za vina, ki so bila ocenjena z najmanj 18 točkami, pa so prejeli še Darinka Kodrič iz Kočic, Bernard Korez iz Kupčinjega Vrha, Peter Šprajc iz Stoperc, Alojz Kopše z Brega, Srečko Gajšek iz Zg. Sveče, Marjanca Kamenšek iz Stoperc, Stanko Vtič iz Grdine in Martin Lorber iz Stoperc.
Srebrna priznanja pa je za vina, ki so prejela ocene od 17 do 18 točk, prejelo 22 vinogradnikov. Najvišjo oceno, 17,90 točke, sta prejela Ivan Golob in Vinko Jerič za svoja vzorca zvrst in beli pinot, medtem ko je Ivan Golob za rumeni muškat prejel 17,87 točke. Srebrna priznanja so prejeli še Alojz Vodušek, Marija Lah, Vinko Jerič, Ciril Korže, Anton Božičko, Metod Gril, Marjanca Kamen-šek, Jože Topolovec, Alojz Ko-rez, Ivan Jerič, Martin Bogme, Ivan Leskovar, Srečko Gajšek, Janko Jernejšek, Marjan Lampret, Franc Egartner, Srečko Taciga in Anton Korže.
M. Ozmec
Urad za delo Ptuj
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK DELOVNEGA STROJA - M/Ž; DELO Z DELOVNIMI STROJI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit C-kategorije. ZEMELJSKA DELA, IGOR PUČKO s.p., ŽEROVINCI 12 A, 2259 IVANJKOVCI, PUČKO IGOR, 040 167 480.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE. KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI. IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polona.dobaj@bekem.si.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polona.dobaj@bekem.si.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST OTROŠKEGA-PREVEN-TIVNEGA ZOBOZDRAVSTVA, ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH
DEL IN NALOG V ZOBOZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BARTOLIC-MARTINEZ ŽELJKA - ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA, CIRKULANE 28, 2282 CIRKULANE, BARTOLIC ŽELJKA, 051340227,.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA ŽIVIL IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polona.dobaj@bekem.si.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA
ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, po-lona.dobaj@bekem.si.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas
2	meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, bau-kom.doo@siol.net.
EKONOMSKI TEHNIK, EKONO-MIST-PRODAJALEC - M/Ž; UREJANJE PAPIRJEV, PRODAJA OČAL, določen čas
3	mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. MOJA OPTIKA TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ, KURI BRANIMIR, 051 415-569, info@moja-optika.si.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, Nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA (MAJŠPERK) - M/Ž; NABAVA , PRODAJA, PREVZEM, VODENJE ODDELKA , ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. JAGROS TRGOVI-
NA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/Ž; PRODAJA, NABAVA , PREVZEM , ZARAČUNAVANJE TRG.BLAGA,.VODENJE ODDELKA .....določen čas 6 mesecev, polni
delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.papdi@ siol.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TOČAJ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. BAR CENTER NADA KOPOLD s.p., GRAJENA 47, 2250 PTUJ, KOPOLD NADA, 031/572-553,.
EKONOMSKI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, SVETOVALEC PRODAJE- ZAVAROVALNI ZASTOPNIK, DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; SVETOVANJE, PRIDOBIVANJE TERMINOV, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@grawe.si.
VARILEC, VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE TIG POSTOPEK, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec,
1500 EUR bruto / mesečno.REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
KOMERCIALIST, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA GOSPODARSKA VOZILA NA TERENU, ZBIRANJE NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB, DOSTAVA IN NABAVA MATERIALA., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje tekoče, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
PRODAJALEC AVTOM.,REZ. DEL.,KMET.MEHAN., PRODAJALEC -TRGOVEC - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA REZERVNIH DELOV ZA GOSPODARSKA VOZILA, ZBIRANJE NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB, SKLADIŠČENJE, DOSTAVA MATERIALA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@ siol.net.
AVTOMEHANIK, MEHANIKAR -
M/Ž; MEHANIKARSKA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6
mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol. net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTRONIK
-	M/Ž; DELO Z DIAGNOSTIČNIM APARATOM - DIAGNOSTICIRANJE NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@ siol.net.
POMOŽNI DELAVEC, SESTAVLJANJE KOVINSKIH DELOV - M/Ž; SESTAVLJANJE ŽALUZIJ IN ELEKTRONIKE, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, 700 EUR bruto / mesečno. RO-TECH-ROP PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 109, 2250 PTUJ, ROP LEOPOLD, 02 787-66-20, rotech.rop@amis.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), STROJNIK MINI BAGERJA - 3 T
-	M/Ž; IZKOPI Z MINI BAGERJEM, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENE STORITVE IN IZPOSOJA, ILEC ALENKA s.p., ŽUPEČJA VAS 5, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ILEC ALENKA, 031/355898, ilec alenka@gmail.com.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (16.)
Domovina levov in princesk
Nadaljevanje
Barvitost mesta se je preselila na vlak. Raznobarvni turbani, bradati obrazi in lepe obleke so razkrivali imovitejše Sikhe. Bilo jih je več kot običajno, kajti vlak je peljal v prestolnico njihove nesojene države. Odstopali so od povprečja moških, ki so nosili modre, sive in rjave safari hlače in srajce. Večino žensk so ovijali elegantni sariji. Rdeče pike na njihovih čelih so bile viden znak, da pripadajo hindujski veri.
Čas pred odhodom vlaka sem si krajšal z opazovanjem pisanega mimohoda beračev. Sestavljali so ga gobavci, slepci, otroci in ljubka mladenka s kositrno posodico in pismom, ki je dokazovalo, da zbira denar za indijske sirote. Nekateri indijski sopotniki so jim darovali drobiž, drugi pa so jih uspešno odgnali s kratkim gibom roke, eno samo besedo. Procesija revščine se je zataknila pri naju. Gibu moje roke, besedi je manjkala čarobna moč, ki bi pognala kolono naprej. Brezizrazni pogledi temnih oči so me nemo obtoževali. Iz nelagodnosti me je rešil sunek vlaka, ki je končno speljal. Slika bede se je na vsaki postaji ponovila, moja vest pa je postajala vse bolj kosmata in neobčutljiva. Bližje sva bila cilju, bolj se je vlak praznil. To je potrjevalo slabe vesti iz Punjaba. V deželi, ki so jo kulturna, verska in politična nasprotja pripeljala do vrelišča, so bili na dnevnem redu bombni atentati na avtobuse in umori poštarjev. Najin cilj je bil mesto Amritsar, središče še ne ustvarjene svobodne države Kalistan, za katero se mi-litantne struje Sikhov še vedno zavzeto bojujejo.
Bosonog sem se sprehajal ob svetem jezeru. Bazen »nektarja« je dal Amritsarju tudi ime Mesto svetih voda. Jezero je na ogromnem dvorišču, ki ga obkrožajo številne stavbe. Igrivi sončni žarki so se lovili po neštetih
obokih in stolpičih in poudarjali bleščečo belino sten in marmornatih tal. Sredi jezera stoji kamnita ladja, paviljon iz belega marmorja. Njegova streha in del zidov so stkani iz kovinskih čipk, za katere je bilo porabljenih na tone bakra in stotine kilogramov zlata. Na pomolu, ki vodi do Zlatega templja, sta se srečavali dve vrsti pražnje oblečenih ljudi. Ena se je počasi približevala svetišču, druga pa se je iz njega vračala. Dostop na otok sta stražila dva postavna bosonoga starca v belih hlačah in tuniki. Oborožena sta bila z v zlato in baker okovanima palicama in krivima sabljama. Vsakogar, ki se je napotil proti izviru resnice, sta pozdravila s priklonom glave. Iz templja se je širil zvok harmonike, ki ga je spremljalo vzdihovanje citer. Svečano zasanjan sem se pomešal med množico, okrašeno s cvetjem in se napotil proti viru glasbe in petja. V kapeli je veliki duhovnik, obdan z izbranimi glasbeniki dežele, prepeval verze iz sikhovske biblije. Časa je bilo le za bežen pogled, za poklon sveti knjigi Granth Sahib in že naju je človeška kača odnesla skozi nasprotna vrata na konec pomola. Tu smo bili deležni ščepca riža, nekakšnega obhajila. Nato smo se ob templju vrnili na celino.
V svetišču vlada poseben red. Na nekatera pravila so naju opozorili že pri vhodu, kjer sva morala pustiti prtljago in čevlje, na druge napake v obnašanju pa so naju dobrohotno opomnili verniki v templju. Promet se v svetišču odvija v smeri urinega kazalca. Stavbi na jezeru je nespodobno kazati gola stopala in hrbet. Tobak in alkohol pa sta strogo prepovedana.
Omamljen od sonca in otožne glasbe sem počasi krožil okoli jezera. Tu pa tam me je presenetil pozdrav ponosnega Sikha z nagibom glave in sklenjenimi rokami. Na stopni-
šču, ki je vodilo v jezero, se je starejši gospod s turbanom na glavi in v spodnjicah do kolen predal obrednemu umivanju. Poleg njega je mojster z drobno lopatico popravljal kamnito in-tarzijo. Pred steklenimi nišami, v katerih so modreci na bogato vezenih blazinah brali, so stali posamezniki in ponižno čakali na dodatno razlago svetega pisma. Na robu jezera je sedelo belo dekle in se zamaknjeno predajalo mislim. Povsod je vladal nepopisen mir, ki mi je dajal občutek bližine boga. Le vsakih nekaj ur je harmonijo zmotila mrzlična dejavnost prostovoljcev, ki so zajemali jezersko vodo in ribali kamnito dvorišče. Tla so bila tako čista, da bi človek lahko jedel z njih.
Življenje teče v templju dvaindvajset ur na dan. Poklicni pevci recitirajo verze iz svete knjige v štirih izmenah po pet ur in pol. Med polnočjo in drugo uro zjutraj je zaprt, da lahko številni prostovoljci svete prostore temeljito očistijo.
Težko se je odločiti, kdaj je Zlati tempelj najlepši. Morda
ponoči, ko bakrene plošče odsevajo v zlatu kot magični me-daljoni in se zrcalijo v temno zeleni vodi jezera. Na obzorju se slikajo silhuete ptičev in zvok harmonik je tako otožen in mračen, kot da bi se bližal konec sveta. Ali pa je to čez dan, ko neštetokrat odbiti sončni žarki opijanjajo človeške glave.
Noč sva preživela v sikho-vskem zavetišču. Zob časa je že močno načel mogočno stavbo z notranjim dvoriščem. Sobe so se nizale v štirih nadstropjih. Do vsake se je dalo priti po odprtih lesenih hodnikih. Revna svetloba sveče je odkrivala zabite polknice, vlažne blazine, razmajano mizo in tla, ki že mesece niso videla metle. Razvila sva spalni vreči in utonila v zatohlo noč. Prenočišče je bilo zastonj. Za gostoljubje sva se zahvalila guruju Nanaku in njegovim naslednikom, ki so odločili, da romarji na svetem kraju ne smejo trpeti lakote in imeti drugih težav. V bližini templja so delili tudi brezplačno hrano.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Mami in oči se bosta ločila (II.)
Nadaljevanje
Otroci ločenih staršev imajo veliko pogosteje probleme v šoli, se težje vključujejo med vrstnike, lahko se pojavijo vedenjske motnje, motnje spanja in močenje postelje, duševne motnje, pri mlajših otrocih se lahko poveča strah pred temo in pošastmi.
Ločitev lahko ima dolgotrajne posledice na odraslo dobo posameznika, saj je travmatična za vsakogar v družini, še posebej za otroke. Ko ti otroci odrastejo, bo vpliv otroških spominov segel globoko v zakonski odnos, vsekakor pa bodo posledice vidne tudi na vzgoji lastnih otrok. Velikokrat se zgodi, da se otroci ločenih staršev ne ločijo, ker se bojijo bolečine, kljub konfliktnosti in razbolelosti odnosa, ločijo pa se njihovi otroci, saj se vzorec čutenja, vedenja in mišljenja prenese na naslednje generacije.
Da bi starša čim bolj zavarovala otroka pred posledicami njunega spora, lahko uporabita
naslednje metode:
Nesoglasja rešujta na mirnejši način in ne v prisotnosti otrok. Ohranita svoje dostojanstvo kot starša in sprejmita odgovornost za neprimerne odzive.
Podpirajta se pri starševstvu in ohranitvi stika z otroci.
Otroci potrebujejo v svojem življenju varnost, stabilnost in podporo, zato naj dan ohrani svojo rutino in ritem, ki ga je bil otrok navajen.
Starša, ki sta zaživela ločeno, naj ohranita skupna pravila pri vzgoji otroka, npr: čas, ko otroci odhajajo spat.
Otroku ne razlagajta svoje bolečine ob ločitvi, saj v tem primeru postane otrok čustveni partner staršu. Podporo in razumevanje najdite pri prijateljih, poiščite strokovno pomoč.
Počakajta z zmenki, da otroci prebolijo prva najmočnejša občutja ob ločitvi in odhodu starša. Medtem se veliko pogovarjajte z otrokom o njegovem doživljanju, občutjih, žalosti in pogrešanju očeta ali mame. Ne
omalovažujte otrokovih občutij z izjavami kot so: "Ne bodi žalosten, takšna je pač usoda, boš že preživel," temveč naredite prostor za otrokov čustveni svet, saj je otrok ob takšnih odzivih sam in nezačuten v tem kar, doživlja.
Izpoved neke mamice: "Ko sva bila z bivšim možem v procesu ločitve, sva doživljala, da ne zmoreva kontrolirati svoje jeze in agresivnih impulzov, kadar je nastal med nama konflikt in ta je bil med nama nenehno prisoten. Vedela sva, da takšno vedenje vpliva na najina otroka, zato sva začela o problemih komunicirati preko e-maila. Pisati o problemih nama je pomagalo, da sva se ohladila. Napisati svoja čutenja je zame pomenilo se umiriti, preden sem izbruhnila v navalu negativnih čutenj, ki so otroke zmedla in prestrašila. Včasih sem tolkla po tipkovnici, pihala v računalnik in se jezila, moji otroci pa so bili svobodni vseh najinih konfliktov in dram, ki so se dogajale v ozadju."
Starševstvo je temelj podpore, sočutja in občutka varnosti ter ima zelo velik vpliv na razvoj identitete otroka. Otrok je odvisen od svojih staršev, ob tem pa nima nobene moči spremeniti vedenja starša, ki je zlorabljajoče ali destruktivno. Odnos s starši se že v najzgodnejšem otroštvu nezavedno vtisne v osebnostno strukturo in je temelj kasnejših odnosov posameznika. Zato je sočutje do otrokove stiske ob ločitvi staršev in spremembi sistema družine, saj najverjetneje eden od partnerjev zapusti dom, najgloblji in najmočnejši temelj za stik med otrokom in starši.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
Torek, 9. junij
Danes godujeta Primož in Felicijan.
1751 je cesarica Marija Terezija prepovedala vsem mestom po-kopavanje v cerkvi in okoli nje.
1781	se je rodil »oče« lokomotive, angleški izumitelj George Stephenson.
1815 se je končal Dunajski kongres.
1875	se je rodil v Žapužah v Ajdovščini zdravnik, politični delavec in publicist Anton Brecelj.
1891 se je rodil ameriški skladatelj Cole Porter.
1940 je britansko letalstvo začelo z nočnim bombardiranjem
Nemčije.
Sreda, 10. junij
Danes goduje Marjeta.
323 pr. n. št. je 32 let star umrl makedonski vladar Aleksander Veliki.
1190 se je med tretjo križarsko vojno v reki Saleph v Mali Aziji utopil nemški kralj in rimski cesar Friderik I. Barbarosa. 1819 se je rodil francoski slikar Gustav Courbet, začetnik in najpomembnejši predstavnik realističnega slikarstva 19. stoletja.
1876	se je rodil v Koračicah pri Ljutomeru pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec, ki je bil v Narodni vladi leta 1918 zadolžen za finance.
1912 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anton Aškerc. 1915 so Britanci osvojili nemški Kamerun. 1935 so ustanovili v New Yorku prvo društvo anonimnih alkoholikov.
Četrtek, 11. junij
Danes goduje Srečko.
1572 se je rodil angleški pesnik in dramatik Ben Jonson. 1859 je umrl je avstrijski konservativni državnik Klemens von Metternich.
1864 se je rodil nemški skladatelj Richard Strauss.
1867	se je rodil francoski fizik Charles Fabry, ki je odkril ozon v atmosferi, to je energijsko bogatejšo obliko kisika.
1881 se je rodil na Potoku pri Nazarjah slovenski slikar, risar in ilustrator Fran Tratnik.
1899 se je rodil japonski pisatelj Jasunari Kavabata, prvi Japonec, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost. 1897 je bilo v goriški Soči objavljeno pismo mestnega zdravnika dr. Karla Pečnika o položaju Slovenk v Egiptu, to je o tako imenovanih »aleksandrinkah«. Petek, 12. junij Danes goduje Janez. Danes je dan boja proti otroškemu delu. 1683 je turška vojska začela oblegati Dunaj. 1798 so na poti v Egipt osvojile francoske čete sredozemski otok Malto.
1828	se je rodila v Ljubljani slovenska pesnica in pisateljica Lui-za Pesjakova, rojena Crobath.
1829	se je rodila švicarska pisateljica Johanna Spyri.
1832 se je rodil na Jesenicah slovenski duhovnik, strokovnjak za
planinsko gospodarjenje Janez Mesar.
1854 se je rodil v Železnikih zgodovinar in politik Anton Koblar.
1881 se je rodil v Trstu slovenski slikar, karikaturist in ilustrator
Gvido Birolla.
Sobota, 13. junij
Danes goduje Anton.
Med drugim je tudi zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk, otrok, revežev in popotnikov.
323 je umrl komaj dvaintridesetleten makedonski vladar Aleksander Veliki.
1827 je slovenski kmet Andrej Dovgan iz Šembij pri Knežaku v imenu kmetov 25 vasi premskega kantona oddal cesarju pritožbe ob slabih razmerah.
1831	se je rodil škotski matematik in fizik James Clark Maxwell. 1854 se je rodil Charles Parsons, britanski izumitelj po njem imenovane Parsonove turbine.
1878 se je začel Berlinski kongres.
1889 se je rodil v Vodicah pri Ljubljani slovenski pianist in glasbeni pedagog Anton Trost.
1899 se je rodil slovenski literarni zgodovinar Anton Slodnjak. Nedelja, 14. junij Danes goduje Vasilij.
1782	se je rodil v Idriji ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf.
1798 se je rodil češki zgodovinar František Palacky, utemeljitelj sodobne češke historiografije in vodilna osebnost političnega življenja Čehov v 19. stoletju.
1793je Velika Britanija dopolnila s pogodbama s Prusijo in Avstrijo evropsko koalicijo proti revolucionarni Franciji.
1832	se je rodil nemški inženir Nikolaus Otto, »oče« Ottovega motorja - batnega motorja z notranjim izgorevanjem.
1849 so v Avstro-Ogrski na novo organizirali sodstvo, ki je povsem prešlo v roke države. 1864 se je rodil nemški nevrolog Alois Alzheimer.
1868	se je rodil avstrijsko-ameriški zdravnik Karl Landsteiner, ki je zaslovel z odkritjem, da imajo ljudje štiri različne krvne skupine.
Ponedeljek, 15. junij
Danes godujeta Vid in Bernard.
Danes je svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi.
1815 je bila na Dunaju po padcu Napoleona med zasedanjem kongresa ustanovljena Nemška zveza, ki jo je sestavljalo 38 suverenih nemških držav in državic.
1896 je veliki potres razdejal severno obalo japonskega otoka Hondo in zahteval nad 27.000 žrtev.
1903 se je rodila v Zagorju ob Savi slovenska pesnica Vida Taufer.
1907 se je rodil v Trstu slovenski slikar in grafik Lojze Spacal. 1925 je dosegel predvojni jugoslovanski dinar svojo najnižjo vrednost.
1935 se je začelo organizirano mezdno gibanje tekstilcev.
AvtoD£OM
»Pomanjšani« golf že prihodnji mesec
Ljudski golf se uspešno prodaja že od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Po njem nižji srednji razred pravzaprav nosi tudi ime, avto pa postavlja merila med sebi podobnimi, četudi se njegova oblika v teh letih nikoli ni radikalno spreminjala. Podobno bi lahko trdili za manjšega pola, ki mu upravičeno pravimo pomanjšani golf. Pri Volkswagnu naj bi z novim modelom ustvarili nekaj drugačnega in izvirnega, ob tem pa upoštevali filozofijo znamke in pravila kon-cerna. Če vprašate mene, se polo oblikovno izgubi v svojem razredu, po drugi strani pa prinaša tehnične rešitve, ki so povzete po golfu in to je lahko le dobro. Nova generacija Volkswagnovega malčka se bo prodajala po podobnih cenah kot aktualna, a bo izdatneje opremljena, torej bo dvignila raven prestiža majhnih avtomobilov.
Osnovne poteze sprednjega dela ga povezujejo z zadnjima pridobitvama Volkswagna; s sciroccom in golfom torej, po novem je avto tudi nekaj dina-mičnejši in agresivnejši. Žarometi spominjajo na tiste iz žlahtnejših audijev, le da v osnovi niso opremljeni s svetilno
tehniko LED diod.
Notranjost pola je sedaj manj hrupna in ponuja več prostora na sprednjih in zadnjih sedežih, kljub temu, da je novinec po dolžini primerljiv s predhodnikom: za dobre tri centimetre je zrasel v dolžino in sedaj meri 3,95 metra. Povečala se je tudi širina medtem, ko se je nekoliko znižal v višino. Petvratna kom-bilimuzina se bo razlikovala od trivra-tne kupejevske po večjem prtljažniku in prostornejši zadnji klopi (zasnovana je tako kot pri seatu ibizi), že na začetku prodaje pa bosta na voljo tako tri kot tudi petvratna karoserijska različica.
O široki izbiri pogonskih strojev in menjalnikov svoje povedo kratice TSI, TDI in DSG. Prvi označujeta bencinske in dizelske motorje z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom, ki po zaslugi manjše delovne prostornine in prisilnega polnjenja prinašata več moči in nižje emisije ogljikovega dioksida. Ob začetku prodaje bo sedem-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko DSG na voljo pri 1,4-litrskem bencinskem motorju in motorju TDI z največjo močjo 90 KM. Jeseni bodo ponudbo dopolnile še različici 1.2 TSI in 1.6 TDI, obe z največjo močjo motorja 105 KM in posebna izvedba z 1,2-litrskim dizelskim motorjem bluemotion, ki bo imela zraven posebnih pnevmatik in aerodinamičnih dodatkov še sistema ustavi/ spelji in pretvornik kinetične energije v električno. Seveda bo tudi nekaj lažja, saj bo tehtala le 1080 kg. Okolju prijazna različica bluemotion naj bi povprečno skurila 3,3 litra goriva na sto prevoženih kilometrov in v ozračje izpustila 87 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Na tem področju novi polo prekaša najožjo konkurenco in se ozira v bližnjo prihodnost, ko bo začela veljati strožja direktiva Evropske unije o še dovoljenih emisijah.
Novi volkswagen, ki bo že čez mesec dni zapeljal na slovenske ceste, bo serijsko opremljen z ročnim petstopenjskim menjalnikom, novost pa pomeni najnovejši sedemstopenjski DSG menjalnik, ki je v dodatni ponudbi za nekatere motorje.
Slovenski uvoznik pričakuje, da se bodo kupci najpogosteje odločali za paket opreme trendline, ki vključuje klimatsko napravo, po višini in globini
Moje cvetje
nastavljiv volanski obroč, po višini prilagodljiv voznikov sedež, čelni in stranski varnostni zračni blazini ter elektronski program stabilnosti ESP, ki ob normalni vožnji za kar 20 odstotkov zmanjša število prometnih nesreč! Evropska komisija je celo podala predlog, po katerem bodo morala biti nova vozila Evropske unije opremljena z omenjenim elektronskim stabilizacijskim sistemom, ki zmanjšuje zdrsavanje pogonskih koles.
Nekaj zahtevnejši kupci se bodo lahko odločali za dodatno opremo, kot so meglenke s statičnimi smerno prilagodljivimi žarometi, dnevne luči, navigacijski sistemi ali naprava za prostoročno telefoniranje. Ko bo prodaja pola že utečena, bodo v ponudbo doplačljive opreme dodali tudi panoramsko streho in biksenonske žaromete.
Kljub opaznim izboljšavam na številnih področjih vozila je masa karoserije v primerjavi s prejšnjim modelom manjša za 7,5 odstotka. Nemci kljub bistveno strožjemu in obsežnejšemu točkovanju EuroNCAP želijo doseči vseh pet zvezdic na preizkusnem trku, k temu pa bo pripomogla tudi večja čvrstost karo-serijske konstrukcije. Samo v prostoru za noge se je možnost vdora oziroma deformacijska jakost za primer čelnega trka zmanjšala za 50 odstotkov! Mali volkswagen je serijsko opremljen še z asistenco za speljevanje na klancih, z sistemom zračnih blazin, vključno z blazinami za glavo in prsni koš, ki so vgrajene v naslonjalih sprednjih sedežev, z zategovalniki varnostnih pasov, opozorilniki za pasove ter s sprednjima vzglavnikoma, ki preprečujeta poškodbe v vratnem delu hrbtenice in s pritr-dišči Isofix za varno vgradnjo otroških sedežev.
Julija se bo tudi po slovenskih cestah začela voziti nova generacija volkswagen pola, o prodajnih številkah in pričakovanjih uvoznika pa je v časih, ko tonejo tudi tako veliki koncerni kot je GM, pravzaprav brezpredmetno govoriti. Vsaj še nekaj časa.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Novi virus gripe A (H1N1) - (2.)
Pred okužbo se lahko zaščitimo s pogostim umivanjem rok, z ustrezno higieno kašlja, z izogibanjem stikov z bolnimi ljudmi. V primeru bolezni pa ostanemo doma, da ne širimo okužbe. Cepivo za novo gripo ne obstaja, sicer je možnost, da bi cepivo za sezonsko gripo lahko bilo učinkovito, vendar je ta možnost majhna in še neraziskana. V primeru okužbe se uporabijo protivirusna zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa, skrajšajo in omilijo potek bolezni ter preprečujejo zaplete. Zdravljenje je treba začeti 48 ur po pojavu simptomov. V Sloveniji imamo dovolj velike zaloge zdravila, tako
v lekarnah kot tudi v državnih blagovnih rezervah. Na zeleni recept (torej brezplačno) se bo zdravilo začelo predpisovati samo v primeru ugotovljene okuženosti, in sicer na en recept za eno osebo za pet dni zdravljenja. Do tedaj se zdravilo predpisuje na bel (samoplačniški) recept. Poudariti je treba, da kupovanje zdravila preko spleta ni varno zaradi številnih ponaredkov, ki največkrat niso dovolj učinkoviti ali sploh niso učinkoviti (vsebujejo manj učinkovine ali sploh ne) ali pa imajo še druge stranske učinke (vsebujejo nečistoče, neprimerne dodatke, druge učinkovine ...). Tudi jemanje v
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
preventivne namene se ne priporoča, saj ne prepreči bolezni, ampak jo lahko le skrajša.
Začetno stanje svetovne zaskrbljenosti se z umirjanjem širjenja bolezni zmanjšuje. V Sloveniji do zdaj še nimamo nobenega potrjenega okuženega primera, v Evropi je bilo 12. maja
laboratorijsko potrjenih primerov 219. Pripravljenost našega zdravstva in ostalih služb na morebiten izbruh bolezni je velika. Trenutno je razlog za skrb majhen, res pa je, da so se tovrstne pretekle pandemije lahko razvijale od blagih do hudih oblik v obdobju do dveh let. Tega se zaveda tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki bdi nad celotnim dogajanjem na svetovnem nivoju.
Kot že omenjeno, z ustrezno higieno ter zdravim načinom življenja se lahko bolezni izognemo. Če pa zbolimo, je potreben hiter pričetek zdravljenja in enako kot pri ostalih boleznih, ki se prenašajo kapljično, je potrebno ostati doma, de okužbe ne prenašamo naprej.
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
Poletje še se vedno obotavlja
Še vedno nas spremlja nestanovitno in za ta letni čas prehladno vreme. Zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz alg ali aminokislin. To so agrostemin, agro-fito, algoplasmin, bioplantella vita, protifert ali drin in drugi podobni. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam, posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dni. Še en dober učinek teh pripravkov je, rastline so tudi bolj odporne na bolezni, ki imajo v tem času idealne pogoje za razvoj.
Balkonske in okrasne rastline
Redno dognojevanje je sedaj glavna skrb naših balkonskih rastlin, kar pa je dokaj težko glede na pogoste padavine. A sedaj se nam obeta nekoliko bolj suho vreme. Ker je tudi dokaj hladno, ne bodite razočarani, da nekatere rastline ne rastejo tako hitro, kot bi si želeli. Zaradi tega ne smemo pretiravati z gnojenjem. En odmerek gnojila na teden bo povsem dovolj. V hladnem vremenu zaradi počasne rasti rastline tudi hranil ne potrebujejo več. Raje jih enkrat tedensko zalijte ali po navodilih poškropite z v začetku tega prispevka omenjenimi krepčilnimi pripravki.
Zelišča in dišavnice
V polnem cvetju na vrtu so številna zelišča. Tista, ki jih potrebujemo zaradi aromatičnih listov in stebel, ne smejo cveteti. Porežemo jih prej, ne pozabite. Čim hitreje jih s sonca spravimo v senčen, a zračen prostor, kjer jih posušimo. Sušimo čim večje dele stebel, listov ne smukamo z njih. To naredimo šele tik pred uporabo zelišč. Z vsakim smukanjem ali drobljenjem rastlinskih delov izgubljamo njihovo zdravilno vednost, saj izpareva v zrak. Številne di-šavnice, med njimi so tudi sivka in žajbelj, ne prenesejo rezi v lesnate dele rastline, saj se na olesenelih steblih zelo slabo obraščajo. Zato jih moramo čim pogosteje rezati. Di-šavnic poleti ne zalivamo in jih ne gnojimo, šele tako nas bodo obogatile tudi s svojim zdravilnim delovanjem. Sedaj cvetijo na primer luštrek, žajbelj in rabarbara. Cvetove je nujno porezati, da imajo listi teh rastlin svojo zdravilno moč.
Foto: Miša Pušenjak
V polnem cvetu so tudi kamilice. To so izredno koristne rastline tudi v zelenjavnem vrtu. Njihov pomen za naše zdravje bolj ali manj vsi poznamo. Kako pa koristijo tudi našim vrtnim rastlinam, pa je mnogim neznano. Pose-jemo jih lahko še sedaj, saj še ni prepozno. Vedeti pa je potrebno, da kamilica kali na svetlem. Zato seme po setvi samo pritisnemo ob tla, da pride v stik z zemljo in vlago. Nanj ne mečemo zemlje, niti malo ne. Njen vonj metulji zelo sovražijo, zato jo posejemo v bližino kapusnic. Tako bo na kapusnicah veliko manj gosenic in bo za nas ostalo več listja. Sejemo jo tudi zraven paradižnika, paprike, čebule, česna in pora. Čaj iz kamilic pa lahko uporabimo tudi za varstvo naših rastlin. Uporabimo jo za škropljenje paradižnika, paprike in tudi jajčevca, saj okrepi rastline in preprečuje razvoj krompirjeve plesni, na paprikah pa tudi bakterijske pegavosti. Zvečer preprosto skuhamo nekoliko močnejši čaj, pustimo kamilice tudi čez noč v njem. Zjutraj pa tekočino precedimo in uporabimo.
Za nas pa je koristen ne samo pozimi, ko smo pogosto prehlajeni, ampak pomaga tudi pri trebušnih in prebavnih težavah, pri obolenjih ledvic in mehurja. Uporabimo ga lahko za spiranje ran, opeklin in ekcemov, saj pospešuje celjenje ran in zmanjšuje vnetja. Čaj dobrodejno vpliva na naše lasišče, zato bo spiranje lasišča z njim pomagalo vsem, ki imajo težave s prhljajem in šibkimi lasmi. Spiranje lasišča s kamiličnim čajem zelo okrepi lasišče in zmanjša omenjene probleme. Zanimivo je tudi, da lahko posušene cvetove v vrečici iz tankega blaga damo pod blazino, če imamo težave s spancem. Sami si lahko pripravimo tudi krepilne kopeli iz kamiličnega čaja. Te so namenjene pomirjanju organizma po dolgem in stresnem delu, obenem pa nam izboljša in pomladi kožo. Kopel si pripravimo tako, da v toplo vodo preprosto zlijemo močnejši poparek - čaj iz kamilic. Še bolj učinkovita pa je, če toplo vodo spuščamo preko vrečice s posušenimi cvetovi. Poskusite pred spanjem, videli boste, kako sladko boste zaspali, čeprav je na nebu polna luna.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn srn
Pred kratkim so se ponovno zbrali člani ameriške rock skupine Faith No More, ki bodo svojo vrnitev na svetovno glasbeno sceno proslavili z izdajo kolekcije svojih največjih hitov (Greatest Hits album). Album naj bi izšel v poletju pred njihovimi načrtovanimi koncerti. Zanimivo je tudi to, da je bil njihov zadnji album, ki so ga izdali leta 1998, prav tako kolekcija njihovih največjih uspešnic Who Cares A Lot? - The Greatest Hits. Nova kolekcija pa bo pod polnim naslovom The Very Best Definitive Ultimate Greatest Hits Collection izšla 8. junija.
Mariah Carey je izjavila, da bo kmalu izdala svoj novi studijski album. Ta ameriška r&b diva je najuspešnejša ženska izvajalka vseh časov na ameriški glasbeni lestvici. Glavni pro-ducent na novem albumu bo slavni Timbaland. Njen 12. studijski album bo izšel pod imenom Memoirs of an Imperfect Angel in bo nasledil njen zadnji album E=MC, kije bil objavljen leta 2008. Na tem albumu je bila največja uspešnica skladba Touch My Body, ki je že nje-
na 18. skladba, s katero ji je uspela uvrstitev na prvo mesto ameriške top lestvice.
Skupina kubanskih glasbenikov, ki so zbrani pri projektu Rhythms Del Mundo, je pripravila še en zanimiv album. Tokrat so se jim pridružile velike svetovne zvezde, kot so Rolling Sto-nesi, Amy Winehouse in The Killers, s katerimi so posneli priredbe nekaterih največjih hitov v zgodovini glasbe. Vse priredbe bodo zbrane na albumu pod imenom Rhythms Del Mundo Classics, ki bo izdan v humanitarne namene, saj bo ves prihodek od prodaje namenjen raznim organizacijam, ki se borijo proti klimatskim spremembam in pomagajo območjem, ki so bila prizadeta z naravnimi katastrofami. Za ta zanimiv album so The Killers s kubanskimi glasbeniki posneli priredbo skladbe zasedbe The Eagles Hotel California, Rolling Stonesi so se odločili za klasiko Drifter-sa Under the Boardwalk, medtem ko je Amy Wineho-use izbrala skladbo Cupid Sama Cooka. Skupina Fall Out Boy je skupaj z Johnom Mayerom posnela priredbo
D KODA
i številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
eEssnraB
i aplikacijo, pošljite
QetS
Syet
PiSi - ' 1
«faiilir
Pogoji uporabe Bd'jngai Uporabnik? predplačnlške telefonije pfevetite stan¡e na važen računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS perajs pcjdaifcov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitet, StfnoW. Debite!], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na w/w.smscit^nevbalunga. Ba'wnga je nafOtnišfca storitev in uporabrritom prinaša največ S sporočil na mesec z wap povezavo do g3¡eii¿5> a kasere si lafrto naložijo d vsebn brez doplačila. Cena sporaoía |e 1,88 EUR. V vse cene je vštei DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjeija, je možno odsiopfl) kadarkdi, Odjava (d stop na 3030, Reklamacije- Q2-4&-14-59S, rekiamacijeS$iti$citynei- Ponudnik: ThreeAnls Koban&Co. dno.. Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker je zahavra aplikacija, ki simulira jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata.
Foto: internet
Faith No More
skladbe Michaela Jacksona Beat It. Na albumu sodelujejo tudi Jack Johnson, Kaiser Chiefs, KT Tunstall, Keane, The Zutons, The Kooks, One-Republic in številni drugi. Album Rhythms Del Mundo Classics naj bi izšel v sredini julija in mu že napovedujejo velik uspeh. Ideja za ta glasbeni projekt je nastala že leta 2005, po strašljivem cunamiju v Indijskem oceanu. Prvi Rhythms Del Mundo je bil objavljen v letu 2006, na njem pa so med drugimi sodelovala takšna zveneča imena, kot so Coldplay, Arctic Monkeys, Sting, Dido, U2,
Maroon 5, Franz Ferdinand.
®®®
Novi album in svetovno turnejo pa napovedujejo tudi fantje iz ameriške rock zasedbe Creed. Člani originalne postave Scott Stapp, Mark Tremonti, Scott Phillips in Brian Marshall se bodo kmalu odpravili na veliko turnejo, prvo po sedmih letih. Debitantski album skupine Creed, My Own Prison iz leta 1997 seje samo v ZDA prodal v več kot šestih milijonih izvodov, njegov naslednik Human Clay iz leta 1999 pa celo v 11 milijonih. Creed so svoj zadnji studijski album Weathered objavili leta 2001. V letu 2004 pa je izšla še kolekcija njihovih največjih hitov (Creed Greatest Hits) potem pa so se člani skupine posvetili drugim projektom. Njihova najbolj znana skladba je With Arms Wide Open, ki je leta 2001 nagrajena tudi z gramm-yem. Do pričetka nove turneje bodo v studiu snemali novi material, novi album
pa lahko pričakujemo do
konca leta.
®@®
Ricky Martin pripravlja kolekcijo svojih največjih hitov. Pred 10 leti je ta latino pevec osvojil svetovne glasbene vrhove s hit singlom Livin' La Vida Loca, zatem pa nanizal nekatere super hite, kot so Maria, She Bangs in Shake Your Bon Bon. Ricky Martin je na glasbeni sceni prisoten že vse od leta 1984, vendar je bil na začetku svoje kariere bolj osredotočen na države s španskega govornega področja. Prvi »angleški« album je izdal leta 1999. To je bil že njegov peti album, a prvi, ki mu je prinesel svetovno slavo. Ob že omenjenem hitu Livin'La Vida Loca so na albumu še nekateri hiti, kot so She's All I Ever Had in The Cup Of Life ter sodelovanje z Madonno v skladbi Be Careful. Album so prodali v 22 milijonih izvodov po celem svetu, za njim pa je izdal še tri uspešne studijske albume. Vsi njegovi največji hiti, ki jih je zapel v angleškem jeziku, bodo tako zbrani na novi kolekciji (Greatest Hits), ki bo 27. julija. Seznam skladb na omenjeni kolekciji: Livin'La Vida Loca, Maria, She Bangs, Shake Your Bon-Bon, Nobody Wants To Be Lonely (& Christina Aguilera), The Cup Of Life, La Bomba, I Don't Care, Private Emotion, She's All I Ever Had, Come To Me, Be Careful (& Madonna), Non Siamo Soli (& Eros Ra-mazzotti), Spanish Eyes, Loaded, It's Alright, Pegate.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	I KNOW YOU WANT ME - PITBULL
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BONKERS - DIZZEE RASCAL/VAN HELDEN
2.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
3.	REALESE ME - AGNES
NEMČIJA
1.	ANYTHING BUT LOVE - DANIEL SCHUMACHER
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	MAMACITA - MARK MEDOCK
Zanimivosti
Zetale • Dobrodelni koncert
Foto: Bojana Mlakar
V sredo, 3. junija, smo v avli OŠ Žetale pripravili dobrodelni koncert, na katerem so se s pestrim in prisrčnim programom predstavili vsi trije šolski pevski zbori pod vodstvom zborovodkinje učiteljice Valentine Vidovič. Prisluhnili smo igranju na flavto in trobento - zaigrala sta Lucija Butolen in Rok Furman, ki obiskujeta glasbeno šolo. Pod mentorstvom mag. Silvestre Klemenčič so zaplesali šestošolci, z zvokom kljunaste flavte pa nas je v svet Keltov popeljal učitelj Damjan Kobale. S svojim nastopom sta nas razveselila tudi bivša učenca Andrej Kos in Klemen Furman, ki so se mu pridružili tudi člani njegove družine - oče in mlajša brata (na fotografiji). Na koncu se nam je predstavila še folklorna skupina KD Anton Stefanci-oza Rogatec in zaplesala plese Dravskega polja. Prireditev sta povezovala devetošolca Igor Gorjup in Sabina Šeruga, za scensko postavitev pa je poskrbela učiteljica Irena Kajzovar. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali kar nekaj sredstev, ki jih bomo namenili v šolski sklad OŠ Žetale. Hvala vsem!
Brigita Seidl
Videm • Planinci na Golici
36 videmskih planincev je 16. maja odšlo na izlet na Golico. Krasno vreme jih je cel čas navduševalo, hkrati pa prečudovite narcise, ki so bogatile kar lep del poti. Ko so prispeli do koče pod vrhom, so si oddahnili, nekateri pa so se podali na vrh Golice. S pohodniki je bilo kar nekaj zelo majhnih planincev, ki so starejšim s svojo vztrajnostjo še obogatili dan. Vrnitev je potekala hitreje, malce jim je pot otežilo blato in malce utrujenost. Videli pa so tudi reševanje planinke s helikopterjem, saj seje poškodovala na zasipani poti.
Majda Forstnerič
t V
1.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
2.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
3.	POKER FACE - LADY GAGA
4.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
5.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
6.	NOT FAIR - LILY ALLEN
7.	HALO - BEYONCE
8.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
9.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
10.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS
11.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: MF
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Svinjska pečenka, sladko zelje, krompir
Torek
krompirjevo-grahova juha, žemeljni
narastek*
Sreda
svinjska pečenka, sladko zelje,
krompir
Četrtek
testenine z drobtinami, zelena
solata
Petek
rižota z morskimi sadeži**, solata Sobota
piščančji paprikaš, češnjev zavitek Nedelja
cvetačna juha, kotleti na žaru, mešana zelenjava Ponedeljek
nedeljski kotleti, riž, paradižnik in paprika v solati
*Žemeljni narastek
3 večje žemlje ali 3 kosi belega kruha, 3 dl mleka, 2 jajci, 1 kisla smetana, 5 žlic sladkorja
Žemlje ali kruh natrgamo na koščke, velike približno 1 cm x 1 cm, in jih prelijemo z mlekom. Mleko morajo posrkati vase, se pravi, da
morajo biti navlažene, ne sme pa pretirano kapljati z njih. Rumenjake in sladkor penasto umešamo in dodamo kislo smetano. Na koncu rahlo vmešamo še sneg. V pekač damo plast žemelj ali kruh (polovico mase). Jaz pekača ne mastim. Na žemlje polijemo polovico mase iz jajc, nato spet damo žemlje in na koncu drugo polovico mase. Mase pride za manjši keramični pekač. Pečemo pri 150 stopinjah. Ko je pečeno, se da lepo narezati na kose. Po želji lahko kdaj dodamo tudi rozine, jabolka, breskve iz kompota ali kaj podobnega.
**Rižota z morskimi sadeži
25 dag riža, 40 dag mešanih morskih sadežev, 2 stroka česna, 5 suhih paradižnikov, suha limonina lupinica, 1,5 dl suhega belega vina, peteršilj, olivno olje, 1 čili, sol.
Nekaj žlic olja segrejemo, popražimo na-sekljan česen in čili. Dodamo morske sadeže in jih pražimo nekaj minut. Zalijemo z vinom, solimo in dušimo toliko časa, da vino izpari. Suhe paradižnike nekaj minut namakamo v topli vodi. Riž skuhamo v osoljenem kropu in ga odcedimo. Paradižnike ožamemo in skupaj s peteršiljem nasekljamo. Zmešamo s pol žličke limonine lupinice. Riž zmešamo z morskimi sadeži in potresemo z mešanico suhih paradižnikov, peteršilja in limonine lupinice.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL EDI KLASINC
(SINDIKALEC)
NAŠA SOPRANISTKA
(DUNJA)
Štajerski TEDNIK
MESTO V MALIJI (BOŽJA POT)
PREBIVALCI ANGLIJE
TUJEC (STAR.)
MODEL DAEWOOJA
ELI LIKAR
EKIPNI SPORT Z ŽOGO
ŽGAN APNENEC
MESTO V ANDALUZIJI
SKRIVEN NAKLEP
PESNICA (MAJDA)
MESEC
APOLONOV SVEČENIK V
TROJI
KALIJEV ALUMOSILIKAT
AMERICIJ
SOVJETSKI MARŠAL MALINOVSKI
PUSTNA MASKA
KAMNINA ZA KRITINE
GIBLJIVI DEL VALJA PRI STROJU
KARMEN LEBAN
KELTSKI BRITANEC
RIMSKA 501
NEVEZANA BESEDA
NIČVREDEN ČLOVEK
KRSTA
100
VZDEVEK ALESA KERSNIKA
MODEL DAEWOOJA
DESKAR FLANDER
ZAPRTOST
Iskrice
E
Vsak dan poskušaj malo izboljšati opravljanje svojega poklica.
-k-k-k
Sklepaj posle s tistimi, ki sklepajo posle s teboj.
•k-k-k
Samo zaradi občutka se v naslednjih štiriindvajsetih urah vzdrži vsake kritike kogar koli in česar koli.
-k-k-k
Svojim strankam navdušeno ponudi najboljše, kar premoreš.
-k-k-k
Dopusti, da bodo tvoji otroci slišali, kako jih hvališ drugim odraslim ljudem.
-k-k-k
Potrudi se, da si bodo tvoji otroci ustvarili dobro podobo o sebi. To je najpomembnejša stvar, s katero jim lahko zagotoviš uspeh.
-k-k-k
Postavi se s svojo držo. Ne dovoli, da bi ti jo izbiral kdo drug.
-k-k-k
En večer na teden prihrani le zase in za svojo ženo.
-k-k-k
V avtu imej kable za oživljanje akumulatorja.
-k-k-k
Vse predračune za popravila naj ti izstavijo v pisni obliki.
Moški srednjih let sedi v dnevni sobi in bere časopis. Vstopi njegova žena in se zgrozi:
»Nesrečnik, zakaj nisi odšel v službo?«
»Joj, sem mislil, da sem že v službi!«
SPORTNICA Z ZMAJEM
REZILO, BRITVICA
RIMSKI NARAVOSLOVEC
SILVO TERŠEK
TENISAC HEWITT
ZLATNIK (STAR.)
KOMAD ZORANA PREDINA
MENJAVA, ZAMENJAVA
NOGOMETAŠ (DEJAN)
N ZIDAR
POSLANKA PEČAN
NAJEMNICA LANIŠČA
OZIRISOVA MATI
SRB.-HRV. POKRAJINA
BOGINJA SREČE
OP. PEVKA STIGNANI
POLITIČNA MISELNOST
NAŠA PEVKA DEŽMAN
HUMORISTKA PUTRIH
IZ
BESEDE ČIA
»Sanjalo se mi je, da sem dobil večjo plačo.«
»V službi?«
»Kaj ti pride na misel! Če bi v službi spal, že ne bi dobil večje plače.«
Prijatelja se pogovarjata.
»Kako je s tvojo nespečnostjo?« vpraša prvi.
»Slabo,« odgovori drugi, »zdaj ne morem več spati niti v službi.«
»Kaj praviš, ali lahko zaupam Pavlu neko skrivnost?«
»Brez skrbi! Temu so že pred tremi leti zvišali plačo, pa žena o tem še zdaj nič ne ve.«
»Danes sem dobil odpoved,« se pritožuje delavec prijatelju, »in sicer samo zato, ker sem tu pa tam smuknil spat v skladišče.«
»Samo zato so te odpustili?«
»No ja, z mano je bila tudi šefova žena.«
»Gospod šef,« reče tajnica, »na telefonu je vaš prijatelj, ki pa ga ne poznam.«
»Kako pa potem veste, da je moj prijatelj?«
»Rekel je: A si ti, baraba?«
Urednik nekega časopisa je bil že precej v letih in si ni nikoli privoščil niti dneva dopusta. Glavni urednik mu predlaga: »Pojdi na šestmesečni plačani dopust, da si nabereš novih moči. Jutri mi sporoči, kdaj boš šel.«
Naslednji dan pride urednik h glavnemu uredniku in pove takole: »Hvala za tvojo uvidevnost. Odločil sem se, da ne bom šel na dopust - iz dveh razlogov: prvič, strah me je, da pri časopisu ne bi šlo brez mene, in drugič, strah me je, da bi šlo brez mene ... «
Tajnica poroča šefu: »Zjutraj je bil tu neki surovež, ki vam je hotel - tako se je izrazil - razbiti gobec.«
»No, no ... In kaj ste mu rekli?«
»Rekla sem mu, da mi je zelo žal, ampak da vas ni tu.«
»Ali imate s prejšnjih delovnih mest kakšna priporočila, gospodična?«
»Rečem lahko, da so bili vsi moji dosedanji šefi zadovoljni predvsem z mojimi slabostmi.«
»Danes me je šef nadrl, ker sem bil med delovnim časom na nogometni tekmi.«
»Kdo mu je pa to povedal?«
»Nihče - sedel je dve vrsti za menoj.«
»In kaj naj zdaj delam, gospod šef?« vpraša nova tajnica.
»Glede dela ne bo težav, najprej pa prosim, da mi prinesete sliko kake svoje starejše in grše prijateljice, da jo bom pokazal ženi.«
Ker je morala tajnica po opravkih, je pustila na mizi šefu sporočilo. Ko se je vrnila, jo je šef poklical na pogovor.
»Nisem znal prebrati, kaj ste mi zapisali ...«
»Veste ... tudi jaz nisem razumela, kaj je naročala stranka ... Telefonske zveze so bile nemogoče ... «
Ugankarski slovarček: GAO =
mesto v Italiji, znano po božji poti; GASTERAJ = naselje v Slovenskih goricah; JAEN = mesto v Andaluziji; LAOKOON = Apolonov svečenik v Troji; NUT = Ozirisova mati; SPRUK = slovenska sopranistka (Dunaja, 1958-); ŠRI = hindustič-na boginja sreče, Lakšmi; VREČIČ = slovenski nogometaš (Dejan, 1982-).
■eueiuez 'e^ujj^ 'ueep 'eueqe^i 'uojpoy 'oude 'gjo -9JA lug 'leiuo^oj 'us 'souei 'e\ -eqe>i '13 1n|\| 'upoj^lw 'oon 'e^ -jefeiuz 'iv 'oeuefls 'uoyfen '}eq '|Z9|§uv 'epaig '0}s 'eun| 'oeg 'IsoAeijz '}9Z| 'ja>j0j 'efej^ '^ruds :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j a; Aajjsaa
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se...
... da se po nedeljskih evropskih volitvah vrlim Poetovioncem obetajo boljši časi, saj sta vsaj dva evropska poslanca pognala korenine tod okrog, eden na Destrniku, drugi na Brega, tretji pa baje še pride...
... da so bile »hotelske« nočitvene zmogljivosti konec prejšnjega tedna baje polne do zadnjega kotička. Za to so baje pridno skrbeli gorišniškipolicisti, saj so jim kot po tekočem traku tja transportirali vinjene motoriste, ki so se vračali z bližnjega motorističnega srečanja.
... da so v haloški občini ob nedavni proslavi 10-le-tnice potolkli dosedanji markovski rekord v trajanju kulturnega programa; pa baje sploh še niso prikazali vsega, kar so želeli.
... da sploh ni res, da bi bila nedeljska žogobrcar-ska tekma v stari Poetovi-oni »prodana« in odločena že vnaprej, saj baje nobeden od rivalskih klubov ni dovolj bogat, da bi si lahko privoščil prvo ligo.
. da so gledalci na nogometnem derbiju na Ptuju tokrat pošteno plačali vsto-
pnice, saj so za vsak evro videli en gol.
Vidi se...
... da so ptujski »blokarji« že našli učinkovito obrambo pred točo, saj so oni dan tik pred neurjem zapeljali svoje jeklene konjičke na varno kar pod arkade ptujske gimnazije.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Renata Petek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo petmesečne Teje Kolarič poslala njena teta Renata. Takole razmišlja Teja: »Teta Renata, hitro slikaj, ker ne morem več pozirati!«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	000
Bik.	V	©©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©	€€€	0
Rak	VVV	©©	€	000
Lev	VV	©	€€€	000
Devica	VV	©©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©	€€	0
Škorpijon	VV	©	€€€	000
Strelec	VVV	©©©	€	00
Kozorog	VVV	©©©	€€	000
Vodnar	V	©	€€€	00
Ribi	VVV	©©	€	00
Velja za teden od 10. junija do 16. - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
junija: 1 znak - slabo, 2 znaka
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 12. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Tia Šoštarič, Podgorci 16, 2273 PODGORCI.
Anekdote slavnih
Ko je Viljem Oranski zasedel angleški prestol, so irskemu književniku Jonathanu Swiftu, avtorju Guliverjevih potovanj, pokazali njegovo geslo, ki si ga je izbral: Non rapui sed recepi (Nisem ukradel, ampak dobil). Swift je pripomnil: "Dobitnik je ravno tako slab kot tat."
Neka občudovalka angleškega predsednika vlade Churchilla je nekoč vzvišeno vzkliknila: »Gotovo se počutite čudovito, ko vidite, kako se ljudje drenjajo, da bi slišali vaš govor!« Politik ji je odgovoril: »Seveda je to lepo, ne smete pa pozabiti,
da bi bilo trikrat več ljudi, če bi me obešali.«
***
Kljub visoki starosti je švedski kralj Gustav Adolf V. vedno rad igral tenis. Njegov partner, francoski teniški prvak Borotra, mu je med igro večkrat zaklical: »Bolj na levo, veličanstvo, bolj na levo!«
Kralj se je ob tem zasmejal in vzkliknil: »Saj mi govorite tako
kot moj ministrski predsednik!«
***
Kitajski filozof Konfucij je pravil, da je nekoč srečal starko sredi polja. posejanega z grobovi. Povedala mu je, da je tu požrl tiger njenega očeta, moža in dva otroka. Ko jo je vprašal, zakaj živi v tako nevarnem kraju, mu je odgovorila: »Tu nam ni nič
hudega. Imamo samo tigra, vi pa imate tam, kjer živite, vlado.«
***
Kritik Rafaelli je v uvodu v katalogu del slikarja Ingresa zelo ostro obsodil Ingresova dela. Umirjeni francoski slikar Edgar Degas mu je ob tem rekel: »Dragi Rafaelli, vaše ime se bo ohranilo v prihodnosti.« »Oh,« je bil v zadregi Rafaelli. - »Ljudje bodo vedno govorili: To
je bil tisti slikar, ki ni razumel Ingresa!«
***
Igralka, ki se je odločila, da bo napisala pri štiridesetih letih svoje spomine s filmskega platna, je pokazala prve strani italijanskemu komediografu Marcu Pragi in ga prosila za oceno. Praga je stvar prebral in dejal: »Zdaj, ko si pokazala, kako si pisala, ko si bila stara štiri leta, napiši še nekaj strani, da vidimo, kakopišeš pri štiridesetih.«
Janški Vrh • Včasih kolovoz, danes asfalt
Nov kilometer asfaltne ceste proti Doleni
Na Janškem vrhu so minulo soboto, 6. junija, v lepem in sončnem vremenu odprli 1070 m dolg odsek lokalne ceste Janški Vrh-Dolena. Odprtja pomembne investicije, ki je v celoti veljala okoli 60.000 evrov in povezuje dve haloški občini, sta se udeležila tudi majšperška županja dr. Darinka Fakin in videmski župan Friderik Bračič.
Kot je pojasnil predsednik gradbenega odbora Franc Kozel, je bil omenjeni odsek modernizirane ceste do nedavnega navaden haloški kolovoz, tako da so morali po vsakem večjem nalivu cesto popravljati in nanjo navažati gramoz, ogroženi pa so bili tudi posamezni vodovodni priključki. Resno in organizirano pobudo za posodobitev omenjenega odseka ceste od Janškega vrha do Dolene so podali leta 2007, ko so ustanovili tudi iniciativni odbor ter k sofinanciranju pritegnili še druge uporabnike ceste ter Občino Majšperk. Naslednje leto so ustanovili šestčlanski gradbeni odbor, ki ga je uradno imenovala županja dr. Darinka Fakin, projekt in sofinanciranje občine pa so potrdili tudi majšperški občinski svetniki.
Za izvajalca gradbenih del za pripravo gramoznega tampona so na javnem razpisu izbrali Cestno podjetje Ptuj, ki je položilo asfaltno prevleko, medtem ko so pri pripravi odvodnjava-
nja, ureditvi brežin in bankin ter poseka dreves izdatno pomagali domačini in uporabniki ceste, ki so za vse to opravili več kot 600 ur prostovoljnega dela. Poleg Občine Majšperk, ki je za asfaltno prevleko namenila okoli 26.000 evrov, pa so hvaležni tudi Občini Videm, ki je prispevala potreben gramoz.
Pomembne pridobitve za to območje Haloz je bila izredno vesela tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je poudarila, da dajejo v občini velik poudarek tudi posodobitvi cestne infrastrukture. Ker pa skrbijo za okoli 350 kilometrov lokalnih cest in poti, je to za občino velik zalogaj, zato je izredno pomembno tudi sodelovanje krajanov oziroma uporabnikov, ki običajno poskrbijo za osnovni gramozni tampon, svoj delež pa, glede na možnosti seveda, primakne tudi Občina. Krajanom in vikendašem z Janškega Vrha, še posebej gradbenemu odboru, je za vložen trud in delo čestitala ter jim za-
Foto: M. Ozmec
Nov odsek ceste Janški Vrh-Dolena so s prerezom traku svečano predali namenu (z leve) poslanec Janko Marinič, majšperška županja dr. Darinka Fakin in videmski župan Friderik Bračič.
želela, da bi jih ta cesta še bolj povezovala.
Čestitki ob pomembni pridobitvi se je pridružil tudi župan občine Videm Friderik
Bračič, ki je ugotovil, da je bilo asfaltiranje te ceste, ki povezuje občine Videm in Majšperk in je plod skupnega sodelovanja dveh haloških občin in
občinskih svetov, zares nujno, saj se je na Janški Vrh pripeljal iz videmske strani po grozljivo slabi gozdni cesti, zato je predlagal, da gradbeni odbor
kar nadaljuje svojo delo in poskrbel še za modernizacijo preostalega dela neasfaltirane ceste. Gradbenemu odboru in domačinom je ob pridobitvi čestital tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič, ki je poudaril, da je zanj ta dogodek toliko bolj pomemben, saj so v teh krajih njegove rojstne korenine.
S prerezom vrvice so cesto simbolično predali namenu majšperška županja dr. Darinka Fakin, videmski župan Friderik Bračič te poslanec Branko Marinič, v krajšem cerkvenem obredu pa jo je blagoslovil še ptujskogorski pater Janez Šamperl, ki je izrazil željo, da bi z urejenimi potmi življenje v tem delu Haloz spet postalo privlačnejše tudi za mlade družine, kar bi pomenilo spet vrnitev življenja. Pred 30 leti so imeli na Janžu tudi do 30 krstov letno, medtem ko jih imajo dandanes bistveno manj.
M. Ozmec
Prejeli smo
O »razpadu« zdravstvenega sistema
K razmišljanju in h komentiranju me je spodbudil članek v rubriki Aktualno: »Štajerci umiramo 8 let prej kot Ljubljančani« objavljen v Štajerskem tedniku 5. junija letos, v katerem je, pod taktirko podpisanega novinarja M. Ozmeca med ostalim objavljena kopica zelo subjektivnih in zavajajočih informacij, ki celotno gledano prilivajo olje na ogenj, v zadnjem času več kot očitnega medijskega linčanja zdravništva.
Domnevno objektivno poročanje popestreno s pompo-znimi naslovi in podnaslovi jezno vre in polno katastro-fičnih in grozečih misli povprečnemu bralcu z žugajo-čim kazalcem sugerira krivca za premnoge frustracije v kriznih časih. Le-to bi, prej kot zlonamerno natolcevanje, rad razumel kot posledico politične demagogije preživetih ideologij in nepoznavanja dejstev.
Obenem je spoštovanja in hvale vredna dobra energetska opremljenost, vitalnost in družbena angažiranost upokojencev, ki se, upam, razen za lastno promocijo v času krize skrbno in pristno zavzemajo za interese naraščajoče populacije starejših občanov, ki se ji zaradi naravnih procesov vsi sčasoma pridružujemo.
Čudijo me javne interpretacije nekaterih odgovornih udeležencev diskusije, toliko prej, ker jih poznam kot strokovnjake na njihovem področju in kot dobre poznavalce statističnih kazalcev, kajti dopuščajo, da se krajša življenjska doba prebivalcev našega območja povezuje le z domnevno neurejenostjo in divjo privatizacijo zdravstva ter s »pohlepnim, goljufivim in nehumanim«
ravnanjem zdravnikov, še posebej zasebnikov in kon-cesionarjev. Mogoče bi vzroke za omenjeno statistično ugotovitev, če sploh drži, bilo še mogoče poiskati v nekaterih drugih dejavnikih kot so: socialno-ekonomski status prebivalstva, direktne in in-direktne posledice tranzicije, življenjski slog prebivalstva (prehrana, gibanje, alkohol, kajenje), stopnja samomo-rilnosti, prometna kultura in infrastruktura, sigurno bi se našlo še kaj. Zanimive bi lahko bile še kakšne druge statistične primerjave med slovenskimi regijami oz. z državami Evropske unije glede: števila prebranih knjig, prodaje časopisov, obiskov gledališčnih in kino predstav, razstav in muzejev, načina izkoriščanja dela prostih dni in dopustov, števila kilometrov asfaltiranih cest, elektrifikacije, komunalne infrastrukture, porabe kontracepcijskih sredstev, umetnih gnojil, in še in še morebitnih dejavnikov, ki dokazano vplivajo in kažejo na nivo naše kulture življenja ter posledično zdravja v celoti.
Že več let dokaj redno berem Štajerski tednik in ugotavljam, da bi objektivnosti v prid, bilo zanimivo
pretehtati število in vsebino prispevkov, ki se dotikajo zdravstva, še posebej na našem področju. Kot zdravnik koncesionar bi se rad izognil subjektivnosti, a se mi vendarle zdi, da izbrani novinarji omenjenega časopisa, upam nehote favorizirajo le en del javne zdravstvene mreže, hkrati pa nezadostno in s tem tudi nekorektno informirajo povprečnega bralca ter vplivajo na javno mnenje.
Kljub večkratnim poudarkom, očitno še vedno prihaja do napačnega razumevanja organizacije zdravstvene službe, zato bom izkoristil priložnost za še eno pojasni-tev . V sistemu javne zdravstvene mreže s skupnimi močmi sodelujejo, v veliki večini strokovno, vestno in v duhu zdravniške prisege požrtvovalno izvajajo zdravstveno dejavnost zdravniški timi, tako v Javnih zavodih kot tudi koncesionarji. Prvi delujejo v prostorih Zdravstvenih domov, bolnišnic in drugih ustanovah, medtem ko slednji izvajajo zdravstveno dejavnost v kupljenih ali najetih prostorih. Oboji so, poudarjam, del iste zdravstvene mreže in sistema zavarovalnic in uporabniki koristijo njihove zdra-
vstvene usluge enakovredno. Morebitne razlike so lahko posledica le individualnih stališč in dojemanja posameznikov. Oboji, ali raje vsi zaposleni v javni zdravstveni mreži so že zdaj in krepko bolj »pod lupo in med škarjami« vseh možnih strokovnih, zavarovalniških, davčnih, sanitarnih, medijskih in drugih možnih nadzornih organov, kontrol in inšpekcij, kar je po eni strani nujno, po drugi strani pa nedvomno vpliva na stopnjo anksio-znosti in s tem relevantne ocene in trezne, strokovne presoje zdravnikov, česar bi si vsekakor želeli vsi zainteresirani. Posploševanje, sen-zacionalistično poročanje, delitve, nepreverjeno kate-goriziranje sicer zna biti za mnoge zanimivo in se dobro prodaja, a slabo prispeva k ozaveščenosti in zdravju, spodbuja občutke jeze, nestrpnost in še večje delitve, kot da ih že itak ni preveč.
Mogoče se prepogosto pozablja, da v vsakem funkcionalnem medsebojnem odnosu, a v konkretnem primeru je to odnos med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, obstajajo tako obojestranske pravice, kot tudi nujne obveznosti, pri čemer kakršnakoli polarizacija ne
vzdrži kritike. Res pa je, da se ljudje raje oziramo po pravicah, po obveznostih in dolžnostih pa le če je nujno. Ena naših dolžnosti je, med ostalim, skrbno, odgovorno in spoštljivo ravnanje do sebe in s tem do lastnega zdravja. Dokler to počnemo pomanjkljivo, bomo s prstom kazali ter z nezaupanjem in pretirano kritiko iskali odgovorne za lastno zdravje le med »neodgovornimi, pohlepnimi in preplačanimi zdravniki v razpadajočem zdravstvenem sistemu.«
Še pred desetletji so družbeni tokovi in z njimi tudi mi, prispevali h kapitalističnim družbeno političnim usmeritvam, obenem pa k specifičnim znanim razmeram, odnosom, vrednotam, nenazadnje k materialistični miselnosti z vsem dobrim in slabim kar ta hkrati prinaša. Pri tem ni prostora za tako ljubo nam sprenevedanje. Želeli si to priznati ali ne, tudi zdravstvenega sistema, ob vsej etičnosti, pomenu in »višjih ciljih« ne moremo izvzeti iz teh okvirjev. Ni nobena lokalna pogruntavščina, pač pa ena od rešitev »sodobnega, zahodnega sveta« v katerega se radi uvrščamo, da imajo zainteresirani in plačilno sposobni uporab-
niki zdravstvenih storitev možnost koristiti samoplač-niške storitve, ki so jim po veljavnih zakonih in predpisih na voljo in, prej ko ne, vplivajo na toliko opevano krajšo čakalno dobo za zdravstvene usluge. Res je, da na zakone, predpise, še na družbeno ureditev v demokraciji lahko vplivamo, a sedaj in zaenkrat je tako kot je in čudno bi bilo če bi vsi z vsem bili zadovoljni. Čeprav to ni jasno opredeljeno domnevam, da je vsa žolč in kritika v omenjenem prispevku bila usmerjena na to, uzakonjeno samoplačniško-zasebno dejavnost zdravništva, a kljub temu se mi posploševanje in žaljivo izpostavljanje stanovskih kolegov zdi skraj-nje nekorektno. Obenem ne zagovarjam posameznih nezaželenih primerov, za kar so pristojne ustrezne službe, a kako se problemi rešujejo in sankcionirajo je, tako kot na ostalih področjih naše družbe, širše vprašanje.
Jasno je, da bi širina teme lahko terjala še veliko več besed, a upam, da bo že ta prispevek nekatere spodbudil k širšem razmišljanju. Mene je.
Miroslav Berič, dr. med. spec.
Prireditvenik
Torek, 9. junij
11.00 Ptuj, Rimska ploščad 24, sedež društva v prostorih Četrtne skupnosti Ljudski vrt, Društvo Optimisti pripravljajo pregled celoletnega druženja in ustvarjanja 19.00 Hajdina, gasilski dom, predavanje na temo »Voda - bogastvo, ki ga imamo, a se ga ne zavedamo 20.30 Ptuj, Muzikafe, študentje celovške in graške glasbene akademije izvajajo avtorsko glasbo Marko Črnčec trio Ormož, razstava Intarzij Voja Veličkoviča Občinske značilnosti in grbi
Sreda, 10. junij
19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, literarni večer z Meo Valens in predstavitev knjige Milost
Četrtek, 11. junij
18.00 Ptuj, Muzikafe, druženja na terasi, gosta bosta Stane Jurgec in Vita Gregorc
18.00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4, otvoritev dokumentarne
razstave Judje v Koprivnici 19.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave akademske slikarke Andreje Panič, gosta večera bosta vrhunska plesalca Daniela Pekič in Jernej Brenholc 19.00 Ptuj, Narodni dom, koncert Pozdrav poletju, prirejajo pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj z gosti.
Model GARA Model SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 C + DDV 6,90 € + DDV	6,90 € + DDV
DODATNI POPUST 7%!
»., SlivniSka
Si32029101
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33, zjutraj do 10. ure in popoldan od 16. dalje.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM traktor IMT 560, letnik 1986, GSM 041 940 713.
PRODAM smrekovo hlodovino. Inf. na tel. 031 407 834.
PRODAM samonakladalno prikolico SIP PS 25. Tel. 02 757 08 81.
PRODAM 12 metrov bukovih in 6 metrov hrastovih drv. Tel. 031 281 453.
PRODAM 3 prašiče za zakol. Tel. 02 764 51 81.
PRODAM TELICO, sedem mesecev brejo, simentalko, in pajek SIP, štiri vretena, ter kupim teličko simentalko do 100 kg. Tel. 041 387 979.
PRODAM dve telici, breji v devetem mesecu. Zefka Potrč, Ločič 19, Trnovska vas.
■w
£tčy&ukitz budlikjcu
89,8 98,2 104,3 Mh
www. radio-ptuj. si
e
_izvaja študij na daljavo/e-študij_
Razmišljate o svoji karieri, napredovanju, ugledu?
Visoka poslovna šola
visokošolski strokovni programi
program Poslovanje
*	poslovanje in pravo * menedžement informatika *
program Marketing
*	mediji * odnosi z javnostmi *
program Poslovna administracija
*	menedžment pisarn * mednarodno poslovanje* magistrski študijski program
Mednarodno poslovanje
Višja strokovna šola
program Ekonomist program Poslovni sekretar
www.doba.si
E-študij za tiste, ki zaradi dela in družine ne morete obiskovati predavanj in vaj.
I N F O R M A T I V N I D A N
za podiplomski program 10. 6. in za dodiplomske in višješolske programe 11. 6. 2009 na DOBI, Prešernova ulica 1, Maribor.
DOBA, Prešernova ulica 1, Maribor, 02 228 38 76, 02 228 38 90, info@doba.si
ŠTIRI leta staro kravo, v devetem mesecu brejosti, vajeno paše, prodam. Tel. 719 80 06, zjutraj ali zvečer.
PRODAMO mešano hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. 041 657 796.
UGODNO prodam bukova drva. Tel. 031 498 367.
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila po telefonu 040 531 246 ali 688 13 81. Rešek, Starše 23.
PURANE, 9-tedenske, težke od 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Re-šek, Starše 23.
PRODAM tračni obračalnik 2,20 SIP, pajek 2,30 delovne širine, kabino za univerzal, novejši tip, trosilec umetnega gnojila Vikon. Telefon 040 657 751.
DOM-STANOVANJE
UGODNO ODDAMO apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen, za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
ODDAM 2,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v hiši, delno opremljeno, cca. 80 m2. Tel. 041 47 8 482.
V NAJEM oddam poslovni prostor v starem delu Ptuja, 60 m2, in dvosobno stanovanje. Tel. 041 403 516.
NEPREMIČNINE
KUPIM hišo na Ptuju ali v okolici. Tel. 070 826 526.
NUJNO iščem starejšo bivalno hišo v občini Dornava ali širši okolici. Telefon 031 575 976.
Noč, ki ne pozna jutra,
ni tvoj poslednja noč.
Naselila se je, z zvezdami posuta,
v očeh tvojih dragih,
vsem, ki si jih nekoč ljubila.
OSMRTNICA
V 80. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča
Marija Pažon
IZ PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 9
Od nje se bomo poslovili v petek, 12. junija, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Žalujoči: hči Branka z možem Zoranom, vnuka Mitja
in Mirjam
ZA DELO v telefonskem studiu na PTUJU iščemo komunikativne sodelavce z občutkom za delo z ljudmi. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Pisne prošnje pošljite na TERCET, d. o. o.(za razpis), Partizanska 13 a, 2000 Maribor.
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA Raičeva ulica 2 2250 Ptuj
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Zaželene so delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Predviden začetek dela je 01. 09. 2009.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda, dokazila o dosedanjih delovnih izkušnjah in kratek življenjepis) pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Raičeva ulica 2, 2250 PTUJ, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
VSAK CETKTeK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. GOLTE - Če te luna nosi
2.	Ans. SPEV-Strune ljubezni
3.	FANTJE IZPOD ROGLE - Dvajset let nas pesem druži
4.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
5.	POLKA PUNCE-Ti sifaca
6.	Ans. KRJAVEL- Kako res prekrasno deželo imamo
7.	Ans. SICER - Lep pozdrav
1.	KORADO & BRENDI - Genij in bedak
2.	NATALIJA VERBOTEN - Ma kje si ti
3.	NOVA LEGIJA-Mirne duše
4.	ELA-Glas sirene
5.	MANCA ŠPIK-Moj edini
6.	PREPIH-Ona je šla nafkk
7.	MARKO MULEC-Dajte mi krila
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 9.8.
8.00 Predsednik države na Destrniku 9.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Košnja trave na Destrniku
ČETRTEK 11.6.
8.00 Srečanje CPZ na Polenšaku 17.00 VRATA MED ZVEZDE
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. ^^'IL0,^1 ^ 20.00 Kronika Občine Hajdina	19 00 PRIGAŠPERJU odd'
SREDA 10.6.
8.0025 let KD Skorba 18.00 SUPER HITI odd.
21.10 VRATA MED ZVEZDE
20.00 Koncert Pihalne godbe Dornava PETEK 12.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.c Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Zgorela stara hiša ob klavnici
So požar zanetili kadilci?
V četrtek, 4. junija, okoli 17.35 ure je iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar v nenaseljeni stanovanjski hiši v Žnidaričevem nabrežju 5 v Ptuju; gre za starejšo stanovanjsko hišo tik ob nekdanji klavnici.
Kljub hitremu posredovanju gasilske enote Ptuj, ki je na po-žarišče prihitela s kar štirimi gasilskimi vozili in 16 prostovoljnimi gasilci, sta v celoti pogorela ostrešje in osrednji del poslopja, tako da je nastala precejšnja materialna škoda. Kraj požara so si podrobneje ogledali tudi ptujski policisti, zato je upati, da bodo na podlagi zbiranja obvestil lahko ugotovili vzrok za nastanek požara.
Neuradno smo od nekdanjih stanovalcev izvedeli, da naj bi se v hiši, ki je brez stanovalcev že od januarja letos, zbirala mladina in občasno kadila, zato obstaja verjetnost, da bi požar zanetil tudi kakšen pozabljen ogorek.
-OM
Foto: M. Ozmec
Kljub hitremu posredovanju gasilcev sta v celoti pogorela ostrešje in osrednji del zgradbe.
Foto: M. Ozmec
V gašenju požara je sodelovalo 16 prostovoljnih gasilcev s štirimi vozili.
Kidričevo • Naše ceste zahtevale še eno življenje
V nesreči umrl 44-letni domačin
Zgodnje nedeljsko jutro je bilo usodno za še enega voznika; potem ko še niso dogorele prve svečke na križišču v Jurovcih, kjer sta v hudi prometni nesreči umrla zakonca, je nov davek zahtevala makadamska cesta v Podovi.
Vi
Po skopih podatkih policijske uprave Maribor se je na makadamski cesti med polji v bližini Podove smrtno ponesrečil 44-letni voznik osebnega avtomobila iz Kidričevega, še dva udeleženca nesreče iz okolice Majšperka, stara 20 in 16 let, pa sta bila lažje poškodovana.
Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret, so policisti po doslej
zbranih podatkih ugotovili, da je 44-letni voznik vozil po omenjeni makadamski cesti proti regionalni cesti Rače-Kidričevo. Pri vključevanju na regionalno cesto, levo proti Kidričevemu, ni spustil mimo vseh vozil. Takrat je iz smeri Kidričevega pripeljal 20-letni voznik osebnega vozila, ki se je sicer skušal umakniti levo, a trčenja ni več mogel preprečiti. 44-letni voznik osebnega vozi-
la, po neuradnih podatkih gre za Maksimiljana Senčarja iz Str-nišča, je zaradi hudih poškodb na mestu nesreče umrl.
Policisti so na slovenskih cestah sicer v noči na nedeljo obravnavali 34 prometnih nesreč, v katerih se je en udeleženec huje, 14 pa se jih je lažje poškodovalo, medtem ko se je od nedelje do ponedeljka zgodilo 19 prometnih nesreč.
SM
Ptuj • Nesreča na označenem prehodu
Z avtomobilom v 10-letnega kolesarja
V ponedeljek, 8. junija, nekaj pred enajsto uro dopoldne se je pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča na Osojnikovi cesti v Ptuju.
Foto: Mojca Zemljarič
Voznik tega avtomobila, po neuradnih informacijah gre za Maksi-miljana Senčarja, je na kraju nesreče umrl.
Kot smo izvedeli, je voznik osebnega avtomobila, ki je peljal iz smeri Ptuja proti Rogozni-ci, na označenem kolesarskem prehodu čez vozišče trčil v kolesarja - otroka, starega 10 let. Zaradi trčenja je mlad kolesar
padel po vozišču, z vozila pa je nato nanj zgrmel še nepravilno pritrjen tovor, ki je bil na strehi avtomobila, kar je otroka še dodatno telesno poškodovalo.
Zaradi hudih telesnih poškodb glave in okončin so
mladega fanta odpeljali v ptujsko bolnišnico, zoper voznika osebnega avtomobila pa sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo.
-OM
Foto: Mojca Zemljarič
Mlajša udeleženca v nesreči sta bila v črnem mercedesu; deli avtomobila so po besedah očividcev ležali tudi 30 metrov naokoli, na srečo pa sta jo oba fanta odnesla le z lažjimi poškodbami.
Osebna kronika
Rodile so: Smiljana Anic, Lastine 4, Rogaška Slatina - Blaža; Snežana Zdolc, Kamenik 15, Šmarje pri Jelšah - Noela; Aleksandra Kolednik, Dolič 36, Destrnik - Lana; Maja Kram-pelj, Polenšak 43 - Lejo; Nataša Bedenik, Spodnja Sveča 15, Majšperk - Nejca; Suzana Šegula, Juršinci 61/a - Maia; Branka Potočnik, Placar 55, Destrnik - Jureta; Sabina Krivec, Rakičan, Lendavska ul. 13, Murska Sobota - Brino; Jerneja Ploj, Sp. Porčič 26/b, Lenart - Tiano; Bernardka Bezjak, Gajevci 23, Gorišnica -Davida; Vesna Čelan, Brezula 34, Rače - Niko; Maja Škrinjar, Sovretova pot 59, Ptuj - Mio; Anica Vrečar, Vintarovci 30, Destrnik - Anžeta; Andreja Krivec, Tinska Gora 79, Zg. Ložni-ca - Klaro.
Umrli so: Katarina Lovrec, rojena Ketiš, Rjavci 22, rojena 1935 - umrla 26. maja 2009; Veronika Potočnik, rojena Be-drač, Videm pri Ptuju 14, rojena 1929 - umrla 27. maja 2009; Jakob Rogač, Trnovec 17/a, rojen 1949 - umrl 28. maja 2009; Marija Osterc, rojena Sever, Gradiščak 3, rojena 1919
-	umrla 26. maja 2009; Mirko Petrovič, Šturmovci 20/a, rojen 1942 - umrl 31. maja 2009; Ana Kokol, rojena Milošič, Slatina 33, rojena 1944 - umrla 30. maja 2009; Stjepan Golub, Jurovci 12, rojen 1949 - umrl 29. maja 2009; Jožef Zupanič, Ulica Šercerjeve brigade 14, Ptuj, rojen 1942 - umrl 31. maja 2009; Barbara Hemetek, rojena Kuserbanj, Cirkulane 1, rojena 1931 - umrla 30. maja 2009; Veronika Koder, rojena Čuš, Spolenakova ul. 13, Ptuj, rojena 1928 - umrla 1. junija 2009; Marija Repolusk, rojena Vogrinec, Dolga Lesa 4, Ormož, rojena 1924 - umrla 2. junija 2009; Amalija Hren, Breg pri Polzeli 58, rojena 1949 - umrla 30. maja 2009; Roza Kolarič, rojena Bezjak, Podvinci 121/a, rojena 1925 - umrla 23. maja 2009; Ferdinand Valenko, Bel-ski Vrh 74, rojen 1940 - umrl 2. junija 2009; Otmar Lah, Ko-kolova ul. 12, Ptuj, rojen 1942
-	umrl 3. junija 2009. Poroke - Ptuj: Gregor Stramič, Zgornja Pristava 4/a, in Mojca Erlač, Kvedrova ul. 5, Ptuj. Miran Sluga, Jablovec 22/a, in Jožica Krempl, Dolena 5. Matjaž Simonič in Hedvika Bratuša, Mala vas 28, Gorišnica. Josip Školnik in Valerija Cafuta, Loži-na 6, Podlehnik. Boštjan Dobo-višek in Darija Arnuš, Pacinje 32. Marko Žiher, Zamušani 36/a, in Melita Kelenc, Zamušani 54. Dubravko Krmpotic, Skolibrova ul. 6, Ormož, in Milena Srpak, Skolibrova ulica 9, Ormož.
Poroka - Ormož: Stanislav Novak, Prhovec 34, Štrigova, Hrvaška, in Marija Nemec, Šinkova ulica 14, Središče ob Dravi.
Napoved vremena
Danes bo povečini sončno. Več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno. Popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte.
Foto: M. Ozmec