Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. --- -----------------------------------
Geslo :
Vse za vero, dom, cesarja-
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- -------------- - - ----------- - -------------------
I. Setnik.
V Gorici, 20 maja 1914
16 številka.
Ali nam bo g*. Jurii Bombic še daije županova!?
(Dalje.)
Politična preteklost Bombičeva je znana. Bil je mnogo let predsednik soriškega velelaškega telovadnega društva. Ko se je bližal županskemu stolu, se je odpovedal temu predsedništvu in na njegovo mesto je stopil sedanji prvi podžupan dr. Ceščutti. Bombic je sicer v najnovejšem času tudi član društva »Flottenverein«, a o tem članstvu je pisala Faidutti-jeva »Eco« tako-le: »Dunque l’onorevole Bombig, naziona-lissimo e popoilarissimo podesta della beata Gorizia, dopo avere spedito quel po’ po’ dl telegramma al' famoso Na-than s'e recato all”adunanza del »Flottenverein« alla Camera di commercio e si e fatto nominare membro di dire-zione del gruppo di Gorizia.«
O Bombičevi udeležitvi znane veslaške prireditve v prostorih laškega Slovađnega društva in o lekciji, ki jo ie_ županu Bombiču dal general Scotti,
SO že poročali drugi listi. Znano je tudi že, kako je novoizvoljeni župan Bombic v svojem govoru 6. t. m. »pozabil na cesarja«, kar sta skušala magistratov organ »Corriere« in Faiduttijeva »Eco« prikriti, da bi ne »škodovalo«. Da skuša »Eco« z neresničnim poročanjem in z varanjem javnosti rešiti županski stolček Bombiču, je jako čudnoi Saj so listi italijanske ljudske stranke do najnovejšega časa besno napadali Bombiča in njegovo županovanje. »II Popolo« n. pr. se je norčeval z Bombi-čem in z drugimi liberalnimi Italijani, češ da nameravajo svoja imena pisati s »pipami«. Potem je nadaljeval: »E questi sono di quegli Italiani che chiusi la notte del prima deH’anno fra le quat-tro pareti domestiche accanto alla statua di Garibaldi e con una lettera di Ricciotti in mano hanno inneggiato alla guerra santa, alla distruzione di Roma papale, all’italianita di Gorizia.« — Nam ni o vsem tem čisto nič znano in prepuščamo vso odgovornost za to besedičenje F.-jevemu glasilu.
Značilno je pa to, kar se je godilo ob zadnjih mestnih volitvah. Ko so zmagali v III. volilnem razredu italijanski kandidatje, med katerimi sta bila tudi dva mazzinijanca in g. Bombič, so slavili goriški Italijani to zmago v gledišču s hrupno velelaško demonstracijo, kateri je napravila šele policija konec. Na tej zmagi so županu Bombiču brzojavno častitali najzagrizenejši italijanissimi in skoro vsa velelaška društva na Primorskem. Neki Bruno Ferluga je n. pr. Bombiču brzojavil: »Giovani Triestini esultano vittoria ita-lianita, lanciano a Gorizia loro grido di gioia, di augurio, di speranza che sal-vezza verra.« Kake so te nade, ni treba razlagati.
Tudi goriški mazzinijanci, ki imajo v goriškem mestnem svetu tri zastop-
nike, so dobili brzojavne častitke od tržaških in koprskih mazzinijancev.
Ali sodi mož, ki ima take slavitelje kakor g. Bombič, na županski stol obmejnega mesta Gorice, naj premišljuje slavna vlada! Mi nismo v prvi vrsti poklicani, skrbeti za avstrijske državne interese.
❖ *
Ko je Avstrija 1. 1879. zasedla Bosno, je prišlo skoro do vojne z Italijo. Italijani so namreč zahtevali, da naj jim Avstrija odstopi kot kompenzacijo za Bosne južni del Tirolskega in takozvano »La Venezia Giulia«, namreč Goriško, Trst in Istro. Klic po aneksiji teh dežel se je razlegal po celi Italiji.
Italijanski državnik in bivši naučni minister Ruggero Bonghi je nastopil v spisu »La Venezia Giulia« proti tej zahtevi svojih vročekrvnih rojakov in je med drugim poudarjal: Mi bi bili veseli, ko bi mogli reči, da je prebivalstvo na Primorskem italijansko, a dozdaj je prebivalstvo teh dežel po večini slovansko. Zato ne moremo še teh pokrajin reklamirati za
Italijo na podlagi narodnostnega principa. Italija naj živi z Avstrijo v korektnih mednarodnih razmerah, skrbeti pa se mora za to, da se italijanski element na Goriškem ,v Trstu in v Istri okrepi in razširi.«
Italijani so svojega modrega državnika poslušali. Vpitje po aneksiji primorskih dežel je polagoma potihnilo in 1. 1883. je Italija sklenila z Avstrijo celo — zvezo. Zdaj smo mi in Italijani zavezniki in debeli prijatelji, čeravno se rabi v italijanskih vojaških šolah učna knjiga za zemljepisje, v kateri čitamo, da spada k enotnemu kraljestvu Italije tudi južno Tirolsko, Istrija in Dalmacija, ki jte za sedaj še pod tujo upravo in pod tujim gospodarstvom.
❖
Kako se krepi in širi v Bonghije-vem smislu italijanski živelj na Primorskem? Italija podpira primorske Italijane gmotno posebno potom društva Dante Alighieri, moralno pa potom svoje diplomacije. Skrb za razširjenje in za okrepčanje italijanstva na Primorskem gre tako daleč, da se italijanska vlada vtika v prid primorskim Italijanom celo v notranje avstrijske zadeve. Znano je, kako je vplival italijanski minister Crispi celo preko Berlina na našega ministra za zunanje zadeve grofa Kainoky-ja. Crispi je namreč dne 29. julija 1889 pisal italijanskemu poslaniku v Berlinu, naj v njegovem imenu prosi Bismarcka, da bi priporočal na Dunaju milo postopanje nasproti avstrijskim Italijanom. Že 14. avgusta je poročal italijanski poslanik Crispiju, da ukrene grof Kalnoky glede avstrijskih Italijanov vse potrebno.
Pred štirimi leti sta se bila sešla v Solnogradu italijanski minister Tittoni in naš minister za zunanje zadeve grof
Aehrenthal. Nastala je bila govorica, da sta se ministra razgovarjala tudi o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Avstriji. Naši oficiozni listi so to zanikali, a Tittoni je bil odkritosrčnejši. Tri mesece po tem sestanku je Tittoni v svojem govoru v italijanskem parlamentu priznal, da se je razgovarjal z Aehrenthalom tudi o zahtevah avstrijskih Italijanov in da je dobil najboljše obljube.	(Dalje prih.)
Italija in njeno zavezništvo.
Naša politična zveza z Italijo že od nekdaj tam doli ni bila posebno priljubljena. Še preden je sploh nastala, se ji je tedanji laški državnik Crispi na vse sile protivil. Crispi je bil za laško-nem-ško zvezo proti Avstriji. Da je tro-zveza nastala taka kot je danes, to je edino delo pokojnega Bismarka, ki je rabil enega zaveznika proti Rusiji, drugega pa proti Francozom. Za boj proti Rusom je imel napravljene nas, na Francoze je našuntal pa Italijane. Tako smo' se mi zvezali z Nemčijo in Italija se je zvezala z Nemčijo, a o kaki po-sebnoi prijateljski zvezi med našo državo in med Italijo že takrat ni bilo govora.
Kdor pozna boje in zgodovino leta 1848, 1859 in 1866, ta pač uvidi takoj, da sta se pozneje zvezali dve prej najbolj sovražni državi. Napetost proti Avstriji ni v Italiji izginila nikoli in laški listi so večkrat povdarjali, da tro-zveza in posebno pa zveza z Avstrijo ni bila v Italiji nikoli domača in nikomur priljubljena. To so laški listi v Benetkah, v Milanu in v Rimu neštetokrat že povdarjali, a nas niso vendar hoteli izgubiti, ker so nas rabili in nas rabijo še danes.
Italija ni bila tedaj nikoli vneta za zvezo z našo! državo, a znala je to zvezo izkoristiti prav do konca. Posebno se je to zgodilo za časa afrikanske vojske, ko so Italijani čisto brez skrbi potegnili skoro vso severno armado na bojišče, ker so bili gotovi, da jim mi varujemo hrbet. Nočemo reči ničesar, a Povdarimo le to: kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bila avstrijska država zapletena lani ali pred par leti v kako tako vojsko in bi odstranila vse vojaštvo s Primorskega in Tirolskega!
Po vojski v Afriki, katero so pravzaprav rešili zmagovito le balkanski narodi, je Italiji zrastel greben naravnost neverjetna in zadnje demonstracije so pokazale, koliko oni cenijo še naše zavezništvo. Iz poročil laških in tudi drugih listov se pa da posneti, da se sedaj ravno Italija skuša odtegniti od trozveze, četudi od nas zahteva še vedno ogromne žrtve. Da Italija išče trgovskih zvez na Ruskem, to smo že poročali, tudi politično išče sedaj Italija zaveznikov tam, kjer naši diplo-matje niso pričakovali. Italija skuša se-
daj priti v zvezo s Srbijo in z Romunijo in tem potem tudi z Rusijo.
Značilno je govoril v tem oziru v Trstu Mario Alberti, ki je povdaril, da Italijani so le proti Slovencem v Avstriji, a oni so dobri prijatelji Srbov in srbske države. To prijateljstvo Italije do Srbije in Romunije izvira iz dveh si precej podobnih studencev. Prvo je grška pomorska moč, ki hoče Italiji delati konkurenco. Lahi pa vidijo, da bodo Srbi v bodoče vedno bolj pritiskali na Grke, posebno radi Soluna in bodo tedaj dobri zavezniki Italije, ki ima iste namene, namreč oslabiti grško pomorsko silo. Na drugi strani pa vidi Italija v Srbiji in na Balkanu sploh velikansko tržišče, ki bo še dolgo let neslo imenitne dobičke. Ker se nismo mi poprijeli balkanske trgovine, se bo tega lotila Italija.
Vidimo iz vsega, da Italija išče povsod edino le svojih koristi, bodisi v gospodarskem ali političnem oziru. Na naše zavezništvo se Italija pri tem seveda ne ozira, ker mi smo le takrat dobri zavezniki, kedar nas rabi. Vendar pa kaže laško stremljenje na Balkanu, da smo ravno mi tamkaj zaigrali lepe in ugodne prilike, ki bi bile koristne za našo politiko in za naše gospodarstvo.
Politični pregled.
Cesarjevo zdravje.
Cesarjevo zdravje je bilo v mino-lem tednu skozinskoz zadovoljivo. Katar v bronkijah počasi ponehava. Cesar se sprehaja vsaki dan po eno uro v galeriji ob odprtem oknu.
Konec delegacij.
Dne 27. t. m. bodo končane seje avstrijske, dne 28. pa ogrske delegacije. Dne 30. t. m. pa je v obeh delegacijah zaključna seja.
Bosna v delegacijah.
V bosenskem odseku je podal svojo izjavo tudi skupni finančni minister Bilinski. Odkup kmetov napreduje. Vsako leto se reši za 10 milijonov teh bosenskih »kolonov«. Za ureditev šol je določenih 16 milijonov kron. Pripravljajo se novi zakoni na polju zdravstva in delavskih razmer. Bosenske železnice so bile zato objavljene na podlagi paragrafa 14, da se letos že lahko začne z delom. Sploh se nadja minister prav ugodnega gospodarskega in političnega razvoja.
Češko nemška pogajanja.
Češki agrarci so se izjavili na. strankinem shodu dne 16. t. m., da so oni zadovoljni z novimi pogajanji,, ki bi že enkrat omogočila mirno življu je in pravilen gospodarski razvoj na Češkem. Kedaj ta nova pogajanja začno, seveda še ni golavo; upanja ra je malo, da bodo vspešna.
Spomini ministra Kaizla.
Dr. Kaizl je bil svoj čas finančni minister in kot tak je imel to dobro lastnost, da tudi pod ministerskim klobukom ni pozabil, da je Čeh. S tega
stališča je tudi večkrat pomagal temu in onemu češkemu uradniku ali sploh češki stvari, kakor čitamo sedaj v njegovih »spominih«. Nemci so hitro planili po konci, ko so dobili te stvari v roke in dan za dnem so sedaj nekateri nemški listi polni krika in vika proti politiki in uradovanju ministra Kaizla. Kdor pozna količkaj razmere po Štajerskem, po Koroškem in tudi pri nas na Primorskem, ve prav dobro, da so Nemci in njih ministri tisti, ki povsod podpirajo vedno le Nemce, drugega ne poznajo. Ako je minister Kaizl storil kaj več za slovansko stvar, bi mu pač ravno Nemci ne smeli očitati ničesar.
Hrvaški sabor
je sklican za dne 26. t. m. na zopetno zasedanje. Kakor poročajo listi ostane koalicija še nadalje delavna večina in bo tudi glasovala za vladni proračun. Zdi se, da ban ne misli več na ustanovitev kake nove stranke, ki bi jo postavil mesto koalicije.
Zopet zmede v Bosni.
Komaj so se bile bosenske razmere nekoliko uredile, že se poroča o odstopu dr. Dimoviča od vodstva nove ljudske stranke, katero je sam ustanovil. Dr. Dimovič je zastopal posebno odkup bosenskih kmetov, kar pa je bilo tamošnjim turškim bogatašem neprijetno. Zdi se, da nastane zopet kaka kriza v bosenski politiki.
Proces dr. Šviha.
V Pragi se je vršila tri dni razprava v zadevi dr. Švihe, ki je tožil urednika liellerja od »Narodnih listov« radi očitanja, da je Šviha policijski zaupnik. Dr. Heller je doprinesel dokaz resnice za svoje trditve in bil oproščen. Dr. Šviha, ki je sedaj precej bolan, baje namerava zapustiti domovino in se naseliti kje v inozemstvu.
Novi deželni maršal v Galiciji.
Cesar je imenoval za novega deželnega maršala v Galiciji deželnega poslanca viteza Niezabitewske-g a in mu podelil ob enem značaj tajnega svetnika.
Naša zunanja politika in nemški državni zbor.
Naši nemški diplomatje se večkrat sklicujejo na Nemčijo, češ, tam gori v Berolinu odobrujejo našo politiko. Mi delamo v zvezi z Nemčijo itd. Toda debata, ki se je bila razvila te dni v be-rolinskem državnem zboru ravno o naši politiki, je naravnost uničevalna. Nikdo ni zagovarjal grofa Berchtolda in njegovih del, niti vladni zastopnik ne. Poslanci pa so po veliki večini vsi obsodili našo zunanjo politiko in jo označili kot napačno. Posebno so se odlikovali v tem poslanci Wendel, Got-heim in še najbolj princ Schonaich, ki je brezobzirno razmrcvaril zadnji Berchtoldov ekspose. Toda o tem naši nemški listi po večini previdno molčijo!
Poštna zveza med Avstrijo in Bolgarijo.
Med našo in bolgarsko državo se je sklenila širša poštna zveza. Tarif za pisma je znižan v Bolgarijo od 25 h na 15 h. —
Konkordat v Srbiji.
Kakor s Črnogoro, tako je sklenila tudi s Srbijo sv. Stolica v Rimu poseben konkordat. Glavne točke bodo kolikor se da dognati sledeče. Liturgični jezik srbskih katoličanov bode v istem obsegu kot drugod latinski. Srbija dobi enega nadškofa in enega škofa. Nadškof bo' rezidiral v Belgradu, škof v Skoplju. Oba plača vlada in sicer dobi nadškof 16.000 dinarjev, škof pa 12.000. Škofe imenuje papež na predlog srbske vlade, župnike pa imenuje dotični škof. Razun tega ustanovi srbska vlada v Belgradu katoliško semenišče in pred-
loži zakon glede kongrue katol. duhovnikov. Oba škofa bodeta^edaj vzeta iz vrst dalmatinske višje duhovščine. Konkordat določuje tudi, da se nima nobena tretja oblast vmeševati v zadeve, ki jih obravnavata srbska vlada in sv. Stolica v Rimu.
Žrtev laških demonstracij
je postal napolitanski prefekt, kateri je od svoje službe odstavljen. Morda bi zaslužil še marsikdo tam doli tako »plačilo«, a; prejel ga seveda ne bode. Enega so žrtvovali in s tem bo stvar v redu. Iz tega bodo potem kovali kapital proti nam in bržkone zahtevali kako posebno odškodnino.
Nemčija za armado.
Iz Nemčije poročajo, da se je nabralo na prispevkih za armado že 1200 milijonov, tedaj več kot je bilo določeno s početka.
Ruski car v Parizu.
Francoski in drugi listi potrjujejo vest, da obišče ruski car letošnjo jesen Pariz. Ob ti priliki se bodo vršile seveda velikanske slavnosti v proslavo obeh za veznih držav.
Francoski predsednik v Rimu.
Zanesljivi laški viri poročajo, da pride predsednik francoske republike, Poincare, oktobra ali novembra v Rim na obisk k laškemu kralju.
REVOLUCIJA V ALBANIJI.
Včeraj je izbruhnila v Albaniji odprta revolucija. Essad paša je imel pri princu Wiedu hrupno avdijenco, po kateri je odložil svojo čast kot vojni minister. Nato je zbral svoje vojake, 300 po številu, ter 5000 uporniklov, ki jih je pripeljal iz Tirane, ter začel' ž njimi streljati na vladarjevo palačo. Avstrijske in italijanske vojne ladije, ki se nahajajo pred Dračem, so izkrcale čete in začel se je pravcati boj z uporniki. Esadovo stanovanje so obkolile avstrijske in italijanske čete ter je obstreljevale. Po kratkem boju se je Essad udal in prepeljali so ga kot ujetnika s soprogo vred na avstrijsko ladijo »Szigetvar«.
Albanija ima revolucijo in princ Wied je že naprosil velesile za takojšnjo pomoč, ker ne zadostujejo pred Dračem se nahajajoče vojne ladije Avstrije in Italije, da bi udušile listajo, ki je razširjena skoro po celi deželi. Te vesti so napravile na Dunaju posebno neugoden utis. Iz položaja se je ugotovilo', da je Italija bila dobro informirana o dogodkih pred revolucijo, kar da domnevati, da ni na revoluciji popolnoma nedolžna. Vzroki za to so baš znani in v prihodnjih dneh znamo doživeti še kako presenečenje.
Regulacijska komisija v Albaniji.
S to nesrečno Albanijo ni na nobeni strani miru in pokoja. Politično je mrtvo dete, a tudi glede mej še sedaj ni vse v redu. Sedaj meri tozadevna komisija na severni strani mejo. V tej komisiji so člani vseh šestih evropskih velevlasti, a vendar še danes niso meje določene za trdno. Bržkone tudi ne bodo držale posebno dolgo.
Darovi.
Za »Šolski Dom:
je došlo našemu upravništvu: O priliki izleta III. deškega razreda »Šol. Doma« daroval g. Kome! na Ajševici 1 K. Hvala!
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«:
P. n. gg. Josip Kos, župni upravitelj, 2 K, Frane Polenčič 1 K; Valentinčič Franica 20 vin.; Ignacij Harej 40 v; Karol Rogelja 20 vin.; Kanal Trampuš 10 vin.; Goričan 2 K; Anton Godnič 40 vin.; Marta v Gorici 1 K; N. Vojteh 20
vin.; v nabiralniku gostilne Gorjanc 70 vin.
Sklad »Slov. s i r o t i š č a:
V Saležu, Zgoniku in Repniču se je nabralo do sedaj 53 K 50 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Novice.
Imenovanje. Ministerstvlo za bogočastje in uk je imenovalo župnika dr. Meizlik za člana kuratorija c. kr. državnega muzeja v Ogleju.
Občni zbor Duhovske Zveze bo v četrtek po Duhovem, dne 4. junija ob
10.	uri predpoldne v slovenskem Aloj-zijevišču. Vabim vse društvenike. Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, že zdaj sklicujem v isti prostor nov občni zbor z istim dnevnim redom na isti dan ob pol
11.	uri predpoldne, ki sklepa brez ozira na število došlih članov po § 30. točka 4. Dnevni red: 1. Resolucija za kmetijski tečaj na ljudskih šolah; 2. letno poročilo; 3. letni račun in proračun; 4. volitev osrednjega odbora, dekanijskih odbornikov in treh razsodnikov. —
Predsednik.
Razpisane so župnije: Ajdovščina, Bukovo, Sv. Križ.
Razglas. Deželni odbor vabi domače koncesijonirane stavbne tvrdke, da vložijo ponudbe z označbo pogojev, pod katerimi bi bile pripravljene dajati deželnemu odboru na razpolago iz-vežbane zidarje in podajače s potrebnim nadzorstvom za izvrševanje navadnih vzdrževalnih del1 pri deželnih stavbah, ki jih opravlja deželni odbor v lastni režiji. Ponudbe se morajo predložiti v dvojnem ovitku na vložni zapisnik deželnega odbora najkasneje 31. maja 1914.
Pravilnik za avstr, vinorejski kongres 1. 1914. I. Na prizadevanje odbora IX. avstrijskega vinorejskega kongresa se vrši v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914. razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega o-rodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. II. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. III. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: I. oddelek. Vinarski stroji in vinarsko orodje. II. oddelek. Kletarski stroji in kletarsko orodje. III. oddelek: Grozdje za stiskanje in namizno grozdje. IV. oddelek: Sekundarno izkoriščanje trte. V. oddelek:	Znan-
stveni spisi. — Učna sredstva. — Književnost. IV. Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). V. Razstavljale! plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. VI. Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna jurija. VII. Sestava jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. VIII. Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih raz-stavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. IX. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. X. Pristojbine za c-glase se objavijo v razstavnem' opra-vilniku. XI. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. -- Pripravljalni odbor vinorej-ske razstave v Gorici 1914.
Ako želi kdo imeti več izvodov obširnejšega sporeda, naj se obrne na odbor IX. avstrijskega vinorejskega kongresa v Gorici, deželni dvorec.
Razprava proti Leopoldu Kodriču, bivšemu uradniku »Centralne posojilnice« v Gorici. V četrtek, dne 14. t. m. se je vršila proti Kodriču pred kazenskim senatom c. kr. okrožne sodnije razprava. Predsedoval je svetnik Rutar, prisedniki pa so bili svet. Strauss, gitl in Sterle ter okrajni sodnik Leon-cellis. Obtožbo je zastopal drž. pravnika namestnik Zorzi, obtoženca je branil Dr. Puc. Drž. pravdništvo obtožuje Kodriča goljufije in poneverbe, da je koncem leta 1913 in začetkom tega leta inkasiral od raznih strank gotove zneske in ponaredil dve hranilni knjižici, s čimur so bile stranke in posojilnica oškodovane za približno 2800 K. — Kodrič se zagovarja, da je bil najprvo vslužben v Gorici pri neki lesni trgovini. Vsled napornega dela je obolel in zapustil službo hoteč se postaviti na lastne noge in začeti kupčijo na svoje ime. Naročil je 4 vagone lesa za Trst, katerega pa ni dobil plačanega, ker je tvrdka prišla v konkurz. To ga je spravilo v dolg, iz katerega se pri svoji o-bilni družini ni mogel izkopati. Da bi zadovoljil svoje upnike, ki so ga neprenehoma preganjali, »izposodil« si je pri Centralni posojilnici na nedovoljen način zneske, ki mu jih očita obtožnica. Baje je hotel pobegniti na Balkan, da bi si tam zaslužil tolika, da bi povrnil vso,škodo. — Kazenski senat ga je spoznal krivim hudodelstev, katerih ga obtožuje drž. pravdništvo in mu prisodil pet mesecev težke ječe, poostrene z dvema temnicama. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor. Pri odmeri-tvi kazni je senat upošteval olajševalne okolnosti kakor veliko družino', priznanje dejanj in kesanje, zlasti pa dejstvo, katero so priče ugotovile, da mu je Centralna posojilnica odpustila.
»Piccolo« se pere in sicer v nemškem listu »Tagespost«, kamor so poslali od »Piccolo« baje daljše pismo, v katerem zatrjuje, da »Piccolo« ni nikoli šuntal nikogar na Slovence. Tudi oni članek, ki je malo pred 1. majem takorekoč klical v boj proti Slovencem, pomeni le resno, mirno odklonitev slovenskih »provokacij«. Iz celega pisma pač sledi očitno, da »Piccolo« ni storil nikomur nobene krivice, da so Lahi prav ponižno in tiho prosili Slovence v Trstu, naj jih ne zadavijo itd. Ako »Tagespost« veruje tem besedam, je to njena stvar, mi tu na Primorskem prav dobro vemo s kom imamo opravka. Ali se »Piccolo« pere z nemško ali z laško vodo, to na stvari ne spremeni čisto ničesar.
»Oesterr. Rundschau« o tržaških
dogodkih. Znana dunajska revija »Oesterr. Rundschau« piše v svoji zadnji štev. 15. maja tudi o tržaških dogodkih. Tako objektivno morda ta list ni še nikoli pisal o politiki na jugu in veseli nas, da se tudi navzgor odpira gospodom spoznanje. Naj omenimo tu le par besed, kjer piše o pohodu po mestu. »Die Slovenen, welche am 1. Mai ruhig durch Triests Gassen zogen. wurden von der italienischen Bevol-kerung in der heftigsten Weise atta-ckiert.« (Slovensko: Slovenci, ki so šli dne prvega maja mirno po tržaških ulicah, so bili od laškega ljudstva na hud način napadeni.) Prosimo sedaj gospode pri »Piccolo« in pa%pri »Trie-ster Wochenpcst«, da si to reč prečita-jo in vsaj nekoliko popravijo storjeno
krivico.
Prehodna preskušnja — skakna.
Na občnem zboru »Centralne posojilnice« v Gorici je predsednik nadzorstva v svojem referatu izjavil, da ni našel slovenskega izraza za Stichprobe, ter da je on to besedo poslovenil z izrazom »prehodna preskušnja«, ker daca-rji z prebadanjem preskušajo, je-li na vozu kaj predmetov za obdacanje.
Priloga „Goriškemu lisfu" šf, 16 z dne 20. maja 1914.
Izraz mi ni ugajal. Iskal sem druge besede, ki bi bolj jasno izražala pomen, ki ga ima nemška Stichprobe. Morda je med narodom kaka pripravna beseda? Imel sem z mladim gospodarjem pogovor o zemljiških in sadnih pridelkih. Pri tej priliki je posestnik Bele ml. izrekel' stavek »sadna letina je zelo s k akna«. Čuvši ta pridevek, sem si takoj mislil: Tu imaš iskano besedo. Kakor skaka sadna letina med dobro in slabo, med boljšo in slabejše, tako nadzorstvo z roko skaka od predalčka do predalčka, od spisa do spisa; ta pre-skušnja je torej s k a k n a, ker pri njej se ne pregleduje spisov vseh redoma, ampak skakno tu in tam .Ako ta beseda vgaja nadzornikom naših posojilnic in bank, naj jo sprejmejo.	Grča.
Ravno o pravem času se vršijo predstave Kristusovega življenja in smrti v kinogledališču Central-Bio. Začnejo z dnem Vnebohoda in končajo z binkoštnimi prazniki. Te dni naj pač nikdo ne zamudi obiskati Central-Bio, kjer se vidi ta krasen svetopisemski film. Kraji Jezusovega življenja, učenja in smrti so vedno vzbujali pozornost in spoštovanje med našim ljudstvom, ali le malokomu je bilo dano, da si je te kraje ogledal. Sedaj se nudi našim ljudem lepa prilika, da si ogledajo u-metniške žive slike, izdelane po evangeljskih besedilih. Ves film se predstavlja v naravnih barvah, kar njegovo urednost še povečuje. Da je ustreženo tudi okoličanom, se vršije predstave že predpoldan. Popoldan vsak dan tri predstave, cene razmeroma nizke.
Vspored vojaške godbe, ki bode spremljevala film »Jezusovo življenje« v nedeljo 24. t. m. v kinogledališču »Central-Bio«.: 1) Verdi: »Agnus Dei«. 1) Mascagni: »Prizori v cerkvi« iz o-pere »Cavalleria Rusticana«. 3) Wag-gner: »Molitev« iz opere »Lohengrin«.
4) Handel: »Dargfo«. 5) Rossini: »Arija iz »Stabat Mater«. 6) Bach-Gounod:
. »Ave Marija«, meditacija za violino, harpo in orgije. 7) Harpa - sola
Deželno čebelarsko društvo za Goriško nameravajo ustanoviti nekateri. Dotični ustanovni občni zbor se bode vršil binkoštni pondeljek ob 10. uri Predpoludne v Gorici pri »Zlatem Jelenu«.
Pod avtomobil sta prišla v nedeljo zvečer na Opčinah 521etni Franc Jakomin, stanujoč v Trstu in njegov 10-letni sin Marij. Zadobila sta le lahke poškodbe. Avtomobiliste si je zapisalo orožništvo.
Veronauk na tržaških realkah. C.
kr. namestništvo v Trstu je določilo, da se od začetka prihodnjega šolskega leta dalje mora na tržaških realkah poučevati v 7. razredu po 2 uri na teden veronauk. Do sedaj je bila za ta predmet določena ena sama tedenska ura.
Pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovljah pri Trstu, priredi dne 7. junija t. 1. veliko slavnost v proslavo 25-let-nice svojega obstanka. Z ozirom na to, da se vrši ta, slavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan.
Okoli 50.000 sardel so vlovili v
tržaški luki pri popravljanju laškega parnika »Dandolo«. Ribe so šle za parnikom v popravljalni prostor, kjer so po odtoku vode ostale na suhem in . so jih z lahkoto polovili.
Pazniška mesta razpisana. Pri deželnem sodišču v Trstu je razpisano eno ali več mest jetniških nadpaznikov in eno ali več mest jetniških paznikov. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do 23. junija predsedništvu deželnega sodišča. — V kaznilnici v Gradiški je popolniti nadpazniško mesto.
Prošnje ravnateljstvu kaznilnice do 6. junija.
Trojezične napise so dobile vse postaje železniške proge Divača-Pulj. Doslej so -imele te postaje laške ali nemško-laške napise.
Zaradi laških demonstracij v Piranu z laško trobojnico uvedla se je proti demonstrantom stroga preiskava.
Kiein-Reifling. (Gornje Avstrijsko) Dovolite g. urednik, da Vam sporočimo kako sc kaj imamo na h Jem. Doma smo namreč večinoma z Dol-Otlice, pa tudi iz Šturij in s Cola nas je nekaj. Tu delamo cesto, katero dele vodim gg. Ivan Krapež ter Anton Likar. Poslednji je tudi doma z Dola. Dnina znaša 4 do 5 kron na dan. Dela se ne u-strašimo. Kedar se ga lotimo, pa nam gre izpod rok, kakor da bi godel polko. V zadnjem času nam mnogo škodi dež. Skoro vsaki dan imame1 slabo vreme. Tudi sneg še pada kakikratMn takrat izgleda tu kot pri nas o Božiču. Bog nam daj lepo vreme in pa zdravja, potem bomo že prinesli kak groš domov. Pozdrav vsem čitateljem »Goriškega Lista«. — Otličan.
Na Nanosu se je ubil. 75 let stari kočar France Mihelčič iz Vipave je te dni nesel z Nanosa zavoj slame. Starček je na potu padel in je s tako močjo priletel z glavo ob skalo, da se je ubil in obležal mrtev.
Volitve na Notranjskem. Pri včerajšnji državnozborski dopolnilni vo-litvi na Notranjskem je zmagal kandidat S. L. S. dr. Pogačnik proti postonj-skemu županu Lavrenčič-u.
Otvoritev proge Rudolfovo-Metli-ka-deželna meja (Bubnjarci). Proga Rudolfovo-Metlika deželna meja (Bubnjarci) s postajami Birčna Vas, Uršna Sela-Toplice, Semič, Črnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika, s postajališčem in nakladališčem Kandija, s postajališčem in obratnim ogibališčem Rožni Dol-Prebišje in s postajališčema Do-bravice in Rosalnice se izroči 27. maja 1914 javnemu prometu. Postaje Birčna Vas, Uršna Sela-TopUce, Semič, Črnomelj, Gradac na Kranjskem, Metlika in postajalisišče in nakladališče Kandija se otvorijo za ves promet, postajališče in obratno ogibališče Rožni Dol-Pribi-šje za osebni in prtljažni promet, postajališči Dobravice in Rosalnice za osebni promet, za prtljažni promet pa potom naknadnega plačila pristojbin.
Poskusna vožnja na dolenjski železnici se ni posebno posrečila.'Ker je bil teren jako premočen, so se tla blizo Černomlja vdala na eni strani za 40 cm. Zato pa se je komisija za isti dan vrnila nazaj v Novo mesto in šele dan pozneje so nadaljevali ogled na popravljeni progi. Upati je, da bode sedaj stvar šla v redu.
Hotel Triglav v Bohinju je zopet prodan. Svoj čas ga je' bila kupila neka večje finančna družba z Dunaja, sedaj ga je pa prodala nekemu zasebnemu podjetniku. Park si je pridržala, ker namerava tam vstanoviti več vil za tujce.
V Postojno bodo vozili na binkoštni pondeljek posebni vlaki iz Trsta, Reke in Kormina. Ta dan bode razsvetljena vse postojnska jama in se bode v njej vršil koncert ter ljudska veselica. Iz Gorice bode odhajal posebni vlak ob 8.13 zjutraj. Čena za tja in nazaj z vstopnino v jamo vred znaša iz Gorice 10.40 K.
Razgledni vozovi kanadske družbe. Kanadska družba (Kanadian Pacific) je tudi letos od 15. maja do 15. sept. vpeljala razgledne vozove na državni železnici od Trsta do Solnogra-ga. Te vozove ima vlak, ki gre zjutraj ob 7.30 iz Trsta in pa oni, ki gre ob 11.22 iz Solnograda.
Skladatelj Tomaž Košat umrl. Koroški nemški skladatelj Tomaž Košat, rodom Slovenec, ki je porabljal za svoje pesmi koroške slovenske narodne pesmi, je umrl v Celovcu.
Pismonoša pobegnil. V Podrožčici na Koroškem je pobegnil tamošnji pismonoša Boschank s 600 kronami. Bežal je v Švico, kjer je bil v Curihu aretiran in prepeljan nazaj v Celovec.
Slovenski tabor na Koroškem. M'-nolo nedeljo so imeli koroški Slovenci pri Šmihelu nad Pliberkom tabor, na katerem je bilo okoli 4000 zborovalcev. Govorilo je več govornikov o slovenskih narodnih, socialnih in gospodarskih zadevah.
Utonil je v Zagrebu pri pijonirskih vajah na Savi prostak 97. pešpolka LDž Kocjan, doma s Kiao.,
Roparski umor. V Brezovici na Hrvaškem so napadli roparji kmeta Andreja Radičevac in njegovo ženo. Ženo so ubili, moža so pa pred vratmi pustili napol mrtvega. Odnesli so 300 K denarja in nekaj obleke.
Polom Karlovške hranilnice. Poročila z Reke javljajo, da je zadel karlovško hranilnico na Hrvaškem hud polom. Leta 1912 je izkazala še jako ugodno bilanco, razdelila je l^°/o dividende, sedaj je pa zavod popolnoma uničen. Baje je ravnatelj Herman igral na borzi in izgubil velikanske svote. Prizadetih je vse polno hrvaških in tudi drugih bank z nemalimi svotami. Katastrofa je posebno v Karlovcu učinkovala strahovito.
Prestolonaslednik v Dalmaciji. Po velikih vojaškah vajah, ki se bodo vršile tekom meseca junija v Bosni, se poda prestolonaslednik na daljše potovanje po Dalmaciji, kjer si bo posebno ogledal luko v Šibeniku.
Dopust za žetev je letos dovoljen vojakom od 28. junija do 18. julija.
Velike vojaške vaje v Bosni. Od dne 24. do 27. junija se bodo vršile v Bosni velike vojaške vaje, katerih se vdeleži moštvo 15. in 16. kora. Vaje bode vodil armadni nadzornik fcm. Po-tiorek, prisostvoval pa bode tudi nadvojvoda Franc Ferdinand.
Vojaška služba za učitelje. Z ozirom na to, da služijo učitelji večkrat v krajih, kamor niso pristojni, je določilo vojno ministerstvo, da opravijo u-čitelji svojo vojaško službo pri tistem polku, ki je njih službenem kraju najbližji. Po novem zakonu morajo učitelji napraviti desettedensko vežba-nje in sicer v dveh letih zapored, vsako leto po 5 tednov. Seveda se to vežba-nje izvrši vedno le tekom šolskih, počitnic.
Omejitev koncertov vojaških godb.
Po najnovejšem odloku vojnega mini-sterstva smejo vojaške godbe nastopati v lokalih edino na takih prireditvah, ki odgovarjajo vojaškemu ugledu. Pri obhodih smejo vojaške godbe nastopati le pri cerkvenih slavnostih in še to le pri velikonočni in svetotelesni procesiji katoličanov in pa pri blagoslavljanju vode po grško-katoliškem obredu. Pri vseh drugih civilnih prireditvah naj vojaške godbe praviloma ne sodelujejo.
Nov general kapucinskega reda.
Novim generalom kapucinskega reda je bil izvoljen 19. maja v Rimu preč. P. Venancij a Lisle-en-Rigault, pariške provincije, doktor prava, pripisan na prizivnem sodnijskem sodišču v Parizu. Rojen je bil 5. oktobra 1862, vstopil v red 25. jun. 1889. — v jnašnika posvečen 19. junija 1895. — V zadnjih letih je bil imenovan za generalnega prokuratorja ceiega kapucinskega reda in za II. generalnega svetovalca.
Pozor pred mednarodno razstavo v Londonu. Kakor že večkrat, vabijo tudi sedaj neki neznani špekulantje na
neko mednarodno razstavo v Londonu, o kateri pa se drugače ne ve ničesar. Posebno se obračajo na industrijalce in večje obrtnike. Opozarjamo s tem naše ljudi, naj nikdo ne gre na lim, ako bi dobil kako tozadevno povabilo. Povabila so navadno datirana iz Pariza. Pozor pred špekulanti!
Ponarejeni bankovci. V Zapreši-ču pri Zagrebu so orožniki prijeli dva trgovska pomočnika, ki sta razpečavala ponarejene bankovce po 20 K. Fal-zifikati sicer niso posebno natančni, a dovolj dobri, da premotijo priprosto ljudstvo.
Lepo se čita današnji oglas »Slovenske Straže«, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo!
Listnica uredništva. G. A. K. v C.:
Za danes prepozno došlo. Prihodnjič.
Najbolji, Ker blago-vorvjav, barvovit, finega oKusa ter po ceni, je in ostane pravi : Frančkov: Kavin pridatek.
Mestne vesti.
m Srečen dan prvega sv. obhajila
je imela mladina »Šol.« in »Mal. Doma« 14. t. m. Njej se je pridružilo malo šte-vilce (14) »Nar. Šole«. Zbrali so se v četrtek zjutraj okoli 7. ure v »Mal. Domu«. Kako ginljivo jih je bilo videti, 150 vseh skupaj, ki so korakali v svetem pričakovanju in hrepenenju po nebeškem gostu, o katerem so več časa semkaj slišali toliko lepega in ginljive-ga od skrbnih katehetov »Šol.« in »M. Doma« v šoli. V lepem redu so dospeli v kapucinsko cerkev. V njej je bilo že precej starišev in drugih zbranih. Takoj pred sv. mašo je preč. g. katehet »Šolskega Doma« prvoobhajance z lepimi in prav primernimi besedami nagovoril, povdarii imenitnost tega dneva, na katerega ne smejo nikdar pozabiti. Nanj naj se spomnijo v nevarnostih življenja. Naj pribite pogosto k angelski mizi, da si ohranijo zaklad sv. vere. Med lepo ubranim petjem se je vršila slovesnost, ki je zlasti nekaterim starišem segnila prav do srca, kar so pričale solze v njih očeh. In kdo bi ne bil ginjen ob tolikem številu nedolžnih otrok, ki z nepokvarjenim srcem pričakujejo svojega Zveličarja. Vrlo dobro je skrbelo za lep red cenjeno učiteljstvo obeh zavodov in pokazalo svojo globoko vernost. Lepe cerkvene slovesnosti se je udeležil tudi blagorodni gospod Bežek, deželni nadzornik in ravnatelj moškega učiteljišča. Slovesnost je bila zaključena popoldan z blagoslovom in litanijami. Ljubi Bog naj poplača trud vzgojiteljem. Stariši pa naj z vso skrbjo pazijo na svoje otroke, da se seme lepih naukov in milosti ne poizgubi.
m Sklep obrtno-nadaljevalne šole društva »Š. Dom« v Gorici. Dne 17. t.
m. se je slovesno zaključil pouk v o-brtno-nadaljevalni šoli v Gorici. Navzoči so bili razun učnega osobja gg.: namestn. svetnik ter voditelj okr. glavarstva Anton Rebek, ravnatelj obeh goriških učiteljišč, okrajni šolski nadzornik dr. Pavlin, več profesorjev in nekateri mojstri. Voditelj šole g. prof. Gvaiz je pedal poročilo, iz katerega posnemljemo sledeče podatke:
V tem šolskem letu je posečalo to šolo 153 učencev. Po narodnosti so bili vsi Slovenci, razen 2 Nemcev. Starost gojencev se giblje med 13 in 29 letom. Po poklicu je bilo 45 zidarjev, 28 mizarjev, 10 kovačev, 2 slikarja, 5 sedlar-
jev, 1 košar, 16 ključavničarjev ,7 mehanikov, 6 trgovcev i. t. d.
Izostalo je med letom ali odšlo je na delo 49 učencev, tako da jih je bilo koncem leta 104.
Napredovalo je z izvrstnim uspehom 12°/o, z pohvalnim uspehom 280/0, s povoljnim uspehom 36n/0, zadostnim 15%. 9% je imelo nezadostni uspeh. Vedenje obrtnikov je bilo na splošno kaj dobro.
Prav pridno je hodilo v šolo 48tl/°, pridno 36%, pretrgoma pa 16%.
Stanje šole se je v primeri z lanskim letom zelo zboljšalo.
Letos se je obdarilo 37 učencev, izmed katerih so dobili nekateri hranilne knjižice, nekateri pa prav lepa šestila. Nagrade je delil sam predsednik društva »Šolski Dom« preč. g. dr. Ant. Gregorčič. Po zaključnem govoru so učenci zapeli cesarsko pesem. Nato si je gospoda ogledala razstavo, o kateri bomo poročali prihodnjič.
m Korni poveljnik, general pehote fcm. Kolerus pl. Geldern se nahaja od 12. t. m. na inšpekcijskem potovanju po območju 3. armadnega zbora. V Gorico pride inšpicirat garnizijo v petek 22. t. m.
m »Corriere« gleda na Slovence v Gorici vedno s kakim posebnim po-manjševalnim steklom, tako da nas je videl dne 16. maja 1. 1914 samo še d v a tisoč. Tako otročje in bedasto se pač ne zna nikdo vesti kot ta čudni listič. Z ljudmi, ki pripovedujejo take bajke in take politične otročarije, pač ni mogoče govoriti pametne besede. Počasi bo »Corriere« trdil še, da v Gorici Slovencev sploh ni, zato ker niso njemu dobrodošli. Za 6 let bo tako novo ljudsko štetje, takrat bo »Corriere« že videl, koliko nas je, ako na številke zadnjega ljudskega štetja več ne veruje. Bojimo se le. da za 6 let »Corriere« ne bo več šaril med goriškim meščanstvom,
m Spominska plošča cesarju. Tukajšnje veteransko društvo je sklenilo postaviti na poslopju-c. kr. okrajnega glavarstva spominsko ploščo v latinskem jeziku v spomin na razne goriške obiske sedanjega cesarja Nj. Veličanstva Franca Jožefa I. Plošča bo odkrita dne 4. oktobra.
m Podgane v Gorici. Zadnji »Corriere« strašno tarna in toži o veliki množini podgan, ki so se razpasle in razplodile po goriških kanalih, dvoriščih, odtokih itd. To poročilo »Corrie-rejevo« je zares povsem resnično, a naj bo »Corriere« prepričan, da s to notico podgan ne bo odpravil. Saj je blizo mestnih očetov, tem naj pove, kaka nevarnost preti mestu od podgan in prepričani smo, da bode kaj zaleglo. Lahko tudi kar lov napravijo proti podganam, bo prav gotovo bolj hvaležno gospodarsko in narodno delo kot razne demonstracije proti Slovencem. Na mestnem magistratu naj se pa sedaj le dobro zaprejo, da jih podgane ne preže nejo po svetu. Dobro bi bilo, če'bi spustili sedaj po mestu tistega »mačka«, ki so ga imeli gpriški Lahi po zadnjih občinskih volitvah, ko so prešteli slovenske glasove. Ta bi jih sigurno rešil, tako je bil velik!
ni Cvetlična dneva v Gorici. Sobota in nedelja sta bila v Gorici cvetlična dneva. Slovenske gospe in gospodične so prodajale cvetlice na korist razširjenja narodne šole na Blanci, italijanske gospe in gospodične pa na korist italijanskih dijakov. Vse to se je vršilo v najlepšem redu brez vsakega krika in vika. Vsaka stranka se je po-mujala, da proda kolikor največ mogoče cvetlic in da skupi za nje kolikor največ mogoče deparja. Slovenkam se je ta posel prav dobro obnesel, kajti čisti dobiček cvetličnih dni znaša nad 2000 K. Italijanske so nabrale čistega 1794 K.
m Strela je ubila včeraj popoludne okolu 3h in pol voznika J. Batič iz Gorice, ko se je nahajal ob Soči pri Št. Andrežu, tam namreč, kje; so nakladali pesek. Treščilo je v dežnik, katerega je držal odprtega v roki. Njegovo truplo so prepeljali v mesto.
m Društvo jugosl. uradnikov denarnih zavodov skupina za Gorico, katere ustanovni občni zbor je bil v sredo 13. t. m. naznanja, da se je konstituiral sledeči odbor:	Načelnik:	Svit.
Premrov; podnačelnik: Artur Jakše; tajnik: Ivan Jerman; blagajnik; Jos. Andrejs; odbornika: Fr. Bitežnik, Vikt. Črnko; preglednika: Alojz Bajec, 1. Knapič.
m Pekarne se zapirajo od 15. t. m.
pa do 15. septembra ob nedeljah od 2. ure pop. do 7. ure zvečer. Tako je odredilo namestništvo.
Zopet laški ogleduh. Tukajšnja policija je zaprla nekega 331etnega Josipa Gasperazzo, doma iz Vičence v Italiji. Gasperazzo je na sumu, da je laški o-gleduh, posebno še ker je tudi njegov oče že več časa zaprt radi istega hudodelstva.
m Izpred sodišča. Po tri dni zapora so dobili Vouk Karol, Mavrič Ivan, Gorkič Ludvik, Koglot Blaž ker so grdo ravnali z nekim Andrejem Lasičem.
m Iz Gorice v Gradišče so prepeljali onega Franca Brajnika, ki je bil obsojen radi tatvine na dve leti ječe.
m Izgubljene stvari. Našel se je v mestnem vrtu zlat prstan in v nunski ulici srebrn urni privesek. Prstan se dobi na magistratu, privesek pa v ljudski šoli v kapucinski ulici pri vratarju.
m Na zadnjem semnju je bilo v Gorici na prodaj 385 goved, 35 telet, 900 praset in 7 konj.
m Služba lekarn. Od 24. do 31 t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti -Kiirner.
m Na enajst mesecev ječe je ob-sodilotukajšnje sodišče 451etnega Josipa Mohorič iz Idrije, ki je s pomočjo neke ponarejene listine osleparil več oseb, izdajavši se za pooblaščenca tvrdke Jelenc iz Trsta.
m Umrli so v minolem tednu v Gorici: 521etni Peter Kuštrin iz Lokov-ca, 491etni Josip Gorjanc iz Bodreža, 221etni Čap Josip iz Rozac,a 421etna Terezija Humar iz Kala, 51etna Zofija Abramič iz Gorice, Slletna Amalija Pivec z Višnje gore, 71etni Rudolf Siter iz Senika, 251etni Franc Furlan iz Ga-brij, 621etni Josip Sulič iz Gorice,
Goriška okolica.
g Števerjan. Zamera gor ali dol — našim občinskim očetom je treba vseeno povedati, kar jim tiče. Zaporedno prirejanje javnih plesov je postalo že naravnost škandalozno. V resnih časih, ko vse tarna radi neznosne draginje, se dovoljujejo v naši občini kar zaporedoma plesi. Tega ni bilo niti pod prejš-nim liberalnim županstvom, zato lahko rečemo, da smo prišli v tem oziru z dežja pod kap. Pametni Števerjanci zahtevajo konec javnih plesov. Starešini naj se ne izgovarjajo, da jim fantje ne bodo dali miru, ako jim ne dovolijo plesa. Tak izgovor je piškav. Starešini so tu, da fante vodijo in jim ukazujejo, zato ne gre, da bi fantje devali starešine v strah. Starešina, ki si pusti od fantov ukazovati, je slamnat mož in ne spada kot tak v starešinstvo. Upati je, da bodo te vrstice zadoščale in se ne bo treba v javnosti več pečati s to zadevo, Prizadete gospode pa prosimo, naj nam ne zamerijo, če smo jim povedali, kar jim tiče.
g Števerjan. Pripravljalni odbor za javno tombolo v Števerjanu razpošlje v kratkem po Brdih srečke v razprodajo. Na željo dobe razprodajalci za
njih ti ud primerno odškodnino. Kdor morda še želi razprodajati srečke, naj se obrne do pripravljalnega odbora.
g Dvokolo so ukradli v noči na soboto neznani zlikovci iz zaprte shrambe posestniku g. Jos. Devetak v Št. Andrežu hšt. 257. Tem potom se svari širšo javnost pred eventuelmm nakupom dvokolesa z znamko »Diirkopp« in številko 65.861.
g Št. Andrež. Opozarjamo na igro »Tihotapec« in burko »Začarano pismo«, ki ju ponovi K. S. L D. v Št. Andrežu jutri ob 6. uri zvečer v prostorih g- Petra Lutman.
g Napaden je bil dne 10. t. m. okoli 9. ure zvečer, ko se je vračal domov lokovški učitelj Franc Troha od nekoga, ki ga je ranil na desni roki z rezilom. Leči se v goriški bolnišnici.
g Z drevesa je padel Dietni Emil Širok iz Grgarja ter se precej pobil na glavi. Nahaja se v bolnišnici.
g Zgodnji roji. Pos. Mervič iz O-zeljana so rojile čebele že 16. in 17. maja. Ker je letos še vedno hladno vreme, so ti roji gotovo eni prvih.
gMiren. V Mirnu so imeli v nedeljo pretep pri katerem so obdelali nekega Rafaela Faganel tako, da ima zlomljeno eno rebro. Leči se v goriški bolnišnici.
g Svoje veselje za lov je moral plačati Štefan Blažič iz Opatjegasela z 10 K, katere mu je sodišče prisodilo, ker je lovil brez lovskega lista in ker je i-mel ponarejen orožni list.
Ajdovski okraj.
a Vzoren sin je neki Henrik Čermelj iz Vrtovina. Ta je namreč oblil lastno mater z vrelo vodo, tako da je bila na več mestih života hudo oparjena. Sodišče je za tako izpolnjevanje 4. božje zapovedi obsodilo Čermelja na 3 tedne ječe.
a Soseda je napadel neki Andrej Humar iz Vrtovina in dobil za to 10 K kazni.
Tolminski okraj.
t Iz Baške doline. Pri županstvu Grahovo se sestavlja volivni imenik za volitve novega starešinstva. Kakor je razvidno iz davčnih izkazov šteje občina Grahovo 876 davkoplačevalcev in sicer so ti razdeljeni po davčnih občinah: Podbrdo 214, Kneža 203, Grahovo 165, Nemški Rut 119, Stržišče 97 in Obloke 78. Največ zemlj. davka plačuje d. o. Kneža, namreč 336.36 K. Največji davkoplačevalec-posestnik pa je Bizjak v Bukovcu; ta plačuje zemlj. davka 85.10 K. Najmanj zemlj. davka plačuje cerkev sv. Ožbalta, namreč en vinar. Opomniti treba, da je pri davčnem katastru v Tolminu mnogo pogreškov, ker se davkoplačevalci premalo brigajo-, da bi dali pri premembi posestva, bodisi da je kupijo ali podedujejo, isto na sebe prepisati. Tako so v davčnem izkazu še imena takih, ki so že davno umrli ali odpadli. Vsled tega imajo tako stranke kakor uradi nepotrebne sitnosti in pisarije.
t Dražba lovov: Dne 29. maja 1914 se bodeta oddala pri c. kr. glavarstvu v Tolminu v zakup občinska lova d. o. Kneža (površje 1789 ha, vzklicna cena 30 K) in Grahovo (površje 1210 ha, vzklicna cena 20 K). Zakupna doba znaša 7 let, t. j. do 30. aprila 1921. Dražba se prične točno ob 9. uri dopoldne. Ponudniki morajo položiti pred pričetkom dražbe jamščino v znesku 20% vzklicne cene. Natančnejše pogoje zakupa se lahko vpogleda pri omenjenem glavarstvu.
t Usnik pri Kozarščah. Dne 8. t. m.
je tu umrl Josip Rusič v 70. letu svoje dobe. Pokojnik je bil neoženjen. Bil je
vojak ter se je udeležil vojske 1. 1866 pod poveljstvom slavnega nadvojvode Albrehta v Italiji. Pokojnik je bil blagega srca ter je posebno ljubil mladino. Z mladeniči se je rad veselil ter zapel tudi ž njimi kako narodno pesem. V vsaki družbi je kmalu napravil veselje. Stal je vedno v vrstah katoliških mož. Lep sprevod je pokazal, kako je bil pn vseh [ riljubijem Blagi Jožei, i očivaj v miru:
Bovški okraj.
b Umrl je v Pragi naš domačin iz Bovca cand. pharm. g. Dragotin Ostari. N. p. v m.!
b Iz malega raste veliko — tudi pri pravdah, kakor je pokazala neka, sedaj končana pravda, ki je tekla šest let. Začela je pri bovški sodniji in sicer za 2 0 0 K. Iz tožbe za teh 200 K so nastale nič manj kot štiri obravnave v Bovcu, štiri na drugi inštanci v Gorici in štiri na najvišji sodniji na Dunaju, ki je konečno odločila tako kot sodnija v Bovcu že p r v i č. Da vsa ta pravdarija ni bila zastonj in tudi ne ravno po ceni, o tem se vsakdo lahko prepriča iz ko-nečnega računa, ki izkazuje 3000 K stroškov. Mesto plačila 200 kron, gre sedaj prav brez vse potrebe še 2800 K po vrhu — recimo za kolek!
Korminski okraj.
kr Smrtna kosa. V nedeljo popoludne je umrla v Medani po dolgi in mučni bolezni g.a Viktorija Toro š. poprej vdova Bandelj, roj. Štravsgitl soproga veleposestnika g. Karola To-roš, v 51. letu svoje dobe. Pogreb je bil včeraj. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje!
kr Iz Kožbane. V nedeljo smo imeli običajno procesijo iz naše fare na Vr-tovlje, kjer smo prosili, da bi .nas Bog
obvaruj slabega vremena. - Z žalostjo
smo pa gledali na to cerkev, ki je vsa skoro v razpadu. Oltar M. B. je tak, da ga ni para v Brdih. Sten se drži ples-noba in stoli so napol zlomljeni. Streho so lani začeli popravljati, a je šc niso popravili. V Vrtovljah ni namreč nobenega oskrbnika.
Tržiški okraj.
tr Tržiška policija se v najkrajšem času podržavi, ker dosedanja občinska policija ni kos vsem nalogam, ki jih stavi vedno naraščajoča industrijaliza-čija I rzica.
tr Zaradi sleparstva je aretiralo tr-žiško orožnistvo nekega Ivana Turk ter ga prevedla v goriške zapore.
tr Červinjanska občina za industrijo. Kakor poročajo dunajski listi je ponudila červinjanska občina v Furlaniji prostor zastonj, ako bi kdo hotel ustanoviti tam kako večje industrijsko podjetje. Razun tega obeta občina še druge znatne olajšave.
Drobtinice,
Zemlja se je udrla. Ob Blatnem jezeru na Ogrskem se je udrl velik kos zemlje in pokvaril ves železniški tir. Vlaki ne morejo voziti, zvezo vzdržuje le brzojav.
Gospodarstvo.
Tržne cene poljskih pridelkov.
Cene zadnjega tedna so za 50 kg sledeče ; pšenica:	slovaška 13.90—
14.45 K, romunski 14.10—14.55 K; rž: slovaška 10.70—11.20 K, nižjeavstr. 10.50—10.90 K, ogrska 11—11.20 K; ječmen: avstrijski 8.50—8.75 K, za krmo 7.25—7.75 K; Koruza: 7.80 do 8.15 K; činkvantin 9.50—10 K; oves: ogrski 8.55—8.90 K, moravski 8.15 do 8.65 K; ajda: 11.25—12 K; laneno
seme: 14—15 K; krompir: 3.10 do
3.25	K, nov 8—8.50 K; seno: ogrsko 4.35—4.45 K, štajersko 4.80—5.20 K; slama: pšenična 1.85—1.90 K, ržena fina 3.40—3.50 K. Cene s opribližno iste kot zadnji teden. Poskočila je pšenica, mov krompir je padel. Vendar so naše žitne cene sploh najvišje v Evropi.
Cena pšenične moke. Št. 0: 21.90—
22.25	K; št. 1: 21—21.70 K; št. 2:
20.50—21.20 K; št. 3: 19.50—20 K; št. 4: 19.-19.60 K; št. 5: 18.20—18.70 K; št. 6:	17.70—18.20 K; št. 7: 16.50—
17.20 K. Otrobi: drobne 5.75—5.85 K, debele 6.15—6.40 K. Cene so kot pri žitu in drugih pridelkih vedno za 50 k g ne za kvintah
Cena goveje živine na Štajerskem.
Na zadnjem velikem živinskem semnju v Gradcu so bile sledeče cene za 100 kilogramov žive vage: Voli pitani 86— 104 K, srednji 68—84 K, medli 60—66 K. Krave pitane 62—80 K, srednje 42— 60 K in medle 30—40 K. Cena za teleta, zaklana in očiščena1: 112—136 K, posebno pitama 140—144 K.
Pozor na star krompir! Pomlad izžene kali iz rastlin v naravi in iz rastlin, ki so še shranjene v kleti. Tudi krompir zažene poganjke; zato postane slabši, je celo škodljiv za hiano, ako se popolnoma kali ne izluščijo. Kali imajo v sebi strup, solanin imenovan, ki moti prebavo in spravi človeka ob ves tek. Zato je treba spomladi krompir debelo lupiti in globoko rezati kali Če ga potem še kuhamo v slani vodi, izloči sol strup iz krompirja, ki je potem popolnoma neškodljiv. Star krompir naj se v oblicah nikdar ne kulta. Dobnoi ga je prejšnji večer olupiti in Pustiti črez noč v vodi. Voda mu odvzame škodljive tvarine, ga osveži, tako da je še zelo okusen, bodisi kuhan ak pečen.
Črnilo, ki je postalo gosto, razredči Ig s kisom. Kis zboljša črnilo in barvo.
Muhe se ne vsedejo na meso. če narežeš nanj nekoliko čebule, nje duh jih prepodi.
Trdo meso se mehko skuha, če
vliješ v juho žlico ruma. Posebno izvrstno je to sredstvo, če se peče stara Perutnina ali stare jerebice, duh se po-PPlnoma izgubi.
Madeže od rdečega vina docela odpraviš z vročim mlekom. Pomoči •Padeže perila v vroče mleko in ponavljaj tako dolgo, da se madeži popolnoma izgube.
Stanje poljskih pridelkov. Po poročilu ogrskega poljedelskega minister-stva je stanje poljskih pridelkov v prvi polovici maja bilo še dovolj ugodno. Za žito je bil prvi majnikov dež jako koristen, žalibog - je prinesel preveč kradli. Sedaj je potreba toplote, tla so že skoro premokra. Zadnji mrzli dnevi so škodovali na Ogrskem več trti kot žitu. četudi so žitna polja ob Tisi ne-^oliko prizadeta. Posebno rž je zaosta-la- °b Donavi vspeva žita krasno. Pomladna žita so bila precej prizadeta \ sled aprilove suše; sedaj je boljši, a Pojavljajo se polži, ki delajo veliko škodo. Koruza do sedaj še ni dovolj razvi-
ta, ako pride toplo vreme pa se hitro opomore. Krompir, pesa in druga podobna zelišča kažejbi izborno. Sadje je srednje, razun hrušk, jabolk in češpelj; te tri vrste obetajo lepe pridelke. Splošno kaže letina še kaj dobro, ako se obrne na toplo. Ako pa ostane hladno in mokro seveda bodo vspehi bolj pičli.
Nalezljive bolezni na Goriškem.
V zadnjem času se je pojavilo pri živini prav malo kužnih bolezni, tudi prejšnje so po večini izginile. V novejšem času objavlja uradni list le rožo pilo, ki je razširjena na Krasu v Štorjah pri čežani in pa v Červinjanu v Furlaniji, j Svinjska kuga pa močno divja po celi I Istri in v bližjem postojnskem okraju.
Zabavni kotiček.
Bilo je v velikem mestu za časa znamenitega semnja. Po ulicah ^se je kar trlo ljudi, gnječa je bila velikanska. Naenkrat se zasliši močan glas: S poti, s poti! Bil je Ribničan s celo zalogo suhe robe na hrbtu. Vse se je ogibalo, le oblizan mestni škric je ošabno stopical sredi ceste. Ni trajalo dolgo in Ribničan in škric sta trčila skupaj in vsa suha roba je zgrmela na škrica, ki je od strahu padel po blatu. Drugi dan je škric tožil Ribničana radi poškodbe in pomazane obleke. Pred sodnikom pa Ribničan ni črhnil ne črne ne bele, stal je kot klada. Sodnik pravi: S tem človekom ni mogoče opraviti ničesar, saj niti govoriti ne more. Kaj, pravi škric! Noče, noče! Saj je na trgu kričal na vse grlo: S poti, s poti! No, potem je pa prav, je rekel sodnik, potem ste pa krivi Vi, ker se niste pravočasno ognili.
POZOR!
Kmetovalci, ki si žele nabaviti kakoršnekoli kmetijske ali poljedelske stroje, kakor n. pr. kosilne stroje Cormick, Ceering, Massey, Harris ali najnovejše klosilnice »Zmaj« z 3 in pol do 4 in pol čevljev dolgim grebenom za konje, vole in krave po 300—400 K, pri takojšnjem plačilu ali na obroke, potem raznovrstne stiskalnice, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni naj se oglasijo pismeno ali ustmeno pri Leopoldu Humarju na Banjšicah p. Grgar, Goriško, ki zastopa širokoznano zalogo kmetijskih in poljedelskih strojev Schneider-Verov-šek v Ljubljani. Na željo je zastopstvo pripravljeno tudi osebno in ustmeno brezplačno pojasniti kupovalcem pogoje in kupno ceno. Vsak stroj, ki bi ku-povalcu ne ugajal se po poskušni dobi 8 dni nazaj vzame in se z drugim zamenja.
najboljše vrste se proda. Poizve se pri upravi našega lista.
Službo išče
oženjen mož, star 39 let, brez otrok, po ten in pristen. Naslov pove naše upravništvo.
urške srečke!!
6 žrebanj vsako leto. Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000.
Vsaka srečka mora zadeti!
PoZOr! Prihodnje žrebanje:	1. junija.
=3 Mesečni obrok 6 kron ssa
Pojasnila daje in naročila sprejema za »SlUVEIlSkO StP3Ž0< VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana 6.
opozarja na velezanimivi film
Življenje in smrt Jezusa,
ki se predstavlja od 21.—28. t. m.
A. v d. BERINI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga oljkinega olja pove vrste
najboljši tvrdki Iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
In Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno; Kron — 1' 04, 112 120,1 28,1 36 144, 160 180, 2’ —, 2 40 za luči po 72 vin.
Nn debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Fravi vinski kis In navaden. Zaloga mila in sveč. — Cene zmerne.
Na prodaj
je zemljišče in hiša. Prvo obstoječe iz oranega zemljišča, vinograda, pašnika in gozda. Hiša je skoraj nova, 7 metrov dolga in 5 metrov široka in ima hlev za živino in dvorišče. Celo posestvo je mala lepa kmetija, ki stoji ob državni cesti v bližini go-riškega mesta. Oglasiti se je pri upravi „Goriškega Lista".
Perje sa blazine po zelo nizkih cenah.
ep lj enega ■ja 2 K;
1 kg razcep, sivega perja
___	boljše vrste 2 K
40 v; polubelo najboljše K 2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo ir c n.	in v• rtnifineifo orano 12 K.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 12C cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 1° s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Pe£ niče 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70, K 17-80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12-50 in 14'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja ah pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
S. Benisch, Deschenitts št. QQ2, Češko.
„Hotel Union“
restavracija prve vrste v Gorici v sredini mesta, dunajska in italijanska kuhinja, izborna namizna in boteljska vina, originalno plzensko, puntigansko in bavarsko pivo v sodčekih, lepo kegljišče, velik senčnat vrt, cene zmerne, postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča
O. Baumgarten.
Naznanilo.
SL občinstvu v mestu in deželi uljudno naznanjam, da sem preselil in na novo uredil
krojaško delavnico
na Tekališču Franc Josipp št. 27 in ulica Bertolini št. 2 (prej na Kornu). Priporočam se sl. občinstvu v mestu in deželi posebno pa še preč. duhovščini. S spoštovanjem se bilježim udani
Franc Simčič
krojaški mojster.
Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom o Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13
v ulico Sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Sannig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. -- Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Čujte in strmite!
600 kosov, med temi ena v ognju pozlačena ura za 420 K. Krasno v ognju pozlačena zel6 fina Anker-rem. Ura s pozlačeno cifemico, 36 ur dobro idoča, za katero se jamči 3 leta, 1 krasna igla za ovratnico z simili-brilantom, 1 v ognjn pozlačen prstan z imitiranim kamenom za gospode in gospe, 1 koralda s 150 kosov orijentalskih biserov najmodernojši lišp za dame, krasna garnitura gumbov za manšete, ozratnike in naprsni-ke, zajamčeno 3 od sto dupli-zlato s potentirano zatvoro, 6 kosov pravih žepnih robcev, zel6 elegantna žepna prsna priprava z jekla, krasno toaletno zrcalo v ovitku, s prijetno dišeče toaletno milo, fino vezen zapisnik 72 kosov kancelijskih peres, 20 dopisnih predmetov, ki so v hiši koristni in nepogrešni. Vse to z pozlačeno uro, ki je samo 4.20 K. Pošilja po poštnem povzetju P. Buchbinder, Krakovo št 180.
Pri več nego eni naroebi se prida, vsakemu naročilu 1 poima-žepna vžigalna priprava gratis-
Za koga ne ugaja vrne se takoj denar, tako da je izključen vsak riziko.
Viktor Toffoli-Gorica
prjva zaloga oljkovega olja
Via Teatra 16. - Via-Senlnario 10.
OUkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valene, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. —	- ■-=
Cene so sledeče:
Jedino olje fino . liter Namizno olje . . . „ Istrsko oljkino olje .	„
Valona.............„
Bari..................
Oneglia...............
Lucca.................
Nizza.................
Kron

1.04
1.12
1.36
1.44
1.44
1.60
2.—
2.40
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države.
ZAHVALA.
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja ob smrti moje soproge
VIKTORIJE,
in vsem onim, ki so na koji si bodi način hoteli
počastiti spomin blage pokojnice. Medana, 20. maja 1914!
Karol Toroš.
Anton Jug
Gorica, pri soškem mosta štev. 63
(Via Ponta Isonzo 63).
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, večvrstnega perila, bluz, spodnjih kril, nogovic, oksforta perkala itd.
Nadalje priporoča slav. občinstvu svlojo dobro znano krojaško delavnico, kjer izvršuje vsa dela z največjo skrbnostjo.
Obenem priporoča tudi barvalnico in kemično čistilnico
v Via Teatro št. 14.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v DORICI na KO RK U
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 in ulica Gorno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.

Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št- 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste, pi Cene zmerne in nizke. Postrežba točna ||| in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
H Pošilja se po železnici
0
Kljemaicev v me- W avlja na dom. a
jznici in pošti. Q
JOSIP TE R Pl N
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice"
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in eene konkurenčne.
Vsakovrstne darove
■ t
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase
Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
kupite pri tvrdki
11 Šulimj |
d
Modna in manufakturna trgovina
Ivančič & Kurinčič
. - Gorica - -Gosposka ulica štev. 11
ima v zalogi krasno blago za deklice in dečke !
Vzorci na zahtevo poštnine prosti !
Glorica - Gosposka ul. 13.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 (»Prl Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje iz najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leba^ - GORICA,
Magistralna ulica štev. 5.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja state reči. Blago se razpošilja franko. — | — | —
Svoji k svojim!	Svoji k svojimi
MIHflEZ. TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno' postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Pinter & Lenard — Gorica Raštelj 7-9.
Vinogradniki in kmetovalci dvakrat porinjano-žico za trte, razne mreže in žico s trnjem za ograje kupite v veliki izberi in prav nizkih cenah le pri naši domači tvrdki, ja m. /a
Štev. 1453 I E
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil 1. četrtletja, t. j. mesecev januarija, februarija in Marca 1913. začne v pondeljek, dne 8. junija 1914, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pondeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne, 13., 17., 20. in 24. junija bodo od 10. do 12 ure predpoldne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, dne 29. aprila 1914.
Od ravnateljstva zastavljalnice


m
			
	P	i	iti
„CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVARA ZADRUGA Z OIREJCnO ZAVEZO
'S3EEEEE3B V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po^ 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GiUS. Verdi št 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.
I

Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov
Kožnar A C.i GORICA
Trkalište Josipa Herdijo št. 1.	!"'Jce”e,5' "VSeiL’1' “ ,lr“',no
Kako krmite	—	??najceneje??
HltrcTmaščenje je ceno maščenje. Najhitreje se prašiči maste iz zrastejo, ako jih
krmite z mastilom
Pattinger-jev „Lucullus" 11. vrste (fin) za raščo. — Fattinger-jev „Lucullus"
111. vrste (debel) za maščenje.
Vzorci in cenik brez stroškov pri
Tovarni živinskih krmil Fattin^er & 6.0 d. dr.
Dunaj Juzersdorf.
Fattinger-jev »Lucullus« se dobiva pr. Zvezi gospodarskih zadrug in
■■■ -= društev v Gorici. -- -■	—
Adolf Urbančič,
— mesar ^
Gorica — ulica Sv. Ivana štev 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša na dom ^ o navadni tržni ceni. Blago prve vrste!	Postrežba točna in solidna t
Ts em toplo
gospodinjam
priporočamo
ijKOlIKSKO CIKORIJO	v korist ==
	obmejnim sovencem.
g 	: edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski IZdeiCk. =	
• •
Vlosre na knjižice
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenjegkuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
-■ —■ Eskont menic ■■ ■
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.