ISSUED •t VERY U AY bXCEPT bun »ays a N d holidays A D DRESS 6 4 18 ST. CLAIR aVENUE . E\ KLAND OHIO CLEVELAND, 0. PCNDELJEX (I; ONDAY) OCTOBER 7, 1918. ST. 149 NO. bingie Copy 3c. Entered aw Second Class. Siatu-r M?nl Z:UU, i 5) 18. a ; s!k - »l Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd. 1875). Posamezna številka He Lfc.. ilb'i. . k.' v. "f k. •..) LJ'._ivisi 6s&švedsko'-yiado. fkr.ppslje ored**fcifc*i do^.L.<..........t.u. . ..... m,' - j - - " ^ ^Uimi.^o Xtom ko^J^ ? Av^.gr^ hri^a i din da se ŽaČrie z mirovnimi pobijanji brer, ■' v • . ,«ia.'aririadb-v. Bvojcoi tažavttžr.. .....; " : . -A' tt , ,, • ;oio malo pož^osti,'an.mak -rt^Sh txrivxfc •sr&as vo - ^a o naznanja neka brzojavka m Berne Havas ' , r.^f.h ™ True translation filed with the postmaster at Cleveland,0. Oct. 7, 1918. as required by the Act of Oct. <3,1 Š17. AMSTERDAM, 6. oktobra, glasom berlinskega kore-spondenta lista Tidje, se predlaga v pozivu princa Maximilian von Baden, novega nemškega kancelarja, predlaganje za obnovitev odškodovanje Belgijec On predlaga, da naj bi se poslalo polriomočne zastopnike v kak nevtralen kraj kjer naj bi razpravljali vprašanje lige za narodno razoroženje in pogajanje.. Uazven prenovitve in o škodovanje Belgije ,se naj bi glasom dopisnika dalo tem pra vomočnim zastopnikom moč, da razpravljajo ustvaritev federativne Avstrije, pravico samoodloee/anja ruskih obmejnih dežela, avtonomijo za Akacijo in Lotrin-gijo in povrnitev nemških kolonij. Princ Maximilian vprašuje zaveznike, da podaje t oje pogoje, kakor pravi dopisnik in istočasno pristavlja, da se bo za nje vprašale istočasno ' ot se podajo nem-š. i pogoji, z namenom da ustvari podlaga, na kateri bi se ukrepalo važna vprašanja. PARIZ. 8. oktobra. Avstro-^Tski mlnist. r v Stoek-holmu je prosil s* W ilson a pred je z zavezniki odlašanja. To naznanja agenturi. LONDON, 6. oktobra. V mirovnih predlogih princa Maximiliana, o katerih se poroča iz Amsterdama, se vidijo veliki zavezniški uspehi na bojnih poljih Francije in Belgije. Nemci so bili zadnji teden pognani iz svojih naj močnejših postojank od strani Edgijcev,Angleže <, Francozov in Amerikancev. Danes se zavezniško napredovanje nadaljuje ter prinaša osvobodenje večjega d da zasedene Francije in Belgije vedno bližje. Boj v an j e se je raztegnilo na italijansko fronto.. Av-stro-ogrske čete so napravile ne severovzhodni gorski fronti mogoče radi tega, da od odvrnejo pozornost in dovolijo avstro-ogrskim četam, cla uidejo iz Albanije. Sovražnik, napadajoč severno od Grappa, skrajni konec italijanske črte, je bil vsepovsod zapoden, razven na eni točki, kjer so si avstrijske čete priborile podnožje h. italijan ski črti. Teža sovražnega napada je padla na sektor, ki leži od glave Stizzon doline to Mont Solarolox, toda sovražnik je prišel v italijanske pozicije samo pri Malga Valpez. V Albaniji so Italijani za petami umikajočih Avstrijcev. Italijanske napredovalne kolone so prišle preko Lju-šna reke in so dosegle reke Kavaja in Polo j vin. Tudi so se približali bližje Elbassan, trideset milj proti seveoro-vzhodu od Berata, kakor naznanja italijanska vojna pisarna. Avstrije in nemške čete so bile poslane v Srbijo navzlic bolgarske podaje, toda te čete so bile premagane od srbskih čet, ki sojihpognale nazaj do tan, kjer je bila n°-kdaj turška meja. Zavezniki se na Bal .anu nad vse prizadevajo, da uničijo nemške poizkuse, da vzdržijo zvezo L M B iTr^ II® 1 4 AS HI MUl m jggfip Liu mfit 'H;., Jlii^i True Translation filed with the jvost master at Cleveland,0. Oct. 7, 1918. a:, i-c .uired by'tiie Act of Oct. 6,1917. Berlin, <3. 01 tobra. via lash, Švica, - Kajzer Wil-helm je danes izdal na neqsko armado in mornarico pre la-:acijo, v kateri izja.-llaj potem ko naznanja, da se je maredons! a fronta zdrobi, da je v sporazumu s svoji-.ni za-e-miid s Brnik zop®||poniiditi sovražniku mir. Bcsefilo cesarjeve proidamacije Se glasi: i i v g ^ laesšsav je sovra£i>;k z velikanskimi .prizadevanji fc skers brez prenehanja napa::;.:; v,: ;e črte. V t sinih" bojevanja Soi.to .br-:i poeitka ste. n<|:a;i v.ur..ati in zoperstavljati se številno močnejšemu s©v:a::,n||u, V tem leži vci-kpat nulo,?.?/ki vam jo je.nalogo in kate lo i/^fsu^ctfc. Oet^ ve i* »t > nadejajo :-voj deiež |p . .. ^iogl; k: era n u - Piirppi IlOfilW ^ II Iff II ifflP RMfUi^l1 i MIYP K eJ 0i, m a a Tiue translation filed with the' post master at Cleveland,0. Oct. 7, 1318. as required by the Act of Oct. 6,1917. •z FRA8NG0SK0 SSADO NA CHAMPAGNE kRONTI, 6. oktobra. Preko širokega ozemlja, ki je ob-roženo od gorečih vasi, se Nemci brzo umikajo pred če tami generala Gouroud vzhodno in serero zh lno od ctheimš. Nakopičeni so. od gen. Bertheloto, ih zapa Inih ;et in so v nevarnosti, da se jih odreže od strani Frango-o-Amerikancev, ki so prekoračili Ames reiro. Z FRANCSKIMI ARMADAM, 6. oktobra, k^večer) ;gnji, ki se jih opazuje v Loan značijo, .da liemško po rejništvo ne smatra samo ozemlje Chopin d;s D.i nes kot pgrožano , ampak tudi St. Gobai gozd kot ozemlje, ogro eno od Cambrai-St^nentin-napreco.anja na eni in v hampagne na. drugi strani. OC-i onih, ki so do.ua počivajo z ponosom in občudovanjem na delih armade in mornarice. Jaz vam izražam zahvalo mene a .;ega in domovine. Polom inacedonske fronte se je zgodil v sredi najtežjega bo ievaiija. V soglasju z n. simi zavezniki sem se o:Iloeii še enkra ov.u .ili sovražniku ndr, toda svojo roko bom prožil le napram ... ;ieri:U miru. To mi coi^ ji mio junakom, Id so žrtvovali svo m :-.ivijenja za domovino, in 10 mi napravljamo za dolžnost na :ram nasi n otrokom. Ali se fcoie orožje%*ložiSo, je ^prašarfje. Do takrat pa n. smemo popustiti. Mi moramo kot dosedaj, vporabiti vso naše moč brez ponehanja, da se obdržimo napram navalom naših sovražnikov. Ura je resna, toda zaupajoč v vašo moč in milostljivo pomo: o:ijo, se čutimo dovolj možne, da branimo našo ljubo domovino (Podpis) WILHELM. r-a, "T1 ^m lic 31. L:. 1 ^-'ik kiii L^HI^^tiu a.' Bs True Translation filed with the post mastii- at Cleveland,0. Oct. 7, 1918. as required by the Act of Oct. 6,1917. NEW YORE, 6. oktobra. "Mi bomo dali kajzerja v pregnanstvo. Mi njega ali von Tirpitza ne bomo umorili Smrt bi bila za n;e predobra." se je izjavli delavski tajnik William B. Wilson danes v Hippodrome, ko je nago-odi množici 6000 pri zborovanju za Liberty posojilo. Nadalje je rekel: ' Nobenega miru ne bo z Nemčijo, dokler ni Rusija -•svobojna nemškega jarma in dokler so nemške čete ne uji zemlji. Po njih brutalni metodi voje/anja se ne bc prejelo ničesar (V;igega kot brezpogojno vdajst /o. Trije moji sinovi in dvanajst nečakov se bori za de- ia vseh frontah zmagoslavno naprej. Na bojnih frontah so Nemci povsod prisiljeni, da po-jutsijb ozemlje zavezniškim četam. V Belgiji se sovražnik stopoma poriva proti vzhodu, in v pričako /anju kolčnega zadnjega umaknjenja, se nadaljno pripra.dja za o eventualnost s premestitvijo svojih topov in na drug ačin zmanjšanjem defenzivnih del v'teritoriju ob in bli :u Severnega obrežja. Južno od Arras proti Verdun sektorju, Angleži, A-nerikanci in Francozi pritiskajo Nemce z vso močjo in žasiravno na mnogoštevilnih sektorjih še vedno nudijo trdovratno zoperstavljanje, očividno ne morejo storiti Irugega kot zakasniti napredovanje njih sovražnikov. Douai, južno od Lens, je skoro obkrožen in Cambrai e nadalje ogrožan potom zavzetja vasi Aubeneheuiaux->ois, pet milj proti severovzhodni, kjer je bilo ujetih več o t 1000 Nemcev. Teško bojevanje se je~vršilo okoli Montbrehain in Be-ture voir, v tej bližni okolici, kjer so Nemci prinesli no ve 3^eže rezerve v poiskusu, da preprečijo vojakom gene-■ala Haiga presekati zelo važno cesto St. Quentin -Le Ca >eau, od katerega so sedaj le nekoliko oddaljeni. Oba Beaurevoi in Montbrehein sta sedaj v angleš-ih rokah. s Carigradom, toda zdi se, da so zavezniki dobro pričeli, mokracijo. AL o potrebujejo mož moje starosti, sem pri- 5stu in vzhodni železni- pra.ljen napraviti najviijo žrtev. "Naši ameriški fantje so obrnili v Franciji val boje- v dirki proti turškem glavnem mestu in vzhodni železnici. Angleži so na njih sektorju zapaclne fronte vztrajno anJa. delali pot naprej skozi ono, kar je ostalo od Iiindenbur- govega obrambnega sistema, ki se zoperstavlja. V tern • fronti so napravili važna napredovanja. Francozi in A ozemlju so Nemci koncentrirali svoje najboljše in naj- -^rk and na vzhodne,n deia Champagne fronte, so gla- RESOLUCIJA Ta resolucija je bila sprejeta Sfgfoa.o na javnem ljudskem shodu v Clevelandu, dne. 6 . oktobra 19IS. Tavni ljudski shod, zborujoč dae tra shod za na^or, čigar edini večje čete, toda Angleži, s katerimi se borijo ameriš: e čete na enem izmed najbolj trdnih delov črte, so se srečali z najboljšimi kajzerjevimi četami in so jih v hudom boju porazili. Francozi so v njih sektorjih napravili slično napredovanje proti najbolj trdo ratnemu nemškemu zoperstav som Associated Press brzojavke dosegli črto Arnes River ter so A meri kanci pri tem zavzeli St. Etienne -a - Rrnes. or>n'A IT Izili ion s7ovc;iski aii Hrvatski stavec. Službo je na-l^-or-^i takoj. Ponakbc z dv>ScC,aiijim uslužbenjem poslati ljanju, in posebno v Champagne so napravili posebno ve-1 je na upravo Enakopravnosti, G418 St. Clair Ave., Cie-liko napredovanje. Francozi in Amerikanci na vzhodni j veland, 01 3. oktobra 1918 v Birkovi dvo-aai v Clevelandu, O., potrjuje movSč svoje scgiašanje s programom in delom Slovenskega R -: uLiiča:iskega Združenja in poziva organizacijo, da nadaljuj? .do v začrtani smeri, vse Slo-snee in Jugo Sovahe sploh, pa voziva, da se pridružijo tej or-•»anizacsjl in jo podpirajo z vsemi svojimi močmi. Zlasti želi ko 1, da stori S. R. Z. vse potre-t iforake za deaiokratično združitev Jugoslovanov na tak: :o iiagi, ki se vjema z vojni,i,i :iji Zedinjenih držav in omogoči priznanje Jugoslovanov 'cot ta j republiki prijateljskega naroda. Poizkuse A vstaja za do;ego miru v sedanji dobi nn temelk' njenih oficielnih korakov sma- namen je rešitev A v tro-Ogr-ske monarhije. Fed i acija Av-ftrijs, kakor govori o aj^j novi nemški Icancelar, ne reši vprašanja av .trij. klh in da:ti slo-vatsrkiii narodov. Slovani vsira jajo na pravici samoodločevanja in na takem miru, ki bo re.-, trajen in omogoči kult:irai rav vej narodov. Ker se Amsrifai frojaj • ta cilj, ji Slovenci ponovno obijsa-bujejo fvojj .;m l-o.-a a v o J močmi in jo bo Jo LuJi v nji kampanji za 4. Voj.it- po <; w> svobode brez pridržka podpirali v popolni zavesti, da jj z. aga Zedinjenih Criav z :cga as o-kracije in vseh tistih nat.l, za katera se bojuj» ttiJi i'iiovea.ko iiepubličansko Združenje. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST OCTOBER 7 1918. i/ £1 NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVfflSKEOA DELAVSTVA IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠ1 NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Pupiished by THE "EQUALITY" PRINTING and PUBLISHING COMPANY, INC. Bussines Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO- SUBSCRIPTION RATES: Cleveland, Collinwood, Newbu rg. 1. y. $4.50, 6 m 2.25 3 m. 1.25 Uaited States...........................$3.50 per year 6 m'ths $2.0« Foreign Countries .......................$5.00 per ven? 8 ra'tha $3.00 ADVERTISING RATES UPON APPLICATION. Lastuje in izdaja ga ttORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 6418 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO- CENE LISTU: Cleveland, Collinwood, Newbu rg 1 1. $4.59, 6 m 2.25. 3. m. 1.25 Z« SIdružene države, ....................na leto $3.50 leta $2.00 Zl» Inozemstvo .........................na leto $5.00 pol leta S3.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c OGLASI PO DOGOVORU CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) OCTOBER 7, 1918. True Translation filed with the post m aster at Cleveland, O. Oal a, 1118. as required by the Act of Oct. 6,1917. Nemški stok se je spremenil v tuljenja. Cas bahatega govoričenja je minul. Strahopetna duša Huna je pripravljena se ponižati, če bi se na kak način dalo zadržati val povračila. To je oni isti stari Hun, kruti, brezvestni in brezčastni Hun; in novi ton v njegovem glasu na noben način ne skriva njegovega pomena. Hun je pripravljen, da prosi za mir. Prišla je ura, ko se je začelo defenitivno ponujati koncesije. Hunske armade niso zmagovite in njegov poziv mora imeti v sebi nekoliko moledovanja. Kar Hun sedaj želi je, da se ga nekaj časa pusti živeti v miru, ko bi mu bilo mogoča pripraviti ?e za nove zločine in u; ostošenja. Moledovanje ni prav nič bolj zmožno goliufati, kot bahata ponudba cesarskega ok-utneža in pobožno stokanje od včeraj.. Huni ne dajejo not;-ne ponudbe, katero M - "'iš-ro tvL-tos&iih^A--Sj^h^samo ufjOšt./Vat?!-......koncesije 50 hinavski in nedovoljhe. Hun ne napravlja glavne kon-secije, kajti ta bi pomenila njegovo uničenj •. Nikjer se niti najmanj ne namigava, da se prostovoljno odpove pruskemu sistemu Nobenega znamenja ni, cla je tc-pena zver j) ipravlj -na popust ti svoje ambicije mi spremeniti barvo. Kot prva predpriprava za upoštevanje kakega mirovnega pogaj.-trmora Hun potegniti svoje armade iz vsega i c d jarmi i enega < zemlja. Zavezniki ne morejo verjeti obljubam krivoprise^nika. Ako bi se U3; iv;lo vojno da bi .ve razp avljalo katerekoli vrsta mirjvna pogajanja, bi bila to največja napaka zgodovine. Prusiia ne bo sprejela pogojev brezpogojne uklonitve. Zahteva pa premirju, prošnja za razpravljanje, ne more biti ničesar drugega kot samo ena točka pruskega načrta. Kolosalni igralci v Potsdamu skušajo iz/osti svoj največji bluff.. Ponovili bi radi lumparijo v Brest- Litovskem, toda v večji meri. Prusija je imela svoje Trockije in Lenine, da so izpeljali Brest-Litovsko igro. Brezdvomno ima upanje, da ji bodo Trockiji in Lenini v Ameriki, Fraciji, Angliji in Italiji pomagali. Ona upa, da se da cvilizacijo po štiriletnem trpečem žrtvovanju, preslepiti in pomiriti. V tem je zelo slabo računala. Trockiji izven Rusije r.e vzpevajo. Na Francoskem se jih ustreli. V Ameriki jih samo po stopnicah zmečemo ali pa pošljemo v zvezno jetnišnico, kadar postanejo preveč neznosni. Oni ne štejejo nič, in če Nemčija stavi svoje zaupanje na take slabotne opore, je to znamenito znamenje, v kakšnem brezupnem stanju se nahaja. Odgovor ameriške republike na prusko ponudbo bo gromoviti "ne." Njegovo odmevanje bo prepričalo celo potsdamsko kliko. Ig Anglije, Italije in Francsije bodo prišla enako mogočna zanikanja. Samo na en način se da vojno končati. Bojevniki ne bodo nikdar prej nehali kot da je prusijanizem zbit v prah, dokler Nemčija, ki išče miru, ni pruska Nemčija. Nemčija lahko dobi tak v v kot ga je dobila Bolgarija. Lahko doseže mir, če se pop. no.-na uda, mir, ki ima podlago na varnih zagotovi'i Joče spodobnosti. Drugih pogojev Nemčija ne bo nikdar dobila. Maksimilian Baden je mogoče dober človek, v kolikor se tiče Nemcev. On ni Prusijan. On ni del pruske mašina. Toda on prodaja svojo dušo, ko vrši potsdamsko lumparsko delo in se nareja ravno tako sovražnega kot kak Hohenzolllernc. Hote ali nehote je on Hohenzollern-sko orodje. Njegov glas je glas gospodarja, ki upa da se skrije in da se ga ne zapazil Naj ta Badeneki princ vodi nemško ljudstvo v boj napram njegovih zatiralcem in potem bo imel pravo govoriti v njih imenu. Vse to je samo stari hunbug. Maximilian, ravno tako kot Burian je samo del :ike maske. Za hrbtom oči-vidno dobrovoljnega b&aejiskega voditelja preži zverin- Javen ljudski shod S. R. Z. Ljudstvo je pokazalo, da je s srcem za ideje in program S. R. Z. Dvorana je bila nabito polna. Kolekta prostovoljnih prispevkov je $64.10. sk podoba Huna. To j tisti Hun, ki je uničil so-vain pod pretvezo da & k . nemške vojake streljalo iz ^uut.. v' jo lavno titffi iiun, ki je--umoril Amerikance na Lusitaniji pod pretvezo, da je ladja vozila municijo. To je ravno'tist- k/ je mičil Rheims katedralo pod postojanke. To je ravno tisti Hun, ki je sistematično pretvezo, da so bili razdrti stolpi rabljeni za opazovalne bombardiral bolnišnice in nasajal otroke na bajonete in zlorabljal žene pod pretvezo, da se med narode razširja kulutra.. Sedaj je ravno isti stari Hun napravil načrt,da išče mir, potom katere pretveze upa, da spravi v tir svoj zavoženi voz in postaviti se na stališče za nov vdarec za svetovno nadvlado. To ne bo šlo. To se ne bo izvedlo. Odgovor zaveznikov bo zelo kratek, toda povdarili ga bodo veliki topovi od Verduna pa do belgijskega obrežja. Slovensko Republiča^sko Združenje, postaja od dne do važnejše — lahko rečemo — za nas Slovence zgodovinskega pomena. Slovenci si niso nikdar niti predočevali, kaj vse se bode storilo potom te organizacije, ki je bila, po mnenju naših kralje-vašev, nekaj "čisto nepotrebnega", s katero se "razdvojuje" in deli slovenski narod v dva dela. Nikdar si niso niti upali misliti ti ljudski prijatelji, da bi kedaj postalo S- R. Z. tako močna organizacija, kakor je v resnici — še manj pa so sanjali, da se bo ves slovenski delavski narod v z tako odločnostjo, kot se to go-Ameriki zanimal in se zavzemal di sedaj. Da je to resnica, nam je po-|kazal včerajšni javni ljudski I shod, katerega je priredila lo-| kalna organizacija S. R. Z. v Clevelandu, in sicer v Birkovi dvorani. Duša tega shoda in obenem govornik, je bil naš neumorni bojevnik, Etbin Kristan. Dvorana je bila prenapohiena, tako da je moralo precej ljudi dasi neradi, zapustiti hodnik, v katerem so stali. Kaj je bila tema govora? — Tema govora je bila, "Kako rediti težko vprašanje Jugoslovanov".. ffaa tako kot to rešu jejo na-..i KralJeVgsl, ž em vec. tako koi (bode zahtevalo ljudsko. To, za nas tako važno vprašanje, se je že neštetokrat razmotrivalo in o njem pisalo. Toda vsakdanji dogodki, ki so z vsakim dnem novi, zahtevajo čim več an^ize in i razjasnjevanja. Tako nam je tudi naš prvak Kristan podal marsikaj novega, postavil je pred nas predmete in dejstva, od katerih zavisi naša bodočnost, naša prostost in politična svoboda. Govor, katerega so poslušalci razumevali z dušo, je bil nekako takole: Današnji položaj je vse nekaj drugega, kakor pa je bil pred nekaj dnevi. Danes se bijejo bit- ke ne samo na bojnem polju, ampak tudi na političnem- Od-nošaji in razmere v Ntsmčiji in Avstriji so postale vse drugačne In človeku se zdi, kakor da hoče nas skupen sovražnic, zvaliti krivico začetka vojne na druge, zdi se, kakor da je bila napadena Nemčija, da je Belgija opu-stošila Nemčijo itd. Da, nemški j unker j i gredo celo tako daleč, da dolže mrtvece krivim svetovne vojne, dolže pokojnega kralja Edvarda. V sovražni Nemčiji so postali jutranji pozdravi vse kaj drugega, kot so bili popre,]. Danes se ne pozdravljajo nič več z "Guten Morgen" temveč z "Gott straffe Englead". V šolah se uči otroke himne •— "Hymn des Hasses" — himna sovraštva — le da bi se ljudstvo še nadalje vodilo v nevednosti. Gotov sem, da bi želel in si želi vsak izmed nas čim hitrejšega konca vojne, ako bi to želeli radi krutosti, ki se dosedaj dogajajo. Toda, če je štiri leta namakali zemljo človeška kri — kri miljonskih žrtev, se je treba vprašati, kakšen bo ta mir. Mi nikakor nočemo takega miru, katerega si želi naš sovražnik, nočemo, da bi ostalo, še na-j prej pri starem — tako kot je bilo, kar bi povzročilo zopetno j -prelivanj« krvi.lii hočemo biti sigurrJ, da bo to mir, tak mir, kakor snega si želi ljudstvo," in ns kakor se je izrazil novi nemški kancelar von Baden, ko je prišel na dan z mirovnimi pogoji. Mi nismo slišali niti ene same oficielne besede ali izjave od strani Nemčije o pogojih miru, dasi je kajzer že pred dvemi leti obljublal "svojemu" narodu mir, kot božično darilo. On hoče Belgijo vrniti in jo obnoviti, torej oficielno je povedal, da hoče vrniti Belgijcem to, kar spada po vsej pravici njim, in nikomur drugemu. Toda to še ni vse. Za nas je Dalje na 4. strani. ■_}! "TJiT! iT«!; itiSTi liSiTi itHTl itSTi itati itltiititi ifSTl itSti M iti H itafi itji iJSti= l&M KAMINA J j z Spisal LEO N. TOLSTOJ, i n"i-i"ni"i'r-ri""»r,rr'i1,i"ri"ri"i,i"i,i"ri"i'l"lTrp"l'? • mi!aliila!iilaliildula!ii!aliiUliilaliiUliil>!itla>iibliila>>iliiliilBliili^ (Dalje) "A niste mi še povedali, o čem ste mislili, ko sem prišel," je pretrgal svoje pripovedovanje, "prosim, povejte mi vendar!' Ona ni odgovorila, temveč nagnila je le nekoliko glavo ter ga pogledala skrivoma s svojimi blestečimi očmi izza dolkih trepalnic. Njena roka, ki se je igrala z odtrganim listom, je drhtela. On je to zapazil in njegov obraz se je navzel zopet tiste hlapčevske udanosti, ki mu jo je bila nekdaj tako naklonila. "Vidim, da se je nekaj prietilo. A morem li biti miren samo minuto, ako vem,da nosite v sebi bolest, katere ne deli mzVa-mi? Povejte mi, za božjo voljo," je govoril z rotečim glasom. "Nikdar bi mu ne odpustila, če bi ne mogel razumeti celega pomena stvari. Bolje je torej, da sploh ne govorim; zakaj bi delala takšen poizkus," je mislila, sama pri sebi, neprenehoma zroča vanj in čutila je, da ji roka z listom bolj in bolj trepeče. "Pri Bogu Vas rotim," je ponovil on, in jo prijel za roko. "Ali naj govorim?" "Da, da!" in počasi. "Blagoslovljena sem," je dejala tiho Listič v njeni roki je drhtel še bolj, a ni ga izpustila iz oči, -da vidi, kako bode sprejel novico- Bil je obledel, hotel je nekaj odgovoriti, a odnehal je. Potem je izpustil njeno roko in povesil glavo. "Da, razumel je pomen tega dogodka," si je mislila ona in mu hvaležno stisnila roko." A motila se je, ko je menila, da je on tako poj mil važnosti te novice, kakor ona, ženska. , Z desetero silo je čutil sedaj vpliv tistega čudnega gnusa pred nečim neznanim, ki se ga je večkrat loteval, obenem pa je razvidel, da se sedaj bliža tista kriza, katere si je bil želel. Razvidel je, da soprogu ni mogoče ničesar več prikriti in da bode treba na eden ali drugi način prejkoprej končati ta nenaravni položaj. Navzlic temu pa se je polastila tudi njega fiziška razburjenost. Pogleda! jo je z rahlim, udanim pogledom, po''ubil ji roko, vstal in začel hoditi počasi po terasi okrog. "Da," je dejal in stopil odločno k nji. "Niti jaz niti Vi nisva zrla na najino razmerje tal o, da bi nama bilo morebiti igrača. Danes se je odhčila najina usoda. N:i vs.ik narin morava >ončat,i." je dejal, ozrši se ,"končati to laž, v kateri živiva." "Končati ? Kako pa, Aleksej?" je vprašala ona tiho. Pomiki a se je bi);1, sedaj in njen obraz j' sjo?.' vnežnem usmev:. i stiti m v ljenje.': ■ilr .ii t i najino živ- "Saj je itak že združeno," je dejala ko maj slišno. "Da, toda popolnoma, povsem se moja to zgoditi." "A kako vendar, Aleksej, kako, pouči me vendar!" je vprašati ona, z žalostnim smehljajem nad brezupnim zapletkom svojega položaja. "Ali je izhod iz tacega položaja? Kaj nisem žena svojega moža?" "Iz vsakega pobža.i i so izhodi. Treba (se je le odločiti," je dejal on. "Vse bode bolje od tega stanja, v katerem se nahajaš se daj- Saj vidim, kako se mučiš sama z \sem, s svetom, s sinom in z možem." "O samo z možem ne," je odgovorila o-na z zvestim usmevom. "Ničesar ne vom o njem in ne mislim nanj. On zaraa ne živi. "Ne govoriš resnice. Poznam te, Ti se vznemirjaš zaradi njega." "Saj on ne ve," — je odgovorila ona in jasna rudečica ji je stopila nenadoma v obraz; lice, čelo, vrat ji je zardel in solze sramu so ji stopile v oči- "Ne govoriva več o njem." XXIII. Že večkrat, dasiravno ne tako odločno,je bil Vronskij, poizkusil, kakor sedaj, pripraviti Ano do tega, da presodi svoj položaj. Vedno je bil zadel ob tisto površnost, tisto lahkomiselnost v razsojanju, s katero mu je bila sedaj odgovorila na njegov poziv. Bilo je nekaj v tem, česar si ona ni mogla razložiti, ali pa tudi ni hotela, bilo je, kakor vedno, ako je le začela govoriti o tem, zapusti prava Ana svoje telo, in zavzame druga ženska njeno mesto, čudna, tuja mu ženska, katere ni ljubil, ampak se je bal in ki se mu je upirala. Danes pa je bil sklenil, da ji poda vso resnico. "Naj kaj ve, ali ne," je govoril Vronskij v svojem navadnem, trdnem in mirnem tonu, a naju to ne briga- Midva ne moreva — Vi ne morete ostati v obstoječih okoliščinah kar tako, zlasti sedaj." "A kaj bi trebalo storiti, po Vašem mnenju?" je vprašala ona s staro, lahkomiselno porogljivostjo. Ona, ki se je bila tako zelo bala, da ne bi si tolmačil njene težke novice prelahko, se je čutila sedaj žaljeno, če je izvajal iz nje, da je treba delati. "Treba mu je vse povedati in ga zapustiti." "Ne bilo bi slabo, če bi to storila," je dejala ona. "To pač veste, kaj bi moralo slediti iz vsega tega?" "Vse Vam lahko povem že naprej " —zlo-čest svit se je razvnel v nj nih pogledih, ki so bili še pred par trenotki tako mehki. "A-ha, Vi ljubite drugega in ste stopili z njim v zločinsko razmerje," — posnemaje svojega soproga je dejala tako, kakor Aleksej Aleksandrovič; povdarjala je vsako besedo- "Prej sem Vas opozarjal na posledice šnega razmerja, v verskem, državljanskem in družinskem oziru, Vi pa me niste poslušali. Sedaj ne morem izročiti svojega imena sramoti — in tudi ne svojega sina," je hotela dejati, toda o sinu se ni mogla šaliti, "sramotiti", je ponovila in govorila na ta (Dalje prihodnjič.) OCTOBER 5 1918. ENAKOPRAVNOST OCTOBER 7 1918. ............................................................................................................................................................... $ Slovanska Podporna Delavska Zveza (Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare ln s S. D. P. D.) SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION I SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. 1 USTANOVLJENA 16. AVG. 1908— INKORPORIRANA 22. APR. 1909 1 ----' g Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad I $170.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. § Spi ejema vsako značajno osebo ne elede na veroizpovedanio, zno/.no 1 kakei slovanskega ali angleškega jezika. 5 <*"H.nstvn •"•"•qruie v Ftarosti od " 4.i leta za $250.00, $500.00 in § $1000.00 smrtnim1 in z* $1 00 ali S2.00 dnevne bolniške podporo. Osebe | nad 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine z $1.00 dnevne ali brez 1 bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. 1 Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecev in polcvico iste 1 za nadalinih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 1—18 let za $100.00 g smrtnine proti 10c. mesečnine. 5 Vpisnina otrok znaša 60 centov. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno in točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti b td 18—55 let. | Vstopnina znaša $1 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem | natopi. S.D.P.Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v | Zdr. državah in Canadi. V Clevelandu se nahaja nad tisoč članov org. S.D.P.Z., in da bi f bi morda še ostali postali člani, vprašajte za pojasnila sledeče uradni- 3 ke: i Dr. :t. 41. v Newburgu, tajnik Frank Alešnik, 8109 Marble Ave. I Dr. št. 51 na St. Clair Ave, tajnik Jos. Terbovec, 1432 E. 41 St. | Dr. št. 126 v Collinwoodu, tajnik Matevž Petelinkar, 667 E. 152nd | St. Po naselbinah, kjer še ni društva SDPZ, pišite za pojasnila kako i- 1 stega vstanoviti na glavnega tajnika Blaž Novak, 634 Main Street, Johnstown, O. j«auuiiuiiiiaiiiiiiiiiiii{]iiiiiitiiiiic]iiiimiiiitt]iiiiiiiiiiiic]i................................................................................... marsikdo, čeravno ni v Jugoslovanskem svetu ali v Londonskem odboru. Precej časa so gospodje od nasprotne strani trdili, da Krf-ska deklaracija ni nobena pogodba, ampak da je nekaka pod laga, ki se lahko spremeni vsako minuto, ako bode tako zahtevalo ljudstvo. Seveda pri Slovencih niso s svojim falsificira-njem ničesar dosegli- Pri Hrvatih so imeli malo več uspeha. V svoji kratkovidnosti so is- DOPISI. Cleveland, O. Uredništvu Enakopravnosti: Odkar se je podrl prestol ruskega carja in, katerega padec je tako silovito pretresel celi svet, ca se je takoj po tem padcu prikazalo na površju zemelj ske obls celo vrsto narodnih zahtev po svobodi. V tej vrsti je stalo tudi naše, to je: Jugoslo- . .. vansko vnrašanie in stoii Še da- kah PnP0*nanJa »vojega pakta " V Y\/Q GVnrurfrinii "H f1 w-> IHIA/I /-!«-» nes. Kako ga bomo rešili? — je seveda drugo vprašanje. Rešitev se deli v tri dele, kakor vsaka stvar na svetu; nam-ireč prav dobro, dobro in slabo. Torej vprašanje je tukaj, rojaki in treba ga je rešiti na eni gori omenjeni podlagi. Sedaj nastane vprašanje, po kateri poti bi ga rešili, da bi bilo najboljše za nas delavce same. Tu v Ameriki imamo dve poti- ln sicer je S. R. Z. na eni in gospoda s Krfsko deklaracijo na čelu, na drugi poti. Pri S. R.Z. je masa delavcev. Pri Krfski deklaraciji pa profesorji in ljudje, ki nosijo pred svojim imenom črki "Dr." Torej, rojaki Slovenci, tisti, kateri ste še indiferentni, mislim, Ha tam ni treba kazat poti, po kateri boste šli, kajti časi so resni in zahtevajo od vsa-cega posameznika, da stori svojo dolžnost po svoji moči. Torej vstopite v vrste bojevnikov za svobodo in to boste storili v najpopolnejši meri, ako se pridružite v vrste S. R. Z. Kajti pri S. R. Z. ni advokatov in kraljevih pomočnikov, ampak vrsta delavcev, ki se zraven svojega v Washingtonu, D. C., misleč,da sedi na stolu državnega tajnika Zedinjenih držav kakšen urednik C- A. ali pa G. N. — Ali tam so se hu i.i opekli Kajt; • ,m so jim enosta\ro posedali, da Krf-•ska deklaracija ni demokratična, in da j.- tudi ne morejo pri-ooznati. 'Torej seda.) pa naj še pride k»:e izme.' Ka>~ageorgevičevih pomočnikov in raj nam pridiga in o/nanj?, tisto krasno svobode in demok-a-ijc, ki nas čaka I >d krono .matije Kar. viča. Kaj nam pr .staja?___ V> drugega ne, • a!da se • pod v. jeno močjo j ... cmo dšU Sh ! Kajti samo od i- Le ne pr ' ■ ni' M NASE Gulaš na ogrski način. Nareži v kozo precej prekajene slanine, čebule in prideni tudi malo paprike. Ko je čebula napol rume- na, deni v kozo 3 četrt kilogra-tovarniškega dela še bori v svo Ima na kocke narezane govedine jih prostih urah za svobodo svojih biatov onkraj oceana. SRZ se zaveda, da so nastopili zgodovinski trenotki, ki se ne odigravajo vsak dan, ali vsako leto in tudi ne vsakih deset let-SRZ tudi vrši svojo dolžnost po polnoma do pike, kar zahtevajo sedanje razmere. Rojaki Slovenci, ako bi v sedanjih časih ne imeli organizacije take kakor je SRZ bi bili e-nostavno vrženi hočemo ali nočemo pod njegovo veličanstvo, kralja Srba, Hrvata i Slovena-ca. SRZ je tista skala, preko katere bo prokleto težko prišel kakšen kraljevi voz. — Da je SR Z tista zapreka, ki je preprečila pripoznanje Jugoslavije v obliki Velike Srbije v Washingtonu, D. C. to vam lahko potrdi ter malo stolčenega češnja, ma-jarona in lovorjev listič. Ko se meso zarumeni, ga zalij z juho, in ga duši še 1—2 uri. Predno priliješ juhe, lahko poštupaš me so z žlico moke- K gulašu daj krompir, močnate cmočence ali kruhove cmoke. Mesto same juhe vzameš lahko tudi pol juhe, Jol cvička. Gulaš s kislim zeljem. Primešaj navadnemu gulažu dušenega kislega zelja ter ga daj s krompirjem na mizo. Rezine od pljučne pečenke. Preslanini tolčene in nasolje-za prst debele rezine, od pljučne pečenke ter jih duši s slanino,če bulo, limonovimi olupki, celim poprom, dišavo in juho. Ko so rezine mehke, precedi sok, primešaj mu pa žlic kisle smetane ter previa v njem meso se en-| krat. | j a .ardehu™ ma lom. Po~'jo!i tolčens rciins v stopijano sar-aeino maslo ter jih pusti par ur v njem. Potem jih hitro speci; vzemi jih iz koze ter nareži na mast čebule in peteršilja, prilij tudi malo juhe in prevri v tej omaki iznova rezine- Pokapaj jih z limonovim sokom ter obloži z dušenim rižem. V skorji. Primešaj finemu o-lju drobno sesekljanega zelenega peteršilja in čebule, soli, popra ter muškatovih oreškov. V to olje pomoči poldrug centimeter debelo ro'/ino pljučne pečenke, rjovaljaj jih V kruhovih dro-btinah, katerim primešaj tudi malo švicarskega sira ter speci rezine na surovem maslu. Zvite rezine. Zreži pljučno pe-roke prame, potolči jih s kladi-čenko na 8 cm. dolge in 4 cm. šivom, da bodo imeli obliko dolgega četverokotnika, pomaži jih povrhu s sekanico od teletine, katero sesekljaj in stolci v mož-narju ter ji primešaj 2 jajci, o-cvrte šampijone in malo surovega maslo. Potem zvij vsako rezino, zveži jo z nitjo, 'namaži kozo dobro s surovim maslom, deni zvite rezine vanjo, peci jih 5 minut, nato jih zalij z juho in jih duši še 20 minut. Daj jih v njih soku na mizo ter jih obloži z dušenim rižem ali majhnimi o-praženimi krompirčki. S čebulo. Prijravi rezine kakor prej; za nadev pa seseklaj 3 čebule, ocvri jih na surovem maslu in prideni 4 žlice močne juhe: to naj vre nekaj časa; potem posipaj čebulo s pestjo kru hovih drobtin in sesekljanega zelenega peteršilja, premešaj vse dobro in ko se ohladi, namaži zmes na pripravljene rezine, katere zvij, zveži jih in duši. Jed obloži zopet z opraženimi krompirčki ter majhnimi ocvrtimi čebulicami. Kako je porabiti ostanke mesa. Zreži mrzlo kuhano ali pečeno meso na tanke rezine ter ga zabeli z oljem, kisom, poprom in čebulo. Ako hočeš, prideni tudi na listke zrezano kislo kumarico. Deni na rezance zrezano meso na razbeljeno surovo maslo ter primešaj temu 2 zrezani sardeli in par žlic kisle smetane. Polpete. Zreži mrzlo goveje meso prav drobno s sekljačem, primešaj mu približno 6 žlic kru hovih drobtin, 6 žlice kisle smetane, 2 jajci, popra, soli,seseklja nega zelenega peteršilja. Iz tega nadeva napravi hlebčke, katere speci na masti ali maslu. Daj jih mizo z zeleno ali krompirjevo solato. Še boljše so polpete iz surovega govejega mesa, katere je narediti ravno tako, da se morajo dalje časa peči. Ragu- Deni na razbeljeno surovo maslo na rezine zrezanega kuhanega ali pečenega mesa, za lij ga nekoliko juho ter mu primešaj par žlic kisle smetane. Potem pa prideni še nekaj malih vloženih gobic in poprovih kumaric. Goveja glava. I. Kuhaj posamezne kose glave v slani vodi, kateri prideni korenin in zelenjave kakor za juho. Ko je meso mehko, ga zreži na rezance, katere duši na su rovem maslu ter jih pokapaj z limonovim sokom. II. Napravi svetlo prežga-nje, deni vanje na rezance zreza ne dele goveje glave, žlico sar-delnega masla, limonovga soka in belega popra- (Nadaljevanje) l JiJ NIZKE CENE. E. od specialista možem in ženam, ki so bolni na kaki kronični bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let in moje izkušnje so me privedle do zdravljenja vsake znane kronične bolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili bolni in kdo vas je zdra vil. Mnogo žensk je bolnih, ker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedo kaj je narobe. Ne odlašajte dokler se vam ne more več pomagati. Vsa '.dravila ii' najbolj moderne ele-itrične naprave imam za vašo po-noč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v vašem jeziku, toraj ni treba pripeljati tolmačev s seboj. Ce se vas ne more ozdraviti, vam to takoj povem. Preiskava s X žarki, kadar je potreba. Uradne ure: od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ub nedeljah od 9. ure do 12. ure. DR. C0WDRICK 2209 Ontario St. en block od marketa tor, čet. sob NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članom dr. Delavec št. 51 SDPZ da se prihodnja redna mesečna seja vrši drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop- v prostorih SI. Narodnega Doma in ne več v Birkovi dvorani. Jos. Terbovc, tajnik. Tem potom ulju dno naznanjam vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam v Collinwoodu in Nottinghainu, da sem prejel veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga po nižji ceni, kakor pa dobite isto blago v mestu Posebno nizke cene pri suknjah-overcoats, klobukih in kapah,za dečke in deklice. Sploh j a vse, kar potrebujete ceneje, kakor v mestu. Imaro veliko zalogo volne v štrenah, močne, lepe čevlje in po vršne čevlje ali rubberje, za moške, ženske in otroke, Imama veliko izbiro za moške v klobukih in kapah. Torej če kaj potrebujete, oglasite se pri jos. mi 15230-32 WATERLOO RD. C'ollinwood, O. (Cet-1918) 7 I Hi M". I! 'i Zima is pro! vra*k 'o. 'e kmalu pritisnil in k lor no bo imel gorke k;be, ta si je sam kriv, ker se ni preskrbel o pravem času. Potreba je, da si nabavimo dobro peč, katera bode ogrevala sobe. Ni pa vseeno, ka kšna je ta poč- — Peč na plin stara "moda" ter ni za zi ^oPc?5 ;ar>^o na pr3mog pa daji nra-več dela in snaženja. Toda "Co u bination Champion" peč ja najboljša in najpripravnsifia. Vi h hko kurite poljubno samo plin ali pa samo premog, ali pa oboje obenem, kar vam daje torej najlepšo gorkoto. In vsled skup nosti te peči se vam ni treba, da bi prezebali pozimi. Zato pa na zamudite prilike ter si oglejte eno izmed teh peči pri nas. Mi vam dopeljemo isto na dom. Zmerne cene. Ako potrebujete tudi kaj drugega, kot želsznino, pohištvo, o-Ije, barve, steklo, lake in čopi-čev, pridite torej na vabilo - NA - - PLESNO VESELICO -- Katero priredi drštvo "Trebenjska Dolina", št-83. S. D. P. Z. v soboto, dne 26. oktobra 1918., V JOHN GRDINOVI DVORANI. Na programu je več zanimivih točk. ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER. Vstopnina samo 50c. Dame proste. Za vsestransko zadovojstvo in dobro postrežbo bo skrbel zato izvoljeni ODBOR. Vsem Slovencem se toplo priporočam za obisk. G. ZAVASKY. (150) SOBA V OSPREDJU z električno razsvetljavo, kopalno sobo, peč za premog in z drugimi u-godnostmi, se odda v najem dvema poštenima fantoma. Več se pozve na 1444 E. 52 St. (150) Naprodaj imam piano in gramofon in veliko raznovrstnih plošč. Proda se radi odhoda iz Cleve-landa po zelo nizki ceni. Izve se po 5. uri zvečer na 1410 E. 52nd St. (151) STE ČE PONOVILI VAŠO NAROČNINO ZA ENA KOPRA VNOST? Ce še niste, storite to, j ker sicer se vam bo list u tavd. WHEN YOU BUY LIBERTY BONDS Your Dollars prosto Ameriko, in da ste odločeni biti 100 odstot. AMERIKANEC V MISLI AMERIK AN EC V GOVORU AMERIKANEC V SRCU in Amerikancc, ki i .na vol jo, da Zltt'JlSTil-m o v tej vojni. KUPITE LIBERTY BONDE I STRAW. 4 ENAKOPRAVNOST lavni ljudski shod S1Z (Nadaljevanje iz 2. strani.) še kaj drugega važnejšega, ker to se tiče direktno nas samih— in to je Austro-Ogrska- Baden pravi, da bi bila Avstrija nekaka federacija narodov. Ko bi bil kdo prišel s takimi besedami, in s tako avtonomijo na dan v letu 1912, 1913 ali pa še leta 1914, tedaj bi bil to lep program za tedanje čase. Tedaj bi bila avtonomija narodov še zadovoljiva, toda danes to ne zadostuje. Obstanek Avstrije je bil največja zapreka evropske kulture- Ko je leta 1848. izbruhnila po vsej Evropi revolucija, je imela ista na svojem programu federacijo vseh narodov. Toda Avstrija je leta '67 vpeljala dualizem. V enem delu je vladala nemška buržvazija, v drugem pa ogrski fevdalci, ki so bili proti vsakemu poskusu vpeljati avtonomijo ali kako federacijo. In potem ko so prišli socialisti v parlament, so silili Avstrijo, da revidira svojo ustavo na podlagi avtonomije. Toda via da je priredila obstrukcije ter poklicala na pomoč paragraf 14. Da pa ne bi zunanji svet izvedel o takem početju, je vedno kazala svojo plemenitost napram narodu s tem, da je kričala: "Poglejte! Naši narodi imajo svojo avtonomijo!" Mi pa prav dobro poznamo to avtonomijo. Saj je imela tudi Kranjska tako avtonomijo. Imeli smo za deželne glavarje De-tele, Šukljete, Šušteršiče. Toda, koliko nam je pomagala ta avtonomija? Hrvatska in Slavonija sti po zakonu— država. Imela je bana. Toda tega bana je predlagal ogrski ministerski predsednik, imenoval ga je pa kralj na Dunaju. Ce ni bil sabor po banov.i volji, je toliko časa delal, da je dobil ne samo polovično veČino, temveč v zadnjem saboru je i-mel ban štiri petinjsko večino-Hvala za tako avtonomijo! In avstrijski narodi niso zadovoljni s tem, kar jim oblju-bujejo. Oni hočejo sanii odločevati, ne pa da bi delal za nje kak Baden. Čas se približuje, ko bodo morali izginiti Hohnezollerci in Habsburžani. Naši dragi v domovini so edini v tem, da se rešijo teh, da bodo odločevali sami. In če hočemo, da obrodi sad, moramo biti pripravljeni za to, ko se bode svetovna diplomacija vsedla k zeleni mizi, kjer se bode odločevalo, in kjer bodo na dnevnem redu zahteve posameznih narodov. Pripravljeni moramo biti, da predložimo tej diplomaciji svoje zahteve, da pokažemo podlago, ki se tiče našega vprašaja. In zadnja ali druga konvecija S- R. Z. je bila važna za slovenski narod, zgodovinskega pomena. Poskus londonskega odbora, da bi ameriška vlada pripoznala Jugoslovane neodvisnim narodom na podlagi krfske deklaracije, se je popolnoma ponesrečil. Ameriška vlada ni mogla tega storiti, kajti londonski odbor se naslanja na krfsko deklaracijo, katera jasno kaže, da je že določena usoda jugoslovanskega naroda, in ker se to tiče zlasti Slovanov v Avstro-Ogrski, o katerih usodi nima nihče drugi odločevati ( kakor narod sam.— Državni tajnik Lansing je s tem odgovorom potrdil to, kar smo mi, S. R- Z. trdili že od počet-ka, ko se je izdala čikaška izjava, namreč, da ima vsak narod prvico do samoodločevanja, kar je popolnoma v soglasju z izjavo našega predsednika Wil-sona, ki je natanko očrtal pogoje sklepanja miru. Na tej konvenciji je bilo sto 'delegatov, ki so bili voljeni in izvoljeni od poljuadbodenč.z ,d -Msre, z o i ljudstva. To ni bil sestanek sa-moizvoljenih, ne kake klike, ki se izvoli sama, da govori v imenu naroda, katerih on ni nikdar pooblastil v to, temveč teh sto delegatov je reprezentiralo resnično voljo naroda. In ta konvencija je bila plodonosna. Ona je stala in stoji strogo na podlagi samoodločevanja. Njen program je neizpremenljiv- Slovenci nočejo kraljev, ne kron. Slo OCTOBER 7 1918. je povedal naravnost, da je naše delo in njih delo nekaj povsem drugega, čisto različnega. In resnica- Monarhija in repub- ;ko udruženje, danes zvečer ob si ogledat. — Frank Černe nam uri v John Grdinovi dvorani, poroča, da ,je dobil veliko zalo venci se ne dajo oropati svojih lika sta dva zelo različna pojma, pravic z navadnimi frazami in Op. ured.) Pri njih ne opazimo falsificiranimi akti, oni so proti nikekega znamenja. Ih dokler Govornik shoda bo E. Kristan. 'Toraj, vsi na shod! . —Str t "še opozarjamo, kakor tudi vse odrasle, da se je prikra temu, da bi odločeval o njih u-1 bodo hodili okrog še Hinkoviči dla tudi v Cleveland> znana "Pan Episoda, ki se je odigrala na .in Leontie, ki trdi, da so Srbi,ska influenza; Kadar P^nete le' te i konvenciji, je podobna zalo-I Hrvati in Slovenci Jugoslovani'preveč klhatl' vPrašajte zdrav-igri. Kil'ti dr. Marušič je pel Bolgari pa južni Slovani, da so"lka za svet' V Clevelandu je že slavo krfski deklaraciji, opisal Tartar j i in bogsigavedi kaj ševec sto f'^ajev te epidemije, je njeno nujno važnost, pomen-;e, ne morem upati na kakšno Policija je aritirala Marka bnost, potem pa je delaj, ko je i Teobrnitev. Nebo še ni prines-Malat' ker je streljal v restav_ spel že vse slavospeve — da je lo takega znamenja- in ga tudi krfska deklaracija NIČLA. >— n bode. In ker ne pričakujemo od te .rant ,kjer je delala njegova žena. Ana, njegova žena, je dobila strel v roko. Da je krfska deklaracija podla- , ____ _.„ ____________ ga, na katerem zavisi združenje fe rani nikakega uspeha, niti so- Policija išče tatove, ki so jugoslovanov — potem pa je zo-1 elovanja, potem moramo začeti ukradl\ 20 Palčič dinamita. pet rekel, da je deklaracija ledelom sami. Naši nasprotniki 1>ri William Sitterju je raz-DEKLARACIJA. Bil je povsod X i morejo reči, da ne poznajo na prodaja- Ce kaj' rabite' pridite v protislovju. Šel je pa še dalje. I šega cilja- Prav dobro jim je - Opeval je monarhije in kralje, [znan. Ta cilj pa ni zastopan sa- novega blaga- Imel bode poleg tega za-božič veliko presenetljivih predmetov. Če imate, katerega, ki bi ga radi presenetili, "tedaj ne pohabite njega. —S. N. D. je dogotovljen in pripravljeno je vse, da zamorejo društva zborovati. Katero društvo še ni priglasilo svojih sej, naj to stori nemudoma- —Društvo L. N. Tolstoj, opozarja svoje člane, da se redno udeležijo sej. Posebno se prosi tolniške obiskovalce, da poročajo seji. —V soboto je bil >7 Collinwo- du javni ljudski shod. Govoril je Etbin Kristan. O shodu bomo češ, da je v mnogih slučajih biti boljše pod kraljem, kakor pa pod predsednikom, katerega io od nekaterih) temveč zasto-^ an je od naroda, od vseh Slo-° encev — med Hrvati in Srbi se lahko strmoglavite vsaka štiri tudi pokazujejo znamenja in gi-leta, če vam ni povšeč. Zdi se panje sa širi. Naša konvencija mi ravno tako, kakor če mi kdo!je sprejela resolucijo. V tej re-pravi, če hočem potico, v lca- soluciji je povedano, da bi bilo teri so rozine, ali pa potico z silno potreba, da imamo tudi mi cvebami. Če ni potica dobra, pa naj bo taka ali taka, je ne maram. In tako ne mram niti kralja. Jaz ne maram jrnonairhije, pa je konec. Potem je pa citiral njujorški Times, ki je pisal o dobroti monarhije, da je včasih bolje monarhija, kot republika. Ob treh popoldne pa smo čitali brzojavko, da je bil londonski odbor pred Lansingom in ga pro sil, da pripozna Jugoslovane neodvisnim, kot sem že prej omenil. Lansing pa mu je odgovoril to, kar smo mi peli že 14 mesecev, da ne more istega pripozna-ti za provizorično vlado, ker razpolaga z avstrijskimi Slovani. Krfska deklaracija pa že naprej odloči, kaj se zgodi. z Slovani. S. N. Z- podpira londonski odbor, pravi pa, da ne podpira in se ne strinja s krfsko deklaracijo. Toda, kdor podpira londonski odbor, ta podpira tudi krfsko deklaracijo. In državni tajnik Lansing je priznal, da si ne more tega drugače razlagati. kako središče, ki bi zastopalo interese naroda, in da ga potem vlada pripozna kot takega. In to bi bilo velikega pomena. Pokazali bi se s tem, da smo mi demokratični in da delujemo za demokracijo. In demokracija pa ne more pripoznati nekaj, kar ni demokratičnega, nasprotno pa bo gotovo pripoznala to, kar je resnično demokratično. In v očigled tega, čaka nas ve-likta naloga in dolžnost. Dobro bi bilo — in eksekutiva S. R. Z. bo podvzela korake — da se snide in priredi sestanek vseh Jugoslovanov. Ta sestanek naj bi sestojal iz zastopnikov vseh organizacij Slovencev, Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Ta kongres, ki bi bil prvi take vrste, naj bi zboroval enako parlamentu. Izmed sebe pa naj bi ti zastopniki naroda izvolili odbor, kateri bi bil popolnoma pod kontrolo tega parlamenta ali zastopnikov Odbor, ki bi bil eksekutiva, naj bi potem prosil ameriško vlado, Bral sem tudi v oni svetopi- da ga pripozna. Kajti potem bi semski knjigi, oni resnicoljubni smeli reči, da ta odbor zastopa oznanovalki miru in resnice — res vse Jugoslovane in da je iz- no pa povejmo naravnost — v Cievelandksi Ameriki dolg čla- rod dal popolno pravico in zau- nek, z napisom "Krfska dekla- racija." Radoveden sem bil, kaj popolnoma odgovarjalo, kajti bo povedala. Pravi, da Slovenci niso nikdar pripoznali krfske deklaracije, toda C- A. jo je pripoznala. Piše dalje, da so prosili londonski odbor, da bi S. N. Z. izdala neko izjavo, toda gospodje v kancelariji so rekli, počakajte. In S. N. Z- je lepo čakala. Rekli so ti gospodje, da bosta prišla Vošnjak in Grško-vič, pa da bodo razjasnili. Toda gospodje so šli k predsedniku, da bi ameriška vlada pripoznala neodvisnost Jugoslovanov, pa so pogoreli. sodi kak kralj, ne da bi imeli prilike do samoodločevanja. — Slovenci hočejo in zahtevajo, da si volijo tako bodočnost, kakor-šno si želi demokratično ljudstvo. S. R. Z. ni organizacija samo zato, da bi imeli Slovenci eno organizacijo več; ni se vstano-vila, da bi delala opozicije ali iz drugih namenov- Ampak ono je organizacija, ki stremi za cilji, ki so očrtani v izjavi, katere je narod sprejel z srcem, z vso dušo. In sedaj, ko vidimo, da je volja Slovencev res demokratična, prihajajo nove naloge, nove dolžnosti. In vprašati se moramo, kakšne so in kako jih bo-demo rešili. Tega pa ne govorim radi ško doželjnosti, temveč delam to radi naroda, kateri se jim je dal voditi za nos. Meni je za vse tiste, kateri so še na napačni poti, in to je zame velika razlika. Jaz nisem še nikjer in nikdar čital, niti slišal, da je londonski —Včeraj je imelo žensko slo vensko republičansko združenje svojo veselico oziroma vinsko tr gatev. Ljudstva je bilo toliko, da se nismo mogli skoro gibati po dvorani. S tem se je dokazalo, da so za naše prireditve slovenske dvorane veliko premaj-, ne. Zakaj ? Ljudstvo je na naši odbor podvzel kake korake, da | strani, ono je postalo sam svoj bi delovali skupno, da bi podvze j sodnik. Živeli Slovenci in Sloven li tisto pot, po kateri bi prišli do 1 ke! — O prireditvi sami, bomo cilja, da bi nas pripeljala tja,ka mor hočemo priti vsi. London ski odbor je dosedaj še vedno od voljen od naroda, da mu je na- panje, da ga zastopa. In to bi slovenski narod v Ameriki je po oolno ogledalo naroda v starem kraju. Tu se dobe klerikalci, liberalci, socialisti, svobodomisel-ci in nevtralci ravnotako, kot doma. Zastopani bi bili potem vsi deli strank. In ta zastop bi bil resnično iz naroda, za narod. Isto velja tudi za ostale Jugoslovane. In ko bi videla ameri ška vlada tak korak, tako orga nizacijo, sem gotov, da bode pri poznala ta odbor zastopnikom Jugoslovanov. Kajti to bi bili po slanci naroda z mandatom, in ne taki kakor je londonski odbor ki nima nobenega mandata. Ta odbor naj bi bil dalje odgovoren za svoje delo tem zastopnikom ali parlamentu in mu bil podrejen. In če bi se to zgodilo, gre lahko drugi dan na mirov no konferenco, kajti bil bi podkovan in pripravljen. In če se nam to posreči, bodemo lahko rekli, da smo dosegli tisto, po čemer so hrepeneli oni, naši mo-narhisti, da dosežejo. Če pa se nam ta poizkus ponesreči, vedeli bodemo, kje je iskati vzroka, da se nam ni posrečilo. (Konec prihodnjič) NOVICE ločno zavrnil vsako skupno delo vanje: gel je še tako daleč, da poročali prihodnjič. —Vsem rojakom priporočamo, da se vdeleže shoda, katerega priredi Hrvatsko republikan- Tvue translation filed with the post master at Cleveland,0. Oct. 7, 1918. as required by the Act of Oct. 6,1917. Danes bo švedski poslanik oddal državnemu tajniku mirovno noto priča Maximiliana, nemškega kancelarja, ki je naslovljena na predsednika Wilsona. Dokler se nota ne sprejme, prečita in odgovori od strani predsednika ali državnega tajnika, je uradni Washington molčeč. Toda neuradno je maloo dvoma, da ako Nemci takoj ne dokažejo svojih izjav z dejanji, se bo ponudbo hitro in odločno zavrnilo. Dejstvo, da Huni podpirajo svoje lepe besede z naj-podlejšimi dejanji, bo kakor se z zaupanjem veruje preprečilo katerokoli razširjeno iluzijo, da je poraz prinesel tevtonskemu duhu katerekoli odkritosrčne želje, da služi človeštvu s tem da povzroči nagel in pravičen konec vojne. Ravno med časom, ko je Maximilian govoril v reichs-tagu, so umikajoče nemške čete v severni Franciji uničevale teritorij, ki ga morajo zapustiti. Glasom brzojavk, iz Washingtona, so to napravljali z vso vražjo pretkano-stjo, katero se je svet naučil devati v zvezo z tevtonsko uspešnostjo v vodstvu vojne. Od vseh krajev Združenih držav je včeraj zvečer gro-movit 'ne", soglasni odgovor naroda mrežam iz Wilhelm-strasse. Kot se zdi, ni nobenega javnega uradnika, mislečega voditelja ali urednika lista od države Maine do Alaske, ki bi se dal ogoljufati od najnovejšega trika vojnih lordov, ki so v stiskah. pozor ;upim kuhinjsko peč na premog, ld pa ne sme biti preveč poiko Iova-na, temveč dobro ohranjena. Kdor jo ima,naj se zglasi v u-pravništvu "Enakopravnosti". Ali ste se že preskrbeli z vašim zimskim oblačilom, spodnjo opravo, srajcami in z vsem drugim, kar potrebujete za zimo? Ce ne, potem nt* pozabite, da imam v zalogi vso zimsko opravo za moške, ženske in otroUo, Cene zmerne, postrežba locus,. ANTON GI BANC 16717 Waterloo Ri L Collinwooil, Ohio. (150) NAZNAMLO. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupil dobronzani CANDY STORE od Mrs. Fannie Pristov na 1391 East 55th St. Vsem dosedanjim odjemalcem kaokr tudi vsem rojakom se toplo priporočam JOHN JEGLIČ, 1391 E. 55th St. (149) Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem premestil svoj u-rad od 933 E. 152 STREET na JOHN METELKO, O. D. ^ OPTOMETRIST 6310 ST. CLAIR AVE. (149) F^ozorSI! Botri in Botrice! KUPITE VASA DARILA SEDAJ, TEE SI PRIHRANIE DENAR! Razprodati moramo, da naredimo prostor za blago, katerega preselimo iz trgovine 6120 St. Clair Ave. Kot smo že poročali, bodemo prenehali s trgovino na 6120 St. Clair Ave., ter zanaprej vodili samo eno trgovino, namreč na 5805 St. Clair Ave. ker pa nam primanjkuje prostora za vso ogromno zalogo iz o-beh trgovin, hočemo razprodati eno tretjino zaloge po čudovito znižanih cenah, namreč 20 do 40 odstotkov pod navadno ceno. Pridite osebno, ter se prepričajte, da vam mi res prihranimo denar. Zaloga obstoji iz žepnih in stenskih ur, verižice, zapestne ure, ovratne verižice in priveski, zapestnice, kravatne igle, fin o bruženo steklo, namizno orodje in na stotine druzih stvari, VSE S POPOLNO GARANCIJO. Prostori na 6120 St. Clair Ave. se oddajo v najem; lepa prilika za podjetnega rojaka, ki hoče začeti trgovino. Proda se tudi železna blagajna, izložbene omare (show cases) in več dru ge trgovinske oprave. Pazite na naslov razprodaje: Wm. Sitter Co. Pil ijfer." 5805 St. Clair A ve. Ura rji in zlatarji OPOMBA: Kadar pošiljate denar, dobite pri nas denarne nakaznice (Money Order) po isti ceni, kot na glavni pošti. Pri nas lahko plačate račun za plin, lektriko in vodo.