46 Dopisi. Varaždin 1. febr. M. K. Pri nas v Varaždinu se je jel narodni ponos tudi precej živo gibati. Spravilo se je družtvo domoljubnih možkih in ženskih, ki je počelo igrati v domačem jeziku. Igrali so dozdaj Freudenreichovo igro ?5Gra-ničari" in že so jo morali v tretje ponoviti, ker ni bilo prostora, da bi bili mogli priti gledat vsi ki so želeli na enkrat. Nimamo Varaždinci nalašč zidanega gledišča, pa ta prostor, kjer se navadno igra, je komaj za 400 ljudi, in pervikrat jih je moralo se čez 200 igre ne vidši domii iti. Tudi drugi in tretjikrat je bilo ljudi vse polno. Pa so naši dobrovoljci tudi tako dobro igrali, da se jim ni moglo nič posebnega oponašati, zlasti je igrala gospodična Pr— Maco tako dobro, da se je kar vsem dopadala. Jako izverstno je igrala tudi gospodična B— in pa gospodiči C — , A— in H—. Bog jih živi in daj, da bi nam prav obilokrat vesele večere podajali! Tudi naše kazino se je kaj lepo razvilo pod ravnateljem gosp. Rakušem. Večkrat so zvečer plesne veselice, kjer se pleše kolo, čardaš in pa še drugih vertic več. Časopise ima domače „Narodne novine", in 5)Gospod. list", naše wNoviceu v češkem jeziku „Lumir" in pa več nemških. Iz Vipavske doline 31. jan. M. K.*) — Mokro vreme zlo zaderžuje zimske dela v naših nogradih, za delavce pa tudi ubožniše gospodarje je to velika nadloga, ker jim zaslužka manjka, živeti pa skor nimajo s čim. Lanska vinska letina je bila v naši dolini sploh srednja. Ker so pa naši ljudje vidili, da je poleti zavoljo vojske na Laškem se vino zlo podražilo, se koj po bendimi postavili vinu pre- *) Prosimo večkrat kaj. — Keušovi tertni rezilniki se bojo dobili v stacuni gosp. Hoinig-a in Božic-a v Ljubljani; po č i m , nam še nista vedila povedati; poslal jih Vam bo 10, ako Vam je prav? Vred. visoko ceno; to je pa ostrašilo kupca, in ker tudi •Pivčani, ki sicer vipavca največ popijejo, ga letos niso veliko pokupili, nam ga je dosti ostalo in treba je bilo s ceno nazaj iti, tako, da konč vina, ki se ga je o vseh Svetih težko po 14 gold. dobilo, zdaj le 10 gold. velja. Vina najboljše sorte imajo pa še zmiraj precej visoko ceno. Z Ljubljane. Da utegnejo naš novi knez in škof kmali v Ljubljano priti, se sodi iz tega, ker je te dni iz Dunaja ukaz prišel, naj se škofovo poslopje kmali izroči svojemu namenu. — Govorica, ki se je širila po mestu, da ima v Ljubljano spet veliko vojakov priti, je dozdaj saj se prazna; le to je menda res, da se ima za veliko magazinov* skerbeti in jih v najem vzeti. — Kupčijski bal je naklonil ubogim okoli 200 gld. Lep dnar, ki bi se bil kupčijski bolnišnici kaj dobro prilegel! — Prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne bo navadni letni veliki zbor tukajšnega družtva, čigar namen je dnarna pripomoč ljubljanskim obertnikom in rokodelcom. — Svečnica je mraz močno nategnila; živo srebro je spet ene dni tičalo 12 stopin pod zmerzlinom. Treba je v peči spet več derv paliti, kožuh ali debelo suknjo obleči, — al tudi copat bi nam treba bilo vsakemu po mestu, da bi ne bil v nevarnosti, na ledenem trotoaru vsaki hip pasti. iMestni magistrat je dal sicer oklicati, naj vsak gospodar pred svojo hišo sneg ali led posterže in tlak posiplje; al tisti, ki zapovedi ubogajo, so lahko na perste šteti! Pa tudi sama perst, žaganje in taka šara ne pomaga dosti, ker jo ljudje na čevljih odneso ali veter odpiše; perva potreba je, da vsak gospodar svoje oglajene in polzke kamne nasekati da, in koliko je tacihl Naj bi slavni magistrat poslal zanesljivega človeka od hiše do hiše tlak pregledati in ojstro za-u kazat, da se brez pomude zgodi to, kar očitna varnost terja. Roka ali noga je hitro zlomljena, ali zaceljena ni kmali. — H koncu tega spisa prekličemo novico, da je gospod Kal is ter kupil Peškotovo hišo zunaj mesta. Sam gospod Kalister nam je rekel, da to ni res. Pa kar ni, utegne morebiti še biti; saj njemu bi jo najbolj privošili, ker je mož zato, da bi hitro kaj lepega sozidal. — Drugo, kar imamo še popraviti, je, da v 4. listu hvaljeni veliki v i n o k u p č e v a v e c ni Jože, ampak Jane z Gregorič. Z Ljubljane 3. sveč. A. P. — Včerajšni praznični dan ni nam pretekel brez spomina na mojstra naših pevcov — Vodnika. Sicer Zibertova hiša v Šiški ni bila tako olišpana in razsvitljena kakor zdaj dve leti, ko se je obhajala stoletnica njegova; vendar vedilo se je in vidilo, da je bil Vodnikov dan! Zbrala se je v njegovi rojstni hiši domoljubna množica, ki se je pomenkovala to in uno, ba-rala po — obljubljenem spominku Vodnikovem, — zapela to in uno, in marsiktero zdravico vmes napila. Gosp. Vojteh Kumik in Losp. Gr. Krek pa sta še posebno razveselila veselo družbico s tem , da je poslednji bral svoj krasni ^sonetni venec", uni pa deklamiral dve kratkočasnici, s kterima je spet lepo pokazal, kako prijazna mu je Vila humoristična, ktera svoje darove le malokterim izvoljenim deli. Ker nam danes prostora manjka za natis obeh pesmic, bomo naznanili drugo pot drugo; danes naj se radujejo častiti naši bravci s pervo, ki se zove: Pekvata krača. *) Plevel imel je pet sinov. Tako je izrastel poln muh, Ton.až je ljubček. bil njegov, Med njimi terma in napuh, Njego\a žena Meta Ni maral za tepenje, Je bila za-nj v>a uneta. Se manj pa za svarjenje. Ker bil je njeni poganjič, **) „Tomaž bo mogel v Koratan* Mu ni odrekla skoraj nič, Ce dalje ne saj let' in dan. Vse želje dopolnila, Da bode kaj poskusil, Da ni ga razžalila. Med svetom se obrusil". *) Pekvata, prav za prav peklata (verdammte) od pekel, kakor na Gorenskem pod Ljubeljem radi govore namesto preklet- a- o. **) Poganic, to je, najmlajši otrok. 47 „Iniel bi tudi jest še rad, Tomaža mati viditi Naj bi se zdaj, dokler je mlad, Od daleč mu naprot leti; Naučil špraho nemško K' roke sta si podala, Umeti kot slovensko". Ga mati je prašala: „Jest mislim, da Snovarjev Jošt „Si lačen, ljubi moj Tomaž, Ga vzel saboj bo tje na post, Kaj si želiš, kaj rad imaš? Ko pojde na tekanje, Le reci, kaj bi jedel, Vsakletno mojstrovanje. Boš sam najbolje vedel". Pregovor krajnski stari je, Tomaž le nemško godernja, Da tkavci grejo čez meje, Ter pravi, da nič več ne zna Ko pride pepelnica, Meniti se slovensko, Nam post je že resnica". Da le razume nemško. Tako je tudi Jošt pobral Kako je mati žalostna Orodje skup in se podal Da se zmeniti ž njim ne zna! Z napolnjeno bisago To žalost popisati Čez Dravo, reko drago. Bi mogla sama mati. Za njim je tudi šel Tomaž, Ga praša uno, praša to, Priložnost bila je k' nalaš Tomaž deiži se le terdo, Zavleči ga na Nemce, Ko mutec dokazuje, Kjer ni slovenšč'ne sence. Se nemško odrezuje. Prišla v Celovec sta, aj a j , Plevel pa je z glavo majal, Krtko razblaznil gaje zmaj! Nevoljen proti sebi djal: Še takošne zverine Tomaž se ni obrusil nič, Na Krajnskem vidil ni ne. Ničesa ni. ne miš ne tič. Zamaknjen ves pred Herkulom Na to gre mati v kuhinjo, Je dolgo čakal, kdaj z butom Tomaž šterbenka jo za njo. Po glavi ga bo vdaril. — Kaj vgleda! Krače, gnjati Pa mož si je prevdaril. Gor v dimniku bingljati. Od tod ga je cefral naprej Pokazal je na masten kos, Tajisti dan, ne vem, doklej; Po nemško rekel: „dos ber bos": Tomaž mu je že pešal Zdaj ga je zastopila. In glavo zlo pobešal. Po burklje berž skočila. Prihodnji dan že na večer Na kviško dregne krepkih rok, Prišla sta v selo Felzenčer; Kar cepne krača doli, cmok! Tu Jošt imel je znanje, Tomažu nos razbije, Začel je svoje tkanje. Da grozno zaupije: Tomaža kmalo je spečal, „0 joj, o joj, o joj moj nos Ga nek'mu pavru v službo dal, Je razmesaril zdaj mi kos — Za Ion je izgovoril, O ti pek vata krača. Obleko da bo storil. Si vendar od rogača!" v Tu je volaril troje let, Ce prav mu zlo je tekla kri, Potem pa se povernil spet Ljubo je bilo materi, Na Krajnsko ves prestvarjen, D«* jezik razvezala Po duhu pa pokvarjen. Mu krača, glas je dala. Ko polni šip je imel obraz, Dovolj bi bilo treba krač, Tako se spasel je tačas, Da bi jo sku il vsak bahač. In kadar je zasopel, Ki z vira se po ptuje, S težavo je le hropcl. Svoj jezik zaničuje! V. Kurnik.