XXVI. — Številka 20 »"•"ovltelji: obč. konference SZDL KRANJ, sreda, 14. 3. 1973 Cena 70 par •M^6' Kran*' Radovljica, šk. Loka 'Jftffl? K,^, 4 - Izdaja ĆP Gorenjski tisk fflfflfc/ ywyZf ^ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 195S kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah ln sobotah. ''Ih.3 ^ran'ka 'z Maribora jc bila doslej že dvakrat prva v veleslalomu v spomin na Igorja Dron a' Tokrat pa je prehodni pokal našega uredništva dobila ekipa Jesenic. Na sliki od leve t»ie(j desni; vodja ekipe Pesjak, zmagovalec pri članih Gašperšič, drugouvrščeni Željan, prva ^ftl C'an'cam' Sonja Gazvoda in tretjeuvrščeni Jakopič. Na spodnji sliki: ekipa iz železne • Več o tekmovanju na Krvavcu na 14. strani. STRAN: rjan Mesec: oj najlepši dan v KRANJ NASVET... • raznovrstne pomladanske tkanine: za obleke, kostime, plašče- • trevira v šantung izvedbi • diolenloft od 92,50 din dalje • brezplačno robi j en je pri nas kupljenih zaves ... vse to in še več dobite v prodajalni Blagovnica, Kranj-Poštna 1 7. STRAN: krvavška srečanja j u b i*l e j ix a m e š a m ica 13^STRAN: Rdeči petelin se je znesel nad gozdovi XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. imm V sklad za varstvo otrok in gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov je v zadnjem ča: u prispevalo tudi turistično društvo • Jesenice 100 dinarja ter trtov*ko podjetje Delikatesa 5000 dinarjev. , ; . ,. . . . ,. . . r< .... - # V soboto, 10. marca, so se zbrali na redni skupščini nekdanji jeseniški borci, člani'krajevnih organizacij ZB in občinskega odbora Llč NOV. Po poročilih in razpravi so se med družini odločili, da se bodo priključili akciji zbiranja denarja za dom v Kuriirovcu. i % V soboto, 10. marca, je bil občni zbor moškega pevska , ga zbora Jeklar, ki šteje 35 članov. Ugotovili so, da -je bilo lansko leto uspešno, saj so organizirali več samostojnih kou- ; cer tov, gostovanj in sodelovali na vseli važnejših prireditvah. Domenili so se, da bodo program.svojega d.-la/Ki med drugim vključuje tufli tradicionalno gostovanje pevcev v Trbojah, - v zamejstvu in v drugih slovenskih krajih, dosledno uresničevali. Na občnem zboru so podelil] ludi letošnja Gallusova priznanja. D. S. Na razširjeni seji se bo danes popoldne sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zve/.e. Na dnevnem redu je razprava o perspektivnem programu razvoja telesne kulture v občini. Glede na predlagani program bosta občinska konferenca socialistične zveze in občinska zveza za telesno kulturo v šestih krajih v občini pripravili javne razprave. Izvršni odbor pa bo razen tega na današnji seji razpravljal še o letošnjih priznanjih OF in o delovnem programu izvršnega odbora v prvem polletju. £ Komisija za šport in rekreacijo prr občinskem sindikalnem svetu bo o perspektivnem programu razvoja telesne kulture v kranjski občini razpravljala jutri, predsedstvo občinske konference zveze mladine pa v petek. A. 2. radovljica Ta teden bodo v radovljiški občini zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali o predlogu družbenega razvoja v občini in o. letošnjem predlogu proračuna. £ Pri komiteju občinske konference zveze komunistov je bila v ponedeljek razširjena seja komisije za splošni ljudski odpor. Razpravljali so o smernicah za obrambo in ocenili organizacijo splošnega ljudskega odpora. — Jutri dopoldne pa bo pri komiteju občinske konference ZK razširjena seja komisije za družbenopolitični sistem in komunalno samoupravo. Na seji bodo obravnavah teze o skupščinskem sistemu. ^Radovljica, 13. marca — Popoldne je bila razširjena seja občinskega sindikata, na kateri so obravnavali predlog izhodišč za izdelavo programov štednje v okviru stabilizacijskih ukrepov. Seznanili so se tudi s predlogi za bodočo organiziranost sindikatov. A. 2. trzic V ponedeljek je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Na seji so ugodno ocenili dejavnost organizacije v zadnjem času, razen tega pa menili, da je tudi reorganizacija stalnih aktivov ZKS v občini v osnovne organizacije potekala uspešno in so na novo ustanovljene osnovne organizacije že pokazale večjo aktivnost. Na ponedeljkovi seji so obravnavali tudi priprave na Zasedanje konference ZKS, ki bo konec marca in na kateri bodo govorili o položaju mladih v občini.. % Včeraj je bila v Tržiču kandidacijska konferenca v volilni enoti »Občinska uprava«, na kateri so potrdili kandidaturo inž. Vilija Logarja za novega odbornika tržiške občinske skupščine. Milan Ogris je namreč vrnil odborniški mandat, ker funkcija predsednika občinske konference SZDL ni združljiva s funkcijo odbornika. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in občinska konferenca SZDL tudi predlagata, da bi bil inž. Vili Logar novi predsednik tržiške občinske skupščine, ker odhaja dosedanji predsednik Marjan Bizjak na novo delovno mesto v tovarno TRIO. £ Jutri se bosta sestala predsedstvo in plenum občinskega sindikalnega sveta Tržič. Obravnavala bosta spremembe v organiziranosti dela občinskega sindikalnega sveta, družbeni dogovor o načelih za uresničevanje kadrovske politike -ter zaključni račun občinskega sindikalnega sveta. -jk Proslave za dan žena s Dopisniki poročajo, da je bilo ob 8. marcu, dnevu žena, ha Gorenjskem veliko proslav in priložnostnih prireditev. Jože Ambrožič k Gori j poroča, da je bilq v kraju več proslav. Prva je bila namenjena učiteljicam in so jo pripravili učenci osnovne šole bratov Zvan, druga pa v gostišču Betanija v Krnici /a krniške žene. Proslava je bila tudi v domu Svobode v Spodnjih Gorjah, osrednja prireditev pa je bila v nedeljo zvečer v domu Partizan. Na proslavah so sodelovali pevski zbori, harmonikarji, folklorna skupina in domača godba na pihala. Recitatorji so bili iz vrst mladincev. ' O proslavljanju 8. marca v Podbrezjah'piše Stane Mihe-lič. Proslava je bila v nedeljo v kulturnem domu. Program je pripravil mladinski aktiv, nastopila pa je še folklorna skupina Karavanke iz Tržiča in mladinski moški zbor iz Podnarta. Proslava je bila dobro obiskana, program pa je navdušil poslušalce. O prireditvi v Goricah pa piše Branko Kobad. Proslava na in jo je v prenovljeni dvoje bkla na predvčer dneva že-rani DPD Svoboda pripravila krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. V programu so sodelovali člani Svobode, učenci domače Program telesne osnovne Šole in kvintet bratov Zupan. S to prireditvijo je goriška Svoboda ponovno pokazala svojo aktivnost ter uspešno sodelovanje z osnovno šolo. Organizacija rdečega križa se je spomnila ostarelih in onemoglih žena ter jih obdarila s cvetjem in skromni- mi darili. Prav za Pra/n,!: \i stekel v Goricah kuharsP ^ ga je pripravil dvor. je bilo za nastopajoče Pf^ čaj, k dinski aktiv. Polna - t* kinii prireditvami natfw* li- .jK i o letošnjem . občinskem gospodarskem načrtu Predsedstvo občinske konference ZMS Kranj se je na svoji zadnji seji v petek, 9. marca, epredeljevaio do občinskega načrta za gospodarski razvoj kranjske občine v letošnjem letu. Gradivo je nazorno prikazal tovariš Hribar z oddelka za notranjo upra- vo. Največ pripomb Jc ^/r na občinski proračun, t raj tega pa seveda na " ^ predlagan za delo kra^J j. njem času občutno ra^tivi organizacije ZMS, ki je *jlm -3ZS" svojo dejavnost (novi 3 ^ kultura, informiranje ""jji no izobraževanje). A. ™ Akcija za dom v Km*1 rovcu tudi na Jesenic^ Na pobudo Združenja borcev v Kumrovcu in v Posavju so v Kumrovcu začeli graditi spominski dom borcev NOB in jugoslovanske mladine. Temeljni kamen za dom je razvoja kulture postavil Tito. lani aprila to* Do zdaj so v vsejug^jj vanski akciji za gratlnj^L; Kumrovcu prisPf. Javne razprave v kranjski občini Občinska konferenca socialistične zveze in občinska zveza za telesno kulturo v Kranju bosta prihodnji teden v raznih krajih v občini organizirali javne razprave o programu razvoja telesne kulture. Predlog programa bodo razlagali oziroma pojasnjevali predstavniki občinske zveze za telesno kulturo. V ponedeljek, 19. marca, ob 18. uri bo v prostorih krajevne skupnosti v Stražišču javna razprava za občane, športne in druge organizacije (SZDL, planinci, AMD, taborniki itd.) na desnem bregu Save; ob 19. uri pa bo javna razprava v prostorih kulturnega doma v Naklem za občane in organizacije iz Nakle-ga, Podbrezij in Dupelj. V torek, 20. marca, ob 18. uri bosta dve razpravi; v klubski sobi kulturnega doma v Preddvoru tudi za območje občanov in organizacij Jezerskega in Bele in v dvorani občinske skupščine v Kranju za občane in organizacije na območju mesta ter za področja Kokrice, Prim-skovo, Huje, Planina, čirče. V sredo, 21. marca, ob 19. uri pa bosta javni razpravi še v Šenčurju in v Cerkljah; v Šenčurju v kulturnem domu tudi za občane in organizacije Visokega, Predosclj, Trboj, Voklega in Vogel j; v Cerkljah v klubu v zadružnem domu za prebivalce in organizacije Ccrkelj in okoliških krajev. A. ž. ma v . največ v Hrvatski, Srb'J_ Vojvodini, slede pn enot JLA, zveznih orgaB in drugih. Med drugim so se za %) jo zbiranja denarja za ( v Kumrovcu zavzeli w\*'f Jesenicah, kjer menijo, d $ izgradnja doma borcey^ mladine v Kumrovcu izr6 ga pomena za vso mla^o^ neracijo. Pri občinskem ^ stvu ZMS bo deloval po*' ' odbor, ki bo akcijo ^ mladimi tudi usklajeval-P« Iščemo prevoznike za prevoz hrane s bijem od 11. do 12- J\ v vrtec na Pl«0^ Primskovcm to Klancu. Informacije dobite ^ upravi VVZ Kranj, Ce$l Staneta Žagarja 19 Uprava Na Jesenicah zbor samoupravljavcev 17. marca Po sklepu republiške konference ZM Slovenije bodo marca-organizirali po Vsej Sloveniji zbore mladih samoupravljavcev v panogi industrije in rudarstva. Na teh zborih bode delegati iz raznih delovnih kolektivov govorili o izvajanju ustavnih dopolnii v prak- si. Sodelovalo bo 1800 delegatov iz 412 delavnih organizacij . Delegati za zbor, ki bo na Jesenicah 17. marca, mladi iz podjetij, ki so podpisniki skupnega sporazuma. To so IMPOL Slovenska Bistrica, Cinkarna Celje, Livarna Mari- bor, Železanna Ravne, Stoic in Jesenice. Na Jesenice bo iz vsakega kolektiva prispelo okoli 10 delegatov. Zbor mladih samoupravljavcev za črno in barvno metalurgijo bo na Jesenicah v dvorani pri Jelenu, 17. marca, ob 19. uri. D. S. |3?popusta I PRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PRI- I NESITELJU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17.1" blBUUBNJrČN ^EDA — 14. MARCA 1973 GLAS * 3. STR\N ELEKTROMEHANIKA KRANJ — obrat elektronskih telefonskih central na Laborah. S proizvodnjo bodo postopoma začeli maja letos. — Foto: F. Perdan Iskra Kranj — obrat elektronskih telefonskih central Elektromehanika ■^nj bo v začoCku maja za-j, a Preseljovaiti lis li dol pro-vocln.j0 k,i se nanaša na te-s (>nske centrale, v novo pro-j.'v°tln.jo halo na Laborah. ot &o nam ipovedalli v tovar-' Sradnja/ pot tik a po proigra-j u in ho v novi tovarni kma-. stekla proizvodnja elek-lr°nskih telefonskih central. ^ gradnjo te, po mnenju "Ogjh, najboillj moderne to-arne v tlržvivi, so začefli mi-^ul° leto. Oglejmo si neka-rc Podatke. Površina novih ^"•oiivodnih prostorov bo ^ažala okrog 17 tisoč kvantnih metrov, od tega bo ^"'nio nova proizvodna ha\a Jp'Ha okrog 10 tisoč kvi-tai|'ili molrov. Kot so nam povcdaili predstavnika Iskre bo tovrstna proizvodnja zahtevala izredno čistočo. Tako bodo v novo tovrjrno skozi posebne filtre dovajali prečiščen zrak. Razen tega bodo v colotnem objektu urejene klima naprave. Po programu bo v tovarni zaposlenih največ 1500 delaivcev, na začetku Pa okrog 700 do 800. 1 Kot zanimivost lahko povemo, da se bodo vsi zaposleni ob prihodu na delo morali preobleči v garderobah. S tem nameravajo Zagotoviti največjo možno mero čistoče, ki je glavni pogoj za proizvodnjo elektronskih telefonskih central." Malico bodo imeli zaposleni v prr.ebni jedilnici, kjer bo prostora za j'1 iZadevania, da bi dobila **iška knjižnica boljše, več-^e -n primernejše prostore, *° stara nekaj let. Iskale ? se rešitve, vendar nobena ' bila pravšnja. Končno'so .e v Tržiču odločili, da bo °bilu knjižnica prostore, ,JL>1" je sedaj občinski oddelek bi 38 proračun, leta pa naj se preselil v nasprotno s,avl>o, kjer ima sedaj uprftv-prostore Mesarsko pod-Jc,ie Tržič. Najemna pogod-.a med Mesarskim podjet-^ern in skupščino občine jc j^amreč lani pretekla in je ta-0 dana možnost.za 'takšno kornbinacijo. ^a bi dobila knjižnica, ki Se vedno bolj razvija in pre- rasča v eno najbolje urejenih tovrstnih ustanov v republiki, čim prej primernejše prostore, . so sklenili v Tržiču družbeni dogovor o skupnem finansiranju. popravila novih knjižničnih prostorov. Predračunska vrednost popravil in nakupa opreme znaša 200.000 dinarjev. To vsoto pa morajo na osnovi družbenega dogovora do leta 1974 zbrati skupščina občine Tržič, temeljna kulturna skupnost Tržič in občinska ljudska knjižnica Tržič. Skupščina bo po dogovoru prispevala 60 odstotkov ali 120.000 dinarjev, kulturna skupnost 30 odstotkov ali 60.000 dinarjev, knjižnica pa 10 odstotkov ali 20.000 dinarjev. -Jk 600 ljudi. Jedilnica pa bo urejena tako, da jo bodo lahko preuredili tudi v dvorano za razločne prireditve. Že zdcij lahko rečemo, da bo ta najmodernejša tovarna, katere gradnja bo vcvjala okrog 170 milijonov novih dinarjev, zgrajena v rdkordnenl nx>ku. Lani ta čas so bilii izdelani Sele idejni načrti in kot rečeno bo maja v njej že postopoma začela teči proiz- vodnja. Načrte za to tovarno je izdelal inž. Hrvoje Brnuič •iz Sloveni japrojokt Ljubljana. Načrte za inštalacije je izdelalo podjetje IMP Ljubljana. Jekleno konstrukcijo pa je načrtoval P roj tik t met al Ljubljana. Glavni izvajalci pa so: Trimo Trebnje za jekleno konstrukcijo, obodne stene in streho, gradbena in obrtniška dela opravlja Projekt Ki arij, inštalacije pa IMP Ljubljana. Vse torej potoka kot jc bilo predvideno, trenutno pa jih v Iskri še najbolj skrbi, če bo pravočasno zgrajen priključek na glavno cesto, ki bo pravzaprav dol Škofjeloške ceste od Bitenj do Labor. Ta priključek bi namreč moral bi! i gotov do začetka maja, da bi po njem lahko preseljevali stroje in drugo opremo v tovarno. A. žalar Jugoslovanski železarji i? Up ravni odbor jugoslovanskih železarn o cenah izdelkov črne metalurgije, problemih na domačem in tujem tržišču — Čimprej lastna surovinska baza V petek, 9. marca, so se v prostorih Kazine na Jesenicah zbrali direktorji in predsedniki delavskih svetov jugoslovanskih železarn, predstavniki Metalurškega instituta ter Vatrostalne in razpravljali o deki strokovnih od I »tirov ter o dosedanjem Ul prihodnjem sodelovanju v okviru SEV. Jugoslovanski žolezarj« so bili v preluklem letu v skalnih težavah zaradi slabega finančnega položaja, slabe preskrbe s surovinami, v letošnjem letu pa j'ni grozi še težji položaj. Zarodi devalvacije dinairja in višjih cen na tujem tržišču je domača cena izdelikov zaostala in so se zato na zadnji seji domenili, da bodo predlagali zveznim organom, naj cene jekla uskladijo s cenami jekla na tujem tržišču. "Posebni problemi črne metalurgije so v preskrbi s polizdelki in surovinami. Letos bi morali uvoziti 850 tisoč ton polizdelkov, milijon ton jekli in 350 tisoč ton starega železa, vendar so na zadnji seji upravičeno dvomili, če bodo te surovine lahko nabavili. Sodelovanje jugoslo'vanskiih železarn z državami SEV je bilo v zadnjem času sicer zadovoljivo, pa vendar je tudi to sodelovanje včasih omajalo predvsem to, kor države SEV ponujajo predvsem končne izdelke pa tudi to, ker jugoslovanske železarne med seboj premalo sodelujejo. Večkrat se zato zgodi, da jugoslovanske železarne kas-niijo in da posamezne železarne ne nastopijo v dogovorih z zunanjimi sodelavci usklajeno in v smislu dogovorov med samimi jugoslovanskimi železarnami. Prav gotovo pa ne bi bila črna metalurgija ,v tako hudih' stiskah, ko bi doma že pravočasno poskrbel« za lastno surovinsko bazo in se ne bi vodno opirali le na uvoz. Tudi pri nas, tako so poudarili v razpravi, bi morali od« preiti rudnike in talilnice, kajti možnosti je dovoLj. Ob zaključku so se zavzeli za tesnejše sodelovanje mod posamez n i m i Jugoslovan siki mi železarnami, sklenili, da bodo predlagali 7.IS uskladitev domačih cen jekla s cenami na tujiih tržiščih in se dogovorili, da bodo eno svojih prihodnjih soj upravnega odbora posvetili stanju ra/.isko-valno-znanstvenega deda V naši črni metalurgiji. D. S. KO ŽE POTREBUJETE STANOVANJSKO POHIŠTVO IN KER NATANČNO VESTE, KAKŠNO NAJ BO, STE PRED VPRAŠANJEM: KJE GA KUPITI. RAZUMNO SE BOSTE ODLOČILI ZA UGODNEJŠI NAKUP. ZATO VAM NAVAJAMO BISTVENO PREDNOST, KI JO IMA SLOVENIJALES PRI PONUDBI POHIŠTVA; TO JE 16 LASTNIH TOVARN, KI IZDELUJEJO VELIKO ŠTEVILO MODELOV, KI SO NAPRODAJ SAMO PRI SLOVENIJALESU. ■ VABIMO VAS, DA OBIŠČETE TRGOVINO SLOVENIJALES V KRANJU, SEJEMSKA HALA V SAVSKEM LOGU NI ČISTO PRI ROKI, IMA PA DOLOČENE PREDNOSTI IN PRINESITELJU KUPONA DAJEMO TUDI POPUST Delo komunistov - prosvetnih delavcev z mladimi Na Jesenicah se komunisti — prosvetni delavci dosledno zavzemajo za rešitev problemov vzgoje in izobraževanja — Aktiv prosvetnih delavcev uspešno deluje Na Jesenicah so pri občinski konferenci ZK ustanovili aktiv komunistov — prosvetnih delavcev predvsem zato, ker se je na jeseniških srednjih in osnovnih šolah pojavljala vrsta ' problemov pri vzgoji in izobraževanju mladih. Do zdaj so sklicali že tri seje aktiva in ugotavljajo, da so bile prav vse dobro obiskane, z zelo kvalitetno razpravo in so nekakšna temeljita priprava na 4. sejo, kjer. bodo na osnovi stališč, mnenj cadnjih sej sprejeli ustrezne sklepe. Na prvi seji aktiva so govorili in razpravljali predvsem o vzgojni vlogi šole, na drugi seji aktiva jih je s problemi idejnosti pouka in vzgoje seznanil Slavko Pod-menik, na tretji, zadnji seji pa so govorili o nalogah ob 3. seji konference ZKJ. Medtem se je. vestno sestajal tudi sekretariat aktiva, ki ga vodi Srečko Krč. Na minulo sejo aktiva komunistov — prosvetnih delavcev so povabili vse člane aktiva in tudi nekomuniste — prosvetne delavce. Aktiva se je udeležilo 42 članov, med njimi tudi devet nckomuni-stov, kar priča, da se prosvetni delavci na Jesenicah resnično zanimajo za probleme vzgoje in dela z mladimi v šolah. Po ogledu filma Mesec mladosti 1971, ki ga je predvajal član filmske skupine Odcon Končana je solidarnostna" akcija za pomoč v poplavah in neurjih prizadetim v severovzhodni Sloveniji V skladu se je zbralo 21,083. 453 dinarjev ali za 5 odstotkov več od predvidevanj Na zadnji seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije 22. februarja so potrdili zaključno poročilo o zbiranju in razdelitvi sredstev solidarnostnega sklada za pomoč v poplavah in neurjiih prizadetim v severovzhodni Sloveniji. Kakor jc znano, sta avgusta lani zveza sindilkaitov Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije pozvali vse zaposlene na Slovenskem, naj prispevajo v solidarnostna sklad za pomoč v poplavah in neurjih prizadetimi v severovzhodni Sloveniji vsaj 2 odstotka svojega čistega enomesečnega osebnega dohodka, delovne organizacije pa naj po svojim možnostih prispevajo sredstva iz sklada skupne porabe. Ob odločitvi za solidarnostno akcijo med delovnimi ljudmi v Šloveniiji je prevladalo mnenje, da bi bilo mogoče zbrati na tak način približno 20 milijonov dinarjev. Dvajset članski upravni odbor solidarnostnega sklada se je z vso vnemo lotil svojega dela. Zahvaljujoč uspešni organiziranosti akcije, za kar gre največ zaslug sindikatom in organom sindikatov na vseh ravneh, se je v solidarnostnem skladu nabralo 21.083.453 dinarjev ali za 5,4 odstotka več od predvidevanj. Imena vseh posameznikov in delovnih organizacij, ki so prispevali v solidarnostni sklad, so bila objavljena v tednilku Delavska enotnost in v posebnem biltenu, s katerim je upravni odbor sproti seznanjal teren s potekom solidarnostne akcije. Upravni odbor sklada je na podlagi ocenjenih škod, prizadetosti posameznikov, delovnih organizacij itd. razdelil sredstva strogo namensko in to za regresiranje semen žita, koruze, krompirja m krmnih rastKn 7,564.805 dinarjev, za odpravo škode na cestah, kanalizaciji, vodovodih, mostovih in zgradbah 8,310.000 dinarjev, za delno pokritje neposredne škode gospodarskim organizacijam 4,140.000 dinarjev in za gradnjo nasipov, regulacijo rek ter potokov 1,068.648 dinarjev. Na področjih, ki so jih prizadejale poplave in neurja v lanskem letu, je bilo prodanih 3.674 ton ali 367 vagonov prvovrstne semenske pšenice. Regres za semena ozimnega žita je dobilo 17.481 kmetovalcev. Vsak dinar naložen v regresiranje semen, bo že v letošnji sezoni najmanj trikrat vrnjen. Učinek tega pa bo še mnogo večji. Glede na oceno povzročene škode zaradi poplav in neurij je upravni odbor solidarnostnega sklada zbrana sredstva razdelil po občinah takole: Občina Za regres semen Za škode na komunalnih objektih Za škode gospodarskim organizacijam Skupaj Murska Sobota 1,821.805 . 2,120.000 300.000 4,241.805 Maribor 450.000 2,144.000 430.000 3,024.000 Lendava 1,540.000 1,264.000 60.000 2,864.000 Ljutomer 665.800 962.000 1,050.000 2,677.800 Gornja Radgona 914.000 784.000 860.000 2,558.000 Ptuj 638.000 260.000 450.000 1348.000 Lenart 475.000 328.000 400.000 1,203.000 Ormož 570.000 80.000 350.000 1,000.000 Slovenska Bistrica 352.200 120.000 150.000 622200 Radlje 138.000 248.000 * 90.000 476.000 Skupaj 7,564.805 8,310.000 4,140.000 20,014.805 Vodna skupnost Drava-Mura 1,068.648 Vsega skupaj 21,083.453 Denar, ki se je nabral v solidarnostnem skladu, je bil torej razdeljen v celoti! Stroške za finančno poslovanje, za tiskanje propagandnega lepaka in celotno informativno dejavnost je poravnal republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Delo članov upravnega odbora je bilo brezplačno. Solidarnostna akcija za pomoč prizadetim v poplavah in neurjih v severnovzhodni Slovenci je v celoti uspela. Naši delovni ljudje so v njej še enkrat dokaizali pripravljenost pomagati svojim tovarišem, ko so bili pomoči najbolj potrebni. Zahvaljujemo se vsem posameznikom in delovnim organizacijam za njihove prispevke v solidarnostni sklad. časnikov in časopisov, radia, televizije in agencije Tanjug za njihovo sprotno tvorno poročanje o namenih, poteku in rezultatih solidarnostne akcije. Hvala tudi vsem drugim, ki so kakor koli pripo-akcija v celoti mogli, da uspela! Janez Hrovat, je spregovoril predsednik republiške konference ZMS. Govoril je o mislih in izhodiščih 3. konkren-ce ZKJ, o področjih dela ZK za socialistično usmerjenost mladih generacij: o skrbi za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, o skrbi za sistem vzgoje in izobraževanja ter o skrbi za delovanje d r užbe n o po 1 i t ič n i h o rga n iza-cij in društev. Razpravljal je o problemih mladih delavcev in njihovi udeležbi pri samoupravljanju, podrobno spregovoril o vzgoji in izobraževanju, o pojavnih oblikah socialne diferenciacije, o problemih idejnih to ko V med mladimi in o politični organiziranosti mladih itd. Potem se je oglasila še inž. Marija Zupančič-Vičar, član konference ZKJ, nato pa so komunisti — prosvetni delavci živahno razpravljali. Zdaj, ko so obdelali problematiko izobraževanja skoraj docela, bodo komunisti —■ prosvetni delavci na eni svojih prihodnjih sej lahko sprejemali konkretna stališča in tudi sklepe, ki bodo vodilo za uresničevanje nalog. D. S. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Kranj razpisuje prosto delovno mesto KV kuharice Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. GORENJSKA PREDILNICA škof j a Loka prodaja na javni licitaciji tovornjak TAM 4500 letnik 1963 Licitacija bo v ponedeljek' 19. marca 1973, ob 11. uri za družbeni sektor, ob l*-uri pa za privatni sektor v Gorenjski predilnici, Loka, Kidričeva 75. Izklicna cena je 20.000 din- Vozilo je v voznem stanju in je registrirano za leto 1973. Vse informacije daje uprava podjetja. Kmetje vprašujejo Kako do starostne pokojnine — Prodaja oljnih pogač Zahval uredni ;ti lemo livom pa se tudi n novinarjem Za upravni odbor solidar, nostnega sklada Julij Planine Na razširjeni seji kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL Kranj je bilo postavljenih več zanimivih vprašanj. Prvo se je nanašalo na pridobitev starostne kmečke pokojnine. Vprašanje se glasi: zakaj je za pridobitev starostne kmečke pokojnine pogoj 5-letno zdravstveno zavarovanje, ker so s tem prizadeti vsi kmetje, ki so kmetijo že pred petimi ali več leti predali naslednikom? Ker je vprašanje nadvse zanimivo, objavljamo odgovor, ki ga je posredovala Skupnost zdravstvenega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Odgovor oziroma pojasnilo se glasi: »Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine kmetov in preužitkarjev so določeni v 17. in 18. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Eden od teh pogojev je obveznost, da ima zavarovanec in preužitkar do dneva uveljavitve pravice do pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Ta pogoj lahko zavarovanec izpolni kadarkoli v razdobju od uvedbe obveznega zdravstvenega zavarovanja (1. 4.i 1960) do uveljavitve pokojnine. Nadaljnl pogoj za pridobitev pokojnine je predaja kme.tije osebi, ki bo postala s tem starostni zavarovanec kmečkega zavarovanja, ali osebi, ki se bo zavezala plačevati prispevek za starostno zavarovanje kmetov ali pa še nadalje plačuje po upokojitvi ta prispevek. Po navedenih določilih kmečke po-* kojnine ne bodo dobili preužitkar j i, ki niso bili do upokojitve vsaj 5 let zdra*' stveno zavarovani, niti kmeC* ki sinovi ali hčere, ki ni** bili lastniki ali solastniki P0' sestva, niti zdravstveno varovani. Krog zavarovanci za starostno pokojnino je * zakonu določen in ga v okv«' ru veljavnih predpisov °j mogoče širiti. Ob morebiti" spremembi zakona in zviša* nju prispevka za pokojnin0 kmetov pa bo le-to mogoč*-* Tudi drugo vprašanje je bilo postavljeno na tej s«)1 kmečke sekcije. Nanašalo s* je na prodajo oljnih poga° proizvajalcem mleka. Odg0* vor je posredoval Kmetijsk? živilski kombinat Kranj, o#* roma Oljarica Britof, ki le nekdaj te pogače prodaja^ direktno proizvajalcem. »33 do 35 odstotkov oljnih pogač, ki jih dobimo pri stiskanju semena, smo dolžn* vrniti proizvajalcem sončnic* ostanek pa dobavljamo tovarnam oziroma mešalni ca m močnih krmil, ki jih uporabljajo kot najpomembnejšo komponento za tovrstne proizvode. Take mešalnice so v Škofji Loki, LJubljani, PivKj itd. Povpraševanje po oljnih pogačah je vsaj trikrat večj* od razpoložljivih količin, i* to se je tedensko težko odločati o prioritetnem redu dobave. Res Je, da smo od čas* do časa prodali kak kamion pogač kmetijski zadrugi Sloga aH K2K Kranj, vendar j* taha prodaja nedopustna. N*" ši mešalni obrati beljakovinsko hrano potrebujejo in i° jim primanjkuje. Večkrat morajo kupovati sojine tropine v ZDA, ki pa so trikrat dražje od domačih ...« J. Košnjek 5J^DA _ !4 marca 1973 GLAS * 5. STRAN Potrošniki Gorenjske! Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA Pri nakupu pohištva BREST in kuhinj VEGA 3 % popust. Nakup pohištva jc mogoč tudi na'potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom. V blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfekcije na štiri enake obroke. Zimska konfekcija je znižana od 20 do 50 %. Blagovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in odločitev za nakup ne bo težavna. Izredna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču! Pozornost prizadetim Socialno - materialni položaj nekdanjih borcev ^eč -prošenj za družbena stanovanja — Pozornost obolelim in socialno ogroženim ^i jeseniškem občinskem J^oru ZZB NOV so v zad-nekaj letih uspeli, da Potaja družbena skrb za ekdan.je borce vse bolj si-t,ematična in stalna. Kljub *jhu pa so §e vedno proble-/!!■ ki jih ob določilih ustav-J*1 sprememb na Jesenicah Pokušajo kar najbolje reše- *ti. * ^led najpogostejše oblike j^Užbene pomoči sodi vseka-°r priznavalnina, ki pa ved« ■ ° ne more biiti v primerni Ustrezni višini. Prav zato ! Jeseniški borci in vsi nek-,nH slovenski borci prizadejal'0, da bi zaradi nekaterih ^j''k priznavalnine poenotilli. . Prav gotovo je eno najbolj iiembnih vlog pri razreše-^ l'u problemov nekdanjih ~°rcev odigral sklad za zade- .e borcev in ln sklad invalidov NOV stanovanjske za- deve borcev NOV. Prav v zadnjih dveh letih se je namreč pokazalo, da so bila sredstva iz teh skladov zadostna; več neprijetnosti in težav je bilo s skladom za stanovanjske zadeve borcev. Sredstva, ki so jih jeseniški borci dobili od republike, so bila nezadostna. Šele v letu 1972 so dobili dodatna sredstva v višini 1,800.000 N dinarjev. Ta sredstva so deloma porabili za dozidavo socialnega zavoda na Jesenicah, deloma pa za gradnjo stanovanj za borce. Na Jesenicah menijo, da bi v prihodnje zaradi nekaterih ogorčenj med člani, prosilci stanovanj vlagali prošnje za stanovanja kar pri krajevnih oi 'ga ni zaci jah, ki naj bi odločile in predlagale občinskemu odboru upravičenost oziroma neupravičenost prošnje. Jeseniški nekdanji borci so nasploh skrbeli, da so njihovi bolni člani aH člani, ki Žive" v domovih počitka, dobili ustrezno pomoč. Le-te so obiskovali predstavniki krajevnih organizacij, ki so bolne nagradili. Posebno pozorno U so namenili tudi starim revolucionarjem in nosilcem spomenice 1941. Poklonili so jim knjižna dairila. Lani je letovalo v domu v Novigradu tudi 108 članov jeseniške borčevske organizacije, od teh borcev je 24 borcev letovalo na stroške sklada za borce. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice nudi letovanje svojim članom tudi v partizanskem domu na VodiŠki planini. D. S. Kot so ugotovili na ohčnem zboru društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Kranju, je bilo v zadnjih d*eh letih za prizadete Osebe kar precej narejenega. Dve leti namreč že obstajajo pri posebni osnovni šobi v Kranju oddeJki za delovno usposabljanje, v katerih se trenutno 18 srednje duševno prizadetih otrok navaja na delovne, higienske navade in kar je še posebno važno, na življenje v kolektivu. Seveda pa je posebno vprašan je, kani z otroki in osebami, potem ko končajo delovno usposabljanje. Na Gorenjskem za sedaj še ni posebnih zaščitnih delavnic, v katerih bi našle delo takso duševno prizadete osebe. Negotova je tudi zaposlitev otrok, ki prihajajo zavodov v Dornavi in i/. Crne. Ve'ua škoda je, če se po delovnem usposabljanju otrok i:li oseba ne zaposli saj je bil denar vložen v usposabljanje porabljen zaman, otroci pa ostanejo v breme staršem in družbi. Člane društva je seznanila z obstojem takih delavnic v Ljubljani Ada Knvi-čeva, predsednica republiškega odbora društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Izkušnje teh delavnic, ki v Ljubljani delujejo šele nekaj mesecev, bi kasneje prenesli tudi drugam. V Kranju bodo morda možnosti za ustanovitev zaščitnih delavnic prihodnje leto, ko se bo posebna osnovna šola selila iz starih v nove šolske prostore. Člani društva so na občnem zboru ponovno sprožili vpra- šanje skrbi za najmlajše srednje prizadete Otroke, ki so sicer deležni vse medicinske skrbi, posebno odkar deluje dispanzer za mentalno higieno. Strokovnjaki pa se strinjajo, da je treba tudi najmlajše otroke že zgodaj pripeljati v družbo vrstnikov, da bodo deležni vzgoje ter de'ovnih in higienskih navad. V sedanje vrtce taki otreci zaradi posebne nege in skrbi seveda ne sodijo, posebnih oddelkov pa še ni. V Ljubljani so menda tik pred tem, da za prizadete najmlajše otroke ustanove nekaj posebnih oddelkov, v Kranju pa bi bile možnosti za nekaj oddelkov pri novi posebnu še?!i. Letos se jc na posebni osnovni šoli v Kranju ustanovila skupina ortopedagogov, ki s\ a-je staršem prizadetih Otroki ki niso vključena v nobeno usposablijanjc. Starši tako le niso povs -ni osamljeni v skrbi za svoji i prizadetega otroka. Bo pa verjetno treba še precej prizadevanj, da bodo imeli tudi srednje prizadeti otroci možnosti za usposabljanje, kot jim to že zagotavlja zakon. Manj problemov je pri zaposlovanju absolventov posebne osnovne šole, saj je vodstvo šole lahko samo pohvalilo kadrovske službe do* lovnih organizacij v Kranju in Tržiču. Delovne organizacije so namreč pokazale veliko razumevanje pri sprejemanju teh absolventov na obvezno delovno prakso in pa kasneje tudi v redno zaposlitev. L. M. Žene v upravi jeseniške občine za Onkološki institut Ob letošnjem dnevu žena so se žene in dekleta, ki so zaposlene v upravnih organih skupščine občine na Jesenicah, odrekla običajnim darilom ob dnevu žena. Osnovna organizacija sindikata jim je nameravala podariti darila v skupni vrednosti 1920 N dinarjev. : Darilom so se odpovedale v korist Onkološkega instituta — Centra za odkrivanje raka na dojkah. D. S, Gospodarska komisija pri MERKUR veleželeznina Kranj razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev tovornega avtomobila TAM 5000 letnik 1968, začetna cena je 35.000 din; tovor, avtomobila avala 2500 letnik 1966, začetna cena je 18.000 Licitacija bo v ponedeljek, 19. marca 1973, ob 12. uri na upravi podjetja Kranj, Koroška L Ogled vozil je eno uro pred licitacijo na upravi. Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: * 1. osebni avto zastava 750 leto izdelave 1969. Začetna cena 7.059,90 din 2. razna oprema in aparati (železne postelje, omare, del. miza, pomivalno korito, električni štedilnik, hladilnik, prikolica za moped, račun, stroj, telef. sekretarska centrala itd.) Dražba bo v četrtek, 22. marca, ob 10. uri v glavnem skladišču, Staneta Žagarja 53 a (Primskovo). Ogled je možen od 19. marca dalje vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ponudbe z 10% pologom začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci so poleg izlicitirane cene zavezani plačati vse stroške, vključno prometni davek. Obenem objavljamo še prodajo bivše RTP škofja Loka, Frankovo naselje, v bližini nove RTP Skofja Loka, ki bo v sredo, 21. marca, ob 9. uri na kraju samem. Začetna cena je 1000 din. Izklicatelj mora v dogovorjenem roku -stavbo podreti in odstraniti gradbeni material ln ruševine. »Žive« lutke za odrasle Med dejavnost kranjskih gledališču i kov se je več kot uspešno »vrinila« tudi lutkovna dejavnost. Že pred novim letom je ekipa Lutkovnega gledališča Kranj uspešno pripravila »Pravljico o Mezinč-ku«, s katero so sodelovali tudi na srečanju (festivalu) amaterskih lutkovnih gledališč v Mariboru. Za Maribor so pripravljali »Micko«, vendar na Žalost do festivala Uprizoritev ni bila povsem pripravljena, tako da smo premiera gledali pred nekaj dnevi v Kranju. Tekst kranjskega pesnika in dramatika Pavleta Lužana »Micka se predstavi in Janez, kranjski Janez« (s podnaslovom Sodobna slovenska epopeja kot veseloigra za Slovence, ki so in niso kitke) nudi v svoji elementarni Izpo-vednosti enkratne možnosti za pravi gledališki špektakcl, ki že meji na kabaret. Poleg tega nosi prav zaradi tega številne nevarnosti,* ki jih je tokratna uprizoritev premostila. Svoje dramaturške linije tekst v sebj pravzaprav nima — je le splet krajših in diiljših prizorov (včasih celo skečev), ki imajo skupno"le rahlo kronološko zaporedje. Dramaturško linijo podpira samo ena »osrednja« oseba — Micka. Avtor je tokst pisal po dogovoru z ekipo lutkovnega gledališča in mu torej ni bila tuja »interpretacija« lutk, ki so »pomešane« z živimi osebami. Preplet lutk in živih oseb .je brez "dvoma dovolj nokonvencionalen ter prav zato izredno mikaven in uspešen za uprizoritev. Režiserju Saši Kumpu m igralski ekipi je ta dvojnost nudila osno- O »Glavnem dobitku« še enkrat Reagiranje režiserja kokri-ške amaterske gledališke skupine »Storž.ič« S. Peternela je razumljivo in opravičeno. Opravičeno zaradi napak, ki so nastale pri priimkih nastopajoč iih. Ostale obtožbe v dopisu pa zavračam Že ZfttO, ker sem pač v svoji oceni povedal dovolj o vrednosti komedije. Da je človečnost velika dobrina, je tako ali taiko jasno vsem, o tem pripoveduje skoraj oziroma vsa književnost, Lipahovegai teksta pa zgOhj tozadevna dobronamernost in smeh še ne opravičujeta, če ni niti umetniško ne dramaturško kakovosten. Uporabil sem tudi oceno Siliva Ovsenka (ki se tudi režiser .sklicuje nanj), da je bila predstava kulturna. Res, s to izjavo nisem pohvalil skupine, Vem pa tudi, da je prav to vzrok re- žiserjevega donosa. Zapisal Sem Že zadnjič, da prj gledališki predstavi ne sme biti dvojnih" meril, oceniti jo je treba, kakršna pač je. Zgolj hotenje in dobre željo predstave ne narede. Ne dvomim, nadr.l'je, niiti o kritično sti Kokričanov, mislim pa, da bi pri prosvetnem dei'u'skupini niti režiserju le ne bi škodovalo, če bi upoštevali tudi kritične pripombe tistih, ki so predstavo že Videli, ali jo še bodo. V satka javna podstava nujno doživi javno ovrednotenje. Prj vsej režiserjevi občutljivost] za dogajanja okoli Glavnega dobiitka, pa se samo čudim, kako da iz mojega prispevka ni ugotovil naklonjenosti za njihovo amatersko prosvetno delo. Janez Pošt rak SOS Nobile Režija: Mihail Kalatozov Gl. vloge: Peter Finch, Claudia Cardinale, Hardy Kriiger, Sean Conncry General Nobile se je leta 1928 z zrakoplovom podal na severni tečaj, štirideset let po tem dogodku so se sestali udeleženci ekspedicije in njeni reševalci, da bu sodili generalu. Seveda so že vsi mrtvi, saj so nekateri ostali sredi ledene gmote. Sodišče je nekakšno vstajenje mrtvih, imaginarni okvir filma, ki je posvečen slavnemu generalu. Njegov zrakoplov »Italija« se je namreč zrušil in preživeli del posadke jc ostal pod rdečim šotorom sredi kraljestva belega medveda. Medtem ko so nekatere države organizirale pomoč, je ponesrečenim uspelo popraviti radijsko postajo in ruski radioamater je prestregel njihov signal. Ob ugodnem vremenu so letala iskala posadko zrakoplova, ledolomilec si je počasi utiral pot do njih. Pri reševanju je sodeloval tudi znameniti Amundsen, ki pa se hi nikoli več vrnil. Ponesrečene je prvi našel švedski pilot. Odpeljal je samo generala... Sodišče naj bi sedaj sodilo generalu, ker je zapustil posadko, čeprav so se' skoraj vsi rešili in to prav po njegovi zaslugi, so obsodili njegovo dejanje. Mrtvi so sodili mrtvemu. M. G. vo, na kateri so gradili celotno predstavo, iki je v nekaterih trenutkih doživljala prave profesionalne kreacije. Celotna predstava temelji na timskom delu, prisotnost vseh sodelujočih se enakovredno skozi čelo predstavo čuti. Tekst, ki dopušča vse izrazne (nove in stare) možnosti gledališča je bil ekipi gotovo dobrodošel. Celota je bila režijsko vseskozi enovita, le nekateri detajli (predvsem prehodi) so bili nedosledno izpeljani. Gotovo bi sc lahko režija tudi tU močneje naslonila na pantomimo, ki »lut-kovnost« vseskozi podpira. Panlomimieni del je predstavi dodal Andres Valdes, 'ki je pravilno prisluhnil režiserjevemu konceptu. Zelo uspešno se v predstavo vključuje številna, v glavnem že znana glasba (sodeloval Nujč Slapar), ki je dobivala razsežnosti gledaliških songov in ni le tjstajala na ni-voj u ilus t rat i v no- m a ši1 nega dela predstave. Podobno so med prizori delovali in v nekem smislu celo razlagali panoji s panjskiini končnicami. Ježki pri tej predstavi je bil uspešno selekcioniram, saj je bil skoraj v vseh vlogah dosledno »statusno« opredeljen ter je tako igralcem (in lutkam) pomagail, da so že z glasom opredeljevali svoj eksistencialni položaj. Zaradi nedodeianosti nekaterih detajlov posameznih stik vene so gotovo največjo Škodo »utrpeli« igralci, ki so svoje igralske kreacije pravilno vklapljali v uprizorit-veni koncept predstave. Potrebno pa je izmed vseh kreacij Izluščili kreacijo Ti not a Omana, ki je v vseh svojih prizorih nastopili suvereno. Precizno in komično je oblikoval različne igralske like. V ojstaflfih težavnostno enako/ vrednih vlogah so uspešno naslonil!! Duša Repinc, Cvoto Sever in Bojan Kramžar. Predstava je v vsej svoji izvirnosti opozorila na svoj »lutkovni del«. Prav animacija lutk je največkrat zavirala še večjo USpeŠnoSI tekstovnih in režijsko izmišljenih gegov. Vse kaže, da .so se režiser in igralci tokrat zo.'o uspešno • spopadli z »živim delom« ter da so lutkovni (animacijski) dej nokoliko zanemari'!. Lutke in žive osebe morajo biti pri taki predstavi kvalitetno absolutno enakovredne. Živi dol pa je tokrat (kljub Vnaprejšnji prednosti) v svoji organiziranosti nastopov in v končni izdelavi kvalitetno premočno prevladoval. Občutek sprotne Improvizacije pri animaciji je bil nekajkrat premočan. Kljub manjšim zastojem jc predstava enakomerno, a intenzivno tekla. Aplavz ob namenoma podrtem liuitikoivnem odru je to gotovo ircpničall. M. Logar Kmetijska zadruga Bled Bled, Prešernova 11 razpisuje prosti vodilni delovni mesti: 1. direktorja (reelekcija) Poleg z zakonom določenih pogojev mora imeti kandidat še: visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu; , srednjo kmetijsko šolo in najmanj 4 leta prakse na, vodilnem delovnem mestu v k me t i j sk i organ ižacij i; 2. računovodje Pogoj: kandidat mora imeti srednjo ekonomsko šolo in vsaj 5 let delovne prakse v računovodstvu. Kandidati naj' pošljejo vloge z opisom dosedanje zaposlitve in dokazili o strokovni usposobljenosti najkasneje do 10. aprila 1973 na upravo Kmetijske zadruge Bied. Stanovanj nI. Salto morfaie Vsakršno vnaprejšnje vedenje d stvaritvi, pa naj bo besedna, igralska ali režiserska in ki ima poleg lega tudi umetniške ambicije, sprejemnika obremenjuje, onemogoča mu spontanost sodoži vijanja. Pred—vedenje' zmore začasno zabrisati le umetniško učinkovito in na gledalca uglašeno delo. O skupini Prešeren 73 ali po novem TR ter o gledališkem besedilu pesnika Pavla Lužana Salto montale. smo Že precej slišali in brali, preden nam jc bilo dano videti sobotno predstavo v baru hotela Čredna. V dokaj posrečenem okolju smo se torej srečali s predstavo mladih ustvarjalcev, ki bi po napovedih morala izzveneli v nemajhno presenečenje. Žal ni bito povsem tako. Igralca sta nas sicer dokaj močno potegnila v svoj, malone dkstatičen svet, v katerem sta se, raspeta med biti in ne bili, potita dobro uro. Ne-biti je bil ves čas prisoten v znamenju noža, je tu kot .možnost, ki nenehno ogroža že talko utesnjen bivanjski prostor dveh ljudi, ki se nekajkrat skušata razkriti koit dva nasprotujoča si življenjska principa. To razkritje nasprotij pa se ne more uresničiti — med nami sta le navidezen napadalec in njegova žrtev, kajiti oba imata nož, oba lahko doleti enalk konec — smrt. V luči smrti je docela sprejemljiv edini smisel bivanja, ki se kaže v telesnem polaščanju, v orgastič-nem izživljanju, s kaiterim je preplavljen dobršen del dogajanja in ki trnu rahla na-(kazanost v smer »mirnega zakonskega življenja« sploh ne more biti enakovredna. Bivanje toraj osmišlljajo le trenutki samo-zadovOljevanja, kajti sicer je tu praznost, v tej prožnosti pa nič oprijjenilijivc-gai. .Ustvarjalci teh, dokaj *»* nimivih in tudi živih motivi11 utrinkov, nekajkrat celo (P0* daljšanih v humornost 1 grotesknost, nekako, O'150, zmogli dogovoriti do t,s stopnje, ko bi se sporočil0' predano gledalcem, uzavestd v le-leh kot nekaj bistveno novega, pretresljivega, vzO'' marljivega. Motila je tudi n*" doslednost govorne podov predstave, naravnana v srn^* nekakšnega sodobnega govornega jezika, saj se le'* na trenutke kar ni mogel otrfi* sti knjižnosti. Sicer pa — brez zfr*f/ Ionesca, Becketta, JovanovicJ in še koga poznamo danes tudi že v Kranju. Alenka Božič Jezik ni kar tako Ideja o ustanovitvi društva se je porodila že lani. Misel o ustanovitvi društva sc je rodila že lani. (Že lanl so nameravali ustanoviti društvo.) Upam, da so mu s tem pri- zanesene vse sitnosti. Upam, da so mu s tem Prl' zanesene sitnosti. Ne vem, zakaj jc bila tako nastrojena. Ne vem, zakaj je bila tako slabe volje. Težka bolezen ga jc za, več let priklenila na posteljo. Huda bolezen ga je za več let priklenila na posteljo. Obkladal ga je z nepristojnimi izrazi. Obkladal ga je z nespodobnimi (nedostojnimi) izraz'- Oglejte si močneje tiskafl* besede in popravljene stavk • 14. MARCA 1973 GLAS -X- 1. STRAN etna krvavška srečanja V De"'s^a se Je v nedeljo zjutraj prebudila brez oblačka. Huji ler* z nekaj dni prej, ko je bilo toplo in se je že po-Qu Pomlad, pa je tokrat zima pokazala zobe. številna *tjrS?Va ekipa (bilo nas je kar deset) se je ob pol osmih raz*l Pret' uPravn!m poslopjem našega podjetja in se dobro tlele ?'ena odl>ravJla na Krvavec. Nismo se odločili za brez-,ekm izlet, marveč smo odšli z namenom, da se udeležimo lg0 j Vanj;; za člane in članice v spomin na glavnega urednika Krv "*anharia hi seveda tudi zato, da pogledamo, kako se avec »obnaša« med letošnjo zimo. Tis smo lahko ugo-med vzpenjanjem ? '^o, da je zima pokazala ^■j11'00- In prav nič nismo, ria' 1>lesenečeni, ko so nam v^|Zf°tU'1 P°stai> žičnice po-13 a1'. da so zjutraj namerili stopinj pod „;:-io, na Njivi-VLtf.Pa cel° 16- K tej ugoto-g^'1 smo lahko takoj dodali l^n°: vsem nejevernim To-datL v°'ia še enkrat pove-kliui t'a *'^m'ca na Krvavec li(>,.t) različnim vestem in Voji1- aJ!'1 man.j objektivnim go-'cam normalno obratuje; deloma omenjeno, zmog- le Ijiv °stj0. K da je Krva- ^obs'1' ^e med P*"^111' Pri nas 0st 11 žičnico, zdaj tako za- U0sj. m so 8a taK° P° ureJeli * ^ot P° dostopu prehite-,1 &tevllni novi centri. Kaže, ^*e bo zdaj le premaknilo. ko*0"1"0-' sle ^dlj 7a žičnico »MSa cesto?« »av m proti temu. da bi venrt avec sPelfali tudi cesto, »lic ni!s,iJn, da bi bila Ht a ta hip boljša rešitev. Gle. de na številne Ljubljančane, ki prihajajo na Krvavec, pa menim, da bi bila bolj primerna cesta na Jezerca kot ona druga, ki je menda že projektirana.« »Takole vam povem,« je segla v pogovor 40 letna Ljubljančanka Dragica Grčar. »Na Krvavec hodim, odkar je bila zgrajena žičnica proti Domu (sedežnica gospinca). Poznam tudi druga smučišča na Gorenjskem, vendar se na Krvavcu najbolje počutim. Ne mislim, da drugje ni dobro, toda človek se navadi in tudi naveže na neki kraj. Čeprav sc je kazalec na uri pomikal že proti enajsti in je že lep čas trajalo tekmovanje v veleslalomu, j.e bilo nedaleč stran od zavetišča gorske reševalne službe Kranj še vedno tako hladno, da je svinčnik odpovedal. Ma'ee nas je ogrela šele Saša . Kranjc, oskrbnica zavetišča. Vroč čaj z vejico je bil kot nalašč. Pravi, da ima Krvavele kljub svoji lepoti tis>to slabo stran, da zna biti presneto mrzel. Med križarjenjem smo srečali tudi tajnika kranjske postaje gorske reševalne službe Francija GAŠPERLI-NA, ki jc zaposlen v kranjski Iskri, pri GRS je že 22 let. »Naša postaja ima na Krvavcu stalno dežurno službo«, je pripovedoval Franci Gaš-perlin. »Tukaj nas je največ v sobotah, nedeljah in praznikih. Naša naloga je, da smučarje opozarjamo na nevarnost in v primeru nezgode ponesrečenca pripeljemo do Gospinca, od koder ga s posebno reševalno gondolo pripeljemo v dolino. Menim, da smo glede tega med najbolje opremljenimi postajami v republiki.« Ali so. nesreče na Krvavcu pogoste, smo vprašali Francija Gašpcrlina. »Letos je nesreč manj, ker je krajša zima. Drugače pa je nesreč na smučiščih vedno več. Povzročijo jih v glavnem neodgovorni in brezobzirni .frajerji' na smučeh, ki divjajo po strminah kot da bi bili sami! Včeraj je eden takšnih dobesedno pokosil 10-Ietno deklico in ji zlomil stegnico, poškodoval hrbtenico, dekletce pa je dobilo tudi ureznine. Ko smo ga vprašali, zakaj se dekletcu ni izognil, je odgovoril, da jo je hotel s smučmi preskočiti!! Mislim, da bi morali imeti na Krvavcu ljudi, dobre smučarje, pa nuj bodo to miličniki ali reševalci, ki bi lahko na osnovi pooblastil takšne ne-odgovorneže, ki ne vedo za red, na mestu kaznovali. Sicer smo imeli pri nedeljskem delu na Krvavcu precej svobode, vendar nam je dal urednik nekaj napotkov. Eden od njih je bil, da je treba pripraviti pogovor tudi s tujcem, smučarjem na Krvavcu. Prva in verjetno edina priložnost se nam je ponudila pri blagajni žičnice na Gospincu. Naša »žrtev« je bil Franc SCHMACHER, uslužbenec iz Železne Kaple. »Korošec sem,« je hitel pripovedovati. »Miklavchof je moj rojstni kraj. Danes sem že tretjič na Krvavcu. Z menoj so še trije prijatelji iz ekipe TWN VVellachlall, ki je sodelovala na današnjem tekmovanju. Kako smo se odrezali, še ne vem. Mislim, da je kolega Franc Traun zasedel 40. ali 45. mesto.« Kako vam ugaja na Krvavcu? »Všeč mi je, samo veter je precej hud in oster. Mislim, da se Krvavec lahko primerja z našim smučarskim središčem Gokleck, kamor tudi rad zahajam. Razen tega so pri nas smučišča še na Peci in na Obirju.« Nekaj korakov stran pa smo ujeli Toneta SLEMCA iz Dvori j, žičnica rja na spodnji postaji žičnice po Tihi dolini. Pogovor ni potekal v miru, saj je moral Tone skrbeti, da-je bil na žičnici red, da se je vsak smučar varno usedel na sedež žičnice in da je sploh teklo tako kakor je treba. Tone je na tem delovnem mestu 6 let. To je prav tako dolgo, kolikor je stara žičnica v Tiho dolino. Na Krvavcu je bil že takrat, ko so jo gradili. »Tone, kaj pa počneš poleti, ko na Krvavcu ni smučarjev, smo ga pobarali.« »Brez skrbi, da brez dela nismo. Poleti žičnice in vlečnice popravljamo ter poskrbimo, da so do zime na red. Sam ne smučam, ker sem se pred leti polomil. Sicer pa je moje delo v redu, če so takšni tudi ljudje.« In kako je z letošnjo sezono? Glavni strojnik Jože Flajjs, ki s teptalnim strojem tudi ureja smučišča, pravi: »Krvavec ima vsako leto več obiskovalcev. Januarja in februarja lani smo z dostopno žičnico prepeljali na vth blizu 44 tisoč obiskovalcev, letos 56.000! Vlečnica na Njivice je imela prva dva meseca lani 77.000 smučarjev, letos blizu 190.00«! Podobno se je povečal tudi promet na dvosedežnicl proti brunarici, škoda je, da smo zdaj morali omejiti oziroma zmanjšati zmogljivost na dostopni žičnici. Dobro zasedenost Krvavca je potrdil tudi C;ril Kern iz Vodic, ki je na Krvavcu vodja gostinskih obratov letališkega pudjelja lirnik: »Zasedenost postelj v letošnji sezoni v brunarici znaša 7J,5 odstotka, v Domu na KrvavcU pa 45 odstotkov. Slabša zasedenost v Domu je zaradi skupnih ležišč, saj so bile dvo-, tro. in štiri posteljne sobe 98-odstotno zasedene. Prav zato smo se že odločili, da bomo letos skupna ležišča preuredili v sobe.« Rekel je tudi, da je edina slaba stran Krvavca, ker ob slabem vremenu gostom na morejo ničevsar ponuditi. »Potrebna bi bila športna dvora« na, kegljišče, morda bazen in podobno. Kot je znano, ha to prišlo na vrsto v drugi lazi urejanja Krvavca, zdaj pa je najprej na vrsti ureditev dostopa.« Q Takšna je torej današnja 0 bežna slika Krvavca, sinu-@ carskega središča z lepimi 0 in res skrbno urejenimi O smučišči in lahko bi rekli 0 z edino kritično točko, to % je z dostopom. Upamo pa 0 lahko, da bo zdaj, pel mi-0 nut čez dvanajsto, odgo-0 vernim le uspelo najti 0 skupni jezik in rešitev, da % da KrvaVec ne bo postal 0 hrib, na katerega bodo 0 lahko prišli peš le tisti, ki # leto za letom ugotavljajo 0 možnosti in prednosti te* 0 ga smučarskega središča. Besedilo: A. žalar, J. Košnjck Slike: F. Pcrdan Žene in možje in 8. marec Morda je krivo to, da sta letos dan norcev-pustni dan in dan žena-materinski dan na koledarju preblizu skupaj. Kajti samo tako si lahko razlagam vso tole »organizacijo« zabavnega večera v znani kranjski restavraciji. Res je, da so po nepisani tradiciji iivbpisanim maskam dovoljeni nekateri privilegiji ob pustnih dnčh. Eden je prav gotovo ta, da imajo na prireditvi prost vstop, medtem ko bolj rahlo maskirani pustovalci ob prihodu v lokal posežejo v žep in odštejejo nekaj za zabavo. Tako je tu- Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast j u (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje K2K — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22439 in 21-260. Priporočamo se! * emonalj ubijana razglaša za hotel Vila Bled naslednja prosta delovna mesta šefa strežbe Pogoj: VK gostinski delavec, nekaj let delovnih izkušenj; blagajničarke za restavracijsko kuhinjo Pogoj: KV gostinska delavka, nekaj let delovnih izkušenj. Kandidatom, ki bodo sprejeti na delo, ne moremo nuditi stanovanj. Za vsa navedena delovna mesta jc poseben pogoj poskusno delo, ki traja 2 meseca. Rok za ponudbe je 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite v kadrovsko službo podjetja Emona Ljubljana, Kidričeva 13. di prav, maske je treba z nečem nagraditi, saj poskrbijo za kriva usta. Ker se naše žene skozi vse leto zabavajo skoraj izključno le z delom, smo jim poklonili 8. marec, da se po-veselijo še kako drugače. V restavraciji je bilo na večer njihovega praznika res veselo. Muzika, žvenket kozarcev, zardela lica, parada'pričesk in iskrivih oči. Pari so se vrteli in le moški v belih suknjičih (lahko bi bilo celo. res) so Stregli željam različnih okusov. Zakaj ne bi vstopil. Ženske, sproščene in igrive, ujete med zvoke glasbe. Sirene, ki vabijo. Roka seže -po kljuki. Vrata se ne vdajo. So izbrana družba? So si žene rezervirale večer za sebe? Hočejo inieti vsaj enkrat v letu mir pred sitnim »slabšim« spolom? Komaj verjetno. Razlaga je na steklu vrat in nejeverno buljim v list, kjer piše »VSTOPNINA ZA MOŠKE 10 din« Uprava. Nekaj se mi utrga v glavi in komaj vidim dva še golo-brada moška, ki z iztegnjenim tisočakom v roki vstopata. Blažena med ženami. Umaknem se. Zvoki glasbe zamirajo. Vrtam po sebi. Ali je res ta zbirka lepih ženskih bitij vredna samo 10 novih din, da si jo lahko pobliže ogledamo? Kdo nas sili, da naj si kupimo njihovo dobro voljo za ta »vbogajme«? Nas že nihče ne. Kavalirji kot smo, jim iz srca poklonimo karkoli za njihov trud ob družinskem ognjišču. Jih jc uprava restavracije imela na vpogled kot divje zveri v menažeriji? Morske deklice — samo 10 din. Vstopite. Samo še danes. Je morda katera od teh veselih, samozavestnih plesalk ob odhodu pod zvezde opazila ta listič in jo je zbodlo pri srcu, kako cenene plesalce si je izbirala. Igrače za deset dinarjev. Stopal sem v noč in grenko mi je postalo ob teh za-služkarjih. Kupujejo nas, samce, da nasitijo zabave lačne samice, lene, še na vaš praznik so vas skušali ponižati. Toda upam, da je bilo vino toliko omamno in »plačani« kavalirji toliko obzirni, da se na vaš večer niste srečale s to sramotno resnico. Sedaj, ko je praznik mimo, vam jo povem. Z namenom, da svoj sledeči praznik preživite tako, da svojim kavalir-jem naročite, naj se maskira. jo ob vstopu. Le tako ne bodo imeli občutka, da so vas kupili na dražbi, ko se bodo vrteli z vami. Ob vašem prazniku letos pa moje zapoznele čestitke, čeprav semfvas pustil na cedilu, ker me je odbita ta »moška taksa«. Plešem že od nekdaj slabo in ni bila nobena prikrajšana za užitek. M. štemplhi r Okrog treh popoldan so ženske odšle, moški del ko k tiva tovarne Knof pa je planil po opojnih pijačah, kt • jih nežni spol skoraj ni dotaknil. Tovarišice so P^J^jLu domov kuhat in pospravljat, kajti kljub prazniku živ'le teče dalje. Pepe in Alfred sta, vsak s svojim kozarčkom v".'ja^l v rokah, sedeta za mizo in modrovala, kako prav )e> tudi ženam enkrat letno omogočimo malo veselja lidb1 »t.e včeraj sem ji reKel, moji dragi tirnici, naj po 'i*^-, malo bolj pljune v roke, da bo danes lahko počivala uživala,« je Pepe razlagal prijatelju. Le-ta je P0')v je po tarnal. »Madona, saj res! čisto sem pozabil. Nekaj jc 1 vC$ .baviti, sicer bo spet zamera v hiši. Lani zaradi tega ^ .f naba ai^ci uo spei zamera v nisi. imui zaradi ir° -& mu, ki mu nihče ni znal priti do dna. Natakarica > pravkar prinesla drugo rundo, ko je Pepe naveliča ^ udaril ob mizo ter izjavil, da ne bo več komjriiciral. \s t je, skočil čez cesto do prve cvetličarne in si dal zaviti P rdečih nageljčkov. Prijatelja sta odobravajoče prikimal »Prej sem tamle, za vogalom, opazil lepo roza r'''?.^„ spalno srajco z belimi čipkami po rokavih. Ponjo sk<><-■' 'g je pribil Primož in — da bi potlačil nerodnost — na dV ^ zvrnil vas-e zvrhano čašico »dopinga«. Alfred kajpak . želel zaostajati. Majavo jc odkolovratil venkaj ter V naslednji trgovini, mimo katere so ga prinesle noge, „, kdPll namizno svetilko. Resda ni vedel natanko, kam jo bo t&T dražja postavila (štiri podobne svetilke so že krasile ni" tesno stanovanje v bloku), ampak najvažnejše je, da vprašanje darila črtano z dnevnega reda. Deset minut pozneje so Pepe, Alfred in Primož volje proslavljali ravnokar zaključeno »operacijo 8. marc ,Q Veseljaška trojica je bliskovito pospravila četrto rid konjaka, peto pa so ukazati odnesti na kegljišče, kam sta jih povabila športno razpoložena znanca iz. koopera ske firme... Val* Pol enih zjutraj je bilo, ko so totalno pijani zapusca oslarijo. Od Pepetovega šopka ni ostalo praktično ničeSO^ En sam nagelj je zdržal gostilniški teror ter uvelo kdk" čez rob zmečkanega celofana. Spalno srajco PrimoževeJ" i^ivmmi «m Ltiu/uiiu. ro? 1()Vl). l>olj li kaki pre-^emk a učinkov*1' zaščiti. 5*°'i, ker najbrž tudi ni ■ toteresov Cerkve, da bi to Pelo še kdaj uporabljala za *talne obrede. yti kdo ve, če ne bo še . a'J Priložnost, malo bolj na-ž *° in na široko raziskali f °dovino luteranstva na go-j^iskii, tleh. Njegov blišč Uo. vsekakor pa na moč S( ^'eno obdobje za prepro-jjj*Inete' ki so iskreno ver-j ■ Potem pa kot izobčenci jjj bilii preganjani m po- ni. Grajska in mestna go-fo Sc 'L *L /l,'l>'a v protire-i/J^cijskem kaosu. Sicer pa 2*(Mas'tudi za zvestobo ka- *r<) 't'*' 'am n' ^rav vnot- 'I'" obrne plašč po vetru in C - reši! No, le zato se peham za Jempe trsko kapelico: zaradi njene vloge v dobi luteranstva na naših tleh. Morda je le komu še v spominu film po Tavčarjevi noveli Aman-dus? Videti je bilo, kako neusmiljeno preganjanj so bili naši luteranski kmetje v oni dobi. Nam še vedno niti ne tako tuji in neljubi dobi! Saj nam je prav ta čas rodi! Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastijana Krelja — z njimi pa tudi prve slov en k e tiskane knjige! Prav leto l$51 — čas izida prve slovenske knjige — je bij hkrati tudi čas revolucionarnega luleran-st\a na Slovenskem. SPOMIN NA LAKOTO P reden opozorim še na drugo zanimivost v zve-zj s to ubogo Sempetrsko kapelo, naij le bežno nme-nni nekatere njene stavbar-ske posebnosti: Porta] kapele je varianta italijanskih renesančnih, seveda dosii bolj bogatih porla-lov. Nad vrhnjo preklado je dozidano okence, precej ožje od vrat, ima pa stranice, ki kažejo, da jc biilo za gradivo uporabljeno gotsko reOTOVJe S stropa nad prejš. (im prezbiteri jem. Zdaj je ta strop baročno križasto obokan. Vsekakor pa je zanimiv tudi plemiški kamnit gi h uck.l.i njih upraviteljev bližnjega gradu. Vsaj dober odlitek tega grba bi kazalo napraviti. še to: med drugimi posestvi šempotrskih gospodov Sigesdorferjev sta bila tudi dva grunta m dve kajti y današnji Žaganji vasi ori Križah. Njeno staro nemško ime Si-gisdorf prav očitno spominja na stare lastnike. Še v lotih po drugi svciov-n.i vojni jc v šciivpei r.skj kapeli visela na steni leseii » tabla in velik pločevinast ko-rec (zajemalka). K sreči je oboje zdaj na varnem v Gorenjskem muzeju, siev bogve kje bi se že stvari izgubile. Črno obarvana tabla z belo prevlečenim napisom je bila Spomin na veliko lakoto. ' je leta 1815 zajela tudi gorenj-sko deželico, pač zaradi več zaporednih slabih letin. Ko- rec, ki je visci! ob tabli, pa je bi.l ponazorilo nekdanje >-dobro'tl.)ivosti«: s to zajemalko so stradajočim Strašanom deliili tako imenovano »rum-fordsko juho« ... Ime je juha dohiila po njenem »izumitelju« ameriškem fiziku, in kemiku Benjaminu '1 hompsonu Rumfordu (1753 — 1814). Bistvene sestavine te »čudežno nasilne juhe- so bile poleg vode in soli še kis, i rompir, grah, ječmen in prepečen kruh (ali skorje Starega ki uha). Zabelili so juho s slanino, včasih pa ji dodala še nekaj mesa, živalske krvi in zdrobljenih kosti. Utegne pa koga zanimati tudi natančnejši sestav te'julu-, ki so jo na Gorenjskem dol ili menda le v Stražišču — tu je bHo največ revežev, bi e/./eml Jakov .. . Kmet si je že kako sam pomagal. Saj na kmetih ni nikoli tako hudo, da ne bi moglo biti še huje. No, imenitna rumfordska juha (količina za 24 oseb, ki so bile od enega použitega (bioka juhe siti menda ves dan) je bila količinsko takole sestavljena: 20 funtov in 16 lotov vode, 25,5 lotov vinskega kisa, 11 lotov sobi, 5 .funtov in 10 lotov krompirja (ali pa mešanice krompirja, graha in ječmena) in 1 funt prepWen«ira kruha. Ifunl (av-sti ijski) jc bil enak li / 56 dekagramoVj 1 lot pa teti 17,3 grama. Ta »recept« je pripomeno tudi kranjsko deželno glavarstvo* in še pristavilo, da vsa navedena količina hranil velja le pol goldinarja. Prip »m« nim nad, da so rumfordsko juho delili tudi ljubljanskim siromakom, in sicer »na por-tah« frančiškanskega in uršu-linskcga samostana. Morali pa so biti tedaj res hudi čaisi, kajti pesnik Valentin Stanič se je v tej si ski obrnil naravnost na cesarja Franca: Smo polni nadlog, daj kruha nam ti one! Če ne, pa, o Bog brž smrt, da bo konc! Črtomir Zoreč kraji in Ijudte mm Pustovanje je običaj, ki ne sme izumreti turistično društvo Trcbija v Poljanski dolini si prizadeva ohraniti pri življenju stare šege in navade, značilne za okoliško . prebivalstvo turistično društvo jc poleg hotavcl jskega in javoriheEa med najbolj aktivnimi v Poljanski dolini. Pa saj nI j^^lo. Svet ob Poljanščici bo spričo relativne odmaknjenosti 8j Samosvojega načina'življenja pradedov sedanjega prebival-v a še dolgo ostal neizčrpna zakladnica etnografskih zanimivi. Domiselnim Trebljcem zato ni težko organizirati origi-va. "n prireditev, ki posegajo daleč nazaj ter pomagajo oclkri-i ' trdo, a vendarle lepo preteklost minulih rodov. Letos jjj'ta nameravajo tako že drugič zapored pripraviti dan atičev, posvečen neštetim opravilom, povezanim s časom lačve, z dnevi, ko so iz okoliških skednjev odmevali poki ePcev. tudi v drugih obdobjih liirujcjo, saj ima skoraj a* lotnj čas svoje značillno- IK»minslki govori ter kasnejša zapuščinska razprava sta gledalce spravila v spro ščen krohot. Manjkailo ni niti Užaloščene vdove, niti zbora sodnikov, ki so j;,m zaupali uresničitev pokojnikov zadnje vo'ije, zapisane v oporoki. Skratka — stvar je uspela. Dohodek so domačini porabili za proslavo dneva žena. Ne bo Odveč dodati par besed o Izvoru in globljem suvislu pustnih šeg. Po davnih Verovanjih Se v maskirane va-ščane ob karnevalskem »raz-sajanju« naselijo duliovi umrlih, »šemam« je dovoljeno vse, saj naij ne bi vedeli zase. Vodijo in usmerjajo jih rajnki sorodniki in prijatelji, ki so prišlj pogledat in blagoslovit svojce. Dasi je krščanstvo v tem videlo ostanke poganstva in divjaške rabrzda.nosai, običaja ni moglo zatroli. Pust- no rajanje je posledica prepričanja, da je dobro, ako človek včasih po/.abi na skrbi, ki mu grenijo vsakdan, ter — s k lil pod poslikano krinko — zavrže ustaljene norme ponašanja, /.noreti se mora, stra-paLi in dati duška zatirani plati notranjega jaza, pravi nenapisana modrost, ki so jo moderne raziskave psihe samo potrdile. ^ Na Poljanskem pa naj bi ® bil pust tudi zanesljiv vre-Q ir.cnski napovedovalec. O © slednjem pričajo mnoge vraže. Izražene v bolj ali manj posrečenih rekih (če se pust na soncu greje, letina dobro šteje; Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen; če na pust- o o o ©I • ni dan sneži, fižol bogato obrodi, itd.). Zaključek pustnih vragoli) simbolično označuje zaključek neprijazne zime. Pusta ni-zadnje ponavadi pokončajo. Način »usmrtitve« je v različnih krajih različen. Najprej ga obsodijo ter nato bodisi ustrelijo, zagre-bejo, potolčejo, sežgo aH utopijo, bodisi (zaradi za-grešenih nečednosti) prive. žejo h kolu, zastražijo, spovedo in opolnoči obesi, jo. Izvajanje kazni spremlja jok in stok navzočih, ki žalujejo za prijetnimi uricami. Pred njimi je namreč dolg, odrekanja poln post. F. Galičič Hišico na Tržaški Bistrici Tržkško turistično društvo je v nedeljo, 11. marca, zvečer, lako kot (pretekla leta organiziralo spuščanje hišic IX) fržiški Bistrici. Prireditov jc iz leta v leto uspešnejša in privlačnejša. Tržiške osnovne šale so izdelovatnje hišic uvrstile v pouk tehnične vzgoje in s tem se ohranja star tržiški rokodelski običaj, ko so ko vači in čcvfljarji na pred večer Gregorja »vrgjli v vodo luč« iin s tem slovesno razglasili, da se je dan že toliko podaljšal, da rokodelcem zjutraj ni billo več taeba deflati pri luči. Tržiško turistično društvo podeli vsako loto učcnccu.i —« izdelovalcem hišic priznanja in jih popelje na enodnevni izlet, posebne diplome pa dobe tudi uprave osnovnih šol. Letošnjih hišic, ki so jih v nedeljo zvečer ob prisotnosti več itisoč ljudi spustiili po Bistiici kn so prikazovale nekatere najbolj znane tržiške kulturne spoimcniike in hiše, je biilo 40. V soboto in nedeljo so bile razstavljene v pa-viilljonu NOB, od koder je v nedeljo zvečer krenil pisan Sprevod z godbo na čelu proti moftu pri kinu, kjer so ra-a-sveaTjone hišice spustm v vo* do. -Jk TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro moških staje in ženskih nogavic po konkurenčnih cenah v naših prodajalnah Kranj, Kamnik in Tržič razširja svojo dejavnost na področju uvoza, lokacija Kranj in vsled tega vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: prodajnega inženirja - ekonomista za delo na področju uvoza Pogoji: končana ekonomska ali elektro fakulteta IT. stopnje, znanje enega svetovnega jezika, zaželena praksa, odslužen vojaški rok; treh komercialistov za delo na področju uvoza Pogoji: višja šola ekonomske ali tehnične smeri; referenta za delo na področju komerciale Pogoji: ekonomska srednja šola; referenta za delo v carinskem oddelku Pogoji: ekonomska srednja šola; dveh inokorespondentov Pogoji: srednja šola, znanje nemščine in angleščine, znanje strojepisja; administratorje Pogoji: dveletna administrativna šola; Za področje branžne prodaje pa objavljamo prosto delovno mesto projektanta za projektiranje žerjavov Pogoji: elektro srednja šola — smer jaki tok, urejena vojaščina. Novim sodelavcem nudimo: dinamično in zanimivo delo, dobre delovne pogoje, možnost za izpopolnjevanje, Ponudbe pošljite na naslov ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Kadrovsko-socialna služba, Masarvkova 15. Skrbno in zaupno bomo obravnavali vsako prijavo, vse podrobnosti pa razjasnili na razgovorih Trgovsko podjetje na veliko in malo UNIVERSAL Jesenice, M. Tita 1 razpisuje prosti delovni mesti: 1. žerjavovodje Pogoj: poklicna šola elektro stroke, izpit za žerjavovodje, 3-lofna praksa; 2. rezalca na sekatorju Pogoj: poklicna kovinarska šola ali tečaj ^ za rezalca, 1 leto prakse. Vloge z dokumentacijo sprejema komisija pri navedenem podjetju. Rok za prijave je 10 dni po objavi. IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 objavlja naslednja prosta delovna mesta: več KV elektroinstalaterjev več PK elektroinstalaterjev za delo po montažah na območju Slovenije in drugih republikah dveh NK delavcev za delo v skladišču elektromateriala Pogoj: za vsa zgoraj navedena delovna mesta odslužen vojaški rok. Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki in poskusna doba po pravilniku podjetja. Ponudbe sprejema splošna služba obrata Elcktro-montaže, Titova 37/11, Ljubljana, 15 dni po objavi. KMETIJSKA ZADRUGA Škof j a Loka razpisuje naslednja prosta delovna in učna mesta 1. poslovodje trgovine Stara Loka 2. prodajalca 3. delavca za delo v mlekarni 4. delavca za delo v poslovalnic] Trata 5. več vajencev za prodajalce Za razpisana delovna in učna mesta se zahteva: pod L: šola za prodajalce in dve leti prakse; pod 2.: šola za prodajalce; pod 5.: dokončana osemletka. Nastop dela je možen 1. maja 1973 (razen pod točko 5). Pismene prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge škof j a Loka 15 dni po objavi razpisa. T Očistimo Gorenjsko Bohinjci napovedujejo vojno smetem ki^^^hinju je vse do lani delovala komisija za olepšavo Per ' ki so jo potem, ko je stekla občerepubliška akcija zo-01toj. nesnaženje narave, preimenovali v komisijo za varstvo MjJr" Njen program vključuje tudi naloge, določene z raz-Gorenjske turistične zveze, ki je, kot vemo, že pred ,0«e Spro^'a gibanje »Očistimo Gorenjsko«. Člani komisije t v neinudoina povezali s krajevnimi in vaškimi skupnostmi, lH>tjje s.tvom osemletke v Bohinjski Bistrici in s številnimi krjj J1, Upravni odbor TD Bohinj — jezero jim je za kon- Tu° de,° odobriI 10 tisoč dinarjev. treKa'rist'^ni delavci tega predela Gorenjske menijo, da bo frC(jv v Bohinju bolj intenzivno poskrbeti za red in čistočo. \o|SC1T1 naJ ki v akcijo pritegnili Cestno podjetje Kranj, le na 0vanske železnice in trgovske hiše., ki imajo svoje loka-' hekat ^''UJVem območju, nadalje obrtne delavnice pa tudi falc . gostinske organizacije. Krajevne skupnosti bodo mo-tJie^ naJ1' primerna odlagališča nesnage. Zdaj namreč ljudje BistJ° odpadke na »divja« smetišča pri Crni prsti, ob potoku in ob Ribnici v Srednji vasi. >a i, Ve^i^i^'ja je izoblikovala obsežen akcijski načrt ter se pO-lažt ' S komunalnim podjetjem Bled, ki bi brez dvoma naj-tfgij^^ažal nakopičene smeti. Ob vseh vodnih strugah bo Vi(|t>. Popraviti obrežja in zaščitne okope. Le ti zdaj zbujajo a nagrade. Kakor smo zvedeli, jih mislijo 'ti ob koncu poletne turistične sezone. B. Blenkuš Obveščamo lastnike gozdov, da bodo zbori kmetov na območ- ju Gozdnega gospodarstva Kranj po naslednjem razporedu: GOZDNI OBRAT ŠKOFJA LOKA Davča 19. marca ob 10. mi v osnovni šoli • - Zalilog 20. marca ob 10. uri v gostilni Pri Slavcu Sorica 22 marca ob 9. uri v zadružnem domu Martinj vrh 21). marca ob 9. uri pri Mohoriču Dražgoše 20. marca ob 18.30 v osnovni šoli Cešnjica 23. marca ob 18.30 v zadružnem domu • Selca 18. marca ob 7.30 v dvorani kmetijske zadruge Bukovščica 19. marca ob 15. uri v osnovni šoli Luša 21. marca ob 15. uri v pisarni kmetijske zadruge škof j a Loka 20. marca ob 8. uri v prostorih AMD Škofja Loka Zminec 19. marca ob 10. uri v zadružnem domu Log 27. marca ob 10. url v zadružnem demu Poljane 26, marca ob 10. uri v kulturnem domu 1.učine 23. marca ob 17. uri v osnovni šoli Ho ta vi je 19. marca ob 10. uri v zadružnem domu Sovodenj 20. marca ob 11. Uri v zadružnem domu GOZDNI OBRAT TRŽIČ Lom 19. marca ob 9. uri v prostorih družbenih organizacij v Lomu Podijubelj 19. marca ob 9. uri v restavraciji v Podljubelju Tržič 25. marca ob 9. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Tržič GOZDNI OBRAT PREDDVOR Šenturška gora 18. marca ob 8. uri v osnovni šoli na šenturški gori Podbliea 19. marca ob 7. uri v gostilni Vidic v Podblici Bes niča 19. marca ob 11. uri v zadružnem domu v Desnici Preddvor 19. marca ob 18. uri v mladinskem domu v Preddvoru Cerklje 1') marca ob 18. uri v zadružnem domu v Cerkljah Bitnje 20 marca ob 8. uri v gostilni Strahinc v Sr. Bitnjah Mavčiče 21. marca ob 8. uri v zadružnem domu v Mavčičah Šenčur 22. marca ob 18. uri v pisarni proizvodnega okoliša pri Dolencu v šen- čurju Podbiezje 23. marca ob 18. uri v prosvclnem domu v Podbrcz.jah Gorice 27. marca ob 18. uri v prosvetnem domu v Goricah Naklo 28. marca ob 18. uri v zadružnem domu v Naklem Jezersko 29. marca ob 18. uri v Korotanu na Jezerskem GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrati škofja Loka, Tržič in Preddvor Posvet živinorejcev Plezalna šola v Kranju dnjj"1 upravnega odbora "ojjj0\a kmetov za vzajemno Ijaij c so 9. marca razprav-Pri 0 Vsc pogostejši bolezni Vtictjniolznicah; o kužnem vimena (mastitis)'. Bo-^1'sko>0-/r0<"a vc''k° sospo- pri dobrih mol/ni- v0(|n. k°da je tudi v proiz-Mqx1 .mlečnih izdelkov, v *Wen'n okoliščinah je ' 15. marca i tal. barv- ^ S. O. S. NOBILE ob w; in 20 uri cM 16. marca ital. barv- ^ S. O. S. NOBILE ob 1°-. in 20 uri Kranj STORŽIC L 14. marca itaJ.-španski» ^ film TIM REVOLVERA* ob 16., 18. in 20. uri . p,, 15. marca i t al.-španski DW film TIM REVOLVERA* ob 16/ uri, amer.-nem. D'tf film KRAO, DAMA, rn ob 18. in 20. uri ^jjH 16. marca amer. barv. ^ LJUBEZENSKI STROJ 16., 18. in 20. uri Tržič . rjifti .14. marca ital. barvni ^ IZKOPLJI SI GROB oO in 20. uri . fj|tti 15. marca ital. barvni ^ IZKOPLJI SI GROB ob in 20. uri rv. 16. marca amer .-nem. 1 ^-f film KRALJ, DAMA, ob 18. jn 20. uri Kamnik DOM 14. marca ital. barvni jg, VOJNA ZA PETROLEJ oP in 20. uri r\\fl 15. marca ital. barvni 1 jj, VOJNA ZA PETROLEJ o" in 20. uri nt"1 16. ma-ca ital. barvni | VOJNA ZA PETROLEJ oO uri Železniki OBZORJE 14. marca amer. bat »• ^ v. tfj VROČI DIAMANTI ob 20. 4 16. marca ital. bnrvm SANJE ZLOČINA ob 20. o1 škofja Loka SORA ^q 14. marca slov. !'" " PRIDE LEV ob 18. in Radovljica 14. marca ital. barvni },U PRIZNANJE POLICIJSKA KOMISARJA ob 20. uri ]|t, 15. marca japon. barv. - j TRDNJAVA SMRTI ob 2U.^ 16. marca ital. barvnimi PRIZNANJE POLICIJSKA KOMISARJA ob 20. uri Jesenice PLAVŽ ^, 14. in 15. marca amer- ba^j film HERBIE, AH, TA DOVITI AVTO Kranjska gora .0 14. marca ital. barv. C^,^A TUJEC, IMENOVAN V^tLj 15. marca angL barvni VROČI PESEK OTOKA TA , noM Javcrnlk DELAVSKI HJJJ 14. marca nem. barvni- 111 INŠPEKTOR PERRAK Škofja Loka SORA ..^ 15. marca ital. barv. 1 j SANJE ZLOČINA ob 20. 16. marca ital. barv. * ± SANJE ZLOČINA ob 1». amer. barv. film MALI LIKI ČLOVEK ob 20. ^1 17. marca amer. barv. ^ VROČI DIAMANTI ob 1»-20. uri 14. MARCA 1973 GLAS * 13. STRAN in občani sekanjem lo J v Kokri se na srečo ni razširil in zato jc bila škoda manjša. Gaftlci, vojaki ^to?*0*1* *nbcm s protipožarnimi metlami, širjenje požara pa so preprečili tudi s **• — Fotor F. Perdan Rdeči petelin se je znesel nad gozdovi V ^nedeljo so bili v kranjski občini kar trije gozdni požari: Kokri, v Hrastjah in v Stražišču, vendar na srečo škoda ni bila velika kjna^3' to & Požar v Po" j^tprJevem gozdu nekaj sto *ačet?v °ad glavno cesto, na Prift' u doline Kokre, je po ' Povedovanju obi; domačinov darJev, s katerimi sva pogo- ponedeljek, ko sva fotoreporter jem •*a'a v Heljj aja Kokro, prvi opazil %v f-Jubljančan in takoj iCra n Postajo milice v ^°Pold' ^ ta pa °kr°2 dveh e kranjske poklicne Goreti pa je verjetno *ri»t i saJ Je bil° ta_ 'ien* J* bil požar prijtav-^hj^j1^ gozdovi že precej "zen tega se je v ne- 6ete»: ^Poldne pojavil rdeči s»ta»-lLtudi v Hrastjah in v e*ih m tako da so prebivalstvo krajev veliko dela. imeli ome- fcofcjT* že rečeno, smo bili o l4*U*l V Kokri °bve^eni «* Ve<10vai p**oldne,« je priponki:.. Poveljnik kranjskih STEUch gasilcev Jože »Del enote je odšel r"*Qi *t yz ******* ko «* l*a. drugi del pa je ta-iti jj* tali 11........« . n ' 1 tam že prostovoljni stkh'vako U v Hra- *o smo prišli v Kokro, i »H^ Preddvora. Takoj Motovili, da požar ni IIIaJhen in da je nevar- nost razširitve. Poklicali smo okoliška prostovoljna gasilska društva, vojašnico JLA v Kranju ter obvestili najodgovornejše predstavnike skupščine in Uprave javne varnosti. Moram reči, da je gasilna akcija dobro stekla in se je zbralo na kraju požara okrog 80 prostovoljnih gasilcev, prav toliko vojakov ter 14 poklicnih gasilcev. Ker je bil požar talen in je gorelo le grmovje in listje, smo plamene dušili z gasilskimi metlami. Zgoraj'Je ogenj zadrževal sneg, na ostalih straneh pa mi. Bila je namreč velika nevarnosf, da se požar razširi v bogatejše gozdne predele in takrat bi bifa Skoda 5e večja. Požar smo s skupnimi močmi — sodeloval je 'tudi helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve in opozarjal, kje so glavna žarišča ognja — do večera zadušili, ponoči pa so dežurali prostovoljni gasilci in gozdarji. Ognjeni zublji so se namreč še pojavljali. Danes ognja ni več, vendar so vseeno gozdarji še budni. Menim, da se je pri tej akciji pokazalo uspešnost sodelovanja gasilcev, milice, vojakov Vlom v prostore bencinske črpalke v C*. i!0*1 na nedeljo, 11. mar-V ne*nanec vlomil v pro-**V beBcinske črpalke v Tr-* jI ?a Deteljici. V pisarni lo*« železns blagajne, v kateri je bilo 23.000 din, od tega za 7000 din v bencinskih bonih. Vlomilec je blagajno močno poškodoval, vendar je odpreti ni mogel. in helikopterja ter sodobnih UKW zvez.« Kaj pa vzrok požara v Kokri in škoda? »Po ocenah gozdarjev je prizadetega 15 hektarjev manj kvalitetnega gozda in škoda znaša zato okrog 2 milijona starih dinarjev, če bi se ogenj razširil, bi bila veliko večja. O vzroku pa lahko rečem to, da je bil posredi verjetno nameren požig.« V nedeljo popoldne je gorelo tudi v Hrastjah. Vzrok za gozdni požar je bila otroška igra, ki pa se je na srečo končala brez večjih posledic. Ob 17. uri je zagorelo še pri obratu Kranjskih opekarn v Stražišču. Gorelo je na približno 500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, vendar tudi tu škoda ni velika. In vzrok. Malomarnost. Odvržen cigaretni ogorek I Na osnovi zapisanega ponovno opozarjamo, da je prav sedanji čas in vremenske razmere izredno nevaren za požare. Le teh je zaradi malomarnosti in neodgovornosti iz leta v leto več. Nad tem dejstvom bi se lahko ljudje bolj zamislili. Opozorimo naj še na 54. člen zakona o varstvu pred požarom in gasilstvu, ki pravi, da mora vsak državljan, če le zmore, požar pogasiti, če pa sam temu zaradi varnosti ni kos, pa mora obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo milize. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki ima sredstvo za zvezo ali prevozno sredstvo! J. Košnjek »Ples« avtomobila Na cesti prvega reda v Podljubelju se je v petek, 9. marca, okoli ene ure zjutraj pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Rupar (roj. 1950) iz Preske je vozil od Ljubelja proti Tržiču. Pri begunjskem prelazu je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti začelo zanašati v levo, nato v desno, kjer se je prevrnil na streho pa spet postavil na kolesa ter se nato po 15 metrih drsanja ustavil. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica C volana Kihler iz Tržiča. Škode je za okoli 15.000 din. Voznik umrl Na cesti drugega reda na Visokem pri Kranju se je v soboto, 10. marca, dopoldne pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Hribar (roj. 1950) iz Potoč je vozil od Kranja proti Preddvoru. Na Visokem pri hiši št. 37 je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in avtomobil je zavozil s ceste, na drugo nižjo cesto, od tam pa se je avtomobil skotalil proti kanjonu Kokre in se ustavil v grmOvju. Voznika Hribarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne zjutraj umrl. Neprevidno prehitevanje V soboto, 10. marca, dopoldne je na cesti prvega reda med Kranjem in Mejo voznik osebnega avtomobila Jože Saje iz Ljubljane prehiteval kolono, pri tem pa je zavozil preveč v desno, nato je njegov avtomobil zaneslo v levo, tako da je z bočnim delom trčil v prednji del nasproti vozečega avtomobila, ki ga je vozil Jože Gračer z Jesenic. Pri trčenju sta vozili zleteli s ceste. Voznik Saje je bil v nesreči huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. L. M. »Študiral« tatvine Okrožno sodišče v Kranju je konce februarja obsodilo Mirka Grubeliča, 19-letnega dijaka iz Ljubljane na 2 leti zapora in Mihaela Geršaka, 25-letnega študenta na eno leto in 6 mesecev zapora zaradi več kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine, t Julija aH v začetku avgusta lani se je GrubeHč mudil pri Geršaku v Študentskem naselju v Ljubljani. V recepciji sta opazila radijski tranzistor in sklenila sta, da si ga prilastita. Grubeliču je uspelo odkleniti vrata, medtem ko je Geršak oprezoval, da ne bi kdo prišel. Grubelič je vzel tranzistor vreden 1700 din, nato pa sta ga odnesla v Geršakovo sobo. V začetku oktobra lani sta Geršak in Grubelič skupaj odšla na Vogel, kjer je bila Grubelfčeva mati zaposlena v planinski koči last podjetja Vektor. Vendar pa matere Grubelič ni našel, zato sta v planinsko kočo vlomila skozi okno. Bila sta brez denarja, zato sta v koči iskala denar in pa vredne predmete, našla nista ničesar. Grubelič sam pa je bil-prejšnji dan vdrl v kuhinji v predal kuhinjske omare s ključem, ki ga je našel v omarici ln na škodo podjetja Vektor vzel iz predala 300 din. Le nekaj dni kasneje sta se oba obtoženca znašla v Zagrebu. V paviljonu podjetja' LIK iz Ljubljane sta v prostorih velesejma zmaknila dva polnilca za akumulatorje. Kasneje je oba obdržal Geršak, čeprav sta se pred tatvino dogovorila drugače. V paviljonu, kjer so bila razstavljena glasbila, pa je Grubelič ukradel jazz trobento vredno 800 din, Pri pojasnjevanju tatvine polnilcev akumulatorjev je Geršak pojasnjeval, da se je v to avantura podal iz študijskih namenov, da je kot absolvent sociologije skušal spremljati potek kriminalnega dejanja in je torej kradel brez pridobitnih namenov. Sodišče takšnemu zagovoru ni verjelo. Sodišče se je pri odmeri kazni za oba obtoženca odločilo za omilitev kazni, ki je sicer predpisana za taka kazniva dejanja, ker sta obtoženca mlada, imela sta pomanjkljivo vzgojo in da je storjena škoda že povrnjena. Sodišče pa se pri izreku kazni ni moglo odločiti za odložitev izvršitve kazni, ker ni pričakovati, da bi se obtoženi Grubelič takim dejanjem, zaradi katerih je bil že kaznovan tudi kot mladoletnik, v bodoče izogibal, pri Geršaku pa zato ne, ker je bil do svojih postopkov premalo kritičen in je odgovornost za kazniva dejanja opravičeval z nekakšnimi študijskimi motivL Za letošnje tretje tekmovanje v spomin na Igorja Janharja na Krvavcu so pokale za najboljše prispevali: Smučarski klub Triglav, občinska konferenca SZDL Kranj in naše uredništva Tretjič v spomin na Igorja Janharja Zmagoslavje Jeseničanov Na nedeljskem veleslalomu za člane iri članice v spomin na glavnega urednika Glasa Igorja Janharja na Krvavcu.prehodni pokal našega uredništva tokrat v rokah odličnih Jeseničanov. Odlično pripravljena proga in kvalitetna udeležba Na 1600 metirov dou>i •veile-sTailomski progi, postavil jo je domačin Jože Blažič, s 450 metrov višinske ra/i'iiikc iim s 40 vrsticami sta bila Smučair-slki klub Triglav in uredništvo Glasa organizatorja že tretjega zaporednega spominskega tekmovanja na glavnega urednika Igorja Janharja. Nastopalo rje. rekordno število iluk-tmovalcev in tekmovalk. Na ■startu se je pojavilo kar 150 članov in članic dz 27 slovenskih in hrvaških smučarskih kolektivov, med njimi tudi gostje iz Zdezne Kaple. / Nastopila je vsa »smotana« jugoslovanskega smučanja zato rje bilo rpričaikovatii, da se bo na odlično pripravljeni ve. Ucslalom.siki progi din ob idealnih snežnih razmerah vnel Zagrebčana Sencija je dajal videz, da je proga izredno hitra. Že drugi tekmovalec Mariborčan .Tavniik je b.M za dve seikundi hiAretj'si od Sen' ija. Naito pa so 'hOlj na' vrsti Jeseničani, ki so od poznejšega zmagovalca Gašiperšiča pa do Berniika o'Svojuii prvih pot nvsi. Tudi Gazvoda in Kavčič jim nista mogla odvzeti primata. BiLi so ros nepremagljivi. Pričakovali je biilo, da bo spel zanimiv obračun za prehodni pokat našega uredništva. Po dvakratnem dosedanjem zmagosLavjiu predsfavni-kov mari'borslkcga Branika je Mlada članica Jesenic Sonja Gazvoda je bila presenečena nad prvim mestom.. »Zdelo se mi je, jo nalogo kol vodja ^ vanja. Po končani dirk* ^. je dejal, da je vsak od °- je nizatorjev vedel, kje »« -mesto, tako da je le-t« tekala brez zastoja. Tekmovanja na Krvavcu si ne moremo zamisliti brez navdušenega športnega delavca Franca Korbarja, že več let ima vlogo štarterja, zaupajo mu tudi tekmovalci, saj ima Korbar vedno poln koš domislic. Letošnje tretje sn°nlljV tekmovanje v spomin na ^ jja Janharja je tako za ^.jli Organizatorji so ga ffjnt^ pod streho z odliko. U<\$pf Organizacija, idealne s^(iffi razmere, lepo sončno J {Cf najkvalitetnejša udeJ.cZ«* nova Longines naprava s° 0? ■redili"svoje. Takih ul pO nih prireditev si na krvav smučiščih še želimo. Besedilo: D. "utIte^ Fotografije: F. Per 5*eda„ _ 14, MARCA 1973 GLAS -* 15. STRAN £ naših in tujih smučišč Smučarska sezona se poslavlja.- Na vrsti so že zadnja tek- ^Ovanja v vseh treh smučarskih disciplinah. , ZELENICA — Na državnem prvenstvu za pionirje so naj-^ Uspeha imeli mladi predstavniki mariborskega Branika. n krstni red: slalom — starejši pionirji: 1. štefanovič (Fuži-Jr>> 5. Lukanc (Tržič), 10. Trsoglav (Jesenice); starejši pio-U/"5 L Blažej (Olimpija), 4. Oblak (Transturist); veleslalom w slajši pionirjii 1. Sitar (Branik), 4. Ster (Transturist), 6. (okrkič (Tržič)< 7- Gortner (Alples), 9. Vučko, 10. Gašpcršič 4 ^.Transturist); mlajše pionirke: 1. Koklič (Branik), 2. Valič A pintar, 6. Kolčne, 8. Sajovic (vse Transturist), 9. Brezar ^e2ersko); slalom — mlajši pionirji: 1. Sitar (Branik) 3. Ster, rfJ?ašpcrSič (°ba Transturist), 6. Gortner (Alples), 7. Švab J^'Č); mlajše pionirke: 1. Koklič (Branik), 3. Sajovic (Trans-j jst); veleslalom — starejše pionirke: 1. Tome (Medvcščak), K j9°lak, 10. Porenta (obe Transturist); starejši pionirji: h. Koželj (Slovenj Gradec), 5. Lukanc (Tržič), 6. Rožič (Radov-|Jlca), 7. Kravcar (Tržič), 10. Pretnar (Transturist). i *OHORJE — Na republiškem prvenstvu v slalomu za i ne in članice so imeli največ uspeha predstavniki Jesenic. turj Vr »tni red — članice: 1. Svet (Branik), 3. Hafner (Trans- i 's0, 4. Gazvoda (Jesenice), 5. Mikcž (Radovljica); čranl: * ^ašperšič, 2. Bernik, 4. Pesjak, 5. Ponikvar (vsi Jesenice). VGOLTE — Na republiškem prvenstvu v smuku za starejše *dince in mladinke ter mlajše mladince in mladinke je 'astopii0 82 tekmovalcev iz 17 slovenskih smučarskih kolektivov. r, vrstni red — mlajše mladinke: 1. Črešnar (Branik), 3. Pole J^enice), 6. Križaj (Tržič); mlajši mladinci: 1. Popenko (Bra-Sk>. 3. Križaj, 5. Zibler (oba Tržič) 6. Peskar (Jesenice), 10. r-Uralt (Transturist); starejši mladinci: 1. Holcl (Fužinar), .;. Sobcrl, 3. Ogrin, 4. Fobjas (vsi Jesenice), 5. Goličič (Radov-]1C5>), 6. Saksida, 8. Malej (oba Jesenice), 9. Skok (Triglav). SELCA — Tu so se pomerili na republiškem prvenstvu v ^učarskih tekih mladinci in mladinke. Največ uspeha so ^eh tekači kranjskega Triglava. Vrstni red — mlajše mladinke: 1. M. Fister (Triglav); j^Jšl mladinci: L J. Lotrič (Triglav), 2. B. Kordež (Plamen), T! Nastran (Alples), 5. Gričar (Jesenice), 8. Eržen (Alples); j,arejsi mladinci: 1. Brajnik (Fužinar), 3. Kavčič, 4. Bešter, * Zupan (vsi Triglav), 6. Djurič (Jesenice), 7. M. Kordež (Pla-^en); štafete — starejše mladinke: 1. Olimpija, 2. Triglav; j^jšl mladinci: 1. Fužinar, 2. Triglav I, 3. Triglav II, 5. !j0.rJe, 6. Kamnik; mlajši mladinci: 1. Partizan (Lovrenc), 2. ir,glav, 4. Jesenice, 5. Alples, 6. Gorje, 7. Kamnik, 9. Bohinj. , ST. MORITZ — Na tradicionalnem engadinskem smučarjem maratonu, dolgem 42 km, je v tem znanem švicarskem JUskem športnem središču nastopilo 6200 tekačev iz 20 držav. lič lagala sta Švicarja Giger in Hauser z enakim časom. Od- °o se je odrezal Jeseničan Janez Mlinar, ki je zasedel 29. !?esto. Ljubljančan Janez Pavčič je bil 91., medtem ko je bil ^vni urednik Antene Tone Fornezzi-Tof 1000. -dh Vaterpojo Gimnazija še v vodstvu y zimskem bazenu v Krapu so nadaljevali z letošnjim lniskim prvenstvom v vater-_ Polu. Presenečenj ni bilo, saj' ,° favoriti v petem in šestem . °lu brez težav odpravili svo- Je nasprotnike. ...Rezultati — 5. kolo: Radovima i Gimnazija 0:16, Triglav : Kamnik 4:5, Vodovodni :lolP :' Triglav II 12:6, Borec * *skra 4:21; 6. kolo: Iskra : Triglav II 16:5, Gimnazija : Triglav I 16:2, Kamnik : Borec 8:8, Vodovodni stolp : Radovljica 14:1. Vrstni red: 1. Gimnazija 12, 2. Iskra 10, 3. Vodovodni stolp 8, 4. Borec 5, 5. Triglav I in-Triglav II 4, 6. Kamnik 3, 7. Radovljica 2 točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo 25. marca. I —dh I. zvezna namiznoteniška liga — ženske Triglav : Partizan 2 : 5 » * nadaljevanju I. . zvezne J^ske hamiznoteniške lige so ^ranjčanke v avli osnovne .°^e Simona Jenka gosti-^ beograjskega Partizana. K,jub vodstvu z 2:0 so v na- bil Jevanju popustile in izgu- e tudi ta dvoboj. Izidi: Jakopin : Kovačcvič 21:19, 21:17, žerovnik : Pecelj 21:19, 21:15, Zakojč : Samato-vič 13:21, 21:15, 12:21, Žerovnik : Kovačcvič 13:21, 21:16, 14:21, Jakopin : SamatoviČ 7:21, 13:21, Zakojč : Pecelj 19:21, 21:19, 15:21, Žerovnik : Samatovič 17:21, 15:21. -dh Gimnastika Prva OŠ Lucijan Seljak Na področnem prvenstvu Gorenjske v gimnastiki za osnovne šole Je med pionirkami zmagala ekipa osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja s 188 točkami pred OS Cvetko Golar Škofja Loka 184,2 in OS heroja Bračiča Tržič s 177,5 točkami itd. Vrstni red posameznic: 1. Alenka Fajon (OS L. Seljak) 38,9. 2. Zdenka Bcrtoncelj (OS Cvetko Golar) 37,8, 3. Darja Jcše 37,7, Irena Grum 37,7, Mira Cicmil 37,7, (vse OS L. Seljak). Ekipa osnovne šole Lucijan Seljak se je uvrstila na republiško prvenstvo. S. Pelko Občinsko prvenstvo Kranja Tekaška sekcija SK Triglav je v soboto organizirala v Ne-miljah občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih tekih, na katerem je nastopilo skoraj sto pionirjev ih pionirk iz kranjskih osnovnih šol. Vrstni red — pionirke: 1. Bešter (OS L. Seljak), 2. Je-lovčan (OS Predoslje), 3. Koš-njek (OS Predoslje); mlajši pionirji: 1. Fister, 2. Katraš-nik, 3. Šuštaršič (vsi OS L. Seljak); starejši pionirji: 1. Ribnikar (OS Preddvor), 2. Nograšek, 3. Smolko (oba OS L. Seljak); mlajši mladinci: 1. Sodnik (OS Preddvor), 2. Skofic (OS Predoslje), 3. Pod-peskar (OŠ Preddvor). P. Brce Pogovor tedna a lr i ■ SI Triglavan Marjan Mesec je novi jugoslovanski rekorder v smučarskih poletih. Na novi velikanki v Oberstdorfu je izboljšal jugoslovanski rekord za osem metrov. Poletel je 158 metrov— Foto: J. Gorjanc Kranjčan Marjan Mesec jc tudi v Oberstdorfu dokazal, da je v letošnji sezoni naš najboljši tekmovalce. Številnim lepim dosežkom v letošnji zimi je dodal še solidno 14. mesto na svetovnem prvenstvu v poletih in kar je najpomembnejše, za 8 metrov je izboljšal jugoslovanski rekord v poletih, ki ga je doslej imel s 150 m Peter Štefančič. Svoj osebni rekord pa je na Klopfer-jevi velikanki izboljšal kar za 15 metrov. V nedeljo, 11. marca, se je torej vpisal na prvo mesto med našimi skakalci vseh časov, ki. so tekmovali v poletih. »Nedelja je bila moj najlepši dan. Zavestno sem startal, da izboljšam dosedanji državni rekord. Glede na solidno formo sem bil prepričan, da mi lahko le smola prepreči moj načrt v Oberstdorfu. Za rekordni ' skok sem moral čakati na vrhu zaletišča več kot dve uri, ker nas niso spustili prej zaradi vetra. To je bila zame doslej najdlje trajajoča serija, saj je trajala skoraj štiri ure. Ko so mi dali znamenje za start, sem se pogumno pognal, skok sem lepo ujel in me je neslo globoko v dolino med zadnje številke. Pristal sem pri 158 metrih.« Marjan Mesec se je v minulih dneh v Oberstdorfu nekajkrat uspešno spustil" po zaletišču. Že v četrtek je izboljšal svoj osebni rekord na 145 metrov, v soboto pa je s 150 metri izenačil do nedelje veljavni štefan-čičev rekord. Z dosežkom 158 metrov pa se je vpisal tudi med 15 najuspešnejših skakalcev vseh časov na svetu, ki so poleteli 158 in več metrov. Z imenitnim dosežkom je tako 25-letni Kranjčan Marjan Mesec, član smučarskega kluba Triglav, na najboljši način kronal svojo doslej najuspešnejšo sezono v smučarski karieri. J.Javornik Slovenska moška kegljaška liga Triglavu že devetnajsti zaporedni naslov? Prvi del republiškega prvenstva v moški kegljaški ligi jc za nami. V vodstvu je kranjski Triglav, ki bo po vsej verjetnosti obdržal prvo mesto in tako že devetnajstič zapored osvojil naslov najboljšega v Sloveniji. V zadnjem kolu prvega dela sta se v gorenjskem der- Tekmovanje strelk za dan žena Za članice kranjskih strelskih družin je pripravila v nedeljo občinska strelska zveza Kranj tekmovanje v počastitev dneva žena. Največ je bilo tekmovalk iz SD »Franc Mrak« Predoslje. V ekipni razvrstitvi pa so bile najboljše strelke SD »Tone Nadižar«. Med posameznicami pa je bila prva Pappova (»T. Nadižar«) 210 pred Jcr-manovo (»F. Mrak«) 209 in Puklavčcvo (»T. Nadižar«) 196 itd. B. Malovrh biju na Jesenicah pomerila Jesenice in Triglav. Kranjca--ni so bili boljši, saj so premagali domačine s 300 kegl ji razlike. Jesenice : Triglav 7171:7471; Jesenice (Ličof 800, Hafner 861, Langus 891, šmid .915, Savni k 907, Jekler 877, Shbar 986, Oblak 929); Triglav (Kordež 946, Ambrožič 930, Jereb 945, Vehovec 847, Martclanc 948, Prion 902, Jenkole 936, Tur k 960). V prihodnjem kolu 14. marca bo Triglav gostoval v Celju, Jeseničani pa bodo 13. marca gostili ekipo Gradisa. —dh Svetovni rekord za 4 metre -jugoslovanski za 8 metrov Zvezni trener naših smučarskih skakalcev Zdenek Remza je bil vse dni II. svetovnega prvenstva v poletih v Oberstdorfu v glavnem nezadpvoljen. Edini med četverico, ki ga ni razočaral, je bil Marjan Mesec, saj je vse dni solidno skakal in vsak dan zabeležil vsaj po en doig polet. Z novim državnim rekordom 158 metrov pa je Remso v nedeljo končno le nekoliko razveselil. Mesec je torej izboljšal jugoslovanski rekord kar za 8 metrov, medtem, ko je bil svetovni le za 4. Razlika med našim in svetovnim se je zato zmanjšala (doslej 15, sedaj 11 m). Novi svetovni rekorder je postal s 169 metri Heinz VVosipivo (NDR), čeprav si je v končni razvrstitvi za svetovno prvenstvo uvrstil šele na 10. mesto s skokoma 148 in 140 metrov. Rekordno dolžino je zabeležil na uradnem treningu v petek. Mesec je pristal na-solidnem 14. mestu s skokoma 150 in 119 metrov. Očitno je, da je drugi, po'et polomil, saj bi ob pravočasnem odrivu lahko poletel v soboto v drugem skoku v konkurenci najmanj 140 metrov. To pa bi mu zadostovalo za uvrstitev med deset najboljših na svetu. Ostali so bili precej sla-iši. Peter šlefančič se je s skokoma 119 in 120 metrov uvrstil na 26. mesto (lani je bil deseti), medtem ko je bil' Bogdan Norčič še za deset mest slabši in je prvič v konkurenci poletel le 93 m, v drugem poskusu pa 134 metrov (za 3 metre je izboljšal svoj osebni rekord). Marjan Prelovšek pa v konkurenčnih serijah ni zabeležil niti enega poleta preko 100 m (76 in 98 m), kar pomeni, da je pristal na predzadnjem mestu (46), saj so štirje skakalci odstopili in je bil za njim z dvema skokoma le še drugi italijanski predstavnik. Torej so vsi trije skakali precej izpod svojih sposobnosti in so žal prav na svetovnem prvenstvu močno odpovedali. Konec v Oberstdorfu je bil tak kot lani .v Planici. Zadnji dan so poleti v konkurenci odpadli, zato so obveljnli za končno razvrstitev It rezultati so- botnega tekmovanja. Poleti so namreč močno odvisni od vremenskih prilik (predvsem vetra) in jih zato upravičeno štejemo za specifično disciplino. Na II. svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu v smučarskih poletih jc 22-letni skakalec iz vzhodnonem-škega Klingentala Heinz VVosipivvo na petkovem uradnem treningu poletel 169 metrov. S tem skokom je izboljšal svetovni rekord rojaka VVoIfa za štiri metre, ki ga je le-ta postavil leta 1969 v Planici. — Foto: J. Gorjanc Skakalci so se v ponedeljek razšli spet na svoje domove. Do konca sezone so na sporedu še nekatera tekmovanja v skokih. Za nas bo najvažnejša prireditev čez deset dni v Planici, ko bo na 120-metrski skakalnici tradicionalno tekmovanje za Poldov memorial, za katerega velja med skakalci izredno zanimanje. Prihodnje III. svetovno prvenstvo v poletih bo V Kulmu (Avstrija), in sicer leta 1975; na Goriškovi novi velikanki v Planici pa bodo prihodnjo zimo tradicionalni poleti v okviru KOF. J. Javornik NOVA HRANILNICA V KRANJU — Pred veleblagovnico Globus v Kranju je v ponede!jC,Ji kranjska podružnica Ljubljanske banke odprla novo hranilnico. V hranilnici bodo °^ca.j1 < lahko opravili vse bančne posle; dvige in pologe na hranilnih vlogah in deviznih račun ' posle s področja potrošniških posojil in druge.- Hranilnica bo odprta vsak dan .od 7. do 18» •** (razen ob nedeljah), ob sobotah pa od 7. do 12. ure. — A. ž. — Foto: F. Perdan Tekmovanje z akia čolni V soboto, 17. mairca, bo na krvavškiih grebenih I. zvezno ocenjevalno (tekmovanje v vožnji z alkia reševalnimi čolni, ki ga organizirali a komisija za gorsko sdužbo pri planinska zvezo Slovenije in kranjska postaja gorske reševalne službe. Prvega laik snega tekmovanja pri nas, (začelo se bo ob 9. uri olb vlečnici na Njivice) se ho po dosedanjih prijavah utkiležilo 32 dvočlanskih ekiip iz vse Jugo I a vije. —- j k t~™I Industrija STOJI pohištva j£Jf «1 stol KamniK na/i urigpri sto! inrtet stanovanjska pohištveni v novo odprtem sal ier na dupSici pri kamnikii Kmetijska zadruga Sloga Kranj, Gasilska ulica 5 Kmetovalci! Dobili smo odlične trosilce umetnega gnojila CREINA-VICON Na zalogi imamo tudi kvalitetne ventilatorje izdelek GROS, za prevetra-vanje sena, traktorje, nakladalne prikolice, molzne stroje, motorne žage in drugo ter rezervne dele. Stroji bodo razstavljeni tudi na kmetijskem sejmu v Kranju od 31. marca do 8. aprila 1973. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ — PRODAJALNA STROJEV (PRED MLEKARNO CIRCE, TELEFON 21-545)