Slovenski tednik
«a koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi Je moč !
GLASILO SVO'BODOMISELJWIH SLOV'EJVCEV v A METKINI
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 36.
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Poe VO flic* at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 8. septembra 1911.
Kdor ne misli svobodno, te st more boriti aa svobodo I
Razne novice.
Leto X.
ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK.
Razgled po svetu.
MED MAŠO ZASTRUPLJEN OD KANONIKA.
Rim, 2. sept. Iz Agire na Siciliji poročajo, da je nekdo poskusil zastrupiti papeževega dvornega kapelana Mgr. Filipa Contessa. Duhoven je maševal v katedrali in pil blagoslovljeno vino, na kar je takoj padel na tla in se vil v bolečinah. Nezavestnega so ga prinesli v zakristijo in poklicali zdravnika, ki ga je spravil k zavesti.
Contessa je takoj izjavil sum, da je bil zastrupljen in da je bil strup v kelihu. Pri padcu na tla, mn je padel kelih iz rok in vino se je razlilo po tleh ali nekoliko ga je le ostalo v kelihu in tudi v posodici, iz katere ga je ministrant vlil v kelih. Vino so dali kemiku, da ga preišče. Kanonik Giuseppe Tretuanti je bil a reto van, ker je na sumu, da je on dal strup v kelih oziroma v vino. Dogodek je vzbudil v Rimu in drugod veliko senzacijo.
Krvavi izgredi zaradi kolere.
Rim, 4. sept. V Verbioaro, provinca Cosenza, so nastali krvavi izgredi zaradi odredb proti koleri. Med ljudstvom .se je bila raznesla govorica, da so zdravstveni uradniki zanesli kolero v okraj in to je provziroeilo pravo revolucijo. Dva uradnika Rdečega križa, župan Guaragna in mestni uradniki so bili umorjeni. Druhal je zažgala mestno hišo, prefekturo, sodno in poštno poslopje. Vlada je poslala vojaštvo v okraj, da zaduši upor.
Odlikovanje češkega škofa.
Kim, <. sept. — Papež tU] X. ,|e
podpisal od konzistorialne kongregacije odločbo, katera mu je
•	bila predložena od kardinala De Lai, skozi katero je imenovan češki škof v Clevelandu, Josip M. Koudelka, koadjutorjem. nadško-fijstva v Milwaukee, Wis.
Novo službo ne vemo kedaj nastopi; Koudelka je znan in priljubljen tudi med Slovenci v Clevelandu.
Demonstracije v Franciji proti draginji živil.
Paris, 3. sept. Agitacija proti visokim cenam na živila se razširja po mestih v severnem delu
*	Francije. V 12 mestih je prišlo že do izgredov. Ženske se zberejo skupaj in gredo skupaj kupovat živila. Na velikih plakatih, bi jih nosijo seboj imajo napisane cene, katere so voljne plačati. Ako trgovec zniža cene, potem kupijo nekatere ženske pri njem, kar -potrebujejo za gospodarstvo, v nasprotnem slučaju pa vse pomeče-jo na cesto. Moški se ne udeleže izgredov, nego gledajo le oddalee in vpijejo, kadar ženske demoli-rajo prodajalnice.
Kavalerija dela mir.
Pariz, 3. sept. Vsled velikih izgredov je vlada poslala v Valenciennes dva oddelka kavalerije, da napravi mir v tem okraju. — Prodajalci živil so kapitulirali pred demonstrantinjami in so že znižali cene za živila. Več sto žensk je včeraj zjutraj naskočilo hišo nekega kmeta, ki je imel srčno napako. Mož se je žensk tako prestrašil, da ga je zadela kap.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poilljamo:
za	t 10.35 ................ 50	kron,
za	0 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
aa	t 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1020.00 .............. 5000	kron,
Poštar ina je všteta pri teh »rotah. Doma se nakazane svote popolnoma is-plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličns-je d« $50.00 v gotovini ▼ priporočeno* ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAK8KR CO.
K (M1h4 tt. Saw Yaak MK M. «talt At«., X. X.	Csilsat, Okie
PRIPRAVE ZA VSTAJO NA PORTUGALSKEM.
London, 2. sept. Na zahtevanje portugalske vlade je angleška vlada razun ladij “Foam’7, “A-rizona77 in “Bessie” še šest drugih ladij pridržala v angleških pristaniščih. Vse te ladje so najeli portugalski rojalisti in jih oborožili. Dve taki ladji sta pluli pod peruausko zastavo in ena je imela več topov na krovu.
Portugalski poslanik v Londonu je mnenja, d'a so portugalski rojalisti prestavili svoj glavni stan iz Španije na Angleško in da zdaj odtod vodijo revolucionarno gibanje v Portugalu. Republikanska vlada jih povsod zasleduje.
Velika nesreča v Švici.
St. Moritz, Švica, 2. sept. Novi železniški most v Bruil v Engadi-nu, šest milj daleč odtod, se je podrl in potegnil za seboj delavce, ki so delali na mostu. Petnajst delavcev je bilo ubitih 5n petnajst težko ranjenih.
Kolera v Carigradu.
Carigrad, 3. sept. Carigrajski policijski načelnik je obvestil Žide, da bo zaradi razširjenja kolere dal ¡zažgati vse stare židovske hiše v Houkeny okraju. Kolera se razširja po celi Turčiji. V nekaterih krajih oholi po 50 oseb na dan.
Poroka.
St. Peterburg, 1. sept. Srbski kralj Peter je prišel semkaj s princeso Heleno in s prestolonaslednikom princem Aleksandrom in se nastanil v Petrovem dvorcu, kjer je gost ruskega carja. Dne
3.	septembra se vrši poroka princese Helene z velikim knezom I-vanom Konstantinovičem.
Štrajk na Angleškem odvrnjen.
London, 3. sept. Nevarnost novega železniškega štrajka na Angleškem je odvrnjena. Včeraj so imeli dolga posvetovanja zastopniki’ delavcev, železnie in vlade. Great Eastern železnica je obljubila, da ho zopet namestila vse delavce, ki so se udeležili zadnjega štrajka, kar je unija zahtevala. S tem je spor poravnan in štrajk odvrnjen.
Vojne ne bo.
London, 2. sept. Nek neivyor-ški bankir, ki je sedaj v Evropi, je dejal, da ne bo vojne med Nemčijo in Francijo zaradi Maroka. Nemčija je uprizorila velikanski bluf. Vojna je nemogoča, ker dolguje Nemčija inozemskim bankirjem mnogo denarja in njeni glavni upniki, Francozi, bi jej takoj odpovedali kredit, ako bi nastala vojna. Brez denarja pa tudi Nemčija ne more voditi vojne. Tega mnenja so tudi nemški bankirji.
Priprave v Belgiji za slučaj vojne.
Liege, Belgija, 4. sept.1 Veliko senzacijo so napravile v Belgiji vojne priprave vlade. Pod predsedstvom vojnega ministra Helle-bauta so se vršila 'posvetovanja vojnih poveljnikov in posledica tega posvetovanja je bila, da je vlada poslala večje množine streliva v utrdbe na meji. Posebne in-strukcije so ‘bile izdane glede raz-streljenja mostov in železnie. — Belgija računa, da bo prišlo do vojne med Nemčijo in Francijo.
Hujskajo na vojno.
Berolin, 2. sept. Vsenemci so razvili v celi državi velikansko a-gitacijo, da bi prisilili vlado, da/ ne Sklene kompromisa s Francijo zaradi Maroka. V vseh večjih mestih bodo priredili shode, da bodo z javnim mnenjem pritiskali na vlado. Pred vsem zahtevajo Vsenemci, da se Nemčija ne umakne iz Maroka in ne odpove svojim interesom v tej deželi.
Pasivni odpor v Avstriji.
Dunaj, 5. sept. Socialni demokrati so uprizorili proti prepovedi uvoza argentinskega mesa živahno agitacijo. Zdaj groze, da bodo na vseh avstrijskih železnicah uvedli pasivni odpor, ako vlada ne bo preklicala prepovedi.
NESREČA V PREMOGOVNIKU PRI HAZLETONU, PA.
Hazleton, Pa., 2. sept. V premogovniku v Oakdale, ki je 'last tvrdke C. B. Markle & Co., sta 'bila včeraj ponoči premogarja A-leksander Salina in Anton Mar-gevie iz Freelanda, Pa., podsuta. Rešilci so našli truplo Aleksandra Saline, ki je bil najbrže ubit, ko sta se vdrla premog in zemlja na njega. Antona Margeviča so rešilci videli še živega, ali niso mogli še priti do njega, ker je od vseh strani obdan od po ruševine in se zemlja še vedno vdira. Najbrže bo zmečkan, predno ga bodo mogli rešiti.
Med železninarji v New Yorku vre.
Architectural Iron Workers Union je priredila te dni zborovanje, na katerem so bile formulirane zahteve železninarjev, ki so jih unijski voditelji predložili Architectural Iron Workers Association. Delavci zahtevajo pri-poznanje unije, minimalno plačo 26 centov na uro in 54 ur delavnega časa na teden. Unija ima 2500 članov in je v zvezi zdrugi-mi unijami kovinskih delavcev. Zveza delodajalcev in neodvisni tovarnarji so odklonili zahteve delavcev in posledica je bila, da je v nekaterih tovarnah že izbruhnil štrajk. Mnogo gospodarjev je voljnih se poravnati z delavci in preprečiti splošen štrajk.
Dve novi uniji v Minneapolis.
Nedavno sta biji tukaj ustanovljeni dve novi uniji delavcev, u-poslenih v pralnicah. Vozniki se hodu pridružili mednarodni uniji, drugi delavci v pralnicah pa ho-, do dobili charter od Laundrv Workers International Union.
Vlada in Labor Day.
Predsednik Taft je odredil, da morajo vsi delavci v vladnih podjetjih. ki so plačani od dneva, praznovati Labor Dav. da pa se jim mora izplačati za ta dan polna plača. Ta odredba ostane permanentna, tako, da je ne bo treba vsako leto posebej izdati.
Za poljedelske delavce.
Agenti farmerske organizacije Oanadian Western Farmers Alliance iščejo po novoangleških državah delavcev za farme v Ma-nitobi. Obljubujejo jim prosto vožnjo, hrano in dobro plačo. Ker je v novoangleških državah vsled vstavi jen ja obrata v predilnicah mnogo delavcev brez dela, so dobili agentje mnogo ljudi, ki jih odpeljejo seboj.
Slabo delo.
Med lastniki žag in delavci v jugovzhodnem Texasu in jugoza-padni in osrednji Louisiani še ni prišlo do sporazuma. Do devet tisoč delavcev je ‘brez dela. Delodajalci grozijo, da bodo s prvim septembrom izprli delavce še na ostalih žagah.
Slovenski delavci ne hodite iskat dela v južne države. Ne verjemite agentom, ki vam obetajo zlate gradove. Y južnih državah se postopa z delavci kot nekdaj s črnimi sužnji.
Zmaga delavcev.
V Oklahomi je obsodilo sodišče glavnega ravnatelja “Oklahoma Railway” družbe n a štiri sto dolarjev denarne globe, ker je kršil državni varstveni zakon za delavce. Unijski delavci so z razsodbo zadovoljni, ker je to prvi slučaj, da je sodišče kaznovalo visoko priganjaško glavo, ker je grešila zoper varstveni zakon za delavce. Delavci upajo, da bodo sedaj imeli delodajalci malo več spoštovanja do varstvenih zakonov, kot so ga imeli do sedaj.
Listnica uredništva.
V. H. Pittsburg, Pa. : Dopis pride v prihodnjo izdajo; isto velja tudi za vse druge dopise, ki niso •bili do ponedeljka v našem uredništvu.
Pride ali ne pride do železniškega štrajka, je težko reči. Pogajanja, ki se že teden dni vrše med delavskimi zastopniki in železničarskimi magnati, niso dosegla še nobenega trajnega vspe-ha in se vsak dan pričakuje novega kraha, po katerem lahko par sto tisoč železničarjev pride ob delo.
Odpuščanje delavcev.
Southern pacifična železniška ^družba je sklenila odpustiti iz dela 6000 delavcev; 2000 jih bode odpuščenih še ta teden. Od meseca oktobra naprej jih bodejo zopet nastavljali po potrebi in (?) starosti.
Lastniki družbe se branijo povedati vzrok odšlo vij en ju, vendar se misli, da namerava družba zmanjšati svoj promet.
Nič za delavca.
Posebno zasedanje ameriškega kongresa je zopet končalo, ne da bi vsegasiti gospodje kaj naredili za delavce.
Razne zakonske predloge v prid d'elaveem bodo zopet spale spanje pravičnega do prihodnjega zasedanja. Gospodi v Washing-tonu se kar nič ne mudi, da bi razpravljali in sprejeli zakone, ki imajo koristiti delavcem.
Izvzemši resolucije za br. Me Ñamara je 62. kongres ignoriral skoraj vse, kar ima stik z zholjT šanjem delavskega položaja.
Gospodje pred volitvami obljubujejo vse, na kar p.rav radi pozabijo, ko so izvoljeni. Zategadelj je pa tudi čas, da delavci s to fi-go-mož gospodo že enkrat obra-eunijo na volišču.
Nekaj novega.
Zvezni sodnik Holt v New Torku je odredil, da preiščejo še enkrat sodnijski zdravniki Mehila Polaka, malega dečka, katerega so zdravniki na Ellis Islandu — na otoku solz proglasili slaboumnim iu ga določili za deportacijo.
S tem, da je sodnik Holt izdal to odredbo, je napravil konec zdravniškemu paševanju na Ellis Islandu. Občeznano je, d'a so vsakega naseljenca deportirali, katerega so naselniški zdravniki proglasili neozdravljivim. Naselniški zdravniki so šli tako daleč, da so celo trakuljo proglasili za neozdravljivo bolezen, dasi jo lahko vsakdo odžene z domačimi sredstvi.
Profit...
Oblasti so dognale, da se v mestu New York, v “umetnih” ledenicah77 nahaja 7,300,000 funtov kuretnine in mesa, štiri in pol milijone funtov rib, dva milijona funtov sira in 6 milijonov funtov masla in 500,000 velikih zabojev jajc. Ta ogromna množina živil se že več mesecev nahaja v ledenici, ker profita žejni ljudski sleparji čakajo, da na trgih zmanjka živil, in da cene istim poskočijo, potem pa pridejo onim z “svežim” blagom na dan — za šeen-krat večjo ceno.
Profit, katerega mora plačati delavsko ubogo ljudstvo . . .
Slaba vest.
James Horsik znani detektiv, ki je sodeloval pri ugrabljenju br. McNamara je v Indianapolisu postavil id'eset tisoč dolarjev varščine, da se bo zglasil v kriminalnem sodišču, ko pride njegova zadeva do sodnijske obravnave.
Poštenjakovi« ni hotel nič čuti o kaki varščini, dokler se je čutil varnim v Gal if orni ji in ni gover-ner odredil, da se ga radi človeškega ropa izroči sodišču v Indianapolisu.
Aretacije zaradi veleizdaje v Dalmaciji.
Dunaj, 2. sept. Y Zadru sta bila aretovana dva dalmatinska Italijana zaradi veleizdaje. Obdolžena sta, da sta pri zdnjih manevrih avstro-ogrske mornarice ujela brezžične brzojave in jih izročila sozarotnikom v Italiji.
DELAVCI ZGUBE PREHITRO MOČ.
“Vsak delavec v Ameriki poda v svoje delo več energije, kot njegov evropski tovariš. Zato gre pa tudi moč ameriškega delavea prehitro v nič. V starosti 40 ali 50 let, kjer je evropski delavec najbolj trden, ameriški največkrat pade v onemoglosti. Fizično upehan, želodčne boli, ali od živčnih boleznij napaden, je ameriški delavec v imenovani najlepši moški dobi. Mož neha biti v teh letih delavec. Njegov prostor zasede mlajša moč.7’ To izpričevalo o a-meriškem delavcu je poslal svoji vladi uradno konzul Bennet iz Londona. Ni za dobiti večjega argumenta proti kapitalističnemu izrabljevanju proletarcev, kot ta dokumet visokega angleškega konzula.
Strokovne organizacije in socialisti.
Socialisti bodo pri prihodnjih volitvah v glavni odbor American Federation of Labor poskusili strmoglaviti sedajnega predsednika Samuela Gompersa. Z izvolitvijo socialista L. Johnsona za predsednika mednarodne unije mašinistov so dobili socialisti v tej veliki organizaciji važno o-poro. V delavskih krogih dvomijo, d'a hi se tak poskus socialistov posrečil, ker ima Gompers med delavstvom veliko vplivnih prijateljev. .Mogoče je. da bo Gompers obljubil socialistom kake koncesije. da si zagotovi njih glasove pri volitvii
Sherman — governer.
James S. Sherman, podpredsednik Združenih držav, je prepričan, da leta 1912 ne bo več nominiran za sedanje mesto. Regularni republikanci ga bodo kandidirali za newyorskega, guvernerja. Sherman je sam izjavil, da bo sprejel nominacijo. Barnes, načelnik republikanskega državnega komiteja, je rekel, da mu o št vari še ni ničesar znanega. V Shermanovein volilnem okraju v Herkimer County .je bila vest o Shermanovi kandidaturi za guvernerja z velikim veseljem pozdravljena.
Še lepše kot v Ameriki.
Kakor se je sedaj izvedelo, je bila. pred kratkim umrla korejska cesarica — liči metodistovskega ameriškega pastorja Brown, iz Appleton, Wis. Prvo je bila sprejeta v harem kot “novinka”; pozneje je postala prva ljubljenka cesarja in nazadnje se ji je posrečilo postati soproga cesarja. Korea je torej dežela kjer je vse mogoče — še več kot v Ameriki.
V Rusiji zopet poka.
Iz mesta Nereinsk, Transba j kalija, ruska Azija se poroča brzojavnim potom, da je 'bil governer jetnišnice Garantni, grozen in neusmiljen rabelj od nekega nepoznanega revolucij onarca ustreljen. Mož se je straži predstavil kot višji inženir in je poprosil za “sprejem” pri governerju. To mu je bilo dovoljeno, in kakorhi-tro je stopil v soho, je potegnil revolver in oddal d've smrtnonos-ni krogli v bučo governerja, ki je ostal na mestu mrtev. Atentatorja so prijeli in postavili v verige. V jestnišnici Carantani je bil zaprt Sasanov, revolueijomar, ki je leta 1904 umoril ministra Pleh-we, in ki si je zadnjo jesen v ječi sam vzel življenje, da je tako protestiral proti grozovitostim, ki so se uganjale na jetnikih. Umorjeni governer je prepustil v.sacega jetnika rokam neusmiljenih biričev, ki so 'ljudi pred vsako jedjo prej do krvavega bičala.
Smrt tiranom!
Židi na Ruskem.
London 2. sept. Ruski dopisnik lista “Jewish World1” poroča, da je ruska vlada izdelala načrt, po katerem hoče polagoma izgnati iz trgovine in industrije vse ruske Žide. Ruska vlada ne odda nobenih kontraktov Židom in ako ti stavijo še tako nizke ponudbe.
SODNIKI IMAJO PREVEČ OBLASTI.
V Little, Ark., je sodnik obsodi] petnajstletnega zamorskega dečka na vešala, ker je v pretepu vsfreli! druzega 'zamorskega dečka v njegovi starosti. Sodnik je določil, da ga obesijo dne 15. septembra.
Ta drakonična sodba je pa še belim ljudem v Arkansasu, ki niso naklonjeni zamorcem, odveč. Od povsod' prihajajo prošnje na guvernerja, naj dečka pomilosti.
Nekdo je pisal guvernerju, da je največja sramota’ za 20. stoletje, ako obesijo 15. letnega otroka, ko vse civilizirane države opuščajo smrtno kazen.
Gozdni požarji v Montani.
Iz Livingstona poročajo o gozdnih požarjih, ki divjajo na treh straneh ob hribu Baldy.
Več farmerjev in ognjegaseev se je podalo dušiti ogenj, ki uničuje na.jlepše gojzdove.
Mobilizirano vojaštvo da straži prekop?
Mobiliziran je deseti pešpolk, kateremu poveljuje polkovnik Green in odredjen je na odhod k panamskemu prekopu. — Sliši se, (d'a je vojaštvo tu sem odredjeno le radi tega, da. straži panamski prekop. Seveda jo to le izgovor, Dejstvo pa je to, da je došlo vojaštvo radi tega, ker nastajajo v Meksiki novi nemiri.
500 italijanskih kriminalistov v New Yorku.
Angleški listi se ravno sedaj bavijo s Italijani v Združenih državah. posebno p.a o onih v New Yorku. kjer se nahaja prava italijanska roparska naselbina. Po mnenju oblasti se zadržuje v New Yorku okolo 5000 italijanskih zločincev, ki so ise s pobegom iz stare domovine odtegnili posvetni pravici, ter se naselili v New Yorku. Da pa tudi tu ne mirujejo, dokazujejo vsakdanji zločini in napadi. Od 14. julija, toraj v dobrem mesecu, so izvršili 14 napadov z bombami.
Oblasti se mrzlično trudijo, da pridejo na sled zločincem.
McNamarov obrambni sklad.
Uradniki delavske organizacije American Federation of Labor so naznanili, da je McNamarov o-brambni sklad narastel na 100 tisoč dolarjev. Pričakuje se, da bo do prieetka procesa nabranih $500,000.
Novi francoski potniški parnik.
Potniške ladje na oceanu se vedno bolj zboljšujejo. Tako je dobila Francoska črta novo, na dvojne vijake urejeno potniško ladjo z imenom “Rochambea®”, od “Compagnie Generale Transatlantique”. Že prvo vožnjo je novi, nad vse moderno opravljeni parnik imenitno pirestal, in se ga danes šteje med prve svetovne potniške parnike. Novi parnik ima 420 kabin, in za 1248 oseb prostora v tretjem razredu. Yse kabine se bodo prodajale le pod ceno druzega razreda, Nadalje se bo na temu parniku tudi prevažala sobotna pošta. Drugo pomlad bo pa od' iste družbe spuščen v morje gigantični parnik “France”, ki bo eden naj večjih, kar jih bo plulo po Atlantiku.
Za novi stroj Linotype so darovali:
Martin Mežnar, 20c, zato, ker ni potreba hoditi v cerkev; 35c, pa zato, ko sem bil v veseli druščini. M. Koren, 25c, za vničenje ernosuknežev; Frank Žolger, 45c, zato ker sem ponoči tako plesal, da sem komaj sapo lovil; Fr. Mesojedec, 25c, ker sem z lušnim dekletom plesni; Louis Marjetic, 20c, voljo lušne “kompanije”; Anton Krainc, 50c, da bi se delavske razmere zboljšale; vsi navedeni so iz Taylor, Wash. — Janežič Josip, 25c; Martin Miklič, 25c; John Težak, 25e; Josip Moder, 50c; Jos. Culker, 50c; Klun Fr., 25c, zato, da se tritanje ome-
ji.	—
Zahodna
Podporna
Bolniška v Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25. apri.a ia ink jrporinna 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JER\3, Bjx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEL. KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik: PRVNK TOSTOVRŠNIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumciaw-Krain, Wash. ,
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard.
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v meseca pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, 'Wasb. Uradno glasilo je Glas Svobode.
Gro¿a in dru¿i.
SPISAL RADO MURNIK.
XIV.
“Zdaj boli pekla ,zdaj veselje ne-Pogosto vse vmes! [ba, Glej, to ti je res Usoda svela!”
Gregorčič.
“Nič pokorno! Zdaj si odpuščen, zdaj nisi več moj sluga. — Pojdi za baronom, s katerim si v
zvezi.”
“Torej moram res —”
“Že zdavnaj sem videl, da nisi za nobeno rabo. Poiskal si bom drugega slugo. Zdaj mi je dosti! Poberi svoje reči; kar sem ti naprej plačal, lahko obdržiš. Izgubi se!”
“Z bogom, gospod major...” Nekoliko pozneje je sedel Groga žalostnega obraza v svoji sobici, zibaj svoj lahni' kovčeg na kolenih, bobnal s prsti po njem in žvižgal “Radeckega koračnico”. Tako nesrečnega se že dolgo ni čutil. Preudarjajočemu, da mora z ljubih Javoric, in da pride na njegovo mesto kdo drug, katerega si je major gotovo že izbral, premišljajočemu tako in tako, se mu je storilo inako. Posloviti se ni hotel; bilo bi mu pretežko. — Mirno in tiho bo šel, kakor da bi nesel skrinjico komu drugemu. — Vzdignil je torej svoj kovčeg, pogledal še jedenkrat po sobi in pritisnil kljuko.
Tu mu je prihitel Major nasproti.
“Groga, ti poštena duša! Gospodična Milena mi je ravnokar povedala, da si jo iti včraj rešil! Groga, človek, zakaj mi nisi tega sam dejal, ko si mi vse drhgo pripovedoval? Hm?”
Kozol je bil v zadregi.
“Kovčeg v stran! Ti ostaneš! — Seveda, ako hočeš! Na roko! Ne vem, kako bi ti povrnil, kar si storil mojim in meni. Reci, govori! Dovolim ti vse!”
Groga je premišljeval in si dolgo izbiral. Ta ponudba mu je bila prehitra. Naposled je rekel: “Gospod major, pokorno prosim majprvo, dovolite mi, da stvar do jutri nekoliko preudarim ...” In po mnogem modrem preteh-tovanju je združil isluga svoje po-zemsike želje in prosil gospoda: prvič, naj mu obljubi, da ga ne bo nikdar več podil iz službe; drugič pa, naj mu kupi nov in zadosti velik cilinder, ker je stari že ves zamazan. Smejoč se mu je major vse zagotovil in mu obljubil poleg tega vso novo črno o-bleko in povrh neprestano naklonjenost.
— Lepo vreme toplih jesenskih dnij je stanovitno vztrajalo. Stojanovi so odpotovanje z Javoric vedno znova odlašali.
Nekega gorkega popoldne sta sedeli Milena in Stanka v parku pod kostanjem. Bili sta sami; od-gojiteljica je bila izginila še tisti usodni dan brez sledu.
'“Kakšno knjigo imaš tam, pokaži mi, Stanka!”
“O nič posebnega . . . Vzela sem si zopet nekaj iz stričeve knjižnice. Rajša naj bi bila dobila ‘kaj drugega! Na . . . slovensko je! Čudne slike, neroden tisk.’’
“Pokaži mi, prosim te.” Stanka ji je podala skromne zelene bukvice z zlatim otiskom: ‘Josip Pagliaruzzi. Poezije’. Dolgo je listala Milena površno v
knjižici in že jo je hotela zopet zapreti, kar ji je obstalo oko na preprostem naslovu: “Ljubica”. Brala je in čim dalje je došla, tem bolj ji je raslo zanimanje, dokler se ji niso ponosile oči.
“Milena, kajti je?”
“Vzemi, beri sama.”
Stanka je čitala. Ko je bila pri koncu, je morala znova začeti: “Ležal na mrtvaškem odru V ¡sobi temnej mlad je mož Sredi belih sveč brlečih,
Sredi lepih svežih rož”.
‘To je lepo! Tako lepo!’’ je dejala Stanka, prebavši vso pesem drugič do konca. “Ah, tako žalostno in tako lepo!”
Od Save je zapihala mrzla planinska sapa. V starem širokovej-nem kostanju so zatrepetali otrdeli premrli listi in se dotikali drug drugega z rezkim šumom. Nekateri se je odtrgal in padel tiho na tla k drugim tovarišem.
In tedaj so pripluli po tresočem se zraku žalobni glasovi in pola goma, naraščali v valovih mehkega vetreca trudni, tožni akordi vranovskih zvonov.
Milena je zadrhtala.
“Stanka, Stanka!” je kriknila. “Veš, komu zvoni?”
“Nekdo je umrl.”
“Umrl . . . Vojnik!”
Milena je zakrila obraz, naslo-nivši se na mlajšo sestro. Stanka jo je hotela tolažiti, ali jok ji je zaprl vsako besedo. — Obe sta molčali. Zvečer je Milena še jedenkrat prebrala krasno pesem... Dolgo ni mogla zaspati. “Ležal na mrtvaškem odru, ležal na mrtvaškem odru,” te besede in tru dno petje vranovski zvonov ji je
šumelo neprenehoma po ušesih.
*
Drugi dan se je šele pozno v jutro vzbudila; tudi Stanka je še trdno spala. Tiho je potegnila Milena žaluzije kvišku. Bil je lep, solnčen dan. Doli na dvorišču je korakal stric Pavel jezen gori in doli in, držeč roke na hrbtu, grizel cigaro v ustih.
“Zdaj ga že jeduo uro ni” se je jezil na glas in zaceptal z nogo; čakal je Groge, katerega je bil poslal k jutranjemu vlaku po pošto. Naposled je sluga vender prišel.
“O, gospod major!” je klical že od daleč.
‘|£Kaj je? Kaj se tako neumno držiš?”
“Gospod major —”
“No!”
“Gospod inženir so umrli!” Major je povzdignil glavo; oči so se mu razširile. Smodko je vrgel daleč strani.
“Kaj praviš? ... Ni mogoče... Saj se mu je rana že skoro popolnoma zopet zacelila; še predvče-ranjim sem ga obiskal. — Kdaj je umrl?”
“Včeraj popoldne ob petih.” “Naprezi!”
Z grozničavo hitrostjo skoči Milena k svoji obleki, se opravi in že stoji pri vozu doli.
“Stric, ali se pelješ na Vranovo? —• Vojnika kropit?”
‘"Da.”
“Lepo prosim, vzemi tudi mene is seboj!”
Kmalu se ustavijo konji ob mali hiši v jedno nadstropje, z leseno streho.
“Takaj pridem za teboj, Milena. Najprvo grem venec naročit.’
Po ozkih, nerodnih lesenih stopnicah je hitela gori. Jokala je neprestano; vedno zopet si je morala brisati oči, da ne bi se izpod-taknila na potu. Tu ... tu je že črno zagrinjalo . . .
Milena vstopi v mračno, nizko sobico, črez in črez zagrnjeno s črnimi preprogami, pred mrtvaški oder.
Da mora biti to resnica! Tam v rakvi leži Vojnik tih, pokojen, miren . . . Duša ji vzkipi od neznosne boli; jd.nega svetlih svečnikov z gorečo svečo pomakne v stran, stopi k mrtvecu, kateremu je zarisala smrt trpke poteze na obraz. Dolgo ga gleda. Vzpne se k njemu in ga poljubi ua čelo. Zgane se; to čelo je ledeno mrzlo. Gladi mu bledo, trdo lice. Srce ji hoče zastati od silne žalosti. “Ivan, Ivan!” ga kliče.
Toda mlademu možu ostanejo oči zaprte, zasinjele, tesno stisnjene ustnice se ne ganejo, ne maknejo se sklenjene roke, mrzle, kakor je mrzel križec s Kristusom, katerega drži pokojnih tako čvrsto v otrplih rokah . ..
Mrtev!
Da mora hiti to resnica . . .
— Nekdo prihaja po stopnicah. Milena so šiloma upokoji, polju bi Vojnika na ustnice, poljubi ga zadnjikrat, postavi svečnik na prejšnje mesto in poklekne v mračen kot.
V temni prostor prikorakata dve gospe. Zobelja in Grizajka sta prišli mrliča kropit.
Kratko pomolita. . . Potem začneta poluglasni pogovor. Objokane devojke zadaj menda ni nobena opazila.
“Prav lepo leži . . .
“Res, lepo. Samo glavo so mu postlali nekoliko prenizko. Ne?” “in oder ne stoji čisto v sredi. Morda radi okna?”
“Glej. glej, vence ima tudi že!”
"Ali mu dava tudi medve katerega ?’’
"To se razume! Saj ga mu je še pisarjeva žena naročila. Medve ne -smeva nikakor zaostati!” Utihnili sta za. nekaj časa. Svečano tiho je v skromnem te-motnem prostoru. Nič ne moti svetega miru . . . Vender zunaj ne zastaja dneva nepokoj. Skozi odprta vrata prihajajo iz sosed st\'a zvenčeei glasovi kovačevih udarcev, ropot voza, zamolkel vik, klic. razgovor . . .
“Škoda ga,” zašepeče zopet jedna izmed gospe j.
“Ej, kakeršno življenje, taka smrt!”
“Vsejedno; on je bil dobrega srca.”
“Da. da! In lahko bi bil osrečil svoje dekle.”
‘‘Toda . . . čudno! — Saj je bil skoro že zdrav! Zdravnik ga
je —”
"Kaj pomaga? Obupa] je, življenje'se mu je ostudilo; odtrgal si je sam obvezo z nevarne rane.” “Moj Bog! Samomorilec...” “Pogreba ni vreden nobenega —”
“Pozneje je poprosil duhovnika. Spravil se je z Bogom. Podi mu on milostiv!”
“Ali mislite, da je res, kar govore ljudje?”	!
“Zakaj da se je? — Iz nesrečne ljubezni, pravijo.”
“Da . . . Kaj bo neki zdaj ona?’ “Njegov nesrečni konec, menim, ji bo grenil marsikateri tre-notek... Spomin, da je kriva njegovi smrti, prosim te, kriva smrti tistega, ki jo je ljubil —”
“Žalosten spomin za vse življenje!”
“Ali bo Pa celo ponosna radi tega; pohajala ho okolo in se zdela sama sebi grozno interesantna. ’ ’
“Ne verjamem. Moliva še jedmi očenaš ...”
Tiho je zopet . . . Lahno se ziblje svit gorečih sveč ¡po zadu-hlem, razgretem zraku. Redkoma pade košček odtajane in odcediv-še se voščenice na svečnik, vzplamti mirna luč jasneje in ži-veje, lije svetle žarke po srebrnih obšitkih in zaslekih na črnih brezgubnih oponah, zasije po kropilniku, zablisne po kovinskem o-krasn črne krste, zatrepeče po o-bledelem obrazu mladega (pokojnika . . . Dušeči vzduh je poln mehke dišave topečega se voska, nasičen z rezno, grenko vojavo redoma ob odru nastavljenih o-krasnih rastlin, napojen s hudim omamljivim dihom iz svežega cvetja darovanih mrtvaških ven oev . . .
in se obrne, majoč z glavo, k prijateljici :
“Tako mlad, tako čvrst . . . kaj ne?”
“Kako vesel je prišel sem na Vranovo, kako zabaven je bil svoj čas v druščini! Le zadnje tedne se mi je zdel nekako zamišljen, tako nekako potrt in nesrečen!”
“Da, da ... In zdaj leži tukaj na mrtvaškem odru. Kdo bi si bil kaj takega mislil? Res je, prihodu j ost zakriva strašne zagonetke ! ”
‘Skoro nič ni izpremenjen...” “Le nekoliko bledejši je.”
“In shujšan. — Reči moram, lep mlad mož je bil.”
“Tri zelo prijazen. Moj Rudek ga je imel zelo rad.”
“Tudi z mojim Mirkom sta si bila vedno velika prijatelja.” “Ubogi revež! Koliko je trpel, predho se je odločil' za smrt!” “Sam Bog ve! Ker tako ne sili nihče v grob.”
“Zdaj je rešen vsega trpljenja.”
“Nas ,pa vse to še čaka!” “Pogreb bo jutri ob štirih. O-blekla bom svoj novi plašč.” “Jaz pa si vzamem svojo staro promenadno obleko. Temna je za-dbsti. In za Vranovo' je še tako predobra. ’ ’
“Popoldne ga pridem zopet kropit. ’ ’ .
“Tudi jaz. -Seveda . . . Tako sera. že radovedna, koliko bo dobil vencev.”
“Bog mu odpusti!’’
“Njemu in — njej ...”
Gospe sta odšli. Za njirna so prihajali in zopet odhajali drugi ljudje. Še je klečala Milena v ko tu in si zakrivala obraz z rokami. Zmetene misli so se ji porajale v glavi, vznemirjajoče podobe so vstajale in ginile. vse samo po se bi, nebrzdane, nobeni volji poslušne ... V tem se ji je zdelo, da sliši jasni glas sestre Stanke, beroče kakor včeraj v parku:
"Vsi so prišli, vsi so prišli.
Ga kropit in zanj molit.
Samo ona. samo ona
Ni prišla se poslovit.”
Hotela je vstati, zbežati iz sobe. Kar se je zmajal mrtvaški o-der z . velikim ropotom, sveče so padale sem in tja, preproge so se vnele, in v kratkem je bila vsa soba v rdečem plamenu . . . Konec prihodnjič.
URA.
Pripovedka Borisa Rahovskega.
(Prevel za “Glas Svobode” Podravski.)
Mimo okna mojega stanovanja je hodil vsaki dan Ivan Petrovič Tomkin. Služil je v pisarni našega polka in korakal ondi mimo v pisarno. Štel je šele 55 let. Bil je majhne postave, siv, sključen, v oguljenem plašču, ter s tihim prijaznim glasom s vso svojo postavo kazal utrujenost in zapuščenost.
Videl sem ga korakati vsaki dan mimo okna z drobnimi koraki in ne vem čemu me je jelo mikati, naj poizvem, kaj tvori vedrilo življenja tega uradnika, o čem on sanja, radi česar mu krepkejše vtriplje njegovo srce. Ni ga vznemirjala in eastiželjnost, niti rodbinske tuge in radosti, kajti vso njegova rodbina je tvorila zgolj edina stara ženkica, v pisarni pa tudi ni mogel napredovati — eensus mu tega ni dopustil.
Enkrat, dospevši v pisarno, sem se spustil v razgovor z Ivanom Petrovičem in poizvedel sem nekatere (podrobnosti iz njegovega življenja. Glavna stvar pa je bila, da sem poizvedel o njegovi domišljiji.
Ko je Ivan služil še kot kandidat osredlnjega urada, hoteč si povečati svoje neznatne dohodke, se je naučil od enega izmed svojih prijateljev popravljati ure. To rokodelstvo mu je zelo ugajalo in mu kolikor toliko pomagalo, da se je laže preživljal. Popravljajoč ure, pa se je nekako zaljubil vanje. Ure so v njegovih očeh postale stvari, ki imajo dušo. Z urami, v katerih je bilo nečesa zlomljenega, je postopal tako', kot zdravnik z bolnikom. Ko je potpravljena ura začelo zmerno in pravilno tiktakat, mu je nekako odleglo; oddahnil si je in jo previdho odnesel lastniku ter ga prosil, naj vdrugič pozornejše ravna ž njo. Ljudij, katerim se je
veseljem osnoval društvo za varstvo ur.
Ivan Petrovič si je močno želel izdelati za-se novo uro. Zdelo se mu je, da v tem trenutku, ko ta ura, ki je njegovo delo, njegovo dete, zatikotala prvokrat in se kazalci jamejo premikati, on, ki ji je dal življenje, postane najsrečnejši človek na svetu. Toda d'a bi si mogel nakupiti reči, ki so potrebne v ta namen, za to ni imel denarja.
Pred nedavnim se je oženil. — Prva leta po svoji ženitvi ni mogel misliti na uro namenjeno sebi, ker je moral vporabljati ves svoj čas zapopravljanje tujih ur; za vzdrževanje domačije moral je’namreč zaslužiti nekaj več. — Prirediti uro za prodajo pa si ni drznil. Zdelo se mu je namreč preveč težavno razstati se s svojim izdelkom, dati ga v tuje roke. Ko je črez več let zaupal ženi svoje nekdanje, sanje, ga je ta radi njih le oštela ter njemu, 40-letneinu možu, odločno rekla, da mu ue dopušča zapravljati denar za kakšne prazne reči, ko mu ga' še manjka za one, ki so neobhod-no potrebne. Kljubovati pa svoji ženi Ivan Petrovič ni smel; imela ga je popolnoma pod svojo o-blastjo.
Sedaj je štel Ivan Petrovič že 55 let in sanje o “napravi” nove nre so ostale zgolj sanje.
Že sta pretekli dve leti, odkar ni popravljal več ur; prostega ca sa skoraj ni imel a pri tem se je pritihotapila še starost. Rad bi si bil oddahnil ter dosegel nekoliko višo plačo, da bi mu ue bilo treba vkvarjati se s postranskimi posli. Tako je vsaj govoril svoji ženi, toda po resnici je le radi te ga nehal popravljati ure, ker mu je pri tem delu želja: narediti si novo uro, postala malione nepremagljiva.
Vsa svoje plačilo je dajal ženi ter se vkvarjal s prepisovanjem in posrečilo se mu je zaslužiti si s tem nekoliko denarja. Treba mu je bilo zgolj še nekoliko potrpeti, na to pa mu bo mogoče ures ničiti nekdanje sanje. Kakšna sreča bo takrat, ko mu zatikotaka v žepu njegova ura! Presedajoč dolge dneve nad' dolgočasnimi li-stinaiLi v pisarni, hotel hi poslušati klepanje svoje ure in dnevi se mu bodo zdeli kratki, dolgočasne listine tudi manj dolgočasne. — Smatral se bo za stvarnika te ure in večje sreče njemu niti ni treba. *
Pripetilo se je, da je Ivan Petrovič nehal zahajati mimo mojih oken. Jel sem povpraševati v pisarni in sem izvedel, da je — 'bolan. Pretekli so štirje dnevi in Petra Tomkina, še zmerom ni bilo. Kandidat na to mesto, ki je že davno čakal, da bode prazno, si je ogrnil suknjo in se zadovoljen vsedel za zapuščeno mizico Ivana Petroviča.
Šel sem k vdo vi pokojnika poizvedovati kaj mu je bilo.
“Zares sama ne vem, kaj je to bilo,” mi je dejala vdova. “Napotila sem se, kakor vsikdar, v nedeljo v cerkev, a moj stari ni hotel iti z menoj; rekel je, da ostane doma, ker ga nekoliko 'boli glava. Mene je .to vznemirilo in sem tudi hotela, ostati, toda Ivan Petrovič me je skoro posiloma odpravil v cerkev. Ko sem se vrnila domu, sem videla, da je Ivan Petrovič sedel za mizo, imajoč glavo položeno ua roke; sam se niti ni ganil. Poklicala sem ga — on pa je le molčal, toda pleča so se mu nekako tresla. Stopila sem k njemu. Na mizi sem videla razlo-
žene vse njegove klešče, vsakovrstno orodje, s katerim je poprej popravljal ure, toda Ivan Petrovič je sedel nad’ orodjem ter si zaikril lice z rokami, a skozi prste ¡pa so mu kapale solze. — ‘Kaj ti je, Ivan Petrovič?” sem ga vprašala. Ni mi odgovoril, marveč samo ihtel. Naj sem mu tudi prigovarjala, kolikor sem mogla in ga izpraševala, vendar ničesar nisem mogla izvedeti, ša-mo to je ponavljal: “Slep, kakor sem, kako si zamorem narediti u-ro?” Očividno je hotel popravljati ure, ¡toda oči so mu odpovedale službo — da ni videl. Tod'a čemu bi se naj toliko mučil. Tudi brez tega bi se preživela. Sedaj pa me je zapustil za zmerom.” Starka ni vedela niti razumela, da so se Ivanu Petroviču spodletele njegove najzalše sanje. To je prišlo takrat, ko je imel že vse (potrebno za njih izvršitev. — In brez teh sanj — kaj mu je bilo mar življenje?
DOPIS
si
ura pogostoma pokvarila, ni imel Zobelja vzdihne, si naredi križ'rad. Mislim si, da bi bil z velikim
De Pue, 111.
Dva prijatelja, Janez in Tonče.
Janez: Helo Tonče! — Kje pa včeraj bil?
Tonče: Prmajkuš, na Avs. — piknik, kaj ne veš?
Janez: Kako ste ste kaj imeli?
Tonče: Prav fino; plesalo se je v travi po domače seveda, kakor smo znali ; nekteri so se pa tudi valjali.
Janez: Koliko je bilo vstopnine ?
Tonče: Ja dragi prijatelj ti povem, da je bil clasification; eni so plačali 75c, nekteri $1.00; tisti pa ki so bili barvani z indijansko barvo in kteri so z šale nosili raztrgano srajco, so pa bili free (prosti).
Janez: Kdo je pa bil manager izleta ?
Tonče: Prmajkuš, — vsi, kar nas je bilo tamkaj. Mladoletni pa še’ narbolj ko so obkolili sodček ječmenovca tako, da polnoletni niso mogli zraven priti!
Janez: Kako pa kaj ribe?
Tonče: Takoj so šle; jaz sera. mislil da so žive; tudi kosti ni o-stalo; fin apetiti smo imeli.
Janez:MSíjprad**l’, prihodnič bodem pa jaz bolj izvrstno naredil.
Tonče: Kje se pa sestaneva, da si delo zgubil.
Janez: V Avs. — park.
Tonče: Odkod pa je to ime?
Janez: Ne vem, po mojem mnenju bi se imenoval prostor pavilion.
Tonče: Je vseeno dobrega pomena. Adijo!
Janez: Počakaj še; slišal sem. da si posel zgubil.
Tonče: Seveda. pa veš zakaj? radi tega, ker v tisto gostilno ne zahajam, ki boss zahaja.
Janez: Ako bi ti njemu prinesel eno steklenico finega žganja pa škatljo finih smotk, prmajkuš. da tvoj plač preč nazaj dobiš. Naj me vrag vzame, če to ni res!
Tonče: Ja, tisto pa ne nameravan storiti.
Janez: No kaj boš seidaj brez dela; ali morebit nameravaš odri niti v Kansas za skeba da drugim sotrpinom kruh iz ust vzameš?
Tonče: Tisto pa ne; raje grem kruha prosit in travo past, kakor, da, bi se kaj taciga postopil narediti.
Janez: Prav imaš, jaz sem i-mam iste ideje.
Tonče: Centra] girl pravi, da preveč dolgo govoriva, morava prenehati radi tega, ker je “line busy”. — Gut baj !
Punkt.
if
DOM, ZDRAVJE IN VESELJE.” \
l
“Ti si lahko zagotoviš zgornje, če založiš vsak mesec v dobro stvar nekaj denarja. Ta oglas naj doseže tiste, moške ali ženske, ki znajo sami misliti. Mi smo zaposleni ljudje ampak vedno pripravljeni govoriti z ljudmi, ki mislijo kšeft in da jim pokažemo dobrote in zaslužek od naše Palm Beach Country Lands, v Florida.
V prašaj ali piši na naslov:
BRYANT & GREENWOOD
1406—10 Republic Bldg., Chicago, 111.
Desk A	Govorimo slovensko.”
r
S.S.P.
v
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: M250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Boi 116, Somerset Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — Cth St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Boi 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Bos 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK. 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapjsma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.	—
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
IZ URADA ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Izvleček 8 redne seje glav. odbora, z dne 30. avgusta 1911 vršeče se v Stastny-a dvorani, 2005 Bine 1*1 and Ave., od Sme do %12 ure zvečer, v navzočnosti bratov: A Mladič, Jos, Benko, ~Wm. Rus, A. Duller, Jos. Ivanšek, John Mladič, Jak. Tlsol in J. Levstik-a.
Zapisnik zadne seje se prečita, odobri in podpiše.
Dr. št. 2. Claridge, Pa.: Iver se je v predzadnji seji odbil a podpora bratu Erženu, se je isti proti razsodbi pritožil ter poda'1 razne podatke o zadevi. Zbog teh poročil se njega zadevo na prihodnji seji zopet vzame v pretres, čakajoč sedaj še listin.
Dr. št. 8. McGuire, Colo. V zadevi brata Milič-a se dobe zahtevana spričevala dveh zdravnikov radi njegove poškodbe na očesih, ter razne podatke od brata Eis-her; liakar «e sklene, zadevo prepusti v rešitev glav. tajniku.
Št. 16. Clinton. Ind.: Društveni prošnji tičoči se brata Jos. Vis-knč. se ne more vs trači.
Št. 20. Cleveland, O.: Vse zadeve se odloži na prihodno sejo.
Št. 36. Springfield, 111.: Glavni odbor se strinja z vsemi ukrepi društva, tičočih se brata John Štefan.
--------------v------—----------
0 SEDMIH ZAKRAMENTIH.
Št. 40 Salida, Colo.: Poročilo br. Miklič-a, se vzame na znanje, ter začasno odloži.
Št, 58 Greeland, Mie h. :	Od-
škodnina, za zgubo očesa, se sklene izplačati bratu Geo. Butala.
Št, 71 Mariana, Pa.: Gl. odbor se strinja z kaznijo, oziroma su-spendacijo 1 meseca od bolne podpore naloženo br. John Čer-neve, ostalo podporo se pa nemo-re nakazati na društvo, ker ček ati denar pripada le bolniku.
'Brat tajnik poroča, da je tekoči mesec se prijavilo za vstop 51 članov in 2 članici., katere se sprejme v Zvezo. -— Dalje predloži razne račune, katere se odobri in potrdi za izplačanje.
Brat Ivanšek poroča o “ Upravi! niku za društva” ali “red seje”; namreč, da je sestavljen ter odposlan predsed'niku gospodarskega odbora v pregled, kateri pa ga ni še vrnil. Sklene se, cia se ga naj hitro zahteva nazaj, ter odda v tisk. Dalje opozarja tudi odbor. da je bilo na današnjo sejo odloženo tudi sklepanje radi a»es-menta, kar se prizna ter o!bjedri em preloži do “revizije knjig”, katera se ima vršiti v kratkem, namreč po zatrdilu tajnika, naj-zadne do 10. septembra.
William Rus, zapisnikar.
vendar so imeli vsi ti sistemi kakor bi rekel dvojno lice.
rih liijerofantov (svečenikov), ne da bi poznali sami razven malih izjem, pravega temelja ohra-nivšili se simbolov. Od starega posvečevanja je ostala v katolicizmu samo forma: tudi tu tvorijo duhovni (oni, ki so prejeli vsa tri posvečevanja) posebno višjo družabno kasto in nnašnikovo posvečevanje je logično nadaljevanje in spopolnjenje prej prejetega krsta in birme.
Hočemo tedaj spregovoriti nekoliko podrobneje o prvem izmed) sedem zakramentov in o prvi stopnji starega posvečevanja — o krstu. Da se krst nahaja, že pred Jezusom, o tem nam daje pojasnilo evangelij sam, ko omenja Janeza Krstnika. Tudi drugi dokazi o verskem življenju starih nas potrjuje v mnenju, da je krst, katerega namen je bilo začetno posvečevanje kake osebe v tajnost te ali pa one vere, očiščenje duše in odpuščanje grehov, iz- prastare dobe. Sto in sto let pred Jezusom je bil v navadi v Egiptu, Perziji, Indiji, Tibetu, na Grškem, v Rimu, celo v Meksiki in Peru kakor tudi v Skandinaviji in med druidi. Cerkvenemu pisatelju Ter-tullijanu kakor tudi drugim cerkvenim očakom ta fakt ni bil nepoznan, kajti oni priznavajo, da je bil krst zaveden že pred Jezusom iv, da je Jezus, kadar je govoril. o krstu, prispodobljal samo običaj, ki se je ohranil po stari tradiciji (poročilo).
Stari niso krščevali samo z vodo ampak tudi % ognjem, zemljo in zrakom (tudi katolicizem priznava razven pravilnega krsta z vodo tudi druge načine: krst krvi, krst želja). Krst s 4 elementi voda, zrak, ogenj, zemlja) je jasno v zvezi z modroslovnim naukom, ki se pojavlja pri najrazličnejših narodih (nam so najbolj znani jonski modroslovci Thales, Anaximander in Anaximenes) po katerih tvorijo temelj vesmiru t. zv. 4 elementi.
Predstavljenje elementov je zelo podobno modernemu nazora o prvinah, v pouku o razvoju celega vsemirja z enega ali pa z evo-lučnih nekoliko elementov se lahko opažajo kali modernih teorij in descendenčne Dartvinove teorije. Značilno za stare verske sisteme pa je bilo združevanje znanstvene in modroslovne vede z verskimi elementi.
In tako je bilo tedaj posvečevanje ali krst z vodo, ognjem,^ zrakom in zemljo v navadi pri vseh misterijih starega veka. kakor se je tudi ido sedaj ohranilo v gnozi in obredih prostozidarjev. Pri E-gipčanih je bil krst z vodo ob e-nem očiščenje, in skušnja sposobnosti kandidatovega posvečenja. Posvečenec je bil primoran prepluli reko ali pa podzemsko jezero. Stari Perzijani so krstili dete v svetišču z vodo, ognjem in zrakom: pri tej priložnosti je dal duhoven otroku tudi ime. V grških misterijih so posvečevali kandidate na bregu reke IIlisa. Tudi krstijo s potopljenjem v reko Gang.
S krstom je v zvezi tudi t. zv. blagoslovljena, voda, to je voda, ki je bila priznana iz raznih vzrokov za posel)no sposobno omenjenim in ,tudi dragim cerkvenim obredom. Že t preddvora poganskih svetišč so stale podobne posode, kakor v katoliških cerkvah, polne blagoslovljene vode (aqua mina-ria. amula), 's katero so se verniki kropili pri vstopu v svetišče. Istotako so imeli Judje v svetišču umivalnik, namenjen k očiščenju (Exodus 30. in 40.). Pa ne samo umetno posvečeni vodi. ampak tudi celim strugam voda, rekam in potokom so pripisovali stari moč duhovno očistiti človeka od grehov (Ganges v Indiji, po O-vidu grške reke Illisous, Aehelous in Cefissus).
Namen dragega od treh posvečujočih zakramentov — birme —-(eomfiraiatio = potrjenje) je bil birmovanega okrepiti in utrditi za praktični hoj zoper zlo, greh in nevednost. Ta posvečujoča stopnja je (bila ravno v starih misterijih mnogo bolj zamotana in zložena kakor v idanašnjem katoliškem obredu, dasiravno so se tudi popolnoma jasno ohranile stopinje vsaj obeh značilnih momentov te stopnje posvečevanja. Ker se je imel posvečenec s tem aktom simbolično oborožiti za borbo, zato so mazali njegovo telo z oljem, s katerim so se mazali borilci pred vstopom k borbam v areni. K olju pa so pridavali še razne drage primesi , dišeča mazila itd. s čemur se je vpodabljala vzviše-
Tokrat hočemo pokazati odvisnost katoliškega kulta od njegovih predkrist jandkih predhodnikov na t. zv. sedmih zakramentih. Niti eden izmed njih ni kristjan-skega izvira, niti eden ne izvira kakor v zmoti uči cerkev šele od Jezusa, ampak vsi so prevzeti iz starejših kultov, posebno iz indijskega, egipčanskega in grškega. Radi lajšega pregleda si razdelimo teh 7. zakramentov v dve skupini. Trije zakramenti (krst, birma, mašnibovo posvečevanje) so, ki vtisnejo človeku neizbrisljivo znamenje in se morejo zato samo enkrat prejeti. Ostali štirje zakramenti pa podeljujejo človeku “milost božjo” za vsakdanje življenje, ne vtiskujejo duši nikak-šnega trajnega znamenja in se morejo torej veljavno tudi večkrat prejeti.
Ako si pozorno ogledamo p>rvo skupino, tedaj spoznamo v njih na prvi pogled tri obrede femelj-njih posvečujočih stopenj v starih misterijih, s katerimi se pogosto srečavamo tudi v modernem simboličnem	prosto zidarstvu v
stopnji učenca (krst), tovariša (birma) in učitelja (duhovstvo). Da. se stvar lažje razume, je treba spregovoriti nekoliko o onih starih verskih sistemih, ki so bili temelj pozneje narejenega krist-janstva. Gre se tu za stare egipčanske, indijske, perzijske in grške vere. Ti stari verski sistemi nikakor niso bili tako enostavni kakor nam razkladajo površne razlage o stari mitologiji (bajeslovje), Egipčani n. pr. niso samo najivno molili bike in mačke,
Drugačno lice so imeli ti sistemi za duhovne, za vladajočo kasto, ki je prva umela pravi pomen in 'smisel vseh teh alegorij in simbolov, dobro vedoč da je vladanje moč in puščala zato samo svoji kasti to vlado, zopet, drugačno za profanno (profanus == kdor mora ostati zunaj svetišča) prosto ljudstvo, ki jih je razumeval« naravnost z otroško najiv-nostjo, častilo poosebljene svetovne sile kakor prava, ljudska ali pa. ljudem podobna bit j a in videlo v biku Apisu samo bika. A-pisa in ne solnca, eegar simbol (podoba) je bil. Svečnikom so bili jasni znanstveni in nravstveni nauki, skriti v verskih simbolih, ravno tako kakor se je skrivala ljudska misel v začetku razvoja pisave v hijerogiifovi pisavi s podobicami. Prodno pa je človek prišel k posvečevanju, je moral prejiti celo vrsto pripravljalnih posveeevalnih stopenj; teh je bilo marsikrat zelo mnogo, 90 in še več, toda temeljne, glavne so bile samo tri. Ta množina, podrejenih stopenj se je ohranila do sedaj v katoliškem obredu pri rnaš-nikovem posvečevanju, ki ima da sedaj 7 podrejenih sitopenj (osrti^ riat, lektorat, eksoreistat, akoly-tat, subdijakonat, dijakonat in presbyteriat = mašništvo).
Omenjeni trije zakramenti so ravno take tri posvečujoče stopnje, oziroma pravilneje rečeno, o-stanki starih posvečujočih stopenj, ker v katolicizmu prejemniki ne dobivajo nikakega posebnega posvečenja. Saj so celo duhovni sami zopet le plagijat sta-
nost borbe za dobro in resnico, za katero je moral posvečenec nastopiti. Drugi znameniti moment te stopnje posvečevanja je bilo sim-bolizovanje (upodabljanje) nas-protstva, katero je moral nastopiti božji bojevnik resnice. Ob e-nem je moral tu pokazati svojo vstrajnost, stalnost in neomahlji-vost. Posvečenec je moral pretrpeti celo vrsto muk: bil je zaprt v podzemske prostore, pustili so ga glaidovati in žejo trpeti, bil je vklenjen v verige, bičan; k tem telesnim inučilom so prišle še duševne muke: bil je zaničevan, poniževan, obsojevan' itd. rfe po-skušnje so trajale dosti dolgo časa, leto ali pa še dalje, kandidat ni maral dokazati samo sebe o vladajočo silo, ampak se tudi v zatajevanju samega sebe, v ovladanju duha nad' telesom vaditi in spo-polnjevati.
To je približno obseg temeljnih obrisov glavne posveeevalne stopnje, skupen egipčanskim misteri-jim. Y podrobnostih bi bilo dosti zanimivih stvari, vendar ne spada v današnjo razpravo jih razkladati.
j Pijte najboljše pivo |
n
M
I«
^ Peter Schoenhofen Brewing Go. »
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
MeitiiEt S3s:©ncier
5241 Bntler Str., Pittsbnrg, Pa. Bell Phone 7-R Fisk.
V	katoliškem obredu birme je privzet ravno omenjeni moment: simbolično pomazanje borilcev z oljem se je ohranilo v otiranju birmančevega čela z oljem in balzamom, na ponižanje in pa muke, katere je moral prestati stari bojevnik (birmanec) spominja današnji simbolični udarec škofov z besedami “Pax tecum” (mir s teboj).
V	tretjo posvečevalno stopnjo — mašnikovo posvečevanje -— se ne spuščamo tako podrobno, ker je pri tej stopnji kakor pri starih misterijih tako tpdi v katoliški liturgiji premnogo 'simbolov širšemu občinstvu tako in tako malo znanih, ki bi se morali najprej še natanko razložiti; stvar bi zavzela v časopisu preveč mesta.
Preidemo sedaj k drugi skupini, ki nimajo več inicijativnega znaka. Pričnemo pri spovedi. Tudi spoved in pokora so iz klavnih dob. 1000 let pred Jezusom so se pri Indih spovedovali ljudje in sicer javno ali pa pred sodom treti, duliovnov-braminov. Greh se je moral priznati in grešnik je moral obljubiti bogove pomiriti in se poboljšati. Ta sod (tribunal) je dajal grešnikom odvezo in nalagal pokora, primemo njihovim grehom n. pr. post, molitev, miloščino, romanje in druga dobra dela. Ko je Buddha reformiral brahmanizem, je obdržal spoved, ki je pri budistih javna in vsaj enkrat na leto zapovedana, (tudi katoliška cerkev .predpisuje svojim vernikom spoved vsej enkrat v letu). V Egiptu, v Perziji in na Grškem je bila spoved na podoben način v misterijih. Znano je da se je spovedoval rimski cesar-filozof Marcus Aurelius v eleuisij-skih misterijih hierofantu (svečeniku). Kakor dandanes našli so se seve tudi pri starih dvomljivci glede opravienosti spovedi. Plutarh pripoveduje o nekem Spar-tancu, ki je govoril z duhovnom, kateri ga je hotel spovedovati, ta-ko-le:	“Tebi ali bogu «e imam
spovedati ? ” “ Bogu, ” je odgovoril svečenik. Na to je dodal Špar-tanee: “Potem pa človek idi dalje?” Platon omenja, v svojem spisu “O državi” tudi spoved in pokoro in dodava, da so si oboje izmislili svečeniki zaradi dobie-karije. Istotako so se spovedovali tudi Judje javno. Navadno je daroval grešnik žival, da, bi prej dosegel odpuščanje grehov. Ravno tako navaja sveto pismo (Leviticus 16., 21.) ta-le spovedi podoben obred : Veliki duhoven je pripeljal v svetišče kozla Harazela, položil mu roko na glavo, glasno priznal' svoje in ljudstva grehe in prosil Večnega za odpuščanje. — Kozla pa so zapodili v. puščavo.
Pri obhajilu «se gre za dvojno stvar: darovanje zemskib plodov božanstvu in vtelesenje božanstva v te plode. O darovanju ni treba natančneje govoriti, saj je splošno znano in skupno kultu vseh narodov in dob. Manj splošen pa je že nazor, da se dalje bog samega 'sebe uživati v teh plodih, dasi je tudi ta nazor prastar. Srečamo se z/ujim zopet že v Indiji, kjer je bilo to mnenje razširjeno v rastlini zvani haoma ; kult vina, v katerem se daje boga Dionysos uživati ljudem, najdemo v grških bacchovih slavnostih. (Grška bajka o Dionysu ima mnogo sličnosti z mitom Jezusovim: oba sta alle-gorija solnca, oba sta umrla za
odrešenje ljudstva, oba se^dajeta uživati ljudem v podobi vina.)
O zakonu zadostuje navesti toliko, da so duhovni, ki'so posredovali pri vseh odločilnih frenot-kih življenja, isto storili tudi oh priliki ženitve, ki se je vršila pri najrazličnejših narodih v prisotnosti duhovščine, posebno v svetišču in pred oltarjem.
Posebno zanimiv pa je zakrament poslednjega olja. Ta zakrament je v zvezi z vero v vero v posmrtno življenje duše. Duša s smrtjo od telesa ločena gre na pot na oni svet. Zelo star običaj je okrepčati in oborožiti dušo za to daljno potovanje. To okrepilo pa obstoja deloma v očiščenju od grehov, kakor tudi v tem, da se pride vajo umrlemu na pot v večnost razni predmeti, ki 'bi mu u-tegnili koristiti (polagalo se je v grob orožje, služinčad, konji, bokali ; Grki so pokladali mrtvecu v usta obolos (denar) za prevoznika Charona). Tudi so mazali mrtvece z oljem, podobni simbol 'kakor pri birmi, da bi bil tako pokrepčan za to naporno pot. Egipčansko balzamovanje mrtvih ima isti pomen.
Proti modernizjnu. — Prinesli smo poročilo o otvoritvi semenišča v Perudžiji. Tej vesti imamo še pripomniti, da je bil p,red letom dni nadškof z rektorjem vred odstavljen, ker sta bila. oba osum-ničena, da pospešujeta oziroma trpita modernizem na vseučilišču. Oba sta bila osebna prijatelja rajnega papeža Leva XIII. Marsikaj se je izpremenilo v reakcionarnem zmislu, odkar je Pij X. na Petrovem prestolu!
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana.
POZOR!
Slovenci, glasbeniki! V Win-terquarters, Utah, iščemo pevovodjo, bilo bi pa želeti, da zna tudi podučevati godbo.
Za pojasnila se je obrniti na Jacob Zajc, Scofield, Utah.
IŠČEM Antona Saleta, doma nekje iz Krke, na Kranjskem. Sedaj biva nekje v Minnesota. Naj se zglasi, drugače pride v javnost.
Se išče tudi Math Jakša (vulgo Peterk), 'doma iz 'Semeniča, na Dolenjskem, biva tudi nekje v Minnesota.
Math Malenshek
1219 Bobemian ave., Pueblo, Col.
Dobra Unijska Gostilna, kJde0t”
mrzel in gorak prigri- |nc Q Ctuctnv zek. : Pod vodstvom Jua-
2005 Blue Island Ave.
velik* Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
s lepo urejenim kegliščem in »reže Schoenhofen piro priporoča
ANTON MLADIČI,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chioagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Sehlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večerja s pijačo samo l5o.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. «I.
Irgorina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk.
ODVETNIK	PATENTI
MRL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
SVOJI K SVOJIM!
Prva m edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapahoe St-.Denver.Colo-
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovae, tapetnik in pedobar
321N, Gth St, SHEBOYGAN, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
0-03TIX_»Išr^ J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio**
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina vina in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.lnzap. 18-ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najrei ržrtka za par centov a biljardno mizo na razpolago. Vo« to oe doki v gostilni
Jok tt Koši ček
1MT S. Osata» At». CM««», DL
Telefon Canal 1439.
««
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
»»
Published by M. V. HONDA (St CO. 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi* svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._________________■
' Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja ----—-------------
»A AMERIKO:
Za celo leto..............$2.00
za pol leta.................M'00
tA EVROPO:
Za celo leto............  12.50
sa pol leta................$1.2o
Naslov za dopibe in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
2020 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri apremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanlno naznanijo poleg Novega tudi Itarz naslov.
Ml
KRUH ALI REVOLUCIJO.
'Na svetu ni izgovora in tudi ne vzroka, zakaj ne bi imeli vsi ljudje zemlje dosti in dobro jesti. Nobenega ni. Tudi če (bi si vzeli pred oči, da je svet, ¡kateri nam daje sedaj živeš izčrpan, vendar ne bi bilo to opravičenje, ker je še dosti sveta na zemlji, ki bi preživel še desetkrat več ljudi, kakor nas je.
Izračun j eno je, da bi lahko O-rinoceo dolina v južni Ameriki dobro preskrbela cel svet z živ-ljenskimi potrebščinami. Lahko bi pa to naredil južni kontinent južne Amerike. Ampak tudi v tako imenovanih civiliziranih deželah je še preveč zemlje da preskrbuje človeštvo. V Nemčiji na pr., se je lansko.leto z umnim gospodarstvom in kmetijstvom poljski pridelek podvojil. V Angliji je ravno tako jako napredovalo poljedelstvo in je danes tudi v tem oziru ena prvih dežel. Francoz na akru zemlje, lahko “svoje življenje naredi”. V Belgiji so pridelali na akru 100 bušelnov pšenice.
Ampak to so seveda izjeme. V Zjed. državah Amerike ne more farmer še 15 bušelnov na aker pridelati. Farmer ji drže slabo živino, čeprav slaba krava ali ovca, ravno toliko požre, kot dobra.
Gospodje kmetje so jako trdi še, in moderne metode se jim ne' dajo tako hitro zabiti v glavo. -Nadalje so pa zvite kmečke buče sprevidite, da manjši pridelek katerikrat več dobička prinese kot velik. Dežele, kjer je kmetijstvo zapeljano, kot n. pr. a7 Rusiji, Indiji, Egiptu, Meksiki, Španiji in na Irskem, tam se ne dajo uspehi poljedelstva zaznamovati. Ruski kmet, katerega njegova vlada z nagajko primora, da proda svojo živino, da plača davke, kateri svojo ženo vpreže pred brano, je slab kmet. Ryot v Indiji, felah v Egiptu, kateremu se nič več ne pusti, kakor da se preživi, nima nobenega veselja brigati se za dobro letino — saj mn nič ne pomaga.
To je ena reč. Druga sloni pa na tej strani: vlade se sedaj sko-ro v vseh deželah nahajajo v rokah agrareev. V Angliji se je pod vodstvom Chamberlain-a napad agrarno-unionistov spodbil, in zato vladajo danes na Angleškem najcenejša živila na celem svetu. Nasproti temu je danes klerikalna Avstrija pod pestjo a-grarcev, kateri spravijo na milijone dolarjev vsak mesec v svoje nenasite malhe — ljudstvo ,pa puste stradati. Avstrijska aristokracija, je z mad jurskimi magnati, sistematično zaprla vvoz argen tinskega mesa in vvoz srbskega mesa. Kruh so sedaj v Avstriji nastavili tako visoko, da ga malokdo doseže.
V Franciji je colnina na živila jako prešla v mozeg parlamentarcem. Tam obstoji mali kmet, kateremu morajo biti gospodje v Parizu pokorni, in višji colninski zakoni se delajo vsako leto. Pri temu pa še ne ostane. Skoro vsa mesta Francije imajo svojo mest no colnino, in tako pride, da mo ra prebivalstvo mest drago plačevati živila, kakor nam zadnje dni poroča brzojav.
Vsaka potrpežljivost ima enkrat svoj konec in Francozi niso ravno tisti narod, ki bi se smel imenovati potrpežljiv. Tako jim je potrpežljivost vendar enkrat nehala, in oprijeli so se samopomoči. Epigram “Kruh ali revolu eijo”, ne zveni v slovenskih ušesih ali angleških tako lepo kot v
francoščini. Že 14 dni marširajo francoske gospodinje po vseh mestih Francije in kriče:	kruh ali
revolucijo; čisto francosko! Žene francoske vedo, da morajo plačevati živila predrago in na račun par milijonarjev. In res, francoska vlada je sedaj vendar vzbujena in se lepo “posvetuje”, kako bi se bojevite francoske žene uzadovoljilo. Ker se pa z posvetovanjem lačnega trebuha ne naredi ¡sitega, bodejo morali gospodje ljudski poslanci, tudi v resnici prijeti po dejanjih, in draginjo odpraviti, posebno še, ker se približuje zima in kažejo živila še večjo ceno. Z fižolom in kofetom ne bo vendar republikanska vlada redila svojih podanikov.
Dokazano je, da bi vlade lahko svojim prebivalcem preskrbele polovico ceneja živila, če bi hotele. Svet je tu, ljudje tudi, ki bi radi svet ¡obdelovali, orodje je tu, ali se ga pa preskrbi — z eno besedo : dokler bo kaj zemlje, bo vedno kmet na njej, in torej ni potreba — tudi državljanom Zjed. držav — plačevati še enkrat dražje potrebna živila, kot v resnici stanejo. Vzrok pa ne leži v tem, temveč v mizerijski kapitalistični napravi, kjer se ne prodajo živila za ,to, da se ljudstvo prehrani pošteno, temveč da se naredi profit na živilih, in drugič pa zato, ker preide skozi farmer-je vse v roke par trustovskih pijavk, ki blago ali živila hranijo po leto dni in še več po “umet no’’ narejenih ledenicah —• samo da jih dražje prodajo.
Naj obrnemo stvar kakor hočemo : einfah stoji vzrok v kapitalističnem gospodarstvu, katero se da odpraviti le potom družabne, dobro izračun jene znanstvene iz-črpe zemlje, kar ne pomeni nič druzega, kakor da se to najbolj goreče in vsakdanje prašanje reši potom sočijalizma.
NAŠI ČLANKI.
sleplja in vodi po temi in uboštvu ?
Kacega ogromnega denarja je vendar izdanega v zidave cerkev. Kolike svote so potrebne, da se redno vse te cerkve in njih služabniki vzdrže in dobro žive. Komu je v korist ta ogromen zazidan, mrtev kapital? Kdor je prečit al v zadnji štev. Gl. Sv. članek “Z pota”, ibo uvidel, da je naše pisanje na mestu. Pisec nam je povedal, da je že vsaki najmanjši luknji — “slovenski” rimski agent. Ni to nad vse žalostno, posebno za tiste, ki mislijo, če se trkajo na prša: mi smo svobodomiselni! da je že ¡s tem vse končano, in ker oni ne hodijo več v cerkev, da nihče več ne hodi? Ne, to ne gre tako hitro. Narodu treba nekaj več, kot prazno besedičenje. Lepa prilka. se nudi ti stim, ki so naročniki našega listič Časopis ni potreba vreči stran, ko ga prečitaš, ne, podaj ga takemu v roke, ki veš, da z njim ne simpatizira, in ki je klerikalec. Morebiti ga očitno ne bo čital, ker se' bo “bal”, a iz skušnje vemo, da ga tudi največji klerikalci radi čitajo, ker znano nam je, da narod duhovnike sovraži, (na ti liem) a na eni strani le brez njih ne more živeti; sliši pa prav rad, in čita tudi prav rad članke, ki stvarno udrihajo po duhovnikih!
Kolikor večje veselje zapazimo v svojih čitateljih za svobodomiselno stvar, s toliko večjim veseljem pišemo radi dobre, koristne in zanimive članke.
Podpirajte nas v boju!
NEKAJ ZA NAŠE ŽENE.
Po dobrih člankih se sodi list. Dobre članke pisati pa ni ravno tako lahko delo kot si to nekateri predstavljajo. — Mnogokrat se vzbudi z tem ali onim člankom pozornost med narodom; večkrat ima članek dober uspeh: neštevil-nokrat se pa še tako dober članek dopade samo par čitateljem, ma sa je pa za celo ¡stvar mrtva. — Vprašali ,se bi že najraje, kaj hočemo sploh pisati, da bodo ljudje z nami zadovoljni? Ivam, stremi slovenski narod v Ameriki. Si li upa ohraniti slovenski jezik ali ga bo zgubil. Kakšna bo usoda te ga naroda? To so velika prašanja, na katera je težko odgovoriti.
Toiljko je pa gotovo, da slovenski trpin v novi domovini bolj gleda po izobrazbi, kakor mu je bilo to mogoče v stari domovini. Narod je začel misliti vendar sam; začel je upoštevati potrebo izobrazbe, ne da bi bil v to siljen. In tega lepega dušnega prebujenja se tudi mi veselimo iz celega srca.
Nekaterniki bi radi videli, da bi list bolj jasno govoril o sedaj-nih političnih strankah v Ameriki. Gl. ;Sv. je pa bil in bo le za delavsko stranko, za stranko, ki i-ma v prvi vrsti pred očmi interese delavskega stanu. Kdo je ta stranka, vsak prebujen delavec danes ve. O demokratih in republikancih smo že neštetokrat spregovorili, in upamo, da smo od obeh strank dali čitateljem jasno sodbo. Ostane nam še napredujoča socialistična stranka, ki je res nekaj novega, nekaj za delavski svet potrebnega; pa ne samo za delavce, temveč že vsi inteligent-niki današnjega časa priznavajo socijalistično platformo kot najboljšo in najboljkoristnejšo za vse človeštvo sploh. Tega ne more nihče oporekati.
Naši članki^se potem ozirajo posebno na tiste ljudi še, ki jim je bila v mladosti vzeta prilika, izobraziti se, in tudi prilika, postati samostojen človek. — Tisti “Cerkvi’, ki je do danes držala slovenski rod v svojih krempljih, so posvečeni naši članki in spisi.
Ker so Slovenci vsi pripadniki rimsko-katoliške cerkve, je bil, in bo naš boj naperjen proti cerkvi trne, proti instituciji, lahko rečemo : proti najnevarnejšemu tru-stu ¡sveta.
Mi vemo, da si z tem gmotno dosti škodimo, mi vemo to.
Hočemo pa opustiti svoje pisanje proti gadu, ki je na živih prsih slovenski narod, ki ga za-
Med Slovenci je mnogo žena, ki žive vedno v nekaki višji sferi, in se čutijo nesrečne ali vesele, pri še tako malenkostnih sanjah. ■ Večkrat se poslužujejo staviti “prašanje na usodo” — in sicer se zato poslužujejo “višje in ta j ne moči”, kart.
Koliko zla so že napravile ta koimenovane 1 ‘ kartenšlogarc-e ’ nam ni potreba še posebej poudarjati, vedno in vedno slišimo in čitamo o tem.
Človek se mora kar čuditi, če se sprehaja po “modernih” ameriških mestih, in vidi na tolikih oknih napis:	“profesor ki pove
Vaše skrivnosti iz črt vaših rok; samo za ženske.”
In kako prijetno ti “profesorji”, ki so po največ ženskega spola, žive! Veselje jih je gledati, kako kraljujejo v svojih “tajnih” prostorih, obdani z “duhovi in višjimi močmi”! Pa ne smejmo se preveč, ker stvar zadeva v veliki meri povprečno polovico slovenskega žemstva, ki si puste “srečo” povedati iz kart — za drag denar seveda.
Pa tudi privatno se prakticira ta ženski posel. Toda zasebno “šloganje” je ravno tako nevarno, kakor plačano. Na mizo razpostavijo 28 kart. Več kart ima “znamenje”, ki si ga ne zna drugi raztolmačiti, kakor tisti (a), ki je “v dulhu z duhom kart”.
In ker je še toliko ¡babjeverstva med našim ženstvom, ni čuda, da vsa “znamenja” vzamejo za golo — resnico. Pa tudi popolnoma trezni ljudje lahko zgube svoje možgane, kaj za en “trgovski pogrešek” so ali bodo napravili, kaj za ena “bolezen” jih “čakaV, ali zakaj bodo točili “grenke solze”. Vse take reči se'namreč čita iz kart!
In če se v sto slučajih enkrat pokaže, da. so “karte” imele ¡“prav”, pa je že vera v šloganje zopet dobljena. Vsako življenje je spremljano od težav, bridkosti, in veselja, in tako se potem žene izgovarjajo, da jim je bilo to že iz kart “napovedano”. Govore samo o slučajih, kjer so imele “karte prav”, o stoterih slučajih pa, kjer so se karte “zmotile”, pa lepo molče, ker če bi možje vedeli, za kakšne neumnosti dajejo njih boljše polovice težko prihranjene kvodre, bi zadobile o šloga-nju še ¡drugo vero in zaupanje!
Tudi slovenske žene bi rade zvedele danes, kaj se bo jutri zgodilo. Nesreče se bati, pomeni že, vrata ji odpreti. Pred dvemi rečmi se pa more človek varovati: svoj čas z tem zgubiti, da se kesa, kar je zamudil in storil, in veseliti se ali žalostiti pred tem, kar bo šele prišlo, in kakor je pri ženskah slučaj: kar se jim “napoveduje” iz kart.
Ni je večje sleparije, kot je “eitanje” svoje sreče na karte. Ženski izkoriščevalci so “profe-
sorji”, ki smo o njih .spregovorili. Vsak mož, mati ali oče, naj gleda na to, da svoje obvaruje pred zapeljivostjo babjeverstva, ki ima lahko za celo družino grozne posledice.
Ko bi slovensko ženstvo tisti denar, ki ga izda za ta humbug, obrnilo v kako drugo stvar, bi bilo mnogo koristnejše za nje same, in za druge.
Tista ženska, ki prečita te vrstice, naj jih ne ohrani samo zase, temveč jih naj pove tudi svoji prijateljici.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA SOPROGA.
“Slov. Narod” v Ljubljani, je prinesel v zadnji svoji izdaji kon-fisciran članek: Prestolonaslednik in njegova soproga. Članek je pa v prvo izšel v “Berliner Tage-biat”. Povsod se svet zanima za sedajni avstrijski dvor, ker se pričakuje z vso nestrpnostjo dogodkov po smrti starega cesarja Franca Jožefa I.
“Narod” je bil ves zaplenjen, in ni smel prinesti dotičnega članka, in ker vemo, da tudi ameriške Slovence še zmerom kolikor toliko zanima stara in nazadnjaška monarhistična Avstrija, prinašamo glavne vrstice iz članka, posnete po tržaški “Edinosti”, kateri list se obširno bari z posameznimi členi v ¡habsburški rodbini.
Uzrok tej borbi je prestolonaslednik Fran Ferdinand, ali bolje, njegova soproga nadvojvodi-nja Hohenberg. Nemčija in nemška cesarska rodbina — tako piše “Berliner Tagblatt” — gledajo zelo nevoljno to borbo, katere središče je nadvojvoda Fran Ferdinand. Prestolonasledniku je v državi glavno: armada. Ni si prizadeval, da bi si pridobil simpatije ljudstva, ker se za te simpatije sploh ne briga. Glede armado ¡prestolonaslednik ne trpi nikake-ga ugovora, niti ne. sprejema nasvetov. Baron Schonaich je hotel omejiti upliv nadvojvode Fran Ferdinanda in to je uzrok njegovega padca. Velikih nasprotstev, ki so se pojavila v cesarski rodbini pa je kriva prestolonaslednikova žena, vojvodinja Hohenberg, ki je klerikalnega mišljenja in o-'blastiželjna žena.
Bivša grofica Cliotek in prestolonaslednik sta se spoznala v O-patiji. To je bilo takrat, ko je bil Fran Ferdinand težko bolan in se je od vseh zapuščen pripravljal, da obračuni s tem svetom. Tedaj se je zanj zavzela češka grofica. Požrtvovanjem grofice je nadvojvoda ozdravil od težke bolezni ter je potem brez ozira na habsburške hišne zakone poročil rešiteljico svojega življenja.
Takrat, ko je Fran Ferdinand tako težko bolan odšel v Opatijo, so zahtevali od njega, da se z o-zirom na svojo bolezen odpove prestolu. Tedaj bi prestolonasled-stvo bilo imelo priti na nadvojvodo Otona. — Fran Fe.ivdinand je težko občutil, ker so gaNpovsod zapostavljali, naglašajoč vedno njegovo bolezen. V svoji duši je bil silnoi ogorčen. Medtem je u-mrl nadvojvoda Oton, na kar ni nihče računal.
Sedaj zato ni bilo več razloga, da se Fran Ferdinandu odreka pravico do prestodonasledstva, ker je bil popolnoma zdrav. Tako je samoobsebi padlo prestolo-nasledstvo na. njega, ki mu je i-tak po zakonu pripadalo.
No, ogorčenje, ki ga je nabral v svoji duši v oni dobi svoje bolezni. ko so ga zapustili in mu odvzeli obljubo, da ne bo zahteval pravice do prestola, je zapustilo sledi še do danes. Oni, ki vidijo, da je vprašanje prestolona-sledstva v monarhiji rešeno, niti ne slutijo, kako boibo se vodi v habsburški rodbini o tem:	je li
more grofica Chotek postati vladarica? Yojska in borba radi tega vprašanja je nadaljevala tudi potem, ko je bil sprejet zakon, s katerim se prestolonaslednikov zakon ne smatra za ravnopraven. Členi družine še vedno niso sigurni, da prestolonaslednikovi otroci ne postanejo nadvojvode in kot taki zasedejo prestol. Člene družine ni čisto nič umiril zakon, ki je ibil sprejet v obeh zbornicah in eni mislijo, da še sedaj ni odstranjena nevarnost, da postane grofica Chotek vladarica, a njeni o-troci da zasedejo prestol. Med dvema sosednima palačama: Bel-
vedere in Wallsee na Dunaju se vodi hudo borbo. — V prvi palači je voditeljica borbe grofica Chotek, v drugi cesarjeva hči ljubljenka Marija Valerija. Pristaši Marije Valerije so odločili, da ima karijera grofice Chotek izvršiti z naslovom:	vojvodinja
Hohenberg. Višje stopnje ona ne more doseči. Ona ne sme imeti na dvoru niti toliko pravic, kolikor najmlajša nadvojvodinja. Grofica Chotek se bori najodločneje za enakopravnost, a njena ¡borba se dosedaj ni posrečila.
Ferdinandi Habsburške rodbine so bili vedno resni. Morda pojde tudi Fran Ferdinand po tej poti. — Morda poskusi s sA'ojimi Slovanom prijaznimi osnovami. No, ne sme se pozabiti, da je tudi najradikalneji prestolonaslednik postal miren in moder vladar, čim je dosegel prestol. Morda napravi tudi Fran Ferdinand tako. — Skrb vzbuja le to, da so dostikrat žene krive, da so vladarji napravili pogreške, ki so bile zelo neugodne za državo.
Iz uredništva:
Opozarjamo rojake v Ameriki na “SLOVENSKI ILIJSTROVA-XI TEDNIK”, ki izhaja v Ljubljani (Austria) in je edini slovenski list te vrste. Priobčuje mnogo lepih in jako zanimivih slik o slovenskih veselicah (sokolskih, pevskih i. dr. o gledaliških predstavah o znamenitih slovenskih močeh, o krasnih slovenskih krajih itd. pa tudi sploh svetovne znamenitosti. Tako je n. pr. priobčil “Slovenski Ilustrovani Tednik” več krasnih slik o Postojnski jami, Bledu, Bohinju, Šoštanju, Trstu i. dr. krajih; priobčuje pa tudi slike o važnejših dogodkih, ki se d o gode v slovenskih krajih in sploh po svetu n. pr. o strašni nesreči v Trstu, vstaji v7 Albaniji, otvoritvi Sokolskega doma v Domžalah, vsesokolskem zletu A’ Zagrebu itd. itd. Kakor že rečeno je to doslej edini in prvi slovenski ilustrovani tednik in ga praA7 toplo priporočamo rojakom v Ameriki, da si ga naroče, saj je naročnina zelo nizka: za. Ameriko celoletno 2 dol. 50 cen., polletno pa 1 dol. 25 cen. Denar se lahko pošlje naravnost “Slovenskemu Mustrovanemu Tedniku” potom pošte v Ljubljano ali pa potom banke Fr. Sakser, 82 Cortlandt St., Ncav York — 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
Kdor hoče videti vsak teden lepe zanimive slike iz slovenske domovine — in celo iz svojega ljubega domačega kraja — naj si naroči “SloA7enski Ilustrovani Tednik”. Ker prinaša slike o društvenih prireditvah, bodete na slikah spoznali celo svoje znance in prijatelje v stari domovdni.
‘Slovenski Ilustrovani Tednik’ pa rad priobči tudi slike in poročila o ameriških Slovencih. Nekaj jih je že priobčil tudi iz A-merike. Pošljite mu slike! “Slovenski Ilustrovani Tednik” postane tako vez med Slovenci v stari domovini in onimi, ki so razkropljeni širom sveta. — Naročite si ga takoj!
Centrumova parada v Majncu.
Letošnji nemški katoliški shod je bil v Majncu 6. avgusta in naslednje dni. Na zborovanju je izustil klerikalni državni poslanec Nebel na naslov klerikalnega delavstva sledeče krilate besede: “Tu kristjan, tata antikrist! Odkar,je zadoneli ta bojni klie tudi v delavskih vrstah, je postavljen krščanskemu delaA7stA7u višji cilj kot so gmotne dobrine in izboljšanje gmotnega položaja ... H Kristusovi straži mora spadati tudi nemško krščansko delavstvo. — Gmotne povzdige delavstva ne smemo zanemarjati, ampak važnejši je boj za idealne dobrine. Molite pridno, da ne padete v skušnjavo, da se izkažete vredne nalog, ki nam jih nalaga božja previdnost. Občutek imam, da vse preveč diplomatiziramo in filozofiramo in da premalo molimo. Naši veliki voditelji so pridno molili. Roženkrane naj bo vsakdanje orodje krščanskega delavca!” — Le pridno molite, krščanski delavci in bog vam bo pomagal. Kaj (bi se strokovno in politično organizirali za dosego boljšega gmotnega položaja na zemlji, ko si z roženkrancem v roki lahko zaslužite nebeški paradiž. To je katoliški program za delavec! —
DOPISI.
Pittsburg, Kans. Glas Svobode: —
Upam da mi ne bo šteto v zlo.. če se pred obhodom v staro domovino oglasim v nam priljubljenem listu Gl. Sv.
Več let mi je bil a7 bolnišnici e-diui tovariš Gl. Svobode in lepe in nad A7se poučne knjige iz založništva firme Gl. Sv. Po velikem čitanju sem prišel sam do spoznanja, da se eden proti drugemu večkrat obnašamo surovo in netaktno; pa tega mi ni povedal noben učenjak, temveč sem to prepričanje dobil iz poznanja razmer med Slovenci.
Listu Gl. ¡Sv., kakor tudi uprav-ništvu, se kot star zvest naročnik, zahvaljujem za vse simpatije v svoji bolezni, in kar mi je bilo še kaj druzega ustreženega.
Gl. Sv. zastopa nove ideje, sera vna po duhu časa. Stare navade in šege morajo izginiti. Delavska svobodna misel si z vsakim dnem širi svojo naravnost začrtano pot. Gl./Sv. je vedno znal vehementno udrihati po fanatikih in ljudskih izkoriščevalcih. Naj bi vsem “dušnim pastirjem” izpraznili staro skati jo možgan, da na,m ne bi več priidigovali o “peklu in vragu,” ker trdi delavci i-taajo že tako oboje na tem svetu.
Pred odhodom a7 staro domovd-no pozdravljam lepo vse čitatelje-Gl. Sv.! Vaš
Andrej Roschitz.
West Newton, Pa. Cen j. uredništvo : —
Tukajšnje delavske razmere niso ravno naj slabše. Tu v bližini so trije premogokopi in se sedaj dela vsak dan redno; zaslužek je seveda odvisen od prostora. Delo se pa težko tu sedaj dobi in torej rojakom ne svetujem sem hoditi.
V društvenem oziru smo precej, dobro preskrbljeni. Imamo v naselbini 3 slovenska podporna društva, socijalni ki uh, in pred kratkim se je tudi vstanovil “mokri” klub; tu je namreč suho. Ne daleč od tu, na Blackburen, je pa sedež društva št. 37 S. S. P. Zveze. Da si kaj opomore po štrajku, je priredilo na “Labor day” svoj prvi večji piknik. Na pikniku je igrala slovenska godba iz Collins-burga. Drugih novic nimam za poročati.
J. K.
Eveleth, Minn.
G. urednik': —
Tukaj vsi upamo, da ¡se bo delo bolj na debelo odprlo. Kmalu ,se bo začela delati električna železnica (EraucSiise je Eveleth dobil), in sicer bo tekla proga iz Hilbbing na Chisholm, Buhi Mon-tain, Iron Virginia, Eveleth in Gilbert. Dokončana bo proga gotovo že do 1. marca 1912 in se takoj izroči prometu. Tudi jeklena trustovska družba namerava graditi nova poslopja. Zadnji teden so magnati pri zborovanju določili, da morajo biti železne topilnice v mestu Duluth, Minn., večje. Prvič je bilo določeno, da bo 48 tovarniških poslopij, in se je naredil proračun stroškov na $25, 000,000; sedaj se je pa dovolilo še 10 milijonov7 dolarjev Aree in •bo 80 tovarniških poslopij.
Kako bo, se delo vzdigne, ali ne, pa poročam še v prihodnje!
Otto J. Mayerle.
V kritičnem položaju.
član ¡rodbine je bolan in njegova bolezen je na višku nevarnosti da vmre; to imenujemo: kritičen položaj bolnika. V takem ¡slučaju, ali popolnoma ozdravi, ali konča bolezen z smrtjo. Zdravniki ne dajo mnogo upanja, če so bili poklicani prepozno. — Tak strah in skrb se lahko preprečijo, v največ slučajih, če se vprvo pokažejo simiptoni neredno oddajanje blata, kakor tudi zguba teka. težboče v želodcu, slabost, zaba-sanosti, glavobola, rumen jezik, trdost glidov, glavobol, rabi takoj edini dober pripomoček: Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Kritičen položaj se ¡bo o brnil hitro na račun okrevanja, tegadelj, ker bo ta pripomoček izčistil vse organe ki sprejemajo in oddajajo hrano, kakor tudi jih bo držal ciste in bo dal novo moč živcem, Bo pozdravil kri, ki mnogokrat prežene iz sistema revmatizm in kronične bolečine. Ravno tako dober za jetra. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chi-leago, 111..
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
tov. I r. 1909(
Penzijsko
Ustanov. 21. nov.
Inkorp.
15. marca 1910.
MA DISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jo«. Hauptman, Darrag'h, Pa. Box 140.
PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam sburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
IAKOB ŠETFINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamebnirg, Pa. Box 28.
'	VRHOVNI	ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Sprejeti novi člani.
K dr. št. 5: Jos. Simončič, ceri. štev. 285; Frank Peternel, 286; Frank Kamnikar, 287.
K dr. št. 7: Anton Lučin, 288.
K dr. št. 8: Albert Hasenbein289; Jos. Kovatesh, 290.
K dr. št. 11: Martin Novak, 291; Frank Marin, 292; Frank Šega, 293.
Potujoči člani:
Od. dr. št. 4: Jobu Dolinar, 94.
Zopet sprejet:
K dr. št. 4: Jakob Nagode, 71.
Prestopličlani:
Od dr. št. 8: John Labame, 180; Anton Kotar, 194 k dr. št.
1 v Darragh, Pa.
Suspendiran član:
Od dr. št. 7 : John Gaber, 216.
Odstopli člani:
Od dr. št. 6: L. Volgemut, 121.
Od dr. št. 9: Anton Rupar, 209.
Črtani člani:
Od dr. št. 4.: Andy Klavora, 32: John Bedek, 258.
Od dr. št. 6: John Poklač, 129.
Od dr. št. 10: Frank Kanzlarič, 230; B. Medica, 233; Frank Simšek, 238.
JOS. HAUPTMANN, gl. taj.
DRUŽTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batich, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blaig. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivee, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-
stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamuth; tajnik H. Leskošek, Box 25; blag. J. Škarja; vsi v Marianna, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; John Rebolj, Boxl06; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blag. Frank Dremelj, Box 73; vsi v Conemaugh, P^.
REFORMNO PRIZADEVANJE TURKOV GLEDE NJIH JE-' ZIKA IN PISAVE.
Albanci in latinica.
Pod gorenjim naslovom je priobčil “Phil. Taigblatt”, št. 214. zanimiv članek, katerega v bolje vmevanje razmer na Balkanu in v Turčiji sploh, podajemo našim čitateljem v prevodu:
Da imajo Albanci popolnoma prav, ko zahtevajo za svoj jezik latinski alfabet namesto turškega, se lahko uvidi, če se pozna današnji turški jezik in pisavo ter potrebo reforme obojega. In Če poznamo to, bodemo umeli tudi težkoče, katere se pojavljajo pri preosnovi.
Dokler pa niso izvedene potrebne reforme na poilju njih jezika in pisave, tako dolgo pri Turkih ni misliti na pravi kulturni napredek.
Čudno se zdi na prvi pogled, če je narod, kakor albanski, v 20 stoletju med drugim tudi zaradi alfabeta moral organizirati vstajo in boriti se z orožjem v roki.
Vendar ni ta povod za boj med drugimi nagibi nič malovažnejši, Če pomislimo, da gre za omogoče-
nje kulturnega napredka, katerega bi turške pismenke zadrževale.
“Niso polki Mahmuid Šefket paše, niti mornarica, katera reši Turčijo” — tako pišejo novejši turški žurnalisti — “nego vzdigniti moramo narodno kulturo, ljudstvu omogočiti eitanje, in ga tako seznaniti z evropejskim napredkom.
Nekaj časa sem opažamo med mlajšimi turškimi literati v Carigradu, v Solunu in Smirni resno gibanje proti sedanjemu ‘državnemu” jeziku Turčije, kajti ta vsebuje ne samo veliko arabskih in perzijskih besed, nego tudi cele izreke in sintaktične sestavine, izposojene iz teh dveh jezikov.
Medtem ko se neturški narodi Turčije, kakor Bolgari, Armenci in Grki poslužujejo svojega lastnega narodnega jezika, kateri je umljiv tudi ljudski masi; ko ta vse, kar je pisano in tiskano v knjigah in časnikih čita in razume ter si na, ta način izpopolnjuje in razširja svoje znanje meščan. trgovec in indnstrijalec, je turška literatura lastnemu narodu nedostopna, ker mu je nerazumljiva.
Zato ostaja to ljudstvo zabito
in za nikako novost dostopno, ker mu manjka sredstva, da bi se poučilo in priučilo severoevropski kulturi. Pri današnjih razmerah izve Turek novosti, na raznih poljih vede in se pouči o napredku na polju industrije in tehnike le potom ustnega razgovora s svojim someščanom Neturkom ali tam začasno naseljenim Evropejcem v toliko, kolikor se more ta z njim po turško .sporazumeti.
Tein razmeram je tudi pripisati kulturno premoč Turkov evropske Turčije nad onimi azijske: Prva je v dotiki z neturškimi narodi, zadnja pa živi osamljena, o-sobito v centralni Mali Aziji in je pri svoji nevednosti na najnižji kulturni stopinji.
Otomanska država ijna dandanes dva turška jezika:	Eden je
ljuldski-narodni, drugi oficijelni ali “državni” jezik. Zadnji je tudi literarni jezik, ki je mešanica turških, arabskih in perzijskih besed.
Prav pravi jezik je finsko-u-ralskega izvora in stoji z ozirom na bogastvo oblik daleč za indo-evropejskimi jeziki. — Arabščina je semitskega izvora; a perzijski jezik spada k indo-evropski skupini.
Turški jezik si pa, radi vpliva vere in arabsko-perzijske kulture sploh ni ohranil dolgo čistega finsko-uralskega značaja. Pokvaril se je in pomešal s perzijskimi in arabskimi besedami in izrazi. In ta mešanica je bila povzdignjena za. oficijelni in literarni jezik, katera je, kot umetniška sestavina, ostala >do danes širšemu turškemu ljudstvu neumljiva.
Nekatere besede tega literarnega jezika je sprejelo tudi ljudstvo, ker mu pri njegovem velikem jezikovnem vboštvu manjka dotičnih izrazov.
Kljub temu vplivu literarnega jezika na narodni je ostal med njima velik prepad. Ljudstvo še daues ne razume pismenega jezika.
Sedanja starejša bolgarska generacija razume dobro turski narodni jezik. Če bi kakemu navadnemu Bul gam prečitali odstavek iz enega carigrajskih časopisov, boide razumel malo ali celo nič. Turški pisavi so Bolgari vešči ma-lokedaj, kakor se tudi drugi ne-turžki narodi redkokedaj priuče teni težkimi pismenkam.
In zakaj bi ravno Albance silili, da prevzamejo za svoj jezik to popolnoma neprikladno in ne dobrodošlo pisavo? —
Znamenja za samoglasnik so v turški pisavi tako pomanjkljiva, 'da, je pri mnogih basedali z jedna-kimi soglasniki v istem sporedju, pri nepopolnem opisu ali izpustitvi tu vmes nahajajočih se samoglasnikov7, mogoče le iz celega stavka spoznati zmisel. Celo rojenim Turkom se je težko priučiti literarnega jezika in pisave. Zato je v krogli modernih turških pisateljev7 razširjeno mnenje: uvesti namesto turških pismenk latinico. Ne samo radi izognitve neugodnostij, katere vsebuje turška pisava, kar bi bilo za Turke pridobitev, nego omogočeno bi bilo tudi Neturkom učenje turškega jezika jyftom latinice. Tem načinom bi se razširila turška literatura, med Turki in Ne-turki, kar bi bilo v interesu nje same in velikega pomena.
Z ozirom na vse to je cisto nespametno, če se hoče zabraniti Albancem vporaba latinskih pismenk za njih jezik. Če turška pisava za sam turški jezik ni prikladna, kako naj se prilagodi tujemu jeziku? — Neugodnosti, ki bi nastale v priliodnjosti za albansko literaturo z vsprejemom turške pisave, bi bile dvojnega načina: prvič nerabnost te pisave za natančno označenje albanskega jezika; drugič popolnoma osamelost albanske literature od sever o evropski h, katere vporablja-jo latinske pismenke.
'Nobena pisava seveda ni na-tanjčnejša kot jezik. Tudi bo treba nekatere izpremembe latinskih pismenk za zaznamovanje vseh samoglasnikov in soglasnikov albanskega jezika z lastnimi črkami, kakor je tudi pri drugih narodih (Romani, Nemci, Slovani-. Takih načrtov in poizkusov pri Albancih ne manjka in večina proizvodov albanske literature (knjige in časniki) so skoro z latinico tiskani v inozemstvu. Pra-vopisje treba izpiliti in izvesti do popolnosti. Potem se bodo Turki ulčdli od Albancev in ne narobe; in njih reformno gibanje tem na-
činom preje doseže krono vspeha.
Dostavek: Po novejših poročilih dovoli turška vlada Albancem rabo latinice.
IZ ZGODOVINE KVARTAŠTVA
Razmere, ki so vladale za časa kraLa Ludvika XIV. na franco .«kem dvoru, so na jako slabem glasu. Nemoralnost takrat sicer še ni bila pogoj družabne veljave, toda kredit morale je bil že zelo majhen. Nemoralnost je bila pač še samo tolerirana, a zmagovala je ze tako, da so zagovorniki morale veljali za antikvirane ljudi s predpotopnimi nazori.
Med najbolj udomačene nemoralne navade na kraljevskem dvoru ie spadalo kvartanje za visoke svote. Vse je bilo. udano kvartanju in ta strast je požrla ogromne svote. Tudi kralj Ludo-vik XIV. je bil strasten kvartač, njegova metresa Montespan pa ga je še daleč nadkriljevala. Zgodilo se je večkrat, da je kraljeva metresa v eni sami noči zaigrala do stotisoč tolarjev in še več. Da, nekoč je zaigrala celo sedemsto-tisoč tolarjev. To je sicer krailja večkrat tako razljutilo, da so se med njim in njegovo priležnico primerili prav burni prizori, toda naposled se je kralj vendar vselej udal.
zgled kraljevskega dvora je provzročil, da se je kvartanje razširilo tudi v drugih krogih, zlasti v Parizu je takorekoč vse kvartal o. Mnogo je bilo damskih salonov, kjer so se shajali ljudje ne na konverzacijo, nego samo na kvartanje.
Zgodilo se je seveda kaj kmalu. kar se je v takih razmerah moralo zgoditi. Mnogo premožnih ljudi je prišlo na beraško palico, mnogo sleparjev je obogatelo, o-deruštvo je cvetelo in legije pustolovcev so se znamenito množile.
Leta 1671. je kralj Ludovik moral poslati v pregnanstvo enega izmed prvih dvornih dostojanstvenikov. maririja de Cessaea ker je bil zasačen, da je pri kvartanju goljufal. Cessae je bil z za-znamenovahimi kvartarni priigral blizu petsto tisoč tolarjev; dokler je pošteno igral, je imel vedno smolo in je vnekaterih mesecih izgubil vse svoje, več milijonov znašajoče premoženje.
To blazno kvartanje in zapravljanje je imelo pač v madarni Se vigne vstrajno nasprotnico, a madama je bila v tem oziru skrajno osamljena. Proglasila je končno celo vse kvartače za tatove in ker je bil kralj sam velik kvartač je s tem takorekoč izigrala svojo zadnjo kvarto. pomagalo pa ni nič. "Tatovi" so madami ohranili vse svoje spoštovanje in — igrali dalje.
Neštevilni bankeroti znamenitih plemičev in meščanov so kralja in njegove ministre napotili, da so marsikaj poskusili, kar uaj bi zatrlo igranje. Izdane so bile silno stroge policijske odredbe, vsi igralni saloni in sploh vsa količkaj sumljiva shajališča so prišla pod policijsko nadzorstvo, a vise skupaj ni nič zaleglo. V Parizu je bilo mnogo ljudi, ki so imeli od kvartaške strasti vseh krogov lep dobiček, in ti ljudje so že poskrbeli za lokale, kjer so se mogli kvartači nemoteno shajati. Tajne igralnice so zlasti pod firmo modnih salonov vspevale in ves napor policije jih ni mogel zatreti. dokler ni kliknil vihar velike revolucije.
Najnovejši francoski zgodovinarji so mnenja, da je kvartaška strast uničila mnogo milijonov francoskega nacionalnega imetja in v veliki meri pripomogla, da. je nastala revolucija. Da, čuje se celo mnenje, da ¡bi revolucija najbrž me bila dosegla zmage, da ni bila aristokracija materijelno v najslabših razmerah.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA Martha Washington
13. Septembra 1911
Oceania .. Columbia
20. Septembra 19)1 27. Septembra 1911
p Ujt° T'dn° °b Sredah °b *■ uri P^roldne ir prutanišča Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
n.iíS'f ï",“”' T M T”11“11 ~	>» Im.».™, pri,,„IM.
Do6r* “ pr‘,iua“ r“'“*'	« ■
Phelp’s Bros. Si Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Angleški duhovnik proti čudežem. Duhovnik Thompson, kateremu je tvinšesterski škof prepovedal maševati, je izdal že meseca aprila t. 1. knjigo “o čudežih v novem testamentu”, v kateri je izrazil jako svobodomiselne nazore o Kristusovem življenju. Po njem so čude® nekaj naravnega, ki vsebujejo v sebi gotove, v lepši obliki izražene dogodke. Tako n. pr. je treba pojmovati “Kristusovo vstajenje’’ ne v telesnem, ampak v duševnem zmislu. V obče bi se lahko izločili vsi čudeži iz svetega pisma, pa ne bi prav nič zgubilo na svoji vrednosti.

. —T!
W.SZYMANSKI
TRGOVEC 8 RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Bliie Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 9S5.
Moja trg-ovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v-tej trgovini in na istem prostoru.
&
M. A. WEISSKOPF, M. D.
3
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ur« popoludne in
od 6,—8:30 ure večer.
TEL. CANAL 476
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—J», popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma iu to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. \\ EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
&■
B
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom.
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek
Moške površnike Moške
obleke
kot:
$7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke za mlade$7.50 do $20.00 Deške sporni, obleke $2.50 do $10.00
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
1?ING(§ Jelinek & Mav«. lastnika.
ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
r
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaiko
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrane na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, .dobro brano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi-parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York Citv PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavnizatop na 19 State St. New York.	MAURICE W. K0ZMJN9KI
glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chieagb, lil
DOPISI.
(Dopis iz stare domovine).
Škofja. Loka, Kranjsko. Uredništvo Glas Svobode: —
Moja želje je poročati nekoliko novic iz “stare domovine” ameriškim Slovencem in posebno ei-1 at el jem “Glas Svobode”, ki je tudi v stari domovini dobro poznan list.
Ivo sem 1. 1907. 29. aprila odpotoval iz tega mesta' je bilo takrat tu vse bolj zasužnjeno. O kaki organizaciji niso imeli ljudje še pojma. Še se spominjam, ko smo «e hoteli lesni delavci organizirati in si preskrbeti boljši zaslužek — a je “organizacija” že prvi teden mirno v gospodu zaspala. Tega je bil kriv nek škofjeloški “narodnjak”. Volja enega je bila zapoved vsem. Sedaj pa ni več tako, in to me veseli. Vsta-novili so “Sokola”, kateri izvrstno napreduje, 9. julija t. 1. je i-mel tudi svojo prvo večjo slavnost, in udeležba je bila velikanska. Iz vseh krajev je prihrumelo napredno ljudstvo in Ločani smo bili lahko ponosni na. svojega Sokola gmotne in moralne uspehe! ‘‘Sokol’ je pa tudi velik u-darec duhovščini in vladi, in vsem tistim sploh, ki se napredka hoje. Imamo tu nekega G. S., ki poskuša vsemu na prednja štvu zazvoniti mrtvaški zvonec. Še narodno godbo “hoče” razkropiti na vse dele sveta in se trudi, narediti med godci prepir. Obrisal se bo pa pod nosom, ker sloge oii ne ho nikoli razdrl. Loka se lepo razvija in postane morebiti eno najbolj narodnih mest na Kranjskem,- bolnikov ima seveda mesto še obilo, a s časom se tudi ti odzdravijo.
V gostilnah in sploh povsod slišim ljudi jako napredno govoriti, da se kar čudim.
Tudi v Poljanski dolini gre z napredkom naprej. Duh časa se ne more vstaviti. Ljudje se tudi v stari domovini spreobračajo, in prav je tako!
Delavskih moči pa zelo primanjkuje. Kmetije se teža vno obdelujejo, ker manjka pridnih rok. Težko je dobiti hišo ki ne bi imela siua. ali ftčet.a v Ameriki. Letina je bila z prvim pridelkom še precej dobra.. Sena je bilo mnogo in žita tudi. Ostalega pa ne bo veliko, ker je prevelika suša po celi deželi. Škode je velike in jesenski pridelek bo slab.
Če primerjam tukajšnje razmere in ameriške moram priznati, da je vendar v deželi Yenkeeyev boljše. Delavec ima dobro hrano, kar tega tu ni, vsaj v taki obilici ne. Krnet je v resnici obžalovanja vreden. Posluša samo to. kar se mu na leči pove; voli samo farske kandidate in dela le to, kar sv. o-ča v Rimu po škofu Jegliču zapovedo. Izobrazbo mu duhovniki jemljejo; časopise bere tja in sem. in še te klerikalne. Ker vlada sedaj tu velika draginja, ni čuda, d:a. se vse pritožuje. Od draginje ima pa profit le magnat in velik veleposestnik, kmet pa nobene koristi. Živine nima nič za prodati, za kupiti je pa predrago. Ker vlada noče odpreti meja drugih dežel, bo draginja ostala.
Pozd rav iz domovine!
Frank Burnik.
Virden, 111.
Urednik Gl. Sv.: —
Na društveni seji dr. “Dobro-ijuib” št. 44 ¡S. S. P. Zveze se je protestiralo proti dopisu iz tega mesta v št. 32. eenj. lista Gl. Sv.
V točki prvi ni res, da je bil Blaž Kobal član dr št. 47; res pa je, da je bil elan dr. št. 44. (To je tudi dopisnik poročal, a se je vrinila tiskovna napaka, op. ured.) Tudi ni res, da je pokojni B. K. prosil bossa za prostor svojega partnerja. Pokojni je delal na jnašini; ko je partner kvital, je poprosil bossa za drugo delo, in ne za delo na mašini, ker ni bil zmožen tistega dela. Potem mu je pa res boss rekel, ako noče delati na stroju, pa naj delo pusti. Tudi se je pogreba vdeležilo dtruštvo št. 44, nadalje dr. št. 73 iz Girarda, in tudi društvo “Grozd” št. 74, spadajoče k S. N. P. Jednoti, kakor tudi vsi premogarji lokal št. 2404, spadajoči k IJ. M. W. of A-merica. Ko je nesrečnika vbilo, so ga pripeljali k pogrebniku, kakor je to navada. Dopisnik piše, dla je ležal nag. Omenjeno društvo mu je preskrbelo še tisti dan obleko, ležal je pa res 24 ur v spodnji obleki; to pa ni bila naša krivda, ker je pogrebnik izjavil,
da ga ni mogel prej obleči. Res je, da smo prašali boarding bosa, naj dovoli v svoji hiši mrliču pre-ležati; v pivo je to odklonil, potem je pa le vzel mrliča v svojo hišo. Sprevod ‘se je vršil iz hiše gospodarjeve in ne izpred hiše Peterlina.
Toliko v pojasnilo.
Matevž Stermee, Joe Jurak, Anton Stupar, za društveni odbor.
N.	B. Uredništvo ne sme izdati ime dopisovalca.
Mariauna, Pa.
Glas Svobode: —
Čitani razne časopise, in tu in tam 'berem: postavili si bomo lepo slovensko cerkev. Lepa novica, kaj? No, prej ko je cerkev dozidana, je že eden postavljen za vodstvo ovčic.
Tako je v eni naselbini umrl vbogi delavki otročiček. Treba ga je bilo pokopati. Duhovnik je prvo- prašal, koliko, bo reva plačala? Zmenila sta se in otrok je bil “krščansko” pokopan. “Kaj bi pa bilo, če delavka ne bi imela denarja? Stavim, da bi dobri mož odklonil pogreb! In takim poturieam verjame slovenski narod ?
Duhovniki vedno pišejo in pri-digujejo, idia 'se naj delavci slovenski ogibljejo slabega čtiva, in posebno tacife časopisov, ki so eea duhovnike in čez “ vero”. Ker nekateri to vzamejo za dobro, pa v resnici obračajo hrbet dobrim časopisom in — izobrazbi. Dokler bo naš narod verjel čmosukne-žem, toliko časa bo še trmast in uklonjen v verige tlačanstva in nieznanistva!
Koliko denarja gre vendar v cerkve. Koliko vendar stanejo ti krščanski tempelni; in komu v korist ?
Potem ipa vzdrževanje cerkva.
Hiša božja ni danes hiša gospodova, temveč niša zabitosti, tiranije in liiša največjega- davka, kar ga plačuje slovenski delavec v Ameriki in v stari domovini!
Srečen tisti, ki je vso “vero” že prebolel!
Pozdrav svobodomislecem!
M. Čebašek.
Aurora, Minn. Četi j. ured. Glas Svobode: —
M oj dopis naj nosi danes ime: Na braniku!
Ni moj namen, dajati v javnost osebnosti. Mnenja sem, da se naj vsi pgepiri, hišni, društveni in politični,'poravnajo doma in ne v časopisih.
Ker pa je mera dostojnosti od tukajšnjega duhovnika prekoračena, ker so se začeli množiti napadi na društvo “Delavec” št. 17 S. S. P. Zveze, je vredno, da vso stvar pojasnim in tudi zatiranim še n a dalj ne napade na imenovano društvo.
Stvar je sledeča:
Društvo “Aurora” št. 43 S. N. P. Jednote je imelo vrtno veselico (piknik). Društvo št. 43' je proslavljalo petletnico svojega častnega delovanja in obstanka, in ne veselico je bilo povabljeno tudi gori omenjeno Zvezno društvo “Delavec”.; Sklenili smo, da se veselice vdeležimo polnoštevilno in z društveno zastavo. Pripomnili pa smo da, če gre jednot-no društvo v cerkev, da ' tega zvezno ne stori. Če pa hoče kak posamezen elan, “Delavca” iti v cerkev, slobodno mu, samo z zastavo ne. Nebeški agent je pa ta odlok zvedel in ukrenil eno prav moško — presenetiti nas je hotel gospodine! V petek, 18. avg. sem prišel po uradnih opravkih v mesto in šel tuidi ,v gostilno rojaka J. V. Kar naenkrat se znajde pri bari Rev. A. Pirnat ter me pozove, mene in gostilničarja, v prvo nadstropje, z pristavkom, da ima nekaj silno važnega povedati, Za “povabilo” se nisva oba nič zmenila, in pila mirno naprej. Ker naju še ni bilo, je poslal omenjeni gospod po- naju. Nisem hotel iti h “konferenci”, vendar, da si ne bi g. Pirnat mislil, da se bojim stopiti v debato, se podam v prvo nadstropje.
Ko pridem v sobo, je g. Pirnat na široko sedel v prijetnem naslanjaču in z vso ošabnostjo rimskega duhovnika pušil debelo cigaro. Na prašanje, kaj ima tako važnega za povedati, mi odgovori sledeče:
Dobil sem od škofa brzojavke, da v nedeljo, ob priliki veselice dr. “Aurora”, ki se bo vdeležilo tudi maše, ne sme driištvo “Delavec” z svojo zastavo in regali-
jami v cerkev; v slučaju pa, da kdo od dr. Delavec št. 17 S. S. P. Zveze umrje, ga on ne bo pokopal, če bi se tudi član pred smrtjo spovedal. Kdor hoče biti od dr. “Delavec” od njega pokopan, mora prej odstopiti od društva, oz. Zveze. —
Kakor pripovedujejo, se je tudi v cerkvi širokoustil ob navzočnosti zbranih društev in povedal ravno isto vsem. Sam nisem bil v cerkvi, vendar verjamem pripovedovanju drugih.
Torej taki so Krista namestniki ... Je Kristus tako govoril? Ali ni rekel, ljubite >se med seboj. Delate vi gospod duhovnik za. ljubezen med: narodom, ali za zdražbo? Vi ste se izjavili javno, da nobenga ne pokopljete, ki je član društva Delavec, čeprav se “spokori” pred zadnjo uro.
Od društva moramo torej odstopiti, če hočemo biti po smrti deležni Vašega blagoslova. Te i-deje se gotovo dobro strinjajo z Kristusovimi, ki da je rekel: ne •stori bližnjemu kar sebi ne želiš. Ta je najlepša: ko bo kak član o-menjeuega društva na smrtni postelji, pa bo k njemu prišel g. Pirnat in mu bo prigovarjal odstop od svojega podpornega društva, oz. od S..S. P. Zveze! Kaj bo po-tetm z otroci in ženo pokojnika, če bi v resnici kdo od članov izpolnil duhovnikovo tiranijo. Že drugi dan morajo iti prositi kruha! In, ali se lahko ne zgodi, da v resnici kdo od elanov dr. Delavec na zadnjo uro od dr. ne odstopi? Kaj mi ne vemo še kaj pomenijo hujska-rije rimskega hujskača?
Svetoval bi g. Pirnatu, da se naj ra.je briga za svoje zadeve in naj pusti dr. Delavec pri miru, kakor mi Vas pustimo pri miru!
Naše društvo je v stanovi j eno po zakonih države Minn., oz. po zakonih Zjed. držav, in ee hi bilo slabo ali proti ustavno, se bi gotovo državne oblasti pobrigale zanj. Društvo je za to vstanovlje-no, da podpira bolne in ponesrečene člane in po smrti istih njih družino. Namen društva je torej nad vse plemenit in vzvišen. In to, kar so zavedni napredni delavci z miljo sezidali zase, bi sedaj radi Vi razdrli. Sram Vas bodi!
Vaš nauk je: lačnega nasiti; žejnega napojiti; nagega obleči itd. So pa morebiti to telesna dobra dela, če Vi svetujete pred smrtjo človeku, naj ugonobi svojo lastno družino in je prepusti največji mizeriji?!
Prosim Vas v imenu liumanite-te, v imenu dobre stvari, da mi na to stvarno odgovorite, in ee le mogoče v listu Glas Svobode.
Imam še druzega gradiva poln koš. a za danes naj o tem zadostuje.
Kar se pa tiče socijalizma in niliece zastave, se pa pomenimo o'b priliki.
Ravno Vi ste bili prvi katoliški duhovnik, ki je rdečo zastavo blagoslovil za kar Vam gre vsa čast, pa brez humorja!
Kar se pa tiče, komu se sme, in ko mu se ne sme zapustiti us m rinili a, 'je pa stvar posameznega člana. Morebiti bi pa g. Rev. Pirnat k upi ral rad dr. Jegliča lov na testamente? '
Naj poskusi!
Uita.telji Gl. Sv., osobito pa elani Zveze, naj potem resničnem pisanju sodijo, v koliko ima g. Rev. Pirnat prav, vmešavati «e v Zvezo, oz. posamezna društva S. S. P. Zveze.
Slovencem in Slovenkam v Aurora in okolici pa priporočam kot dobro podporno društvo, dr. Delavec št. 17 S. S. P. Zveze. Za mat asesment daje društvo 8 dolarjev na, teden podpore, in $500 .vsmrt-nine, in vse to za en dolar na mesec. Ravnotako ne poznamo pri dr. Delavec nobene teorizacije. Versko in politično prepričanje je stvar člana in za nas nepristranska.
Tistim pa, ki se jim slika na naši zastavi ne dopade, jim pa na uho povem, da kot delavci smo ponosni, da zastava nosi naslikana dva rudarja z krampom v roki. Prepričani smo namreč da, kadar bo na Aurora delavec nehal sukati kramp in lopato, bo tuidi Aurora ostala zapuščina, in divjačina se bo sprehajala po mestnih plieah, kakor je to bilo deset let nazaj,
Pozdra vsem!
Vincenc Mikutich.
Za zunanje oglase ni odgovorno ne uredništvo in ne upravni-Hve.	“
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre ftve., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, r>ri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost ia okusni izdelek naročenih potrobččla.
Pilite v svojem jeziku za vzarce In caaik.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111. üf
IBs
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand pr is e (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Braseljnu leta 1911.
Prvi znak jetike.
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek- po jedi,
Nenavadni krči,
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
/	Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
TheKomadSchfeier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK k VANA,
IZDBbOTALOA
sodovio« mineralne vode in dragih neopojnih pijmo.
82—84 Fish «, Tel. Osnml 1406
'JOSEPH TRIUEE’S

VerV***
REGISTER E O
MLADI MOZIE
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne o moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdrav!je, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna ih malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravi jen je. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus. 301. 22 FIFTH AVE.. CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME....
NASLOV.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj oh pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
I
RAZNO IN DRUGO
1
Otroški samomorilci — vsled gladu. V Neapohi se je dogodil v noči od 5. na 6. avgusta slučaj kakor ga še ni zabeležila dosti bogata italijanska kronika siromaštva in ki je ¡dk> skrajnosti razburil prebivalstvo Vie Cirillo v Neapo-lu. Trije siromašni in raztrgani otroci v starosti od 7 do 10 let so beračili mimoidoče; ali v mestu, kjer je beračnje otrok na ulici v navadi, jih skoro niso niti opazili. 'Naenkrat se vrže najstarejša deklica pod tramvaj, ki je pridr-dral v najhujši naglici. S smrtno nevarnostjo se je posrečilo nekemu trgovskemu pomočniku rešiti otroka. Medtem, ko so maličke tolažili in izpraševali, objame deklica svoja, dva brata in prej nego so od strahu odreveneli gledalci mogli preprečiti, skoči z njimi pred drugi voz., ki je ravnokar prisopihal mimo. Tudi tedaj so jih le s težavo rešili, zlasti, ker so se jim otroci sami trgali iz rok in kričali, naj jih puste umreti, ker ne morejo živeti brez matere, ki jim je umrla. Ubogim zapuščenim sirotam so ponudili kruha, ki so ga z velikansko slastjo po-vžili. Ti otroci žive že več tednov v velikem Neapolju kakor ptice pod neham, da nihče ne ve, kje spe in kako se hranijo. Zvečer se zgrudijo k počitku na prelazui poti ob vežnih vratih, a podnevi si iščejo hrane med cestnimi smetmi in Odpadki. Nihče ne pomisli, da ima družba dolžnosti do teh zapuščenih sirot.
Humor pustolovca. Ravnokar so zasledili pustolovca “grofa de Pessy”, ki je ušel iz heilbronn-skega preiskovalnega zapora. Laži grof je namreč poslal sledeče pismo “Berliner Tagošblattu”.—• “Velespoštovani gospod urednik! Da se izognem vsem krivim sumničenjem in namigavanjem se Vam usojam sporočiti, da sem tudi drugi beg izvršil s pomočjo vdanega mi znanca, kljub temu, da sta me noč in dan opazovala dva neizprosna uradnika in sem že dva meseca ležal v ječi v verige vkovan. Moj preiskovalni sodnij; mi ,l>' gam nehote preskrbel pomoč. Jaz nisem ničesar drugega zakrivil kakor to, da. sem se kretal v tukajšnji družbi in prekrokal marsikatero noč na prijeten način s sodnijskimi ■uradniki, državnimi pravdniki, ‘državnimi svetniki, policijskimi častniki itd. Imel sem toliko časa /potrpljenje, da sem sprevidel, da odklanjajo vse moje in mojih zagovornikov predloge in me nameravajo meni nič tebi nič enostavno obsoditi. Ni pa na svetu sile, ki bi mi vzela moje v inozemstvu po pravici dobljeno ime. V kratkem Vam opišem svoje doživljaje tako, da bodo tudi moji zasramovalci onemeli, ker še nikoli nisem bil tako neumen, da bi dali kaki nemški sodniji ali policiji priliko, da pregleda moje razmere. Jaz nisem nikogar oškodoval in nihče ni nastopil proti meni. Reklama policije in sodnije mi je pridobila mnogo prijateljev in se mi bo še bogato obrestovala, za kar bom Hvaležen neumnim ljudem, ki me v javnosti zaničujejo. Ja® sem znan daleč v inozemstvu, kjer drugače mislijo o meni, kakor tukajšnji tepci. Podrobnosti Vam kmalu sporočim. Ker sem v veliki naglici, mi izvolite oprostiti moje .površne vrstice. Z velespo-štovanjem grof N. de Pa'ssy-Schiemangk.”
Podraženje živil vsled vročine.
Saško ministrstvo za notranje zadeve je menda na Nemškem prvo, ki poskuša priti v okom podraže-nju živil. Ministrstvo je stopilo v dotiko z gospodarskimi društvi, da bi tako preprečilo vsled neprestane suše nastalo pomanjkanj© krme. Rezultat še ni znan. 0-beneta svari saška vlada kmete, da ne bi prodhli živine vsled pomanjkanja krme, ker ¡bi to še bolj ¡povečalo draginjo mesa.
Odločen kapitan. Pariški listi poročajo, da se j« pred Monakom zasidrala nedavno nemška križarka. Kapitan je izstopil na suho in je obiskal tudi znano igralnico v Monte Karlu. A sreča mu ni bila mila; ne le, da je zaigral ves svoj denar — v slepi strasti je segel tudi po blagajni ladje in je budJi ta denar zaigral. Vsega vkup okoli 480 tisoč frankov! Vrnivši se na ladjo, je uvidel, da mu ne preostaja drugega kot kroglja, ali pa verige in sramota. Ali kmalu
se je spomnil tretjega izhoda iz te zagate, ki se mu je zdel še najboljši. Poslal je upravi igralnice pismo, v katerem je zahteval, da mu po bliskov» pošljejo 480 tisoč frankov, če ne bo — bombardiral mesto! In v resnici je dal nameriti topove na Monte Carlo in odredil strelne vaje, na slepo. Gez deset minut je imel “svoje” tisočake že v rokah. Ali, ko se je s kri-žarieo vrnil v Kili, so ga prijeli in spokorna poslali v Spa.nd'avsko trdnjavo.
Grozen umor. Na rumunski meji je na grozen način umorila že-Uft s pomočjo ljubčka svojega možat V Nagy-I!va so našli zadnje dni v gozdu truplo 301etnega drvarja Konstantina grozno razmesarjeno. V odprti trebušni votlini je ležala obleka in drugi predmeti. Zaprli so Vdovo umorjenega in njenega ljubčka, svinjskega pastirja. Žena je vršila svojemu možu v srajco dinamitno patrono in ga s pomočjo ljubimca upijanila. Nato sita ga vlekla oba v gozd in sta zažgala nit. Eksplozijo, ki je nastala šele čez nekaj ur, je moža popolnoma razdejala. Ljubček njegove žene je šel čez nekaj dni sam po njegovo truplo in je stvar naznanil oblasti, češ da je našel truplo umorjenega. Ali,kmalu je padel sum nanj in na nezvesto ženo ter so aba prepeljali v Beszte-reze pred sodnijo.
Proti politični duhovščini. Dunajski knezonadškof je izdal na podrejno duhovščino svoje škofije naslednji odlok:	“Njegova
knežja milost pr e vzvišeni gospod knezonadškof je hlagoizvolil o-pomniti duhovščino dunajske nadškofije na sledeče. V sedanjih razmerah je važno, da duhovni o-hiranijo pred očmi svoj poklic in da ne prekoračijo svojega delokroga. Duhovni niso poklicani, da uravnavajo posvetne zadeve ljudi, temveč da skrbe za večni dušni blagor. Zato želi in upa Njegova prevzvišenost, da se duhovniki ne bodo vmešavali v politične zadeve, temveč da se bodo obračali z molitvijo do boga za resnični, posvetni in večni blagor ljudi. Če oznanjajo duhovniki le Jezusov nauk, če brade v vernikih strah božji in vestnost, ljubezen do boga .in do Rižnjika, ted'aj skrbe najboljše za red in mir, za varnost lastnine, časti in življenja. Potem bodo vsi, tudi tisti, ki ne spoznavajo resničnosti njih naukov, spoštljivo priznali njihovo dobro voljo. Tisti duhovnik, ki si prilašča sodbo o posvetnih stvareh, ki jih hvali ali graja, preko-raka meje svojega poklica in škoduje vsej duhovščini ker zbuja nezaupanje in sovraštvo do nje. Bog razsvetli vse duhovne, da spoznajo v svojem težavnem položaju, kaj služi njihovemu blagru in blagru vseh ljudi.” “Zarja” pristavlja: Pod tem človekoljubnim, od verskega duha pre-šinjenim dekretom ni podpisan Nagi, temveč Milde, datirana je okrožnica 17. marca 1. 1848. Iz tega časovnega dokumenta lahko izvedo naši klerikalci, kdo je največ ji škodljivec.
“Mož stoterih ran”. Iz New York a prišla vest, da je umrl Viljem Laid'law, “mož stoterih ran”. Laidlaw je bil neprostovoljni junak dogodka, ki je svo-jeeasno razburil celi svet. Meseca decembra 1891. je obiskal največjega amerikanskega skopuha, milijonarja Rrassela Sage, anarhist, po imenu Noreros, ki je zahteval veliko svoto denarja. Ko se je Sage temu upiral, mu je Noreros zagrozil z bombo, ki jo je prinesel selboj. Sage je sprevidel, da njegov obisk file c ne pozna šale. “Toliko denarja nimam tukaj, ali jaz bom poklical knjigovodjo, da ga prinese” se je izgovoril Sage in je pritisnil na e-lektrični zvonec. Čez nekaj hipov stopi ¡knjigovodja v privatno pisarno svojega šefa. Sage zgrabi knjigovodjo za' rame in ga postavi za ščit med! seboj in Noarcro-som. Ta vrže v tem hipu potno torbo na tla. Grozovit pok! Pod razvalinami so našli eezinčez z ranami pokrito telo Laidlowa in ¡zraven njega s tilnika sneto glavo anarhistovo. Russel Sage je o-stal skoro popolnoma nepoškodo-
van.	Dolgo časa je minilo, preden je Laidlaw okreval od mnogoštevilnih ran. Zaman so bile vse njegove prošnje na Sagesa za podporo. Knjigovodja, ki je s svojim telesom »obvaroval milijonarja smrti, ga je nato tožil, da mu povirne škodo, ali ta slučaj je bil | posebne vrste, in mu sodišče ni u-
godilo. Kljub temu so porotniki prisodili Laidlavu $40,000 odškodnine. Ali višje sodišče je zopet ovrglo obsodbo. Laidlaw je bolehal in umrl. Sage je umrl pred njim, zapustivši svoje milio-ne ženi, ki pa tudi ni nič storila za žrtev svojega moža. Laidlaw se je v veliki revščini poslovil od življenja,
S tisočaki tapetirana soba. Iz
Bukarešta poročajq: V vasi Rado-vac se je dogodil zelo tragikomičen dogodek. Neka kmetica, stara ženica, je našla na cesti precej obširen zavoj, v katerem so bile po njenem mnenju zelo “lepe podobice”. Da Ibi okrasila gole stene svojega stanovanja, je nalepila večje število teli “podobic” na zid. Pred kratkim pa je prišel li kmetici berač ter jo poprosil za miloščino, a uboga starka mu ni mogla ničesar dati. Ko pa je berač zagledal “lepe podobice” po dtenah, jo je poprosil za eno. A kmetica mu je odgovorila ravnodušno: “Teh s stene ti nedam, a i-mam še druge, — izmed katerih si lahko par izbereš.” — Iu prinesla mu je cel zavoj samih — tisočakov in stotakov, izmed katerih si je berač izbral res par “najlepših ”. Ker pa se je pozneje ljudem čudno zdelo, odkod ima 'berač nenadoma toliko denarja, je prišla vsa stvar na dan. Bankovce, je izgubil pred enim letom neki veleposestnik. Takrat so bile vse po-izvede po izgubljeni ogromni svo-ti brezuspešne.
Vojaški procesi na Ruskem. —
Dne 9. septembra se prične pred moskovskim vojnim sodiščem glavna razprava proti moskovski intendančni komisiji. Obtoženi so, da so poleg drugih nepravilnosti sprejemali podkupnine in polkovniki Giers 196.000, Jasinsldj
72.000,	Jesipov 36.000 rabljev. Razum tega je obtoženih 7 podpolkovnikov. 2 ritmojstra, 2 stotnika, 2 dvorna svetnika. 2 kolegijska svetnika in tajnik. Tudi pred voromeškim in pred tambo-v-skint sodiščem se ima zagovarjati dolga vrsta častnikov in vojaških uradnikov zaradi vsakovrstnih sleparij.
Smrt pri borenju. V Magdeburgu so imeli javne produkcije borilcev, ki so vabili ljudi izmed obeipstva. na boj. Dne 3. p. m. se je oglasil delavec Roder, ki je zelo močan, pa je bilo že videti, da bo zmagal. Naenkrat ga je borilec pograbil za tilnik in začel daviti. Roder se ni vdal, ampak se je skijšal upirati borilcu, ki mu je obračal glavo boljinbolj na stran. Naenkrat je bil tilnik zlomljen in delavec se je mrtev zgrudil. Med občinstvom je nastala panika.
Novi avstrijski dvekronski novci. Sedanji srebrni goldinar ¡bo kmalu izginil iz denarnega prometa, saj je pa zasltužil svojo pokojnino, ker kroži po avstrijsko-Oigrskih dežlah že od leta 1857, ko se je vpeljala nova avstrijska veljava. V zadnjem parlamentarnem zasedanju je vlada poleg bančnega zakona dobila tudi pooblastilo za dodatno valutno pogodbo z ogrsko ylado, po kateri se ibodoi poleg eno- in petkronskih kovali tudi dvekronski srebrni novci. Ti novi novci ali “kronski goldinarji” bodo vsebovali 835 tisočink srebra in 165 tisočink bakra. Iz enega kilograma srebra se bo skovalo 100 “kronskih goldinarjev” in 'bo to raj 1 novi goldinar tehtal 10 g. Premer goldinarjev bo 27 mm. Ked'aj stopijo novi oldinarji v promet, še ni določeno. Dvekronski novci bodo nosili na eni strani cesarjevo podobo in na drugi cesarskega orla z znakom 2 Gro. Sicker bodo imeli o-bliko enokronskih novcev. Za sedaj je določeno, da se pošlje za
50.000.	000 K “kronskih goldinarjev” v promet. V isti množini, v kateri se izdado novi novci, bodo vzeti stari goldinarji iz prometa.
Ehrlihovo sredstvo. Znano Ehr-lihovo sredstvo, salvarsan, ki se sedaj splošno vporaiblja proti si-filidi, se je tudi dobro obneslo pri konjski kužni influenci. Prve poskuse so napravili v Potsdamu pri Berolinu na konjih tamošnje-ga ulanskega polka, med katerimi že skoro četrt leta razsaja konjska influenca in je poginilo že pet konj, vrednih po 1000 K. Pri vseh' poskusih je salvarsan dobre učinkoval. Seveda je ta način zdravljenja zelo drag in samo
50 kron.


m
m
Velika prilika za prihranitev denarja!
v tej zalogi velika množina otroških oblek; velika zaloga šolskih čevljev, kakortndi velikanska zaloga šolskih potrebščin. Lnrievo varnostne znamke z vsakim kupljenim predmetom zastonj.
m
m
m
Soljski črevlji, deški iz teletine, garantirani in solidno usnje, črne ali mijav e barve. Mehkosti od 9 do 13%; navadna cena $1.50 za par, sedaj samo.........
95c
Grmada otroških in dekliških črevljev, vici kid usnje, vsi ¡solidni z trakovi ali gumbi, zadnji modeli, velikosti od 2 do 9, navadna cena $1.50 in $1.75, par sedaj samo ........•...........
97c
m
m
m
Čez 600 parov deških in dekliških šolskih črevljev. Vsak par garantiran; fino usnje in ne vseh velikosti v te.j/ izberi. Te vrste črevlji se prodajali p0 $1.50 do $2, vaša izbira za par samo ................................_
98c
Grmada deških črevljev, garantirani in solidnega usnja črne ali rujave barve, vseh mod, velikosti od 2% do 5%, redna cena $1.75 do $2, sedaj samo ...............•.............
DEŠKE ŠOLSKE OBLEKE.
Prve vrste deške šolske obleke, narejene iz črnega kleja, dvoprstn« posebno lepe doko-lenske hlače, zadnje mode, za dečke od 8 do 16 leta; navadna cena $2.50. izvanredna cena sedaj samo ................
1.25
Modre barve šolske obleke, fino narejene, zadnje mode; od 8 do 16 leta, navadna cena $4, pri tej ¡razprodaji samo......• ...
m
*5
m
2.79
m
Deške šolske čepice, zadnje mode, vseh ¡barv, as golf :n bulldog čepice; pri tej razprodaji sa samo ...................................... ¡g
I9c
ŠOLSKE POTREBŠČINE.
V naši novi ‘zalogi vse vrste šolskih potrebščin, kakor: fine pisalne tablice, fin papir, dobri svinčniki, fine knjige, dobra tirata, fini in lepi zVeski; barve, /stojala, ravnila, šolske škatije, kakor tudi cela vrsta drugih šolskih stvari za dečke in deklice.
m
m
m
®	mmmm®m. s s s I
®aaa®.M®®aB®®a Basases#®® a® BaaaaaaaaeaaB®
V delavnici, na farmi, v rudnikih,
Nezgode in poškodbe se pogosto dogajhjo na farmi, v delavnici ali rudniku in dostikrat povzročajo veliko trpljenja, nadlogo in izgubo časa, ako vam /pri/ roki
Severovo Gothardsko Olje.
Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodošlo olajšbo bolniku.
Priporočljivo tudi za
revmatizem, neuralgijo, ledveno bol odr-ge, bol v hrbtu, okorelost, krče, otekline, hromnost in vse površne bolesti.
50 e. steklenica.
Čitajte kaj mislijo drugi o njem:
“Severovo Gothardsko Olje se je izkazalo kot velika olajšlba v mojem /slučaju in je pomagalo tudi mnogim mojim tovariše m- v naši delavnici. ” — Jura j Mertus, Kipling, O.
‘1 Ako ne hi stalno imeli Severovega Gotbardske-ga Olja na naši farmi, bi imeli več trpljenja, izgube časa in stroškov.” — M. Votruha, Hay Spršngs, Neb.
“Severovo Gothardsko Olje smatram za najdragocenejše mazilo za rudarje kii so žrtve revmatizma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak hip.” — Bartol Hribar, Wick Haven, Pa.
KADAR OPAZITE
¡kake znake
žolčnice, lenih jeter, zapeke,
težke prebave, pešanje moči,
pomnite, da učinkuje in povraea zdravje
Severov
Zivljenski balzam,
75 c. steklenica.
Kdor se pritožuje
da gia nadleguje
kašelj, hripavost, naduha, oslovski kašelj, težak dih, bolno grlo
da jte mu uživati
Severov
Balzam za pljuča
Cena 25© in 50c
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
m
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
i
Sever o va Zdravila lahko dobite v svoji najbližji lekarni. Povejte mu razločno, da Mite siamo Severovih in ne vzemite nobenih drugih. Naša zdravila imajo mavode in knjige ti-
dbarae v vaši materinščini1.
Pišite nam po zdravniški svet; je zastonj.
Ifl/ E* Qc	1#E?D a CEDAR RAPIDS
W. P . oE	VERA wO. IOWA
PROSTOZIDARSTVO.
sih, nastopa ta stopnja prostozidarjev kot izvanredna sovražnica pepeska in kraljevska.
(KONEC.)
Kakor protetozidarstvo nasprotuje preganja ju posameznikov radi veroizpovedi ali narodnosti, ravno tako tudi nasprotuje pretiravanju kakor v verskem istota-ko tudi v političnem in narodnem oziru. I z vsega tega je razvidno, da prostozidarstVo ni nevarno niti cerkvi niti državi, ker se niti prve niti druge ne dotika z ozirom na njih eksistenco, nasprotno priznava obe, v kolikor delujeta za blagor ljudstva. In to je znak nestrpne cerkve in tiranske države, ako preganja prostozidar st vo in ne dovoli tozadevne organizacije; nasprotno pa je to znamenje 'humane cerkve in svobodne, raz-s viti j ene države, ako varuje prostozidarstVo, ali pa ga vsaj pusti mirno delovati. Samo slabost, strah in divji fanatizem streme za tem, da 'bi prostozidarstVo potlačili ali premagali (Henne am Ilhyn).
(Ješče se govori o tako imenovanih prostozidarskih tajnostih. Toda prostozidarska organizacija ni bila in ni niikako tajno društvo ; — saj so v njej, kakor je bilo ‘že omenjeno kralji in cesarji in zavzemajo v tej organizaciji naj višja mesa; — toda zveza prostozidarjev je nekaka ožja družba, ki se 'brani temu, da bi prišli v njeno sredo ljudje slabega značaja, nestrpneži in drugi podobni individuji. ProstozidarstVo samo nima nikaldh tajnosti, toda ono samo je tajnost, katero se more spoznati samo s srcem. Saj vendar nikakor ni mogoče, da bi bila tajno društvo zveza ljudi, ki ima danes že na milijone članov in ima palače, kjer se javno shajajo prostozidarji in delujejo, prirejajo sprevode, zalagajo ustanove. ¡Sicer je res, da imajo prosozi-darji posebna znamenja, po katerih se spoznavajo med seboj, to pa zato, da bi se kak človek, ki ni prostozidar, ne mogel izdajati za prostozidarja in tako zlorabiti zaupanje ostalih bratov. Prostozidarji imajo tudi razne simbole, ki pohajajo iz stare zidarske in kamnoseške obrti. Te simbole, trikot, krog, šestilo itd. vidimo tudi pri nas na nekaterih spomenikih, hišah, knjigah, cerkvah; to je še iz davno preteklih časov, čisto razumljivo je tudi, da se zahteva od prostozidarjev, da bi ljudem, ki niso prostozidarji, ničesar ne pripovedovali, o čemur ¡se obravnava na njih sestankih. To je v navadi tudi pri mnogih 'drugih Organizacijah. Istotako imajo prostozidarji tudi posebne navade, katerih se poslužujejo pri sprejemanju elanov, toda vsi ti obredi in navade so znani, ni na njih nič slabega, nič smešnega; o-hranil se je pač stari obred, ki je bil v navadi vedno pri sprejemanju članov v prostozidarsko organizacijo. Danes pač ni nič več tajnega na prostozidarstvu: mnogi, ki so bili prostozidarji, so marsikaj napisali, kar so včasih ljudje smatrali za tajnost. Zelo mnogo laži o prostozidarstvu pa so zopet napisali taki ljudje, ki so se izdajali za prostozidarje in navajali izmišljene skrivnosti o raznih visokih stopinjah, ktere ali sploh ne obstojajo, ali pa jih tisti, ki tako o njih pišejo, sploh nikdar niso dosegli, kot naprimer Taxil. ProstozidarstVo, kakor o-menjeno, ne hrani v sebi nikakih tajnosti, ampak ono samo je tajnost, katero razume le tisti, kdor je res pravi človek in da kot tak tudi živi.
Štev. 3 — klerikalci imenujejo prostozidarje tudi “bratje treh pik” — ima v prostozidarstvu poseben pomen. To število, katero nas spominja na rojstvo, življenje in konec; otroško, mlade-niniško in moško 'dobo, se izraža v prostozidarstvu v treh stopnjah, učenca, pomočnika in mojstra. Pogoj 'za vsprejem v prvo stopnjo je, da se razume princip * ljubezni do bližnjega, za drugo stopnjo, kako mora človek živeti in zatirati strasti itd., za tretjo stopnjo smrt in nesmrtnost duše, priprava nh smrt. Preje je bila samo edina stopnja, .namreč stopnja sodrugov. Vsaka stopnja ima posebno znamenje, posebne obrede: Tu. je eden sistem organizacije prostozidarstva% So pa zopet sistemi, ki imajo 'sedem stopenj, da tudi 'devet, celo triintrideset in sicer tako zvani stari škotski ritus; potem imamo še sistem Mis-
raim in Memfis, ki ima 90, 95 in 96 stopenj; ta sistem pa je malo priznan in nerazširjen. Drži se ga le nekoliko lož.
Loža je ožji krog gotovega števila prostozidarjev v gotovem kraju; ložo pa imenujemo tudi kraj, kjer se shajajo prostozidarji. Orient pa se imenuje dotični kraj (mesto), kjer se nahaja kaka loža. Predsednika se voli in i-ma naslov mojster. ProstozidarstVo višjih stopenj pa ima še razne druige izraze za zborovanja 'svojih ¡bratov: “kapitelj, konsi štorij, veliki svet, direktoria, san-ktuaria itd.” — Ni res, da bi bilo prostozidarstVo centralizirano v edni roki, da bi morda imelo celo svojega papeža ali kaj podobnega, kakor trdijo klerikalci prostozidarska organizacija je u-rejena na federativni podlagi. Po ložah se ne godi ničesar takega kar je pripovedoval Taxil; spre jerna se člene in vrše se poučna predavanja.
Kar se tiče vprašanja, kedaj je nastala prostozidarska organiza eija, se do danes ne more trditi nič gotovega. Prostozidarska organizacija taka kot je danes, ni tako stara; ampak datira iz 1 1717. Toda nekateri sistemi smatrajo svoj začetek za starodavni (Ideja pa je v viseli sistemih ista in ta je zapopadena v prvih treh stopnjah, ki so povsod iste. Siste mi se med seboj razločujejo le po različnosti obredov.) Trdi se, da je bodisi prostozidarstVo obstojalo že v najstarodavnejših čaši h. ali pa da je bilo naslednik raznih drugih društev in organizacij.
Najvažnejši nazori o nastanku prostozidarstva so pribljižno sledeči: Trdi se, da je zveza prostozidarjev dedič starih grških in perzijskih misterij. Drugi zopet vidijo v obredih in naukih prostozidarstva učenje in obrede egiptovskih duhovnikov, ki so sami priznavalnega boga, toda to vero 'so pred ljudstvom skrivali in so ga pustili v mnogoboštvu. Dragi pa zopet trdijo, da prostozidarstVo pohaja od staviteljev Salomonovega tempeljna, kar nekako potrjujejo razna hebrejska ime-
MONAKO.
« se jih rabi v različnih pro-
na,
stožidarskih stopnjah. Nekateri zopet trdijo, da je oče prostozidarstva Pythagoras Krotonski. — Drugi zopet mislijo, da je prostozidarstVo nekoliko v zvezi z nauki therapeutske in essenske sekte: (to so judovske verske sekte, ki sta nastali približno dve sto let pred Kristusom: pripoveduje se, da je pripadal k essenski sekti tudi Janes Krstnik in Jezus). — Tudi staviteljske cehe, tako imenovane staviteljske korporacije v Rimu, se smatra kot očeta prostozidarstva. Večina pa je mislila, da je prostozidarstVo v zvezi z tem-plarstvom, to je z templarskim viteškim redom, ki je bil najmočnejši za časa križarskih vojsk; ustanovil je ta red Hugues Pavan 1. 1118 v Jeruzalemu. Odpravljen, oziroma potlačen je bil ta red 1. 1311 po francoskem kralju Filipu IV. in papežem Klementom V.-; ta dva sta prišla do tega koraka na jedni strani vsled lakomnosti, na drugi strani pa zopet vsled strahu pred politično močjo, ker so templarji stremili po tem, da bi se u-stanovilo vsesvetovno, federativno državo, v kateri bi imel vsak narod popolnoma svojo lastno samoupravo. Še do danes si učenjaki niso popolnoma na jasnem, če so dotična fakta, katerih so bili templarji obdolženi, radi katerih so bili tudi obsojeni in na grmadi sežgani kakor krivoverstvo, nenravnost proti naravi, smešenje križa, prijateljstvo z drugoverci in podobno, verjetna. Faktum .je, da ¡so bili templarji v tedajni dobi kot opozicija proti vsemogoč nemu papeštvu in tiraniji posvetnih vladarjev. Poslednji templar ski mojster je bil Jakob B. Mo-lay, ki je bil 1. 1313 v Parizu sežgan z ¡drugimi templarji vred. — Pripoveduje se, da je vojvoda Aumont ubežal na Škotsko, kjer je z pomočjo nekaterih dragih •femplarskih vitezov ustanovil prostozidarstVo.
Klerikalni pisatelji tudi govore da se v višjih stopnjah, zlasti v 30 stopnji škotskega obreda stopnja viteza Kadoša vrže kandidatu pred noge papeško tiaro in kraljevo krono, na kateri mora stopiti. To pa ni resnica. To se trdi radi tega, ker v Taxilovih spi-
V letošnjem letu ima papež Pij X. velike brige. Papež se neče isprijazniti z mislijo, da pripada Rim italijanskemu kraljestvu ter zastopa, z največjo trmo mnenje, da je papežu Rim roparsko u-grabljen. Papež je v tem oziru podoben človeku, ki je podedovano ¡premoženje spravil na kant, a neče priznati, da je njegov dom postal po pravici last drugega človeka.
Stališče, na katerem stoji papež, je spravilo ravno papeža samega že v največje zadrege. Zdaj ima zopet take težave in sitnosti.
Vladar najmanjše evropske državice, knez monaški, je obiskal to leto, ob jubileju Rim in je imel tamkaj znanstveno predavanje. Državica Monako sicer ni večja kakor kaka majhna kmetska občina, toda vladar je naposled vladar, naj ima veliko ali malo državo.
Knez monaški je torej obiskal Rim in je bil tam gost italijanskega kralja. To je v enem ozira znamenit dogodek. Monaški knez jc namreč prvi katoliški vladar, ki je prišel v Rim ne da bi se poklonil katoliškemu papežu. To je toliko hujši udarec za papeža, ker je 'dandanes med mnogoštevilnimi cesarji, kralji, vojvodi in knezi, ki so vladarji, samo še sedem katoličanov, vsi drugi vladarji pripadajo dragim veram.
Monako je kakor rečeno sicer popolnoma neodvisna, a tako majhna država, da nima v svetu prav nobene politične veljave. — Pravzaprav obsega ta država le eno mesto in nekaj k njemu spadajočega ozemlja. Na eni strani jo meji morje, na dragih straneh jo obdaja francosko ozemlje. — Vsled tega je naravno, da stoji dejansko nekako pod protektoratom Francije. Sicer pa je tekom stoletij ta državica opetovano želela priti pod francoski protekto rut in se otresti protektorata pi-jemontskih kraljev, kar se ji je naposled tudi posrečilo in sicer po vojni leta 3859.
Oče sedanjega kneza je napel vse svoje moči, da pride v čim tesnejšo zvezo s Francijo, ker je v tej zvezi videl edino jamstvo, da si ohrani svojo državico in tem svojemu rodu vladarsko veljavo v svetu, človek, ki je de-janjski vladar kake države, pa naj bo še tako majhna, velja ven-der več, kakor kak odstavljen kralj.
Sedanji knez Albert je ravno tako vnet prijatelj Francije, kakor je bil njegov oče. Leta 1870. se je kot francoski častnik udeležil tudi vojne zoper Nemčijo in je bil odlikovan s križcem častne le-
skoz bogati ljudje, saj zaslužijo od tujcev ogromnega denarja. — Celo hotelske dekle si prištedijo po 20.000 frankov dote.
Samostojnost te državice je jako stara. Nekdaj je bil na skali, na kateri stoji sedaj mesto, poganski tempelj, pozneje je bilo tu pribežališče pomorskih roparjev. Pred 700 leti se je tu naselila ge-noveška rodovina Grinaldi, ki je v 16. stoletju postala vladarica tega ozemlja in si h 1641 nadela knežji naslov.
Cesar Napoleon I. je bil pregnal tudi monaške kneze in je priklopil malo deželico Franciji. Ko je bil pregnan na otok Elbo se je monaški knez odpravil na pot, |da zopet prevzame svojo državico. Knez — Honoré IV. — se je zvečer 1. marca 1815. peljal mimo mesteca Cannes proti Monaku ko so ga naenkrat ustavili vojaki. Njih zapovednik je rekel :
Knez, cesar Napoleon je zapustil Elbo in je na potu v Pariz. Tu v bližini čaka dneva in vas želi pozdraviti.
Knez se je seveda takoj odzval temu bolj ukazu, kakor povabilu, podobnemu pozivu. Ko ¡sta se z Napoleonom razšla, je cesar rekel:
Vi greste zasest knežji prestol
Monaku, jaz cesarski prestol v Parizu. Mnogo sreče, knez !
Mnogo sreče, veličanstvo. \ Razšla sta se in se nista nikdar več vidla.
Čudni so pač kontrasti usode. Rodovina Grinnaldi je videla v svoji bližini propasti mnogo velikih rodov, sama pa se je vzdržala do naših dni. Napoleon je šel v Pariz, a si ni ohranil krone ter je umrl na otoku Sv. Helena; Napoleon III. si je spretno pridobil cesarsko krono a jo je izgubil in je umrl v pregnanstvu v Ohiselhur-stu na Angleškem, mimo državice Monako pa so šli brez posledic dogodki, ki so preobrazili vso Evropo. —
rije.
Tudi s katoliško cerkvijo se je dolgo razumel. Svoje dni, ko se je sedanji knez vsled pritiska cesarja Napoleona III. ženil je obiskal takratnega papeža Pija IX. v Rimu in je bil sijajno sprejet. Prikupil se je papežu tako. da je ta pozneje razveljavil njegov zakon z nezakonsko hčerjo cesarja Napoleona, rojeno Hamilton. Mnogo je k temu pač tudi pomagalo, da je knez Albert v sorod stvu z rodovino De Merode, nasledniki svete Elizabete ogrske.
Po razveljavljenju prvega zakona se je knez monaški kmalu dragic oženil z vdovo Richelieu rojeno Heine, ki je iz znane ži dovske bankirske rodovine in sorodstvu z nemškim pesnikom istega imena. Ta poroka se je vr šila v papeški nuncij aturi in pa pežev pooblaščenec je kneza ta krat opominjal, naj ostane vedno zvrest Sv. stolici. In ta isti knez je sedaj prišel v Rim in ni obiskal papeža.
Tudi drugi zakon kneza Alberta ni bil ¡srečen in je bil 1. 1902. ločen. Tedaj se je mislilo, da se knez tretjič oženi, a imel je ven-der ozire na Vatikan in tega ni storil.
Kneževina. Monako, h kateri spada tudi razupito razveselišče Monte Carlo, šteje vsega skupaj 15.000 prebivalcev. Knez je absolutni vladar, kar pa njegovi podaniki prav lahko prenašajo, ker vlada; knez jako liberalno, ker i-majo prebivalci največjo svobodo, vse kar sploh potrebujejo, in ne plačajo prav nobenih davkov. Vise državne izdatke plačuje knez sam iz dohodkov razveselišča Monte Karlo. Prebivalci so vse-
Feelinô Better Already
I (j fl /tt<'S	\ \ / ^ i”
ankfiYou!
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Di. Richterjevim
mi-Emei«.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER d CO.. 215 Pearl Streetf*New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilate olajšajo. (25c. all 50c.)	.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE

Gv' co.
2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
£
OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
1 društvena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Priporoča se rojakom vSHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger-lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pangerc« r.
H.GERLACH & CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potreb-
ščin, moke in živeža
220! N, lSta ST, SHEBOYGAN WIS,
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK SREDOZEMSKO MORJE ADRIJA
Franconia (nov. 1911).18.150 Ton
Caronia..............20.000 Ton
Laconia (nov. 1912) .18.000Ton
Carinama .............20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba
Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
flori moderni parniki na dya Yijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts«, Chicago, or Local Agenta Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati stojo najbolžo zalogo
zimske ii spomlad Mi

*
*
*
*
*
*
*
AMERIŠKI DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
*
*
*
*
*
*
*
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111.	|
| Kapital in preostanek $350.000 00 J
Plačujemo po 3% od vloženega denarja. Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Uradne nre: Od 8:30 v jutro do 5:30 zvečer
V	»3boto:	Od 8:30	“	0 9 urezvečer
V	nedeljo Od 9	“	12 o poldne.
JAN KAREL.	A. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
X 4*4'* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4** 4* 4* 4^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* X
Prihranjeni denar.
Nobeden ueve, kako lahko je hraniti denar dokler sam ne poskuša hraniti g a.
Mi imamo armado ljudi, ki so začeli hraniti s malim zneskom, katerem gre pa danes že vsem dobro.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Vstanovljena
1890.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 10. ul.---
VLOGE $4.000,000.00
GLAVNICA . S4-00,000. OO PREBITEK . . $100,000.00
Prva In edina češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dal. ^^iveta; prodajamo Sifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mo-
foče se popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimoiiek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 486.