PTUJ, 15. marca 1968 Št. 11 izvod 0,50 N din, 50 S din Občina Ptuj PRORAČUN NA SLABŠEM KOT LANI Za bralce Tednika govori TO- NE PURG, načelnik oddelka za planske, analitične in organiza- cijske zadeve SO Ptuj: — V kakšnem položaju je ob- čina pri oblikovanju proračun- ske potrošnje in pri sestavlja- nju predloga proračuna za leto 1968? Položaj ptujske občine pri ob- likovanju letošnje proračunske potrošnje določajo predvsem tri značilnosti. Prvo je zmanjšanje občinskih proračunskih dohod- kov, ki so posledica temeljne prerazdelitve skupnih proračun- skih dohokov v korist federaci- je in republike. To se najbolj odraža pri prispevku od osebne- ga dohodka iz delovnega raz- merja. Občina se je morala za- dovoljiti z znižanjem prispevne stopnje od 5,2 na 4,74 odstotka. Zaradi te znižane stopnje pri- pada naši občini 900.000 N din manj proračunskih dohodkov iz tega prispevka. Poleg tega je občinska skupščina na prejšnji seji znižala tudi prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za okrog 600.000 N din v primerjavi s prejšnjim letom in v skladu s priporoči- lom skupščine SR Slovenije. Proračunske dohodke nam po- sebno znižuje tudi republiški ukrep, s katerim si je le-ta za- gotovila prispevek iz osebnega dohodka obrti po stopnji 5 od- stotkov. To znaša v ptujski ob- čini 270.000 N din. Za delno nadomestilo teh od- tegnjenih proračunskih dohod- kov pa sta zveza in republika omogočili s svojimi predpisi ne- kake tolažilne dohodke, kot so prispevek skladov skupne pora- be in komunalne takse na mo- torna vozila v zasebni lasti. Ti dodatni dohodki bodo znašali verjetno le 450.000 N din, ki ni- kakor ne morejo nadomestiti prej omenjenih odtegljajev. Pri sestavljanju predloga pro- računa za leto 1968 moramo upoštevati tudi slabša izhodišča, kot smo jih imeli ob prehodu iz leta 1966 v leto 1967. Proračun- sko leto 1967 je bilo namreč za- ključeno s primanjkljajem 140.000 N din, ker niso bili rea- lizirani dohodki v predvideni višini. Slabše izhodišče povzro- čajo tudi neporavnane obvezno- sti iz leta 1967, ki so za 450.000 N din večje kot ob zaključku leta 1966. Iz vsega omenjenega je raz- vidno, da je letošnji finančni položaj ptujske občine ob se- stavljanju proračuna za okoli 1,400.000 N din slabši kot pred enim letom. — Ali so tudi letos naložene občini nove naloge glede finan- ciranja? Tudi letos so prenesene na občino nekatere nove obveznosti financiranja, delno na osnovi zveznih in republiških predpi- sov in priporočil, delno pa na osnovi lokalnih potreb in odlo- čitev občinske skupščine. Med nove obveznosti lahko uvrstimo sofinanciranje pri vzdrževanju železniških prelazov, sofinanci- ranje izdelave nove gospodar- ske geodetske karte, povečano provizijo službe družbenega knjigovodstva, financiranje ma- terialnih stroskov postaje mili- .ce, nabavo opreme za civilno zaščito, razne oblike dnevnega otroškega varstva in priznaval- nine borcem za severno mejo. Za kri-tje teh novih obveznosti potrebujemo najmanj 700.000 N din dodatnih proračunskih sredstev. — Kako vam bo uspelo uskla- diti izdatke z razpoložljivimi • možnostmi? Uskladitev potreb z možnost- mi je nasploh težavna v pogojih gospodarske reforme. Posebno težavna pa bo ta uskladitev v ptujski občini, ki se nahaja v nezavidljivem položaju. Resnič- na uskladitev je možna le z zni- žanjem nekaterih izdatkov pod lanskoletno potrošnjo. Omejiti oziroma znižati bomo morali predvsem financiranje komu- nalne dejavnosti. Te bomo mo- rali financirati predvsem s pri- spevkom za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani in delovne organizacije v Ptuju in Kidričevem. Pomagati si bo treba tudi s krajevnim samopri- spevkom, ki ga bodo uvedle vse krajevne skupnosti. O tem so se že zedinili na zborih volivcev meseca februarja. V ta namen bo predsedstvo občinske skup- ščine sklicalo posvetovanje vseh predsednikov svetov krajevnih skupnosti in pripravilo navodi- la za izvedbo referenduma. Pri- čakujemo, da bo večina krajev- nih skupnosti namenila zbrani krajevni samoprispevek za vzdrževanje in modernizacijo cest. V te namene ne bo mogoče zagotoviti zadostnih sredstev iz letošnjega občinskega proraču- na. ZR TE DNI PO SVETU RAZGOVORI PRIJATELJEV Svet, v katerem živimo, je poln nevarnosti, ker velika voj- na v malem Vietnamu že polno desetletje nevarno grozi svetov- nemu miru. Negotovost na Bliž- njem vzhodu sili ljudi našega časa k miroljubnemu razvoju političnih razmer. Stari izrek znanega vojskovodje Klause- vitza: Vojna je samo nadaljeva- nje politike z drugimi sredstvi, dobiva ponovno svoj smisel, vsaj če upoštevamo razvoj v jugovzhodni Aziji. Čeprav je v tem nekaj resnice, se je treba z vsemi sredstvi angažirati pro- ti uporabi tega načela v medna- rodnem življenju. Dejavnost naše dežele gre za tem, da ima politika prednost pred silo, da postane človeški razum odločilna stvar v reševa- nju odločilnih vprašanj današ- njega časa. Jugoslavija je za- čela v tem smislu vrsto razgo- vorov s svojimi prijatelji iz neuvrščenega sveta v želji, da bi izmenjala izkušnje in pogle- de o temeljnem pogledu seda- njosti, o tem, kako doseči višjo stopnjo razumevanja med naro- di in kako odkloniti nevarnosti, da bi s silo reševali mednarodna vprašanja. TRETJI SVET Predsednik Tito je poslal zadnje dni osebno poslanice dr- žavnikom dežel, ki jih je pred kratkim obiskal na svoji poti po Aziji in Afriki. Podobne posla- nice so prejeli šefi nekaterih drugih prijateljskih držav. Čla- na sveta federacije Edvard Kar- delj in Svetozar Vukmanovič sta vsak na različni strani afri- škega kontinenta konzultirala državnike prijateljskih dežel o potrebi bolj aktivnega udejstvo- vanja neuvrščenih v mednarod- nem življenju. Ne gre za kakšno konkretno akcijo, da bi organi- zirali novi sestanek. Temeljni cilj te razširjene akcije je ustvarjanje širše osnove tako imenovanega »tretjega sveta« skupaj z vsemi tistimi, ki želijo mir in sodelovanje med drža- vami in narodi. GRENKE IZKUŠNJE V teh razgovorih ni konkret- nih iniciativ ali predlogov za končanje vojne v Vietnamu in krize na Bližnjem vzhodu. Do srečanj je prišlo v želji razmo- triti vzroke današnje obreme- njenosti mednarodne politike. Neuvrščene dežele, ki so bile zadnji dve leti večkrat izpostav- ljene pritiskom in vmešavanju velikih sil v njihove zadeve — imajo kaj povedati glede gren- kih izkušenj, ki so si jih prido- bile. Pasivizacija bi pomenila ohra- britev tistih sil, ki vidijo v po- litiki sile največjo oporo svoji mednarodni aktivnosti. Danes je bolj jasno kot kdajkoli prej, da se vse bolj čuti potreba po razširjeni aktivnosti sil na- predka in miru. To je eden od načinov, da se ustavijo negativ- ne tendence v mednarodnem življenju. Ko bo dosegla aktivnost ne- uvrščenega sveta širok obseg, se bo morda pojavila potreba po tretji konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih dežel. Za sedaj je to stvar prihod- nosti, nadaljnjega razvoja raz- govorov in razširjene dejavnosti neuvrščenih in drugih borcev za boljše mednarodne odnose. M. G. POBEGLI GENERAL — VAL KRITIKE Beg generala Jana Sejne je v določenem smislu pokvaril pričakovanja, da bodo dogodki v Cehoslovaški po burnem ja- nuarskem plenumu CK KPC tekli mirneje vsaj do konca tega leta. Mislili so, da bodo spre- membe glede osebnosti na od- govornih položajih izvršene šele po jesenskih parlamentarnih volitvah. Toda predsednik glav- nega komiteja KPC čehoslova- ške armade generalmajor Jan Sejna je pobegnil v ZDA in iz- zval val kritike, ki zaliva mno- ge vidne osebnosti čehoslova- škega političnega in državnega aparata vse do samega šefa dr- žave Novotnega, katerega so na januarskem plenumu razrešili dolžnosti prvega sekretarja CK KPC. Imamo vtis, da politično živ- ljenje Cehoslovaške ni bilo ta- ko razburkano od leta 1948, ko se je Cehoslovaška brez krvi preusmerila na socialistično pot. Januarski dogodki so sprožili odločnejšo borbo proti konzer- vativnim silam. Danes bi težko mogli vnaprej oceniti hitrost ▼ uveljavljanju upravičenih zah- tev po hitrejšem napredku v najbolj razviti socialistični de- želL DMP iz bistriške občine OBČANI SO BILI ZADOVOLJNI Te dni so kot drugod tudi v bi- striški občini bili prvi zbori vo- livcev v letošnjem letu. Glavna tema teh zborov so bile razpra- ve o davščinah in taksah ter spre- jetje resolucije za letošnje leto. V vsej bistriški občini se je ču- tilo na teh zborih volivcev neka- ko olajšanje glede na davčne olajšave v leto.šnjem letu. Le red- ko kje so posamezni občani na- sprotovali predvidenim davčnim stopnjam. Edini, ki so razpravljali o dav- kih, so menili, da bi bile dajatve za listavce petnajstodstotne in ne dvajsetodstotne, kot je bilo predvideno. Kljub daljšim raz- pravam je skupščina občine ta predlog tudi sprejela na svoji pr- vi seji v letošnjem letu. So pa zbori volivcev pokazali, da še niso vsepovsod urejeni ka- tastrski okoliši in pa katastrski razredi. Izgleda, da bo morala ob- činska uprava rešiti še vrsto pro- blemov s tega področja. kljub temu da so pred dvema le- njih zborih volivcev sprejemala resolucija za letošnje leto, so bile najživahnej.še razprave pod toč- ko razno, ko so razpravljali o problemih svojega kraja in o de- lu svoje krajevne skupnosti. Vo- livci so predvsem zahtevali bolj- še vzdrževanje cest, javno raz- svetljavo, ureditev mostov ter kanalizacije in vodovoda. Občani so vsepovsod priprav- ljeni s prostovoljnim delom po- magati (ne ve se za Slovensko Bi- strico, ker zbori volivcev niso bi- li sklepčni), če se jim le zagoto- vijo sredstva za gradnjo ali ob- novo določene ceste, vodovoda ali kaj podobnega. Zbori volivcev so pokazali, da občani mnogo razpravljajo o ob- činskem samoprispevku za ure- ditev šolskega prostora. Marsikje so za njegovo uvedbo, saj bi tako pomagali svojim otrokom do boljših pogojev za šolanje. Tako so se v nekaterih krajih kot v oplotniški krajevni skupnosti od- ločali za dva samoprispevka, sa- mo zato, da bi čimprej dvignili gospodarski in turistični pomen svojega kraja. Ob tem jim lahko samo čestitamo. Zanimivo bi bilo, kaj bi rekli o samoprispevku za ureditev šol- skega prostora na zborih voliv- cev v obeh Bistricah. Samopri- spevek bo namreč zajemal kom- pleksno ureditev šole v občini in tukaj bi morali tudi Bistričani pokazati zanimanje, da se uredi materialno stanje šole v občini, kljub temu. da so pred dvema le- toma dobili v Bistrici novo šolo. IZ »AGROKOMBINATA« K Z LENART Iz skupnega premagovanja težav: uspehi Delovna organizacija »Agro- kombinata« KZ Lenart, ki je prišla po zaključnem računu iz leta 1966 zaradi poslovne izgube v občutne težave, je bila v ta- kratnem stanju pravzaprav po- stavljena pred dejstvo »biti ali ne biti«. Tekoči račun je bil blo- kiran, delavci pa so prejemali 68-odstDtne osebne dohodke. Do- bavitelji so jim zaradi nezaupa- nja prenehali dobavljati mate- rial za trgovine in reprodukcij- ski material za lastno in koope- racijsko proizvodnjo. V tem času je precej delavcev zapusti- lo delovno organizacijo. Odnos raznih forumov in finančnih in- stitucij je bil do delovne orga- nizacije dokaj rezerviran in ma- čehovski. Se najbolj jih je ra- zumela takrat Kreditna banka, ki jim je pomagala do odobritve sanacijskega kredita. Celotni kolektiv se je zagrizeno boril s težavami in iskal ustrezne re- šitve. Sanacijske ukrepe so dosled- no izvajali. Na osnovi analiz poslovanja v letu 1966 in vzro- kov nastale izgube so uspeli od- praviti vse vrste različnih po- manjkljivosti, ki so jih lahko v najkrajšem času odpravili. Ne- uspeh kmetijske proizvodnje v letu 1966 je pospešil proces iskanja nove organizacijske ob- like kombinata. Ta je bila uve- dena z začetkom leta 1967 in temelji na teritorialnem princi- pu. Tako ima vsaka delovna enota danes svoj svet delovne enote. V teh delovnih enotah je zastopana tudi kooperacijska proizvodnja z individualnimi proizvajalci. Takšna notranja organizacija je bila več kot nuj- no potrebna, saj je delovna or- ganizacija teritorialno precej raztresena. Z novo organizacijo so občutno zmanjšali število ad- ministrativnega kadra. Vsaka delovna enota ima svoj proiz- vodno-finančni plan in pravil- nik o delitvi dohodka. Delavsko samoupravljanje so približali neposrednemu proizvajalcu. V ta namen so samoupravljanje v celoti decentralizirali in tako slehernega člana zainteresirali za večjo in kvalitetnejšo proiz- vodnjo. V celoti so odpravili misel- nost, da je treba gospodariti na vsaki površini. Razdrobljene in oddaljene površine so oddali kmetom-kooperantom. Toča jim je napravila v lan- skem letu občutno škodo, in to največ na kvaliteti sadja. Po oceni komisije za ugotavljanje škode znaša škoda, povzročena od toče, 900,000 N din. Zavaro- valnica jim je na osnovi jam- stva povrnila le del te škode, in sicer 230.000 N din. Za škodo na kvaliteti sadja zavarovalnica ne daje jamstva. Toča in spomla- danska pozeba ribeza sta proiz- vodno-finančni uspeh podjetja občutno zmanjšali. Gospodarski zaključek leta 1967 je v primerjavi z letom 1966 znatno pozitivnejši. Izkaza- ni uspehi so toliko večji zaradi ekonomske raounice, ki je spremljala sleherno proizvodnjo in gospodarski poseg. Vse to je Komec na 2. strani LENART Volitve predstavnllraiiii»iia v|>rašfinjPra- vica, dolžnost in odgovornost občanov, delovnih in drugih or- ganizacij na področju obramfoe, so določene z zveznim zakonom, v tem primeru v zakosvu o na- rodni obranribi. Ta zakon določa konkretne in osnovne dolžnosti c^čanov pri narodni obrambi, in sicer: vojaško ot)veznost, predvojaško obveznost, delovno cA>veznost pri zavarovanju teri- torija, disperzije in evakuacijo prebivalstva in materialno ob- veznost. Vojaška obveznost občanov je splošna. Obsega naborno obvez- nost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervnem sestavu JLA. Vojaški obveznik se razreši vojaške obveznosti, ko dopolni starost 55 let, za re- zervnega oficirja in rezervnega vojaškega uslužbenca pa, ko dopolni 60 let starosti. Nadalje tisti, ki je spoznan za nespK)- sobnega za vojaško službo, in ti- sti, ki izgubi jugoslovansko dr- žavljanstvo. Predvojaška vzgoja v mirnem času zavezuje moške mladince, začenši od leta, v katerem do- polnijo 17 let, pa do konca leta, v katerem dopolnijo 19 let. Ob- veznost predvojaške vzgoje pre- neha z nastopom vojaškega ro- ka. Osebe, ki se šolajo na sred- njih, višjih, visokih in njim enaicim šolah, so zavezane j^red- vojaški vzgoji ne glede na sta- rost in spol, začenši z drugim razredom srednjih šol pa do konca rednega šolanja oziroma do vpoklica k vojakom, vendar najdalje do dopolnjenega 27. leta oziroma do dopolnjenega 28. le- ta, če traja redno šolanje deset semestrov ali več. Delovni obveznosti so zaveza- ni v vojnem času vsi občani zato, da bi državni organi in de- lovne organizacije med vojno pravilno opravljale svoje nalo- ge in da bi se opravila določena dela, ki so p)otrebna za narodijo obrambo ali neposredno za ju- goslovansko ljudsko armado. Pri obveznosti zavarovanja te- ritorija so občani, delovne in druge organizacije ter državna uprava dolžni omogočiti nor- malno delovanje državne upra- ve, proizvodnje, preskrbe, zvez in zaščite ter usklajevanje par- tizanskega in teritorialnega de- lovanja oboroženih sil. Skrb za varnost države in za zavarovanje teritorija, na kate- rem živimo, je vsakodnevna dolžnost vseh občanov. Od tega je odvisno tudi varovanje iz- borjenih pravic in vrednot so- cialističnih pridobitev v okviru samoupravne družbene skupno- sti, zato je to obveznost vsakega posameznega člana te skupnosti. Zavest o tem, da postane naša vsakodnevna skrb in potreba, pa je še na poti. Zavedati se namreč moramo, da je obstoj in napredek naše socialistične družbe in varnost naše države v veliki meri odvisna od zavest- ne aktivnosti vsakega posamez- nika, ki živi v tej skupnosti in da te skrbi ni mogoče v celoti prepustiti zgolj institucijam, ki so zato določene in posebej kva- lificirane. Ce prevzame posa- meznik nase del skrbi za var- nost in obrambo države in za pridobitve socialistične revolu- cije, je tudi nujno, da je sezna- njen z dejstvi, ki nas ogrožajo, saj ogrožajo našo svobodo ih Konec na 2. strani SIma t peUk, IS, maitm 1M8 Straa t KK Mf - eM ^MMJOCto- Za |>roizvodnjo krompirja je vse pripra¥4eno »Pri cdkopo kraapir^ bo zopet odMS&na kvaliteta,« Je dejal Praac Prelog. šef komerciale v obrata. Povedal je tadi, kako se je <4]rat pripravil na proizvodnjo krompirja pri kooperantih: Na obratu za zadružno ko- operacijo »Jože Lackoc v Ptuju so pripravili vse potrebno za letošnjo proizvodnjo krompirja. Ker je zadnji čas, opozarjajo, da si kmetovalci nabavijo kvali- tetiie semenske sorte krompir- ja, ki jih je obrat zanje pripra- vil. Le tako bodo laibko ustregli zahtevam trga, kupcem, s kate- rimi že ima obrat pogodbe s količino, sorto in kvaliteto. Na obratu menijo, da bo prav goto- vo primanjkovalo kvalitetnih sort krompirja, kot so: igor, tol- minc, ela ourgenta ... Navedene sorte se lažje prodajajo v večje industrijske centre, kjer pride v poštev le strojno lupljenje. Krompir navedenih sort ima plitva očesa. Semenski krompir je v vseh poslovalnicah obrata. Do danes so razdelili nad 150 ton semenskega krompirja. To je premalo. Kmetje namreč jemljejo manjše količine krom- pirja, s katerim hočejo zase pri- delati semenski krompir. Le malo ga bo tako ostalo za tržne viške. Na obratu ponovno opo- zarjajo, da dajejo krompir tudi v zamenjavo 1:2, brezobrestno. To je zelo ugodno za kmetoval- ce. V zadnjem času so kmetijski strokovnjaki obiskali vse kme- tovalce, ki pridelujejo krompir. Se vedno niso uspeli s pogodba- mi zagotoviti odkupa. Kmeto- valci zopet mislijo, da bo krom- pir dražji od garantirane od- kupne cene obrata (za bele sor- te 50, za merkur 35 starih di- narjev za kilogram). Na obratu opozarjajo, da bo pri letošnjem odkupu igrala glavno vlogo kvaliteta. Kmeto- valci se še premalo zavedajo, da so minili časi, ko se je lahko vse prodalo. Pri prodaji naj ne polnijo vreč samo zgoraj in spo- daj s kvalitetnim krompirjem, sredino pa z ostalim, ki bi moral ostati za rejo prašičev. S tem odvračajo kupce, ki jih na da- našnjem zahtevnem trgu ni lah- ko najti. Na obratu opažajo, da so vzeli kmetovalci vse premalo semena zgodnje sorte krompirja — sa- skija. Je zelo rodoviten in daje dober pridelek. Krompirjeva plesen mu ni tako nevarna. Ker je rana sorta, lahko uporabi kmetovalec isto njivo po izkopu krompirja še za setev kolerabe sH sOou0 korase. Ker cm Ško- di slana, ga ne sadijo pred kon- cem marca. Ko krompir vzklije, moramo biti pozorni na slano. Ce bi ta grozila, ga je treba zve- čer zagrniti, sicer ne bo pridel- ka. Seveda ne smcemo iKizabiti na krepko gnojenje tudi z mineral- nimi gnojili, ki jih je obrat pri- pravil v svojih poslovalnicah. Prav posebno skrb pa zahtevajo omenjene sorte glede zaščite pred boleznimi in škodljivci. Redno bo treba škropiti pred- vsem proti krompirjevi plesni z bakrenimi sredstvi ali ditha- nom. Seveda bo treba zatirati koloradskega hrošča. Vsa po- trebna škropiva in praživa je obrat pripravil v poslovalnicah. Krompirjevo seme, gnojila, škropiva in vse ostalo lahko tu- di letos dobi kooperant na pod- lagi kooperacij ske pogodbe. Predvsem so mišljeni kmetoval- ci, ki bodo obratu vrnili in pro- dali tržne višike krompirja, ZR V LlP-u IIV IMPOLU 46 i\OVO ZAPOSLEI\lH Keiko teSUco j« dohliti zapoalltev. bodo najbolje vedeld ];>oveda«i ti- afti, ki dalj« 6aaa niiso dobili deda. Biatridka občina ni izjema v zagpo- slovatiju. Sitevilo zaposlenih od le. ta 1965 pada. Zabo je temboJj pre- sedietiila zadnja ve«t, da so v obra- tu lesnoindustrijskega podj^etja v Slovenski Bistrici zaposlili ozi- roma sprejeli na delo dvajset lju- di, od tega deveitnajst žena in enega moškega. Vsi so sprejeti v zaičasno delovrio razmerje, ki bi naj trajalo tja do meseca avgu- sta. Ce bodo naročila še za na- prej, jih bodo obdržali. Delali bo- do v treh izmenah, izdelovali pa Ic^iSne zaboje. Se več so jih zaposlili v tovarni Impol, skupaj šestiaidvajiset iia no- vo zaposlenih. Od tega je šestnajst zaposlenih nekvalificirana delov- na sila za pločevinski obrait. Ne- kaj delavcev iz tega obrata je šlo namreič na montažo v novo va- ljamo in tako so bili v Impolu priajddeini zaiposUti novo d«tovno aiilo. Za moaaitažo v vadjanid so za(poe(l]iM &est kvalitidramih elak- trikarjev. Raz«^ tega so sprejeli na delo Se dve adonisiistraitoirki in enega knjigoivodjo. Delaivd brez kvailifikadij so za- Ejosleni za določen čas treh me- secev. od tega je šest žensk. V kolikor bo dovolj naročil in v koLikor se bodo pri delu izkazali, jiih bodo verjetno obdržali še na- prej. SestinSitiridesert novt) zaipoelenih v bistriški občam jKMneni precej. Na zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da se je v zad- njem dasiu prijavilo več kot pet- deset novih, ki iA6ejo zaiposbAev, tako da je odstotek nezaposlenih sedaj večji, kot je bil prej kljub temu, da sta Impol in LIP spre- -b V Muršičevi ulici i(opijejo za kanalizacijo Te dni so delavci komunalne- ga podjetja v Ptuju zasadili krampe in lopate v tlak v Mur- šičevi ulici. Ko so odstranili kocke, jim je prišel na pomoč izkopač. Jarek za mestno kana- lizacijo je vedno globlji in dalj- ši, Skopali ga bodo po celi Mur- šičevi ulici, Trgu svobode in vse do Grajene pri mostu. Kanal po Ljutomerski cesti je že položen. Pod Grajeno bodo oba združili. Komunalno podjetje bi se mo- ralo zavedati, da ovira s tem de- lom cestni promet, ki se bo po- sebno v naslednjih mesecih .<5e bolj razvil. Zato bo treba pohi- teti z delom. Upajmo, da bodo ulice do glavne turistične sezo- ne že prevozne. ljutomerski gospodarskih organizacij POTREBI^A JE VSAJ POLOVICA SREDSTEV? Eno izmed zanimivih vpra- šanj razvoja ljutomerskega go- spodarstva v tem letu je vseka- kor investicijski plan i>odjetij in ob tem, če je realno postav- ljen. Premaia lastna udeležba Ljutomersko podjetje »Mleko- promet« je za letošnje leto pla- niralo investicije v višini 411,000 novih din. Od skupnega zneska bi zagotovili 111.000 N din last- nih sredstev, iz skupnih rezerv gospodarskih organizacij pa bi naj bilo zagotovljenih 150.000 N din. Ena''o vsoto, to je 150.000 N din, pa bi zagotovilo matično podjetje v Mariboru. »Tehno- stroj« predvideva v letošnjem letu vložiti v investicije 620.000 N din; od teh sredstev pa bi v obliki kredita bilo zagotovljeno 400.000 N din, »Indopolu« Lju- tomer so i>otrebna investicijska sredstva v višini 60.000 N din. Vsa sredstva pa bi naj bila za- gotovljena iz kreditov pri kre- ditni banki. »Mizarstvo« Ljuto- mer predvideva v skupni inve- sticiji, ki naiša 1,200.000 N din, zagotoviti lastnih sredstev v vi- šini 300.000 N din, 900.000 N din pa bi naj zagotovile kreditne banke. Vinogradniško-živinorej- ski kombinat Ljutomer ima v letošnjem letu namen vložiti 1,400.000 N din kot skupna inve- sticijska sredstva. Od teh sred- stev bi naj kreditni zavodi za- gotovili sredstva v višini 500.000 D din. Podjetje »Imgrad« Lju- tomer predvideva skupna inve- sticijska sredstva v višini 800.000 N din. Od teh sredstev bi pod- jetje zagotovilo 400.000 N din lastnih sredstev, preostali del pa bodo skušali zagotoviti pri de- narnih zavodih. Opekarna Kri- ževci planira skupna investicij- ska sredstva v višini 3,320.000 N din, lastna sredstva bi znašala 1,350.000 N din. Manjkajoča sredstva v višini 870.000 N din bo podjetje reševalo z dobavite- ljem opreme. Je plan realen? Plan investicij za posamezne gospodarske organizacije je do- kaj nerealen. Malo je verjetno, da bi lahko tiste gospodarske organizacije dobile kredite, ki ne zagotavljajo za kredite vsaj 50®/o lastnih sredstev. Ob vseh teh vprašanjih pa je potrebno omenit^ da KB v Mur- ski Soboti predvideva za ob- močje ljutomerske občine inve- sticijska sredstva za to leto le v višini 1,070.000 N din. Zaradi tega bodo morale ljutomerske gospodarske organizacije od- pravljati zaprtost v lastne okvi- re; poslovno sodelovanje teh pa se bo moralo razvijati v smeri združevanja sredstev za finan- ciranje razširjene reprodukcije, —P Gostinsko podjetje »Grozd« v Lenartu Kljub številnim težavam - ugoden zaključni račun Kraitek reportažni zapis iz go- stinskega podjetja Grozd v Le- nartu smo že objavili v eni izmed zadnjih številk našega lista. To- krat smo poizkušali zvedeti nekaij o poslovnem uspehu podjetja v laniskem poslovnem letu. Pri 120 milijonskem prometu, ki so ga dosegli v lanskem letu, so se glede na trenutne gostinske te- žave — pokazali ugodni finančni pokazatelji zaključnega raičuna za lansko leto. Samo v lanskem letu so odplaičali okrog 8 milijonov S din anuitet za gradnjo gosti- šča Grozd v Lenartu, Poleg tega so plačali v lanskeon letu tudi okrog 12,5 milijona S din raz- ličnih družbenih dajatev, ki bre- menijo gostinsko dejavnost. Osta- li dohodek so v skladu s tozadev- nimi predpisi prenesli na sklade in razdelili za osebne dohodke, ki so odvisni od ustvarjenega pro- meta. Ta je v zimskih mesecih precej manjši od prometa v po- letnih mesecih, ko potuje skozi Lenart sorazmeroma veliko števi- lo turistov, ki so poleg stalnih do- mačih gostov glavni vir dohodkov I>odjetja. Direktofr gostinskega podjetja Grozd v Lenartu Milka Kristl, je poudarila, da bi bili njihovi zunanji obrati veliko bolj obiska- ni, če bi vodile do njih nekoliko lepše oziroma bolj vzdrževane ce- ste. Te so v kritičnem stanju in se jih turisti izogibajo. To ni prav niLč čudno, saj si lahko z vožnjo Po takšnih cestah pokvarijo ne samo svoja vozila, temveč tudi počitniško razpoloženje. Poudarila je, da povsod in na vsakem ko- raku govorimo in pišemu o slabih cestah, ki že tako pasivno območ- je Slovenskih goric še bolj siro- mašijo in s tem odvračajo kapi- tal, ki b. se sicer lanko ustavil in akumuliral v teh kraj iti. Pouda- rila je, da ceste sicer neposredno ne sovpadajo v področje gostinske dejavnosti, — predstavljajo pa odločilen faktor, ki jim lahko pri- bliža goste — turiste in njihov kapital. V podjetju trenutno proučujejo, če se sploh izplača vlagati v obra- te, ki so odddaljeni in do katerih vodijo slabe komunikacijske zve- ze. Na drugi strani pa imajo pre- cej težav zaradi najetja potreb- nih kreditov, ki bi jiH pf>trebo- vali za modernizacijo svojih ob- jektov, Načrtov in želja imajo n podjetju mnogo. Njihova realiza- cija pa je odvisna od številnih de- javnikov, od katerih zavzemajo prvo mesto gostje. Cim več jih bo s polnimi denarnicami (žal so taki zelo redki), tem večji in ugod- nejši zaključni račun lahko priča- kujejo v tekočem poslovnem letu, J. S. Pretrež v bistriški oličinl TUBERKULINIZACIJA JE PRE0RAGA 2e na predzadnjem zboru vo- livcev v Pretrežu so razpravljali o dragih storitvah veterinarske postaje Slovenska Bistrica, Ob- čani trdijo, da je tuberkuliniza- cija predraga, predvsem pa, če jo primerjajo z istimi storitvami v ptujski občini. Vendar na Veterinarski postaji pravijo, da njihove storitve niso tako drage. V ceno tuberkulini- ziranja je vračunana plača z da- jatvami za veterinarja in njego- vega spremljevalca, potni in pre- vozni stroški, čistilna in razku- žilna sredstva, cepivo itd. Tako je Veterinarski zavod iz vseh teh storškov izračunal ceno za tuber- kuliniziranje in znaša tarifa pet novih dinarjev, ki pa po njiho- vem mnenju ni pretirana. Vzrok, da so v ptujski občini cene tuber- kuliniziranja nižje, je večja go- stota naselij in pa dotacije pod- jetij in občine. Zaradi tega so že bili izneseni predlogi, da bi skup- ščina občine Slovenska Bistrica dotirala veterinarsko postajo, s čimer bi se pocenili njene stori- tve. Kot za tuberkuliniziranje so tudi cene osemenjevanja v bi- striški občini dražje. Razlika v ceni je šestnajst novih dinarjev. Pri osemenjevanju je glavni vzrok dražjih storitev v bistriški občini manjša gostota živine in pa večja razdrobljenost krajev. -b Začetek gradnje nove avtobusne postaje poleti Idejni projekt nove avtobusne postaje v Ptuju je narejen. Po načrtu jo bodo gradili ob Osoj- nikovi cesti (ob železniškem ti- ru), in sicer na prostoru med Grajeno in Ciril-Metodovim drevoredom. Po urbanističnem načrtu bi mestno vpadnico, ki bi zajela promet z Ormoške ceste, speljali skozi Rogoznico, prek železnice in tostran tirov mimo železni- ške postaje, nove avtobusne po- staje, poleg železniškega prelaza na most prek Drave. Tej plani- rani vpadnici bo odgovarjala lokacija nove avtobusne postaje. Od Osojnikove ceste, poznejše glavne prometne poti skozi Ptuj, bo odmaknjena kakih 50 me- trov. Tako ne bo ovirala cest- nega prometa. Avtobusi bodo parkirani v osmih boksih pred postajo pod kotom 45 stopinj napram postaji in vpadnici. Ta- ko se bodo z lahkoto vključevali v cestni promet ne da bi ga ovirali. Dokler ne bo zgrajena nova vpadnica, bo dohod na avtobus- no postajo iz Ciril-Metodovega drevoreda, izvoz pa na Osojni- kovo cesto. Prostor ob Osojnikovi cesti, kjer bo stala avtobusna postaja, je trenutno previs s te ceste v kotanjo. Tu bo treba napraviti močan nasip, tako da bo postaja v isti višini s cesto. Vrtove za postajo bodo posadili v zelenice, po kateri bodo speljali prome- nado za pešce proti sedanji le- karni. Mimogrede omenjeno je po urbanističnem načrtu plani- rana nova tržnica tostran Gra- jene, kjer je sedaj GP Drava. Postajna zgradba bo enostavne, jeklenomontažne konstrukcije. Zgrajena bo na okrog 2,5 metra visokem nasipu, ki bo teren zravnal z Osojnikovo cesto. Ce- lotni postajni prostor, zaprte prostore in odprte (pločnike za potnike), bo pokrivala streha, 56 metrov dolga in 16 metrov širo- ka. Streha bo ravna in kot že omenjeno, kvadratne oblike. Pod streho bodo tudi prvi deli avtobusov, osem hkrati, torej sprednja vrata avtobusa. Potni- ki bodo lahko vstopili tudi v dežju in snegu, ne da bi jih pre- močil. Zaprti prostori pod streho bodo imeli steklene stene. Ti prostori bodo: velika in udobna čakalnica, restavracija, prostor za prodajo tobaka in časopisov, potniška garderoba, prodajalna vozovnic, prostor za informaci- je, soba za šoferje, manjša pro- dajalna sadja in še slaščičarna. V kletnih prostorih bo kotlarna za ogrevanje prostorov in zaklo- nišče za sto ljudi. Z zadnje stra- ni bodo v kleti garaže za osebna vozila. Te prostore bo omogočila lokacija na nasipu, ki se bo za postajo končal. Pri gradnji postaje ne bo več- jih težav. Takoj, ko bi teren na- sipali in zgradili primeren na- sip, bi se lahko lotili betonira- nja. Zgradba bo jekleno mon- tažne konstrukcije, ki je lahko hitro končana. Načrt nove avtobusne postaje bo narejen do konca maja. Ta- krat se bodo pričeli dogovarjati, kdo bo soinvestitor novograd- nje. Poleg deleža komunalnega podjetja in posojila računajo na sofinanciranje tistih, ki bodo uporabljali posamezne lokale na postaji. Pristojni organi zago- tavljajo, da bodo z gradnjo pri- čeli še letos, in to že v pol'^»iih mesecih. ZR Med Grajeno in Ciril Metodovim drevoredom bo stala nova avto- busna postaja Na Pragerskem bencinska črpalka? Samoprispevek za asfaltiranje ceste skozi Pragersko pobirajo že dalje časa. Toda kljub temu, da so ga pobrali že več milijonov, še vedno ni v celoti pobran. Zaradi tega se postavlja vprašanje asfal- tiranja nekaterih delov ceste v Pragerskem. Zanimivo je, da ni- so plačali samoprispevka neka- teri dobro situirani, medtem ko je samoprispevek pri upokojen- cih in pri slabše situiranih po- bran. Zato so volivci pripravlje- ni, da tudi sodno izterjajo samo- prispevek od tistih, ki ga niso plačali. V Pragerskem tudi razmišljajo o ureditvi bencinske črpalke. Vendar do sedaj še ni prišlo do konkretnih pogovorov, čeprav so že dali ponudbo podjetju Petrol, Pred krajevno skupnostjo Pra- gersko pa je še več problemov, kot je ureditev kanalizacije, raz- svetljave ipd. Tako se Pragerčani pritožujejo nad tistimi, ki odme- tujejo in odlagajo smeti v jarek od pošte do Finžgarjevih. Zatr- pan jauek bo ob prvem večjem deževju povzročil poplave, kar pa je tako že pogost pojav v Prager- skem. Zato sprašujejo, zakaj bi imeli poplave zaradi malomar- nosti nekaterih posameznikov. Za del naselja Gaj, ki je v ptuj- ski občini pa pripravljajo doku- mentacijo in elaborat v Ptuju, tako da ga bodo lahko čimprej priključili občini Slovenska Bi- strica. Ker so uredili v minulem letu v Pragerskem otroško varstvo, si želijo, da bi si letos uredili še knjižnico. Predvsem je problem knjižničarka. Saj ta, ki je delala do sedaj, n"^ more onravliati te^^ dela. ker je raposlena v porol danski izmeni, -b Občina Slovenska Bistrica Bo ^^Dalekovod^^ povrnil škodo? Vaščani LuŠečke vasi se žo da- lje časa pritožujejo nad škodo, ki jo je povzročil »Dalekovod«. Va- ščani so sami s prostovoljnim de- lom zgradili in utrdili cesto, Da- lekovod pa jo je s prevozi popol- noma uničil. Vozila so bila težja od dovoljene obremenitve ceste. Kljub temu, da je škoda že oce- njena, padjetje Dalekovod še ni poravnalo računa. Zaradi tega bodo morali prebivalci oziroma krajevna skupnost izterjati po- ravnavo škode, ki jo je povzročil Dalekovod, prek sodišča. Prav tako se vaščani Cadram- ske vasi pritožujejo zaradi ceste, ki bi povezovala Spodnjo in Zgornjo Cadram?ko vas. Lastni- ki zemljišč, po katerih bi bila speljana ta cesta, so vsi priprav- ljeni odstopiti zemljišče razen Rudija Kneza. Tako kljub tolike- mu času še sedaj niso začeli gra- diti te ceste. Zaradi trga so va- ščani želeli, da se namesto tova- riša Kneza izvoli v krajevno skupnost drug član, ki bo pri- pravljen pomagati krajevni skupnosti, ne na da ovira njihovo delo. Na zadnjem zboru volivcev so vaščani obeh vasi zatrdili, da so pripravljeni nonravljati ceste, če bodo le dobili potreben mate- rial. Ustregel jem je Kari Cobec, ki jim je ponudil material na njegovem zemljišču, kolikor si ga bodo sami nakopali. Vaščani v Cadramski kot v Lu- šečki vasi pa si želijo, da bi nji- hova krajevna skupnost uredila razsvetljavo v njihovih vaseh in da bi gorela dlje kot sedaj, tako da bi delavci, ko gredo zjutraj na delo, imeli razsvetljeno cesto. V LUgECKI IN CADRAMSKI VASI TUDI VODOVOD Vodovod je že dolgoletna želja vaščanov Cadramske in Lušečke vasi. Tako so že v lanskem letu izvolili odbor, ki bi naj pripravil skupaj s komunalnim zavodom iz Slovenske Bistrice predračun in traso novega vodovoda. Predračun za material znaša dva in pol milijona starih dinar- jev. Pripravljalni odbor bo začel zbirati interesente za gradnjo vodovoda, kajti kasnejša priklju- čitev na omrežje vodovoda bo ze- lo draga, saj bo zflašala več kot dvesto petdeset tisoč starih di- narjev. -b »A0ROKOM6IHAT« KZ Lenart Nadaljevanje s 1. strani terjalo velike napore in stalno neprekinjeno delo komercialne- ga sektorja. Posamezne rešitve je delovna organizacija iskala tudi v po- slovno tehničnem sodelovanju s predelovalno industrijo. To ji je v veliki meri uspelo. V letu 1968 bo morala delov- na organizacija dosledno učvr- stiti notranjo organizacijo, do- sledno izvesti v delovnih enotah in obratih nagrajevanje po de- lu ter postaviti strokovne kadre še pred večjo odgovornost in čut za racionalno gospodarjenje. Povečati je treba produktivnost dela in ekonomičnost proizvod- nje. Zastarelo in amortizirano mehanizacijo bodo izključili iz proizvodnje in vsa osnovna sredstva izkoristili do maksimu- ma. Osebne dohodke bodo f>o- večevali skladno s povečanjem produktivnosti. Vse dejavnosti, ki so lansko leto končale z iz- gubo, bodo poskušali postaviti ■ na trdno ekonomsko podlago. Skratka, delovni kolektiv »Agrokombinata« KZ Lenart . čakajo v letošnjem poslovnem letu velike naloge. Direktor FRANC SUMAN je mnenja, da jih bodo z zavzemanjem sleher- nega člaija delovne skupnosti tudi rpalizirali J. S. Pravice in obveznosti... Nadaljevanje s 1. strani naše socialistične pridobitve. Zato nam samo visoka sociali- stična zavest in patriotizem za- gotavljata nemoten razvoj in uspešno obrambo naše domovi- ne. Obramba naše domovine je istočasno individualna in kolek- tivna. To je dolžnost in pravica vsakega posameznika, vseh de- lovnih in drugih organizacij- federacije, republike, občine in drugih drjžbenih organizacij- Vsak posameznik mora v okviru kolektiva izpolnjevati individu- alno dolžnost do obrambe, ker le tako lahko kolektiv izpolni svojo dolžnost d' ■'kupnostl Karel Zmavc stran 5 TEDNIK — petek, 19. marca 1968 Strao 3 Krajevne skupnosti Majšperk, IHujska gora Lovrenc pred sestankom odbora za asfaltiranje ceste polomili bodo delež prispevka ^cftki krajevni skupnosti. Cesta stala okrog 200 milijonov ^rih dinarjev. TVI iz Majšper- L je že nakazala svoj delež. Razgovori se ugodno razvijajo. VaJvef težav bo s premostitvijo notoka Črnec. Zelje po dodat- ipjh avtobusnih progah in spre- pjembah voznega reda. Neogre- yani avtobusi. Za prvi maj otvo- j.jtev kina v Majšperku. V Majšperku sem najprej vprašal, kako daleč so s proš- njami in obljubami za asfalti- ranje ceste Apače—Majšperk. Cesta je slabo vzdrževana kljub velikemu prometu in pošteno te pretrese, preden se vozilo usta- vi v Majšperku. Odgovor na to vprašanje me je zanimal tudi zato, ker so se že lani sestali predstavniki krajevnih skupno- sti Majšperk, Ptujska gora in Lovrenc ter družbenopolitični delavci in predstavniki občin- skih organov. Dogovorili se naj bi, kako najhitreje asfaltirati to cesto. Po tem sestanku so se o asfal- tiranju dogovarjali na občini v Ptuju. Predsednik skupščine ob- čine Ptuj Franjo Rebernak in vodja odbora za gradnjo te ce- ste Vilko Skrbinek, direktor TVI iz Majšperka, sta bila na razgovorih v Mariboru. Končala sta jih uspešno. V kratkem se bo sestal odbor za gradnjo te ceste. Med kra- jevne skupnosti bodo razdelili, koliko sredstev bo morala zbra- ti vsaka od njih. Cesta bo stala okrog 200 milijonov starih di- narjev. Tovarna volnenih izdelkov iz Majšperka je že dala svoj delež za asfaltiranje ceste in ga do- delila v siklad za ceste. Ciril Murko, član odbora za gradnjo ceste iz Majšperka, je dejal, da bodo največje ovire pri gradnji ceste tri struge potoka Črnca. Sedaj so prek strug zgra- jeni trije mostovi. Ko bodo asfaltirali cesto, bo potrebno po- toke Črnca zregulirati v enega in ga premostiti samo z enim mostom. Zravnati bo potrebno še nekaj ovinkov. Večji del bo cesta vodila po stari trasi. V Majšperku je še veliko že- lja splošnega standarda. Kot kaže, bo kmalu uresničena želja rednih kino predstav. Trenutno urejujejo kinodvorano. V njej obnavljajo pode, instalacijo, platno in izvajajo druge izbolj- šave. Vse potrebne aparature so nabavili. V Majšperku upajo, da bodo imeli otvoritev kino dvorane prvega maja. Ze celo zimo se delavci iz Majšperka in drugi, k^e vozijo v službo z avtobusom sprašuje- jo, ali je dinar haloškega delav- ca res manj vreden od ostalih? Ze celo zimo se vsako jutro vo- zijo na delo v neogrevanem avtobusu Avtobusnega podjetja Maribor — sekcija Ptuj. Delavci in drugi prebivalci teh krajev si želijo dodatne avtobusne proge in nekatere spremembe voznega reda. Svoje želje bodo poslali avtobusnemu podjetju. Kolikor jih to ne bo hotelo uslišati, jih bodo poslali komunalnemu podjetju v Ptuju. Predvsem si želijo, da bi vozil avtobus iz Majšperka v Ptuj ob 5. uri. Prav tako naj bi odpeljal iz Majšperka v Ptuj še popoldne ob 13. uri. Iz Ptuja bi odpeljal v Majšperk ob 14.05, takoj po prihodu pa bi od tod odpeljal v Maribor, od koder bi odpeljal šele ob 20.30. Peljal bi skozi Kidričevo, od koder bi imel od- hod deset minut po 22. uri. V Majšperk bi se vrnil ob 22.40. Spremembo voznega reda si želijo tudi.na progi Ljubljana— Ptuj. Istočasno si želijo nedelj- sko avtobusno zvezo, ki je bila pred nedavnim iz neznanih vzrokov ukinjena. Avtobusnega prevoza bi se posluževali pred- vsem obiskovalci bolnikov v ptujski in mariborski bolnišni- ci in drugi nedeljski turisti. ZR Lovrenc na Dravskem polju je celo poletje zaprašen zaradi cest- nega prahu 00 lavrč Kako izpopolniti opremo? z velikimi težavami, pred- VBem finančnimi in tudii kadrov- fikimi, se borijo skoraj vsia _ga- eiiliska dTUlš!t^^a v ptujski občini; za svoj otetoj in za izpopolnje- vanje svoje opreme. Raivno ta ije v mailolkaiterem gasilsikem ^ruštvu takšna, kot jo zahteva i>ožairna varnost. Ce že imajo v Lraju gasilci svoj dom, jim toa.Ti/jka aH motoana hrizgallina aivtomobil, ki bi jih hitro 1 piej;>elia!l na kraj nesreče in po- I dobno. Družbene pomoči je pre- maio. S podcbcnimi težaivamil se bori i GasiMo dmištvo v Zavrču. Kaj več o delu in težavah nam je povedal poveljnik gasilskega diuštva v ZavTČu, ANTON VI- DO VlC; Društvo ima petnajst aktivnih članov in tri častne. Gasilski dom je bil zgrajen 1959 1. Dru- štvo ima velike težave z nabavo potrebne opreme vsled pomanj- J^anja finančnih sredstev. Naj- ■ več ji dohodek društva Je najem- nina za garažo. V gasilskem do- niu je namreč že garaža za ga- BiJeki avto, tega pa, žal, nitnajo. Posojajo garažo. Za Izikupiček od tega in za ostali denar društva si pred kratkim kupili črpal- p^o in cevi. Imajo še staro gasil- sko črpalko. Taiko nameravajo iiporaibljatl eno za vaje, druga pa bi bdila vedno pripravljena za primer piožaira. Občinska civilna zaščita jim J® dala sredstva za nabavo sire- brez katere si je težko pred- organizirano obvašča- o nevarnosti, terem^u ima^jo gašenje orga- -^""aino tako, da iimajo v posa- krajih gasilsike trojke. ^ganiiiziraM so Jih skupaj z de- «vci kk Ptuj, obrata v Zavrču. giko sestavljajo gasilec in dva ^ civitae zaščite je društvo »bilo še 11 ročnih črpalk za Jseaje manjših požarov in za gašenje večjih. Gasllisiko društvo v Zavrču bi kujno potrebovalo vsaj deset Ijsilskih oblek. 2e večkrat so ^calii društvo iz Zavrča, da se udeleži tega ali onega tek- Jovaaaja, a se ga člani kljub te- da bi se ga radi, ne morejo Jeležiti. Na tekmovanjih so ^ajše slovetsnosti, treba je ko- v paradnih oblekah in po- Ono. Teh pa završki gasilci jalo. Da Jim ni treba biti ne- jno v dotrajanih oblekah, '^neio raje doma. i^asiisko društvo nima niti ^ čelade. Nima jih niti za va- bi Jih vsaj pokazali mlaj- gasMcern, kaj šele, da bi Jih pri požarih, čeprav morali j^^mladi bodo pridobili mla- bvo^ pionirje v gasilsko dru 'ladi organizirali desetino ^^ncev in desetino pionirjev J i7 Zavrča pravijo, da '■^o ni bilo večjih požamv lihoT®'^''^ letih. Poana se tud: 1 ^^^ pri pro(tipožarnos.t * urnosti, Z r Občina Slovenska Bistricti KI^AJEVN1 PROBLEMI - POTREBNI REŠITVE Poseben problem je cesta od Trola do Velenika. Ta cesta" je popolnoma uničeaa, saj je že ne- kaj let niso popravljali in vzdr- ževali. Tako pridejo vaščani po tej cesti komaj do svojih njiv, kaj šele da bi bila sposobna za težji promet. Vzrok je, da je njihova krajev- na skupnost vlagala precejšnja sredstva v ostale pomembnejše ceste in pa za gradnjo mostu v Devini, za kar pa je prispeval precejšnja sredstva tudi Kmetij- ski kombinat KZ Slovenska Bi- strica. Kljub temu so vaščani priprav- ljeni sami urediti cesto, le če jim bo dan na razpolago material. Pričakujejo tudi, da bo občinski proračun letos darežljivejši do njihovih cest. Vaščani želijo, da bi v Sloven- ski Bistrici uvedli plemenski se- jem. V !..''nih željah pa vaščani Klop osamljeni, saj plemen- ske sejme želijo tudi v drugih vaseh bistriške občine. Razen plemenskega sejma bi bilo nujno uvesti pri njih ose- menjevanje, Saj si urejeno ocs- menjevanje želijo še v Pokošah, Ritoznoju ter na Klopcah pri Trolu. -b Fluorograflranje v Lenartu, bodo v tem letu pričeli z akcijo fluorografiranja vseh prebivalcev v starosti od 24. leta dalje. Pregled bo finan- cirala občinska skupščina. Na- dalje je predvideno, da bodo v v okviru razpoložljivih sred- stev začeli sistematično pregle- dovati šoloobvezne otroke. Na področju zdravstva so predvide- ne tudi manjše investicije za ureditev fasade zdravstvene po- staje v Gradišču, za prepleska- nje zdravstvenega doma v Le- nartu in za nabavo razne opre- me. J. S. V Poljčanah EDINA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V OBČINI Prejšnji petek, ko sem iskaJ novice v Poljčanah, me je za.pe Ijala pot tudi mimo samopo- strežne trgovine. V poslovalnici so me vljudno sprejela in poslo- vodja SIMON KENDA Je bil ta- koj pripravljen mi povedati ne- kaj podrobnosti o njihovem de- lu. Samopostrežna poslovalnica trgovskega podjetja Koloniale Je bila odprta že v letu 1966. V njej lahko kupite mes-o, zelenja- vo, mlečne izdeilke in vse ostalo špecerijsko blago, Postrežete si sami, v pomoč pa eo vam uis-trež- Ijivi prodajalci, ki vam v vaši izbiri kaj hitro svetujejo. Odikai so v Poljčanah odprli to samopostrežno trgovino, se je promeit dvigndl za večkrat, tako je v lanskem letu vrednost pro- meta dosegla dve sto milijomov starih dinarjev. Poslovalnica je odprta vse dni v tednu, tudi v nedeljo od osme do desete ure. "b Kot«ktiv samopostrežne trgovin e Kolonialp v Poljčanah, drugi z desne z desne je poslovodja Simon Kenda. Poljčane Ceste, mostovi in drugo Tudi krajevna skupnost v Poljčainah ni izjema, ko govori- mo o cestah. Posebej je to pro- blem zd Poljčaae, &aij je v kjaju in v okoliici zraslo po vojni pre- cej nasedoij. Te ceste so večino- ma petega reda in krajevna elkupinoist ne dobiva sreds.tev za njihovo vzdrževanje. Sredstva dobijo samo za ceste četrtega reda, ki vežejo naselja med se- boj. Ostaile ceste, po katerih se odv4ja tudi tovorni promet, pa tako ostajajo brez virov za vzdr- ževanje. Pesebej so se ojunačili prebi- valci Brezja, ki »o se dogovorili, da si bodo uredili letos cesto od Hošnice do Brezja ter se pove- zali tudi z Laporjem, vendar pa pričakujejo, da bodo uredili La- porčani svoj del ceste. Tako so Brezjani že do sedaj navozili za utrditev ceste več kot sto kubičnih metrov gramo- za, vendar še to zaenkrat ne bo dovolj. Pri delu Jim pomaga tudi krajevna skupnost, ki jim je pla- čala vse prevoze za doivoiz gra- moza. Duhovni vodja za uredi- tev ceste v Brezjem je Martin Majer, ki zajslmi vse priznanje za svoje prizadevamje. Mostovi so dotrajali Poseben problem krajevne sikuipnosti v Poijčainaih so mosto- vi. Tako Je potreibnih za uredi- tev več mostov na Dravlnji in pa 11 mostov prek vaških poto- kov. Potiebej pa je ogrožen pro- met na štirih mostovih prek Dra- vinje, na katerih je promeit lah- ko tudi usoden. Krajevna skupnost dobiva sredstva za komunikacije po šte- vilu kilometrov cest na svojem področju. Ne dobiva pa nobenih posebnih sredstev za ureditev ostalih komunoikacijsikih objek- tov na teh cestah. Tako bodo ostali ti mostovi še naprej trn v peti krajevne skupnosti v Polj- čainah. kolikor ne bodo občani sami prispevali sredstev za nji- hovo ureditev. Taiko vaščani v Modražah že od leta 1966 pobirajo samopri- spevek, da bd si uredili most. Do seri«) jim ni uspelo priiprajviti potrebnega maiteriola im pričaiku da bodo • pirvlmi sipomladanski- mi dnevi zaiček s popravili na mostu. Vendiaff so zbrana sred- sitva še vedno premajhna in je krajevna skupno^ v Poljčan^ zaiprosila za pomoč komunalni sklad ZA sredstva v višini deset tisoč dlmairjev, s katerimi bi jim uspelo most dokončno popravitL v Poljčanah urejiujejo še ve- dno janmo razsrveitljavo, saj je nimajo v več novo zgrajenih na- seljih. Z letiošnjim letom bo krajevna skupnost uredila tudi otroško igrišče,, ki Je nujno potrebno, predvsem zaradi tega, ker Je pre- cej poljčainskih žena zaposilenih. Zato so že v lanskem letiu kupili vso opremo za otroško igrišče, na raizpolago imajo že tudi pro- stor. Talko ostane še samo mon- tiranje opireme, kar pa pričaku- jejo pri sikupnositi v Poljčanah, da jim bo uspelo s prositovolj- nlm delom Poljčančanov in mla- dine. Letos nameravaijo urediti tudi otroško kopališče, da bi za svoje malčke zgradili manjši bazen. Talko bi tudi ti imeli poleti svoje kopališče. Seveda pa še čaika krajevno skupnost v Poljčanah več drugih nalog, kot je ureditev mrliške veže in kamalizacije, za katero so že pred leti imeli zbra.na siredsitva, vendar še do sedaj ko- munalni za/vod ni začel z deli. -b Cerkvenjak V osnovni šoli potrebujejo telovadnico Poleg problema stanovanj za učitelje, ki teži delovni kolektiv osnovne šole v Cerkvenjaku, je trenutno največji problem po- manjkanje prostora za telovad- nico. To vprašanje je še posebej pereče v zimskih mesecih, ko ne morejo telovaditi na prostem. Ko sem v sredo, 6. t. m., obiskal osnovno šolo v Cei^^tvenjaku, sem v eni izmed učilnic naletel na uro pouka telesne vzgoje, ki so jo zaradi sorazmeroma mrz- lega dneva izvajali kar v raz- redu. Res je, da ura, namenjena za telesno kulturo z osnovnimi razgibalnimi vajami, mine tudi v učilnici, vprašanje pa je, koli- ko je tukaj uresničeno načelo: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Ravnatelj šole FRANC BEZ- JAK, je v zvezi s tem vpraša- njem poudaril, da je v zimskih mesecih tak način pouka teles- ne vzgoje edini izhod v sili in da trenutno še ni nobenih izgle- dov za gradnjo nove telovadni- ce. Da bi vsaj za prvo silo re- šili ta problem, imajo v načrtu sporazumno s KUD Cerkvenjak preurediti prosvetno dvorano tudi za potrebe šolske telovad- nice. V ta namen bi rabili vsa- ko leto precej sredstev za vzdr- ževanje in opremo dvorane s potrebnimi športnimi rekviziti. Seveda bi dvorana še naprej služila za kulturno-prosvetne in zabavne prireditve v Cerkve- njaku. Pomanjkanje šolskih telovad- nic je problem, s katerim se bori večina osnovnih šol v Sloven- skih goricah. Ce upoštevamo, da je bila osnovna šola Cerkvenjak zgrajena šele pred dvema leto- ma, bi bilo verjetno dobro, če bi za načrt gradnje šole odgo- vorni strokovnjaki in seveda tudi investitor predvideli tudi gradnjo telovadnice. Verjetno so zopet mislili, da ima kmečka mladina dovolj telovadbe doma na polju. Kdaj bomo tudi ria podeželju vsaj v učno vzgojnem delu v povprečju izenačili to- vrstne pogoje z mestnimi? Res je, da- tudi tam niso pogoji ide- alni in brez težav, vendar pa so razmere na podeželju globoko pod povprečjem razmer v me- stu. Tudi kmečkim otrokom iz Cerkvenjaka in okolice, ki po več kilometrih pešačenja v sne- gu in blatu pridejo v šolo, bi se prileglo malo športnega razve- drila v primerno topli in s športnimi rekviziti opremljeni telovadnici. J. S. Želim postati novinar Pismo oziroma vprašanje u- redništvu: Imam 23 let, odslužil sem vojaški rok in bi rad postal novinar. Sporočite mi, prosim, katere pogoje mora izpolnjevati kandidat, da bi dobil takšno delo. Za sporočilo se vam vna- prej zahvaljujem. P. C. Maleč- nik pri Mariboru nas je spod- budil k naslednjemu odgovoru: Pred nekaj dnevi se je mudila v upravi našega lista neka to- varišica, ki je v pogovoru mi- mogrede omenila, da smo novi- narji pač reveži, da imamo male dohodke in da smo sploh ljudje »z vznožja hriba«. To oceno ozi- roma mnenje si je prinesla iz večjega mesta v sosedni repub- liki. Ker naletimo novinarji večkrat na takšne in podobne poglede, včasih tudi pri ljudeh, kjer bi to človek najmanj pri- čakoval, naj bo naš odgovor na gornje pismo nekoliko daljši, kot bi bil sicer. Novinarsko delo je težko in- telektualno delo, ker zahteva vsaka zahtevnejša zvrst (ko- mentar, članek, feljton, kritika itd.) temeljito analizo dotične zadeve, temeljito poznavanje problema, ali je problem, ki ga obdeluje, koristen, ali škodljiv, kakšni so njegovi vzroki in po- sledice; vse to mora spraviti na papir v takšni obliki, da bo pri- vlačna za bralca, da bo izražala življenjski optimizem, da bo se- stavek izzvenel napredno, socia- listično, humanistično, da bo v jezikovnem, slovničnem, stil- nem, moralnopolitičnem pogle- du pripraven za objavo. Takšno delo pa zahteva najprej popolno obvladanje jezika ter či,-n širšo splošno izobrazbo, to se pravi najširšo sploh v šolah doseglji- vo splošno izobrazbo, ki jo lah- ko da le višja gimnazija ali (že v manjši meri) učiteljišče ter vsakodnevno nadaljnje izobra- ževanje. Razumljivo je, da je dobrodošla novinarju vsaka na- daljnja strokovna izobrazba, ker lahko potem na dotičnem pod- ročju bolje dela. V strokovnih šolah si pridobijo kandidati znanje v dotični stroki, v novi- narstvu pa te že tako, da mora novinar danes obdelovati na primer pojave v kmetijstvu ali zdravstvu, jutri v astronavtiki in modi, metalurgiji in biologiji, glasbi in arhitekturi; poznati mora zgodovino, da bi razumel sedanjost, tokove filozofije v zgodovini in zgodovino umetno- sti, zaikomodajo in idejne teme- lje družbe itd., itd. Poleg tega mora vsa ta področja sproti zasledovati, da bi bil v njih na tekočem, si- cer ne bo mogel uspešno delati. Novinar pa je istočasno tudi politični delavec najvišjega ranga. Njegovo delo pride v oce- no tisočev ljudi, ki ga ocenjuje- jo z vseh vidikov ter izvajajo iz njega svoje sklepe, zato mo- ra biti opravljeno z največjo mero odgovornosti, kot se to ne zahteva od nobenega drugega dela v takšni merL Informativna sredstva (tisk, televizija, radio) zahtevajo da- nes od kandidata za novinarsko delovno mesto torej znanje in sposobnost ter veliko volje za takšno delo. Iz našega odgovora boste ver- jetno mogli ugotoviti, ali bi bili kos vsem naštetim pogojem. Ce bi v vašem pismu navedli iz- obrazbo, ki jo imate, bi bil naš odgovor verjetno kraiši Uredništvo Podjetje za popravilo železniških voz 1000 vagonov letno Vagone je treba nazadnje še popleskati Marsikateri potnik se na že- lezniški postaji v Ptuju vpraša, kaj pomenijo dolge vrste tovor- nih vagonov pred tovorno po- stajo. Znano je, da je železniški promet že dalj časa zelo maj- hen na tej progi. Nekaj se šuš- Ija, da se bo promet zaradi ne- davno otvorjene luke v Kopru tod povečal, a to so zaenkrat le govorice. Ker je skoraj na vsa- kem drugem vagonu znak KS, me je misel, da to pomeni ka- sacijo, privedla v podjetje za popravljanje voz pri železniški postajL Na vprašanje je odgovoril Drago Jerič, poslovodja monta- že: Na postaji čaka okrog 50 to- vornih voz na popravilo. Vsi, ki so označeni z znakom KS, so za kasacijo, se pravi za »staro že- lezo«. Ti ne ustrezajo več pro- metu, predvsem ne hitrosti in nosilnosti. Podjetje 2 leta v leto stopnju- je plan števila popravljenih va- gonov. Lansko leto so planirali popravilo 8(X) tovornih voz. Plan so presegli, saj so popravili 950 vagonov. Letos so si postavili plan 1000 vagonov. Pošiljke voz za popravilo red- no prihajajo. Računajo, da vsak tovorni voz pride v popravilo vsako tretje do četrto leto. 150 članov kolektiva ima polne roke dela. Vsak voz je treba po po- trebi popraviti in obnoviti. Iz- menjajo jim kolesa, ogrodje in omare. Popravljajo zaprte in od- prte tovorne vagone. Poleg re- montnih popravil opravijo letno do 5000 tekočih popravil na vo- zovih. Pred kratkim so pričeli gra- diti nadstrešnico, to je prostor pred pleskamo. Upajo, da bo ta prostor dograjen do dneva že- lezničarjev, 15. aprila. Nareje- nega je že precej. Kljub temu da so prešli na 7-urni delavnik, so z istim šte- vilom ljudi povečali proizvod- njo za 150 voz letno. Cene sto- ritvam so po nastopu reforme znižali za 10 odstotkov. V podjetju skrbijo tudi za razvedrilo delavcev. Imajo pri- znano strelsko družino Strelci hodijo redno na treninge. Red- no trenirajo tudi v svojem keg- Ijaškem klubu. 2e dve leti star pevski zbor je lepo napredoval. Zapeli bodo na proslavi dneva železničarjev 15. aprila. ZR Sfran 4 TEDNIK — petek, 1?. mnrrn Stran 4 V (>(>lotnici Samoprispevek za solstvo Dolgo časa so se na krajevni skupnosti v Oplotnici ubadali z vprašanjem, ali samoprispevek za šolo ali za cesto, ali tretja možnost: za oboje. Zadnji zbor volivcev pa je rešil tudi to vpra- šanje. Volivci, 260 jih je glaso- valo za uvedbo samoprispevka za cesto kot za samoprispevek za ureditev materialnega stanja šolstva v občini, s pogojem, da se najprej izvede in pobere krajevni samoprispevek za ce- sto, nato pa občinski samopri- spevek za šolstvo. Cesta Sp. Ložnica—Oplotnica Je izrednega pomena za Oplot- nico in kraje, ki gravitirajo na to cesto, V zadnjem času je bilo že zigrajenih tudi precej krajev- nih cest s krajevnim samopri- spevkom, ki so osredotočene na to cesto. Zato je nujno, da bi glavno žilo, to je cesto od Sp. Ložnice do Oplotnice asfaltirali, ker bo le tako ta cesta vzdržala ves promet, ki je sedaj na tej cesti. Obremenitev te ceste je namreč v preteklem letu zna- šala 1750 ton v 24 urah, kar je za skoraj tisoč ton več, kot pa dovoljujejo obremenitve za ce- sto tretjega reda. Zato so pri krajevni skupno- sti Oplotnica že izvolili gradbe- ni odbor, ki je že pripravil osnutek krajevnega samopri- spevka. Tako bi zaposleni in upokojenci plačevali 15 odstot- kov od mesečne plače, obrtniki 13 odstotkov od enoletne davč- ne osnove. Lastniki zemljišč bi plačevali štiri odstotke od letne dohodnine, če so oddaljeni en kilometer od ceste, drugi pa, ki imajo svoje zemljišče oddaljeno od ceste več kot en kilometer, pa bi plačevali dva odstotka od letne dohodnine. Lastniki goz- dov bi prispevali četrt kubič- nega metra lesa od enega hek- tara gozda, lastniki avtomobilov 200 N din, lastni motornih ko- les 50 in lastniki mopedov 25 N din v enkratnem znesku na vozilo. Jasno je, da bo Oplotnica in ostali kraji, ki težijo na to ko- munikacijo, še tako dolgo v za- postavljenem položaju, dokler ne bodo asfaltirali svoje ceste. Cesta namreč ne vzdrži več pro- meta, ki teče po njej. Ce bo šlo še naprej kot sedaj, je vpraša- nje, kako dolgo bo cesta vzdr- žala, Ižhko pa se tudi zgodi, da jo bodo v bližnji prihodnosti za- prli za promet. Gramozanje namreč več ne učinkuje, ker je cesta preobremenjena. Tako bi samoprispevek v vi- šini 600.000 N dinarjev, ki bi ga zbrali volivci, bil samo osnova za dodelitev ostalih finančnih sredstev in kreditov, ki bi jih naj prispevali republika in ob- čina za gradnjo ceste Spodnja Ložnica—Oplotnica, -b Občimi SloveiTsIca Bistrica Nalog in dela je dovolj Problemi v delu mladinske organizacije so to in ostale druž- benopolitične sile prisilili, da so začele odločneje reševati pro- bleme mladih in jim začele nu- diti pogoje, v katerih bo mlad človek ponovno našel samega sebe. Glede na to sem zaprosil za razgovor predsednika občin- skega komiteja ZMS Slovenska Bistrica Pavla BLAZiCA, da odgovori na nekaj vprašanj o delu mladinske organizacije v prihodnje. Da v mladinski organizaciji nekaj šepa, je bilo vsem že ne- kaj časa dobro znano. Tako je tudi zadnji kongres Zveze mla- dine Jugoslavije prinese! dolo- čene sklepe o delu mladinske or- ganizacije. Ali je o tem raz- pravljal minuli seminar za predsednike občinskih komite- jev ZM Slovenije v Bohinju? Vsekakor so na zadnjem se- minarju v Bohinju obravnavali sklepe kongresa v Beogradu. Iz- delali pa smo tudi sklepe, kaj naj bi obravnaval republiški kongres mladine v Ljubljani. Sklenili smo, da bomo na kon- gresu obravnavali resolucijo in štiri referate, v katerih bi naj zajeli probleme današnje mladi- ne. Teme razgovorov so bile o idejni vzgoji mladih, ki je bi- la v zadnjem času precej zane- marjena. Poseben poudarek smo dali tudi odnosom med cerkvijo in mladino. Tako bomo potrebo- vali^ precej pomoči vseh ostalih družbenopolitičnih sil, predvsem idejne in finančne, da bo lahko naša mladinska organizacija po- novno zaživela, v vsej svoji ve- ličini. Poseben problem so mladi v delovnih organizacijah. Ti so potrebni posebne podpore, saj ne morejo prek noči iz šol po- stati najboljši upravljavci in samoupravljavci. Zato smo dali poseben poudarek izobraževanju mladih samoupravljavcev. Pri- čakujemo tudi določene sklepe, ki jih bo prinesel bližnji kon- gres Zveze mladine Slovenije. Kakšne naloge čakajo vas in občinski komite v prihodnje pri reševanju dela mladinske orga- nizacije v občini? 2e na zadnji konferenci bi- striške mladine smo ustanovili počitniško organizacijo v okrilju naše mladinske organizacije. Se- daj pa je ustanovljen tudi ini- ciativni odbor, ki bo pripravil vso potrebno dokumentacijo in kader, da bomo v naši občini ponovno oživili taborniško or- ganizacijo. Sodelovanje med te- ma organizacijama in Planin- sko zvezo bi naj popestrilo delo mladine, predvsem pa bi jim omogočilo rekreacijsko dejav- nost in pa ob tem spoznavanje naše domovine. Razen tega nas še v Sloven- ski Bistrici čaka precej dela. Saj hočemo v kratkem ustanoviti mladinski klub in temu vpra- šanju bo namenjena ena naših konferenc. Vzporedno z ustano- vitvijo mladinskega kluba pa bomo ponovno osnovali mladin- ski aktiv v Bistrici, saj ta kljub več poskusom ustanovitve še vedno ne dela. Ravno temu vprašanju bomo morali posvetiti precej pozornosti, če bomo ho- teli obuditi bistriško mladino. Zadnje čase je bilo mnogo go- vora, da idejna vzgoja mladine zastaja in da se čuti med mla- dino močan vpliv religije. Kaj boste storili pri vas v bistriški občini ob takšnih razmerah? Idejni vzgoji mladine je dal poseben poudarek že zadnji kongres Zveze mladine Jugosla- vije. K reševanju idejne vzgoje mladega človeka pa smo pristo- pili tudi sami. Osnovali smo ideološko komisijo, katere na- loga je izdelati program (je že izdelan). V tem programu so za- jeta vprašanja izobraževanja mladega človeka, vprašanje šti- pendiranja, skrb za študenta, odnosi mladih do religije in ob- ratno. Posebno nam bodo pri idejni vzgoji mladih pomagale druge družbenopolitične organi- zacije, sicer pa je tudi njihova dolžnost, da skupaj vzgojimo takega mladega človeka, ki bo koristen naši socialistični druž- bi. -b CERKVEN JAK V SLOVENSKIH GORICAH Gasilci in požarnovarnostna služba Prostovoljno gasili>ko dru- štvo Cerkvenjak je pri svojem dosedanjem delu pokazalo, da se v celoti zaveda vloge in po- mena svojega obstoja ter je te- žišče njegovega dela predvsem v preventivni oziroma požarno- varnostni službi. Lansko leto so nabavili nOvo avtomatsko motorno črpalko. Za nakup so zbrali nekaj lastnih sredstev, 500.000 S din posojila pa so prejeli od DOZ. Skupščina ob- čine Lenart sc je zavezala, da bo ta sredstva v 2-letnem od- plačilnem roku povrnila DOZ. Trenutno je v teku akcija či- ščenja že obstoječih in gradnja novih vodnih zajetij, ki jih bo- do v primeru požara lahko upo- rabili za gašenje. Pri tem jim dela precej preglavic konfigura- cija terena, saj je preskrba z vodo v hribovitih predelih že od nekdaj poglavitni problem. Pri navedeni akciji so občani pokazali vse razumevanje in pripravljenost s prostovoljnim delom ustvariti pogoje, da bodo v primeru požara obstajale vse možnosti, da bodo lahko gasil- ci pomagali pri reševanju sle- herne hiše na njihovem območ- ju. Društvo pripravlja tečaj za gasilce, ki bo še posebej zani- miv za mlajše gasilce. V sklo- pu PGD Cerkvenjak delujejo 4 gasilske desetine, med katerimi je tudi desetina deklet. Imajo svoj gasilski avto, ki pa glede na dotrajanost — predvsem v hribovitih predelih ne pride ■ polnoma do izraza. Cc bc zbrali dovolj lastnih sreds in bodo dobili še kaj dotac; želijo kupiti drugi avto tlačne cevi, ki jih imajo gi^ na oddaljenost med vodnj zajetji in posameznimi donij jami še vedno premalo. Lansko leto niso imeli na s jem območju nobenega poža večkrat pa so gasili v so^ ptujski in radgonski občini, občani imajo dogovor, če Jj zažiga kakšne predmete, dvigajo veliko dima in bi laji vzbudili paniko in videz po ra, da o tem pravočasno ob sti gasilce, da ne bi prišlo nepotrebnega signala za pož Skratka PGD Cerkvenjak in, čani iz tega kraja so tesno • vezani med seboj in se zavel jo, kolikšno škodo jim lah "povzroči požar, če ga ne bc uspeli pravočasno pogasiti ( roma lokalizirati. V nač; imajo tudi gradnjo novega silskega doma. V ta namen kot dotacijo od DOZ že do( 12 m' desk. Na že izplanir; parceli, kjer bo stal novi do imajo trenutno otroci sv( igrišče. V letošnjem letu nat ravajo organizirati več ga; skih veselic. Cisti dobiček jei men j en za uresničitev nav© nih načrtov, ki jih PGD nii malo. če jih bodo uspeli re; zirati vsaj polovico, bo to 1 lik, zavidanja vreden uspeh, J, Gospodarslovedal ALOJZ KRAJNCAN: NEKAJ SPLOSNIH PODAT- KOV O DELU ŠOLE? — Nižjo glasbeno šolo v Or- možu obiskuje 90 rednih učen- cev — od teh sc jih 35 uči kla- vir, 2Q hai-moniko ter trobila in pihala 35 učencev. Na šoli so štirje stalno zaoosleni učitelji, dva od teh pa še poučujeta na oddelku glasbene šole v Sredi- šču, kjer skupno v prvem, dru- gem in tretjem razredu obisku- je šolo skupno 30 učencev. V prihodnjem šolskem letu pred- videvamo, da bi odprli oddelek za godala, mladinski zbor ter predšolski oddelek. Prav tako pa bi želeli odpreti oddelek pri Tomažu in Miklavžu. To bo mo- goče, če bodo zagotovljena sred- stva. Nujno bomo morali razši- riti učilnico za skupinski pouk, ker je sedanji prostor premaj- hen — posebno ob vajah zborov in pihalnega orkestra. Poleg knjižne omare in stojal bomo morali nabaviti še 2 rogova, 2 klarineta ter orfov inštrumen- tarij. Trenutno delujeta aktivno harmonikarska orkestra v Or- možu in v oddelku šole v Sredi- šču. KAKŠNE SO ZELJE IN MOŽNOSTI OB PONO USTANAVLJANJU PniAL^.J- GA ORKESTRA? — Bivši ravnatelj je ustanovil velik plesni orkester, ki je nekaj časa v redu deloval, vendar vse- bina dejavnosti tega orkestra ne ustreza zahtevam občine ob naj- različnejših kulturnih in politič- nih manifestacijah. Prav tako pa so iz prei.šniega pihalnega orkestra odpadli nekateri člani, ki v plesnem orkestru niso mo- gli sodelovati. Pred kratkim smo ponovno ustanovili pihalni orkester, ki trenutno šteje 28 članov. Pripravljamo se že za republiško tekmovanje amater- skih godb, ki bo junija v Kopru, ter na predvideno sodelovanje na tednu bratstva in prijatelj- stva v Cakovcu. Pripravljamo pa se že za gostovanje v Pragi, ki ga bomo lahko realizirali, če nam bodo zagotovljena sredstva za prevoz. Po enoletni prekinitvi je začel spet z delom mešani pevski zbor, ki je v letih 1962, 1963 in 1964 žel lepe uspehe na medob- činskih srečanjih ter republi- ških tekmovanjih. Za nujne po- trebe smo sedaj ustanovili ko- morni moški zbor, ki šteje l4 ilanov. V planu imamo tudi, da bi pihalni orkester začel delo- vati v popolni sodobni sestavi, da bi skupno z redkima inštru- mentoma oboo in fagotom štel 35 članov. INTERES ST.A T?o.- ^ CINSKE SKUP.ŠCINE? — Starši so za delo glasbene šole /ainTov..sirMni. kar ' ko sklepamo po tem, da so ja- vni nastop učencev šole ob kon- cu prvega polletja sprejeli z ve- likim odobravanjem, hkrati pa so zadovoljni, da na šoli spet vlada red. Prav tako je zelo za- interesirana za razvoj šole ob- činska skup.^čina, saj so na zad- nji seji sveta za finance občin- ske skupščine podprli program dela šole, j6 ob koncu intervju- ja povedal ALOJZ KRAJNCAN. -P Celoten kolektiv pred .šolo — (x) Alojz Krajnčan Delo ormoških kulturnih prosvetnih društev Včeraj je v Ormožu bila de- lovna konfcrenca občine!.. ' ze kulturno prosvetnih organi- zacij občine Ormož, na Iiateri je bilo med drugim podano poroči- lo o dejavnosti prosvetnih dru- štev v preteklih dveh sezonah. Od zadnje konference je bolj ali manj uspešno delovalo 8 dru- štev, brez PD Miklavž. Okvirni načrti družbene dejavnosti za sezono 1965/66 in 1966/67 so bili skupen akcijski dogovor vseh organizacij in društev, ki jih povezuje občinska konferenca SZDL. Ti so bili s malimi izpadi v celoti doseženi. Nazadovanje v sezoni 1966/67 Ob koncu predlanskega in v lanskem letu je kulturna dejav- nost v nekaterih prosvetnih dru- štvih oziroma krajevnih centrih nazadovala. 7. velikimi težavami se je srečevala celo ormoška Svoboda. Z rednimi vajami je prenehal pevski zbor. ki .io vec let nazaj prirejal kvalitetne koncerte. Tokrat ni bil vzrok pomanjkanje sredstev ali ka- drov (imeli so plačanega pevo- vodjo), temveč le nesporazumi in premala zainteresiranost, zla- sti mlajših ljudi, ki bi lahko na- domestili starpiše pevce. V J.ad- njem času sta z namestitvijo Alojza Krajnčana za ravnatelja glasbene šole Ormož mešani pevski zbor in pihalni orkester ponovno začela uspešno delova- ti. Dramska delavnost pa že tretje leto stagnira; prav tako klubska, čeprav so bili na raz- polago prostori in oprema. O ostalih društvih smo bolj ali manj poročali v eni prejšnjih številk Tednika. V pretekli se- zoni so v medobčinskem sodelo- vanju ormoško občino zastopali: dramska skupina Podgorci z dramo »Mrtvi Kurent'«, in sicer v Petrinjancu; dramska skupina V. Nedelja s komedijo »Navadni človek« v Ptuju ter plesni orke- ster s kvartetom in plesnimi pa- ri v Kidričevem. Gostovanja tujih ansamblov v začetku pretekle sezone je v polno zasedeni ormoški dvorani gostovala ljutomerska dramska skupina z ljudsko igro »Miklova Zala«. Občinska skup- ščina je v pretekli sezoni naka- zala 50 "'o soudeležbo za 2 dram- ski nredstavi SLG 17 in sicer »Jriiapci« in »sve.iK v urugi svetovni voi^M . ki sta bili upri- zorjeni na ormoškem odru v je- senskem obdobju, torej v začet- ku letošnje sezone. Ker je ob- činska skupščina namenila 50 "/o prispevek za gostovanje poklic- nega gledališ:ča tudi v letu 1968, ie občinski svet sklenil aran,l. a z mariborskim gledališčem. Pr- va predstava »Pernjakovi« je bi- la preteklo nedeljo. Zakaj slab obisk? v zadnjem času so postali sla- bi obiski skoraj rak rana naj- različnejših predstav, kot v Or- možu ali v katerem koli dru- gem krajevnem centru. Ali je taka »nezainteresiranost« odraz prešibke organizacije in slabega obveščanja v kraju — ali pa ne- primeren čas — pomlad, jesen, ko so prebivalci, zlasti na deželi, prezaposleni ali pa rajši odhaja- jo na izlete. Občinski svet si prizadeva, da bi prosvetna dru- štva že v jeseni začela z rednim delom in pripravami programa, tako bi nevšečnosti z obiskov odpadle ali se zmanjšale vsaj v zunanjih centrih. V bodoče pa bo potrebno po- svetiti več pozornosti lastnemu kulturno-prosvetnemu udejstvo- vanju o.zir. lastni kulturno-ama- terski aktivnosti, kajti ta vloga ima za kulturni razvoj določe- nega kraja ob pravilnem usmer- janju v kompleksu raznolikosti kulturnega ustvarjanja mnogo večji pomen. —pp Občina Lenart Knjigarn mesto, ki si ga zaslužijo Problem urejevanja že obsto- ječih in ustanovitve novih knjiž- nic v mestu in še posebej' na podeželju — je mnogokrat na dnevnem redu sej različnih kul- turno-prosvetnih in tudi politič- nih organov. Se vedno je neiz- podbiten že stari rek, ki pravi, da je knjiga naša najboljša in najbolj zvesta prijateljica. Cim starejši je ta rek, — toliko več je resnice v njegovi vsebini, ki poudarja neprecenljivo vrednost bodisi ene ali druge zvrsti knjiž- ne ustvarjalnosti. Ta nas lahko bogati s strokovnim znanjem ali pa nas prijetno sprosti in za- vede v skrivnostni svet pisane besede, ki nam ga odkriva avtor določene knjige. Branje dobre knjige, v kateri smo našli svoj svet in morda tudi delček sa- mega sebe, — je pravzaprav tu- di prijeten beg iz enolične vsak- danjosti. Knjiga nam lahko v ta- kem primeru veliko pomeni in pomaga. V Lenartu so z ureditvijo so- dobne knjižnice in s povečanjem knjižnega fonda — ta problem zelo uspešno in pohvalno rešili. Ko so lansko leto 14. julija ob lenarškem občinskem prazniku odprli novo matično knjižnico in uredili matično službo za kra- jevne — vaške knjižnice, — ie bila v Lenartu zamašena dolgo- letna vrzel, ko naše knjige niso imele tistega mesta, ki smo jim ga dolžni dati. Pred odprtjem nove knjižnice je upravljal s knjižnico KUD Lenart. Pozneje je prišla lenarška knjižnica pod okrilje DU Lenart. Direktor DU I^nart inž. TONE ŠKRBAN je IJovedal, da so uspeli s pomo^^io različnih dejavnikov v zelo kratkem času občutno povečati knjižni fond in seveda še pred tem urediti za knjižnico prime- ren prostor. Trenutno imajo v Jenarški knjižnici okrog 3500 knjig Bralci si jih zelo radi sposojajo in imajo do knjig tudi primerno spoštovanje — pred- glede čistoče in podaljša- nja njihove »življenjske dobe«. V tem času se pripravljajo na akcijo za zbiranje knjig na ce- lotnem območju lenarške obči- ne. Marsikje na deželi imajo pri nekaterih hišah na podstrešju in med drugo staro šaro dragocenc stare knjige, ki jim praktično ne predstavljajo nobene vredno- sti in ponekod celo z niimi pod- žigajo peči ali pa jih trgajo otroci. Med njimi so celo neka- tere redke knjige. Kolikor jim bo ta akcija uspela, bo lenar.^ka knjižnica kmalu obogatela za nekaj sto knjig, ki so trenutno prepuščene na milost in nemi- losti ljudem, ki še vedno prema- lo cenijo vrednote slovenske pi- sane besede. S tem ko so v Lenartu ure- dili matično knjižnico — vpra- šanje knjižničarstva v občini le zdaleč ni rešeno. Zunanje — va- ške knjižnice so skoraj popolno- ma zamrle in bodo v bodoče prav temu vprašanju posvetili vso pozornost. Mnogo knjig, ki so si jih sposodili posamezni bralci, je ostalo zapisanih v iz- gubo ali pa so jih bralci vrnili v takšnem stanju, ki ni samo izraz poniževalnega odnosa do slovenske knjige, temveč je celo obsojanja vredno početje. Mar- sikdo .se še vedno ne zaveda, da knjiga ni namenjena samo nje- mu. temveč šinšemu krogu bral- cev. Končno pa je sleherna knji- ga naša bogata kulturno-zgodo- vinska dediščina in moramo imeti do nje tudi temu primeren odnos in spoštovanje. Kot lahko iz do sedaj navede- nega zaključimo, se odgovorni dejavniki v Lenartu v celoti za- vedajo. kakšno važnost pred- stavljajo dobro urejene knjižni- ce v občini in kakšno mesto za- služi dobra knjiga ter še bolj važno vprašanje, kako zaintere- sirati občane, da se jih bodo tu- di posluževali. Ne smemo po- zabljati, da nas knjiga bogati, narrr širi vsestransko razgleda- nost in nas izgrajuie v pošt^^ne člane naše skupnosti J. S. OBVEŠČAMO. DA BO V SOBOTO, 16. t. m. OB 11. URI V PA- VILJONU DUŠANA KVEDRA OTVORITEV SLIKARSKE RAZ- STAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA ALBINA LUGARICA. Koncert želja ob dnevu žena v Ljutomeru Spet uspela'prireditev Pihalni orkester DPD Svobo- de Ljutomer je v petek zvečer ob dnevu žena izvajal koncert »čestitk« kolektivov in posa- meznikov ženam v občini. Spored je bil izredno pester in bogat. Povezovalno besedilo je sestavil in bral organizacijski vodja orkestra Drago Novak. Take predstave imajo tudi fi- nančni učinek, saj so samo od čestitk zbrali več kot 1000 N din. Ob te.-n pa lahko poudarimo, da je glavna zasluga organizacij- skega vodja, da je pihalni orke- ster v lanskem letu zbral več kot 10.000 N din lastnih sred- stev. NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ BE- SEDILA Moški kolektiv ljutomerske občine je na primer čestital že- nam v verzih, ki jih je sestavil Drago Novak. Verzi se glase: V močni fronti se je danes strnil ves občinski moški kolektiv, kup čestitk za dan žena je zgr- nil, v vroč pozdrav za ženski svoj aktiv. Zene in dekleta naše gmajne, sprejmite ta slavospev želja kot izraz ljubezni neomajne, slehernega moškega občinskega moža -FESTE IN VALENCIA za vas je skladba darovana, s prošnjo, da praznujete in lju- bite — vsaj do zarana Občinska skupščina je ženan čestitala s skladbo dirigent? kapfenberškega pihalnega orke- stra »Zivio Ljutomer«, ki jo jc ta zložil v spomin na srečanj? kapfenberških in ljutomerski!' godbenikov v Ljutomeru. Prof. Minki Zacherlovi je nižja glasbena šola čestitala ot dnevu žena s »šopkom narodnih pesmi«. ... 3. b razred gimna- zije je čestital sošolkam v raz- redu in bil skupno z razredni- kom na koncertu itd. Na koncu koncerta so vsi god- beniki med gledalce vrgli na- geljne, ki so jih med koncertom imeli pripete na suknjičih. Ta je bil zadnji pozdrav ženam v lepo okrašeni kino dvorani in ob uspešnem izvajanju koncerta že renomiranega ljutomerskega pihalnega ansambla. Po koncer- tu je bila v domu Partizan v organizaciji ObSS Ljutomer prosta zabava. Obe prireditvi, zlasti koncert, sta pokazali, da so se ljutomer- ski kulturniki za to sezono, v kateri bo glavna kulturna ak- tivnost ležala na ljutomerski Svobodi — v letu praznovanja 100-letnice I. slovenskega tabora — dobro pripravili, saj so do sedaj začrtan program brezhib- no izvajali. -p Gostovanje ljubljanskega mestnega gledališča v Ptuju Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ptuj or- ganizira gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega, ki bo nastopilo v gledališču v Ptuju v petek, 15. marca 1968. Mla- dinska predstava bo ob 16. uri, večerna, za odrasle, pa ob 19.30. Na sporedu je satirični kabaret Djukič: BOG JE UMRL ZA- MAN. Predprodaja vstopnic bo v pe- tek, 15. marca, od 15 do 17. ure. Vstopnice lahko rezervirate tudi po telefonu, št 77-494. Enodefanka ~ MATI - na odru v Markovcih Mladinski aktiv v Markovcih se je na letošnji praznik dneva žena posebno pripravil. Prosla- vo je organiziral KO SZDL. Poleg recitacij, ki so jih izvajali učenci osnovne šole in drugih nastopajočih, so mladinci nasto- pili z enodejanko Mati. Prosla- va je bila zelo slovesna. Po pro- slavi so žene v vedrem razpo- loženju pozabile na vsakdanje skrbi. ZR KUD ,Jože Lacko'' v Cerkvenjaku je poživilo svoio aktivnost Kulturno-umetniško driiitvo »Jože Lacko« v Cerkvenjaku ima pri svojem delu že bogato tradicijo vse od svoje ustanovi- tve dalje. Z raznimi kulturno- zabavnimi prireditvami, ki so jih organizirali v tem kraju, so poskušali oživljati kulturno mr- tvilo, ki vlada v večini krajev v Slovenskih goricah. Dve ali tri leta nazaj dramska sekcija ni bila posebno aktivna in je tako rekoč zaspala. V letošnji zimski sezoni so zopet oživeli in pripravljajo hkrati kar dve igri: Teto iz Amerike, ki jo režira VLADKO TUSAK. in igro Kam iz zadreg, ki jo režira PAVLA TUSAK. Premiera obeh pred- stav bo ob koncu marca ali v začetku aprila. V Cerkvenjalcu imajo pro- svetno dvorano, ki je verjetno med najlep.^imi kulturnimi do- movi na podeželju. Vsako sobo- to in nedeljo imajo redne kino predstave, ki so dobro obiskane in se jih udeležujejo tudi redni kino obiskovalci iz odda^^^nih sosednih krajev. Kot sekciji KUD uspešno delujeta tudi moški pevski zbor in mladi har- monikaši, ki v ptujski glasbeni šoli opravljajo iznite iz glasbe- nega pouka. Pri tem jim veliko pomaga EMERIK SENCAR iz Ptuja, ki jim Domaga s strcl-o/- nimi nasveti in vajami. Kot lahko iz navedenega skle- pamo, so posamezne schcije KUD »Jože Lacko« v Cerkve- njaku dokaj aktivne in se zave- dajo svoje vloge, ki jim je po- verjena s tem. da so prav oni pobudniki in iniciatorji kultur- nega delovanja v njihovem kra- ju. S predstavami, ki jih doma- če občinstvo oceni kot uspešne, gostujejo tudi v sosednjih kra- jih Ce opisano področje kulturne dejavnosti nekoliko razširimo prek meja KS Cerkvenjak in pogledamo v ostale kraje v Slo- venskih goricah, lahko ugotovi- mo, da je vprašanju kulturno- umetniškega dela na podeželju še vedno posvečeno premalo pj- zornosti. Opažamo, da je ml>..di- na na podeželju. ^--^Mkor je sploh še doma, voljna udejstvovati se v posameznih društvih in sek- cijah, ki lahko nudijo svojemu kraju nekaj, kar ni samo delo in garanje, temveč sprostitev vsa- kodnevne napetosti in skrbi, skratka nudijo du-^evno hrano«, kot lahko to tudi imenujemo. Mladi so zainteresirani za vse to, saj je to edina oblika njiho- vega udejstvovanja in družab- nega srečanja na vaseh, vendar pa jim mnogokrat manjka ne- kdo. ki bi jim znal vcepiti vo- ljo do akcije in jih organizacijsko povezati. Tu ne smemo kritizi- rati samo učiteliev. ki so po na- vadi, kar se tega tiče. že tako upravičeno ali pa neupravičeno glavna tarča tozadevne kritike. Na podeželju so še f^rngj ljudje, ki bi glede na svoje strokovne ali druge kvalifikacije lahko v tem pogledu pra\' tako več sto- rili in jim zaradi tega • ne bi padla krona z glave. Res je. da se interesi mladih in starejših ljudi v določenih vprašanjih, ki so lastna samo mladim, razha- jajo in tu ne more priti do neke integracije misli in akcije. Ob- stajajo pa tudi takšne oblike 'kulturno-iT^osvetne dejavnosti, kjer se naši 'nteresi glede na starostno razliko ne razhajajo m lahko samo v tesnem sodelo- vanju dosežemo skupen cilj, ki ga bodo veseli vsi, ki bodo naše delo videli in ga ocenjevali. Večina prosvetnih domov je v Slovenskih goricah zelo malo izkoriščenih in nf^v/drževanih. Nihče se ne čuli odgovorne^- talcšno stanje, ki ie izraz malo- marno.sti in poniževalnega od- nosa do tir4ih, ki so pred leti z dokaj truda in premagovanja težav zgradili te domove z " da bi služili svojemu namenu in poslanstvu, '- i nono'-nd e drugo kot pa kulturno-prosvet- na dejavnost. J. S. v GOZDU ZA VASJO Vm Apače ie moj domad! kraj. Z» jo se razprostira lep Rozd, ki ie bil ne- kdaj last grofa t Turnišču. Sedaj ie druž- bena lastnini. Med NOB je bila r terr boroTem gozdu partizanska postojanka. Deset borcev si je t zemlji pod grmov- jem in drevjem izkopalo skrivališče. Dolge časa nihče ni vedel zanie. Le neki fant, ki se je partizanom kazal dobrega, je po- znal ta prostor in ga izdal Nemcem, Kleti izdajalec! Iz Ptuja so pridrli oboro- ženi gestapovci in obkolili partizansko postojanko. Deset borcev so ubili, enega pa ujeli. Kmet domačin ie mora! mrtve partizane naložiti na voz in odpeljati v Ptuj. Tukaj so Nemci njihova trupla raz- stavili na javnem prostoru in jih grdo sramotili. Gozd se lumi za naSo vasjo. Tam, kjer je nekoč padlo devet partizanov, stoji da- nes devet kamnov. V nje so vklesana ime- na junakov, ki so se žrtvovali za svobo- do. Eden je bil doma iz Zupečje rasi, drugi iz Barislavec pri Selah. Pionirji osnovne šole Sela so prevzeli skrb za spominske kamne in spominsko okolico. Ob vsaki obletnici in na praz- nik žrtev obiskujejo ta kraj in prina- šajo cvetje. NADA BRACIC, Lovrenc na Dravskem polju NADA! Tudi v gozdu za valo vasjo fe sedaj prebuja pomlad. Zemljo okrog nekdanje partizanske postojanke bo prekrila zelena trava in obrastlo grmovje. Bele podlesne vetrnice, moder zimzelen, rdeči iagod- niak in druge samorastnice bodo zvesto okrasile ta spominski kraj. Pridružimo se še mi in v_ svojih srcih prižgimo lučko hvaležnosti in trajnega spomina do vseh tistih, ki so padli v borbi za nas . . . ALENKA MOJ DOM Moj rojstni kraj je mala hribovska va- sica Lunovec. Ima komaj Šestnajst hišnih številk. Leži med vinogradi in gozdovi. Naša hiša stoji na ravninici vrh hri- ba. Spomladi, poleti in jeseni se skriva za krošnjami sadnih dreves, pozimi pa ie odkrita pred očmi. Leta 1963 nara ie po- gorelo gospodarsko poslopje in na to ne- srečo ne moremo pozabiti. Se sedaj se mi večkrat sanja, kako nam hiša gori in ne morem pobegniti iz ognja. Na požar nas opominjajo tudi ogorele jablane in ožgano tramovje. Moj dom je zelo prijazen in živahen. Na strehi grulijo eolobi, ki jih goji moj arat. Kokoši kokodakajo in petelin kiki- rika. Pes varuie hišo, gospodarsko po- slopie in dvorišče, Hudo laja in tujega človeka ne pusti do vrat. Na drevesu ooleg pas:e hišice ie pribita deščica z na- sisom PO'/OR! HUD PES! Ponoči se iz gozda oglaša sova in me le strah, .^ta rni je povedal, da zato sko- fika, ker skozi naša okna sije luč, Zjutraj ne morem nič poležavati, ker mam dopoldanski pouk, S prijateljico \nico hodiva skupaj v VI. b razred k ^'cliki Nedelji. •Alenka! Oglašam se ti prvič in te jrosim, ne zavrzi moiega pisma ANGELIC.A KOVACEC, Lunovec ANGELICA! Cemu^bi zavrgla Tvoje pismo? Le ?e eč napiši in pošlji! Radovedna sem, kak- en vrt imate, kam hodite po vodo, kakš- li je tvoja mama in če imaš sestrico laiU bi tudi iz\edela, kaj te v šoli na - loli veseli in kakšna učenka si. Glej, koliko še lahko napiše?! ALENK. A Alerkal Lepo prosim, ne vrzite te moj« pesmice v koš! Na svidenje! Marijica Pavličič Trgovišče 34 PESMICA Osmi marec je dan žena. v?akd. mamica praiznik ima. Trobentice so rumene in zvončki so beli, mačice so mehke in šopek je lep. K mamici grem in U roko podam, ona 66 smeje in rada jo imam. Mardjical Prvo pisemce se ti zadnjič nI posrečilo, zato se je pa drugo izlilo v pesmico. Veselje imaš do pisanja in vzbraijTia si. Oboje je potrebno za uspeh. Veselim se s teboj!. ALENKA POMLADANSKA PomladrJ veter je zapihal in snežinke odpihal, so zvončki, trobentice prišli na dan, preljuba pomlad pa k nam. Oče je šel plug pripravit, da se bo peljal orat, mama je šla čebulček sadit in rano solato sejat. Me bomo pa gredice zrahljale in cvetice posejale, da bo okoli hiše vise pisano kot z barvicami narisamo. Alenka! Sedajj se že kaže vesela po- mlad in sem napisala pesmico o pomladi. Pošiljam ti jo za NASA PISMA. Jožica Mainželič, Cvetkovci 55 Jožica! Vse tvoje pesmice, kar si ml jih poslala, so v TEDNIKU za- gledale beli dan. Žilico imaš in posrečijo se ti. Se mnogo, mnogo pesmic ti želim, ALENKA Stran % TED!VIK — p«iek, 15. marca 1968 Stran 6 v Se o kurentovanju v zadnji številki TEDNIKA sem prebral dve kritični poro- čili o letošnjem kurentovanju v Ptuju. Zdi se mi, da taka velika prireditev, ki je že nekaj let po- nos Ptuja, zasluži še nekaj pri- p>omb in razmišljanj, da nam ne bi prezgodaj shirali ali celo zamrla zaradi naše lastne pre- majhne aktivnosti ali celo za- radi pomanjkanja dobre volje in sposobnosti. Ptujsko kurentovanje je z lanskim in letošnjim letom pri- šlo v svojem razvoju tako da- leč, da bo treba še v tem letu kritično pretresti celotno zami- sel prireditve kot take, zlasti pa njeno organizacijo in izved- bo. Važno se mi zdi predvsem vprašanje, kako povezati etno- grafski del prireditev s karne- valom, v kakšni obliki organi- zirati to povezavo, da bi bila za obiskovalce čimbolj vabljiva. V tej zvezi so se že pred leti po- javili predlogi o ločitvi obeh delov ali celo o izvedbi samo folklornih prireditev brez kar- nevalskega dela. Letošnje prireditve so poka- zale manjše zanimanje za do- poldanski nastop etnografskih skupin, medtem ko so p>opoldne množice napolnile ptujske ulice in odhajale razočarane. Zanimivo bi bilo poiskati in razčleniti vzroke za maajšo udeležbo pri dopoldanskem delu prireditev. Za dopoldanski nastop na sta- dionu je treba povedati, da je postavljen na prezgodnjo uro. Ob devetih dopoldne v zimskem času pač ne smemo pričakovati, da se bodo pojavili v Ptuju mo- torizirani gostje iz Maribora ali celo iz Celja. To je zanje odloč- no prezgodaj, kajti meščan in vsak delovni človek ob nedeljah rad malo dlje poleži. Program sam pa je preobse- žen in se pri izvajanju preveč zavleče. Odviti in končati bi se moral v dobri uri„ največ v pol- drugi uri. Zato bi se naj začel ob desetih ali še kasneje — ne- kateri menijo, da šele ob enaj- stih. Seveda bi bilo treba v tem primeru nekatere točke progra- ma izvajati vsako drugo leto. Vidimo namreč, da je v progra- mu mnogo stvari zelo podobnih in zato za povprečnega gledalca ne posebno zanimivih. Tudi tehnična stran programa ni na višku. Ozvočenje samo ni najboljše, tudi reprodukcija programa na odru bi lahko bila še boljša, bolj razumljiva. Vse- binske označbe posameznih točk, ki jih posreduje občinstvu na- povedovalec, so prav dobre in bi jih naj natisnili in dali vsa- kemu obiskovalcu obenem z vstopnico. Stoječim obiskoval- cem izven tribune bi bilo treba omogočiti, da bi bili bliže odru, na katerem se odvijajo programi nastopajočih skupin. Nekatere točke nastgpajočih so v sedanjem obširnem progra- mu preobsežne, predolgo traja- jo in so zaradi tega, ker jih po- slušalci zaradi slabega prenosa ne razumejo, že skoraj dolgo- časne. Tudi je treba računati, da pa- de kurentovanje še v zimski čas, ko ni mogoče zahtevati celo od navdušenih obiskovalcev, da bi mirno vztrajali na stadionu in sledili programu. Ta pa se rad zavleče skoraj na dve in pol uri, kakor je bilo to tudi le- tos. Letošnje izredno lepo vre- me — in prav tako pred dvemi leti — je samo izjema. Videli pa smo, da tudi krasno sončno ju- tro letos ni moglo privabiti ob devetih zjutraj v Ptuj tisočgla- ve množice. Obiskovalci so se v večjem številu zbrali šele po deseti uri. Glede popoldanskega »karne- vala« bi dejal samo to, da je bil samo še medla slika nekdanjih popoldanskih obhodov. Karne- valskega je bilo v njem bolj malo; ptujska podjetja so ga spremenila v neke vrste sejm- sko reklamo zase in za svoje proizvode; največ so še storile šole s svojo deco. Folklorne skupine so bile v tem »premikanju« po ptujskih ulicah neučinkovite, njih člani pogosto utrujeni in nerazpolože- ni. Kljub temu pa je treba prav tem skupinam amaterjev in fol- klornih navdušencev — mladim in starim — dati vse priznanje za njihovo voljo in trud. Na no- gah so bili od ranega jutra in so res prenašali težo dneva, da bi obiskovalcem priksizali nekaj svojih starih, nekdaj tako ce- njenih običajev. Tudi kurenti letos niso mogli prikazati niti na stadionu in ne pozneje na ulicah tiste množič- nosti in demonske sile, ki je za- nje tako bistvena in značilna. Tudi oni so bili »utrujeni«, kar pa seveda ni nič čudnega, saj predstavlja zanje celodnevna prireditev pač izredni fizični napor. In vendar so nam še živo v spominu njihovi čudoviti na- stopi pred dvema letoma, ko so tako izredno navdušili in očarali občinstvo. Najbolj utrujeno pa je bilo tega dne mesto Ptuj s priredi- telji vred. Vse je bilo tako brez- brižno, hladno in mrtvo. Na tri- buni na stadionu ni bilo videti predstavnikov občine in druž- benopolitičnih organizacij ter drugih predstavnikov delovnih organizacij. Kaj se je zgodilo z nekdanjim uličnim ozvočenjem? Ali je tudi to molčalo zaradi utrujenosti? Po ptujskih ulicah ni odmevala bučna glasba in ve- sela pesem vsaj iz zvočnikov. Kje je bila napovedana orga- nizacija prodaje vstopnic (po en novi dinar)? Tudi ta je po- polnoma odpovedala. Ali je bilo na ta sicer veseli dan letos v Ptuju zato vse tako mirno in žalostno, ker smo ptujsko kurentovanje že poko- pavali? T, K. MARTIN KOJC: Moč dobre besede Neizmerno moč ima dobra be- seda na pravilnem mestu. Do- bra beseda drugih je neprecen- ljiva moralna opora, ki dvigne človeka nad samega sebe in mu omogoča storiti stvari, ki so se mu še malo prej zdele nemogo- če. Pogosto ljudje sami ne vedo, kaj vse zmorejo. Neštetokrat šele bodrilna beseda in odkrito priznanje drugih vzbudi v člo- veku skrite sile in jih dovede do razvoja in razmaha. Vpliv dobre besede, odkritega priznanja, pohvale in zaupanja v zmožnosti drugega je ogro- men. Takšen bodrilni vpliv vodi vse sile v pozitivno smer, veča samozavest in storilnost, rodi veselje do dela in odstranjuje trenje, ki ga povzroča negativ- na usmerjenost. Z ničimer ne moremo človeku bolj ustreči kot z dobro in bo- drilno besedo. Niti največje po- svetno bogastvo ne more nado- mestiti moči občudovanja in priznanja. Kajti občiidovanje in priznanje drugih vlije v človeka samozaupanje. Brez samoza- upanja pa je vsakdo brez moči. Vsi ljudje, ki so v življenju dosegli kaj izrednega, dolgujejo največji del svojih uspehov ose- bam, ki so jim bile najbližje. Te osebe so jih znale bodriti, ob- čudovati in hvaliti. Verovale so neomajno v njihove sposobnosti in odobravale so to, kar so ustvarjali. Vse to je dalo tem ljudem moč in pogum, da so lahko vztrajali pri svojih načr- tih tudi tedaj, ko je bil ves ostali svet proti njim. Znani književnik mi je nekoč dejal: »Karkoli sem kdaj pod- vzel, nikoli ni imela moja žena niti najmanjšega dvoma, da bo to tudi uspelo.« Lord Beaconsfield, znani an- gleški državnik, je rekel o svoji ženi: »Trideset let sva že poro- čena, vendar se še ni naveličala me hvaliti, občudovati in s tem dvigati.« Vsaka žena ve povedati, kako prijetno postane zakonsko živ- ljenje, če prihaja njen mož z veselim obrazom in prijaznim nasmeškom domov, če se ji zna za neštete pozornosti, ki mu jih izkazuje z dneva v dan, kdaj pa kdaj zahvaliti in če ji kot znak posebnega spoštovanja prinese včasih majhno darilce. Dobra beseda in dobro deja- nje ustvari zmerom dobro raz- položenje in napravi druge ljudi do nas dobrohotne in ustrežlji- ve. Dobra beseda in plemenito mišljenje zmerom povzdigne in pomaga — bodisi v zasebnem ali javnem življenju. Velika podjetja imajo za svo- je uslužbence posebne tečaje za pridobitev znanja o pravilnem občevanju z ljudmi. Velika je pač razlika, kako se prodajalec vede do kupca. Vsaka neprijaz- nost, neuslužnost, neuvidevnost in sebičnost odbija kupca prav tako, kot ga prijaznost, ustrež- Ijivost, pripravljenost in nese- bičnost privlačuje. Surov in ne- otesan prodajalec napravi pod- jetju več škode kakor ponesre- čena finančna špekulacija. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo, da najde dobra in pri- jazna beseda zmerom dobro me- sto, da nas in druge dviga, dela iz nas in drugih boljše ljudi in nam pomaga doseči to, za čemer bi z nasprotnim ravnanjem za- man stremeli. Cirkmlane SKRB ZA ČLANE ZB Pred krMkiim se je v Cirkula- nah sestal na skupni seji stairi in novi odbor združenja ZB NOE Cirkulane. Sprejeli so novi od- bor im program dela za tekoče leto. V preteklem letu je orgainiza- cija svicujo nalogo izvršila. Skr- beli iin Uirejevali so epomenike padlim boxcem in talcem, ki jih je veliiko v CiTkulamah. in oko- licL Tako so v lansikem. letu ob- noviili napise na spomenikih in ploščah. Ti so: spomenik, posve- čen domačim žrtvam, ki stoji na trgu, na pokopališču je sipome- niik, posvečen žrtvam prve sve- tovne vojna tu je tiudd plošča ki so padilii v Gradiščah. Oskrbu- jejo tudi ploščo na Borlu. oosve- čeno žrtvam, ki so padle ko-t in- temiTanci na Borlu in drugje, in ploščo na šoli v Cirkulamah, ki je poisvečema učitelju Maksu Bračič'y.. Po njem se imenuje šoila. Orgamizaciija je sikrbela tudi, da so aiktivni člani, ki so sode- lovali v NOB. dobili invalidnino. Claini organizacije smatrajo za nepraviilimo, da se borcem iz prekmoirsikih enot ne priznava nobena priznavalinina. Premaia je tudi invailiidnina, ki jo Jobijo žene padlih borcev, saj znaša le 1.200 S din na mesec. V programu dela za letošnje leto je v prvi vršiti skrb za čla- ne boirce. Z R Modni kotičelc Modele kreirala Darja. DVA SPOMLADANSKA PLA- ŠČA : Prvi zelo lahek za tople dne- ve, je oranžne barve, pod njim pletena črtasta obleka, ena iz- med črt naj bo oranžne barve. Čevlji v barvi izmed črt na oble- ki. Drugi plašč mailce bolj težek, travnato zelene bairve. zaipira se s kovinsko verigo iz žepa na žep. KAKO DOSEČI BOLJŠE REZULTATE? (Nadaljevanje s 4. strani) sredstva za 7—8®/o, nominalnih osebnih dohodkov za 8 ®/o in real- nih za 5 "/o, izvoza za 9—11 ®/o. Na skupščini so smatrali, da razvoj ljutomerske občine v tem letu ne sme zaostajati za osnovr7imi po- kazatelji razvoja republike. Ka- ko lahko dosežejo takšen razvoj na obm.očju ljutomerske komu- ne? Rešitve niso na dlani? v družbenem sektorju gospo- darstva je potrebno dati pouda- rek razvoju industrije. Aktivnost vseh posameznih gospodarstev se mora odraziti predvsem v pre- usmerjanju njihovega poslova- nja na pogoje, ki jih postavlja tržno gospodarstvo. Nujno je po- trebno povečati vlaganja v osnovna sredstva, saj je pojav zaostajanja modernizacije in re- konstrukcije gospodarstva vse bolj značilen za območje občine. Prav tako je potrebno, da bodo večja vlaganja zagotovila tudi povečanje števila zaposlenih. Pa- ralelna rešitev obeh zahtevkov, modernizacije kot povečanja šte- vila zaposlenih bo za nekatere posameznike pretežka in nereš- ljiva naloga. Zato je potrebno čimprej odpravljati zaprtost go- spodarskih organizacij v lastne okvire. Poslovno sodelovanje go- spodarskih organizacij se naj razvija v smeri združevanja sred- stev za financiranje razširjene reprodukcije. Ce bi bila izpolnjena ta načela, se ni potrebno bati, da ne bi bil realiziran predvideni porast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva. Potrebno bo mar- sikaj spremeniti v dosedanjem delu, ki se še ni prilagodilo re- formnim zahtevam. Naj ob tem omenimo samo to, da se integra- cija v gospodarstvu vedno bolj postavlja kot nujnost bodočega razvoja. Te nujnosti v dosedanjih razpravah okrog integracije v kmetijstvu pa marsikdo v ljuto- merski občini ni razumel ali pa ni hotel razumeti. -pp PTUJ NOVA NASELJA V STARE M MESTU Lične hiše v Krambergerjevem naselja Poleg starega dela mesta Ptu- ja rastejo na vseh straneh na- selja novih hiš. Stanovalci no- vih naselij pa nimajo povsod enakih pogojev gradnje niti e- nakih življenjskih pogojev po vselitvi v svoje hiše. V nekate- rih naseljih ni ali speljanih cest, ali ni asfalta, ni kanalizacije, ni otroških igrišč, ni tega ni onega. Zahtev tam stanuj očih ni konca. Nekateri pišejo proš- nje za cesto, drugi za otroško igrišče... Med naselji pride tudi do obrekovanja, pKJsebno, če sosednje že ima to in ono, drugo pa še ne. Tako na primer Vičavljani ne morejo pozabiti, da so v novem Krambergerje- vem naselju imeli asfalt že pre- den je bil^zgrajeno in da ima- jo ostale IHeste in kanalizacijo urejeno, ko se morajo oni še vedno voziti in hoditi po slabi cesti. Podobnih očitkov je več. Hudobni jeziki včasih tudi pri- pominjajo, da so stanovalci bo- lje urejenih naselij bolj pri »ko- ritu«, da je cesta urejena zato, ker tam stanuje ta in ta in po- dobno. Skoraj vsaka stvar pa se kon- ča pri denarju, ki ga je v ptuj- ski občini za te namene vedno premalo. Z, R. Ormož skozi stoletja XVIII. ORMOŠKI MESCANI LETA 1749 V tako Imenovanem terezijanskem katastru deželnega arhiva v Gradcu je ohranjen tudi popis prebivalcev Ormoža iz leta 1749, tore.1 približno dvesto let po onem popisu iz leta 1542. Ormož je imel 1749. leta 71 hiš. Od teh jih je bilo 17 v predmestju pred ptujskimi vrati, 43 v mestu samem, štiri v predmestju pred ogrskimi vrati in sedem drugje izven mesta samega. Tudi sedaj Je Ormož izrazito obrt- niško mestece. V tem času je bilo — po popisu — v Ormožu 19 različ- nih obrti, v katerih je delalo in s tem preživljalo svoje družine 45 sa- mostojnih obrtnih mojstrov, združe- nih v ustrezne obrtniške skupnosti ali cehe. Zanimiv je pregled obrti po številu obrtnikov, ki opravljajo to obrt. Ta pregled nam pove, da je bila najmočneje zastopana čev- ljarska, usnjarska, mesarska in tkal- ska obrt. To so stroke, katerih iz- delki so potrebni ne samo mešča- nom, temveč tudi podeželskim pre- bivalcem. Širok krog odjemalcev je povzročil, da so obrtniki te vrste dobro uspevali, zato pa se je tudi število obrtnikov, včlanjenih v cehu v mestu in onih »Sušmarjev ali šte- rerjev (die Storer)« na deželi večalo. Ormož je imel v tem času pet čevljarjev, PO ŠTIRI mesarje, tkal- ce in usnjarje, PO TRI kovače, kro- jače, lončarje, mizarje in tesarje, PO DVA ključavničarja, peka in so- darja ter PO ENEGA lermenarja, kolarja, krznarja, padarja (ranocel- nika in brivca obenem), steklarja,, vrtnarja in zidarja. IMENA MEŠČANOV V PREDMESTJI' PRED PTUJSKI- MI VRATI so imeU svoje hiše: An- drej Masten; Marina. Polan^eva vdo- va; mizar Jurij Gorjup, mesar Filip Kokl; Gregor Rudolf, Vid Mravljak. tkalec lanu; usnja' Miklavž Weib- hauser; peka Franca Raucha dediči. Mihael Kelemina, Jera Putnekova vdova; .Takob Rues, kovač Blaž Ko- vačec. Štefan Weninger. krojač Gre- gor Sebola; vdova po kolarju Mi- haelu Hofferju, tkalec Matija Kru- šlč. V MESTU 0RM02U so živeli hiš- ni lastniki: lončar Hans Jerg Pur- schi, Andrej Zadravec, padar Anton Doran, Jakob Polanec, čevljar Ma- tija Rudolf, čevljar Janez Hoxt, te- sar Janez Jurij Kos, mizar Mihael Dorer, v šolskem poslopju šolnik (Schulmeister — šumašter), usnjar Janez Avernlk, Mihael Sovinek, mestni pisar Feliks Waizinger, Mar- ko Zimmermann, tkalec Matija Dor- nik, Terezija Hermanova, vdova po krznarju; lončar Anton Ravš, mesar Marko Sovinek, steklar Franc Hoil, Jožef Kozober, krojač Jožef Valpo- tič, mizar Mihael Pluško, sodar Mar- tin 2eleznik, mesar Mihael Reber- šek, usnjar Gašpar Zorko, pek Franc Samer, gospod Jakob Plešnik, lon- čar Janez Kugerl, usnjar Matija Pla- več, mesar Gregor Kos, ključavni- čar Matija Honnagg, krojač Anton Lučnik, zidar Maks Meydacher, ce- sarsko kraljevi sodni urad, jerme- nar Jožef Sanenbor, kovač Adam Polek, gospostvo Ormož, čuvaj Janez Vezjak, Mihael Sovinek, kovač Si- mon Lohner, tkalec Gregor Wanzl, vrtnar Janez Mule. V PREDMESTJU PRED OGRSKI- MI VRATI so prebivali: čevljar Mar- tin Stajnko, ključavničar Marko Plemenič, Blaž Zidarič In Franc Kristanič. DRUGJE IZVEN MESTA: Matija Kelemina, Blaž Zadravec, Jurij Kikl. čevljar Miklavž Krničar, Andrej Kikl, sodar Matija Leskovar, tesar Janže Valuh. MESTO 0RM02 LETA 1825 Zemljiški kataster iz leta 1825 Je zahteval točen popis vseh zemlji- ških in gradbenih parcel in njiho- vih lastnikov. Ohranjen le še danes obenem s katastrskimi mapami, ki so do današnjega dne temelj zem- ljiške izmere in na njej sloneče ob- davčitve po katastrskem donosa. Zemljiški kataster — Imenujemo franciscejskl po cesarju Fran- cu — je na splošno ohranjen za vse dežele, tako tudi za mesto Or- mož. Katastrska občina 0RM02 vsebu- je 127 katastrskih številk, od teh Je 92 številk v območju nekdanjega mesta Ormoža, In njihove lastnike vzamemo v obravnavo v nasled- njem. Mesto Je imelo tega leta 20 raz- ličnih obrti, ki Jo Je opravljalo skupno samo 33 samostojnih obrtni- kov. Seznam vsebuje tudi 18 me- ščanov, za katere ni označen pose- ben poklic, in 14 kočarjev. Nekateri obrtniki in meščani so lastniki ne- premičnin na več katastrskih števil- kah. Od javnih zgradb našteva po- pis župnllče, mestno župnijsko cer- kev, šolo, rotovž (mestno hišo), mit- nico, solni urad in dve hiši, ki sta pripadali mestu. V tretjem desetletju 19. stoletja Je bila v Ormožu obrt Se slabo raz- vita, najbolje še tkalstvo in mizar- stvo. Ormož je imel v tem času šti- ri gostilne, štiri tkalce, tri mizarje, PO DVA kovača, lončarja, steklar- ja. trgovca, usnjarja In čevljarja ter PO ENEGA barvarja, kirurga (zdravnika), klobučarja, krznarja, ključavničarja, peka, izdelovalca mila, sedlarja, strugarja in vrvarja. v primerjavi s popisom ormoških meščanov iz leta 1749 je treba ugo- toviti, da se Je v začetku 19. stoletja precej spremenil narodnostni sestav ormoškega meščanstva. Sredi 18. stoletja so predstavljali ogromno večino ormoškega mestnega prebi- valstva Slovenci, sedaj na naletimo v popisu na številna nemška imena. Ta dosegajo v ožjem mestnem ob- močju že celih 38 odstotkov prebi- valstva, kar priča o močnem dose- Ijevanju nemškega živMa od drugod, zlasti X nemške Štajerske. Nemci so nekateri bogatejši meščani, trgovci in boljši obrtniki, njihova imena so: Janez Kautzhammer, trgovec; Ja- nez Gottersohn, mizar; Jožef Ranz- meyer, sedlar; Jožef Riegler, klju- čavničar; Franc Bassman, steklar; Franc Landwehr, barvar; Jožef Schweigler, gostilničar; Jakob To- masy, trgovec; Itd. Veliko večino prebivalstva, čeprav gospodarsko ne najmočnejšo, pred- stavljajo seveda še vedno Slovenci. Med njimi naletimo na značilna Imena: Zemljič. Bratko, Senjur (Se- njor), Stamen, Masten, Novak, Vav- potlč. Marin, Skollber, Cajnko, Za- dravec, Kovačlč, Stuhec, Habjanič, Ravšl, Kelemina, Sinko, Hrga, T-on, itd. AK Iz ljutomerske zgodovine Novo šolsko poslopje Ljutomerčani so vedno bolj spoznavali potrebo po novi šoli v Ljutomeru; vsi so imeli najboljšo voljo — vendar je za stavbo manjkal primeren prostor in po- treben denar. Izvolili so odbor, ki se je nekaj let trudil najti primerno stavbišče. Najprej so se pogajali za Anuškov vrt, za kate- rega je lastnik zahteval 2000 gl.; žeprav so mu zanj ponujali 1200 gl., ga lastnik ni dal, ampak si je pozneje na njem po- stavil hišo. Pogajali so se tudi za Sršenov vrt na juzno-vzhodni strani od župniž(!a, pa tudi tukaj pogajanja niso imela za- želenega uspeha. Lastnik je namreč za prostor, ki "meri le 1686 m', zahteval 3200 gl., kar se je vsem zdelo premnogo. Leta 1888 so v vsej takratni Avstro- Ogrski praznovali 40-letnico vladanja ce- sarja Franca loiefa I. Ob tem praznova- nju je trška oblina darovala krajevnemu šolskemu svetu za stavbišie šolski vrt. Ker pa je_ bil ta premaihen. je zamenjala dve bližnji parceli ter jih prepustila brez- plačno za gradnjo nove šole. 12. lulija 1888 je namestniŠtvo v Gradcu izjavilo, da je cesar dovolil, da se nova šola ime- nuje po njem in da je tudi zanjo daroval 4000 gi. Na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta 1888, se ie z velikim zanosom pričelo de- lo oziroma gradnia šole. Vendar so delo na tem mestu kmalu ustavili, ker se je stavbišče s poloienim vogelnim kamnom zdelo marsikomu premokro in od cerkve preveč oddaljeno; pa tudi zaradi prahu in rODOta ob glavni cesti ni bilo primer- no. Zaradi tega je okrajni šolski nad- zornik lanez Kukovec opozoril odbor na primernejši zazidalni prostor nad trgom tam kjer je danes osnovna iola Ivana Cankarja. Novo stavbišče li je 28. novembra 1889 ogledala posebna komisija ter odobrila gradnjo na tem mestu. N» tvoji leji 20. februarja 1891 je krajevni šolski »vet sklenil, da ie potrebno še v tem letu pri- četi gradnjo šole. To bi se tudi zgodilo, če bi višje oblasti odobrile načrte. Ker so morali vse načrte predelati, so morali gradbena dela preložiti na pomlad 1892 Zagotovljeno pa je bilo, da bo novt šola do leta 1898 zgrajena. Gradnjo nove šole je prevzel zidarski mojster Tofef Michel -7 Gradca Stala ie čez 50.000 gl, V pritličja je takrat imela 4 sobe za dekliško Šolo, v prvem nad- •tropju prav tako 4 sobe za deško šolo, na severni strani pa telovadnico, stano- vanje za učitelja in razne shrambe. Ta šola še danes stoji v Ljutomeru in, kakor je bilo ze prej omenjeno, se imenuje osnovna šola Ivana Cankaria. Od zgraditve pa do danes pa so bile na njej opravljene le maniše adaptacije, tako da je ta šola praktično ie dotrajala. Nekaf prvih ljutomerskih učiteljev Kot prvi učitelj se v ljutomerskem tr- škem zapisniku omenja Janez Berlich (BrličV V zapisniku 25. januarja 1.S91 itoji opomba, da so s tačamim učiteljem J. Berlichom »Hugo Wischizberger, ge- richts Verwalter alhie«, v prisotnosti 1a- neza Urunza, Mateja Kholluteria, Turija Schoberna, Vrbana Schoberna sklenili po- godbo, da bo Brlič v redu navijal uro in da bo zato dobil do prihodnjega lur- jevega od trškega predstojnika 1 porenski goldinar, Mihael Slattar fZlatar) je naveden v trškem zapisniku 5. junija 1609. 11. de- cembra si je ta učitelj kupil posestvo la- neza Skorianca ter bil sprejet za tržana itd. Einorazredna realka v Ljutomeru Ustanovitelj te šole v Ljutomeru je bil dr. Ivan Gottveiss, bivši oskrbnik in naiemnik braneške graščine, nato pa ve- leposestnik in trgovec v Ljutomeru. Umrl je 1. maja 1850. Ta mož se ie rodil leta 1779 v Mariboru. 26. decembra istega leta so ga našli položenega pred_ vrati neke mariborske hiSe ter mu dali ime Gott- weiss. Nato ga ie vzgajal mariborski kipar Janez Holzinger, Ker je bil deček na- darjen, »o ga poslali na študije v Gradec, kier ie postal doktor prava. Ko ie 11. marca 1803. leta umrl lurii Oblak, pro- fesor poetike v Gradcu, je graška vlada kot (uplenta nastavila Gottweissa s polo- vico profesorske plače. 16. novembra tega leti pa ie bil prestavljen v Maribor, kier ie 14. decembra postal profesor stilistike Ker mu učiteljska služba ni ugajala, je le- ta 1807 odšel za uradnika v Branek. Kas- neje ie posta' sam najemnik eraščme rer si pridobil precej premoženja. Zadnja leta pa ie preživel v Ljutomeru. Ker je bil prijaelj Slovencev, so se v njegovem kro- gu zbirali kmetje, inteligenca, mladi in stari, takrat napredni ljudje. Leta 1848 ie postal poslanec štajerskega deželnega zbora, kjer se je v politiki smatral kot zelo treznega in zmernega. V Ljutomeru ie ustanovil bolnišnico, zravnal oziroma reguliral Globetko, zasadil drevored ter skrbel za lep izgled trga. Po velikem po- žaru leta 1827 ie bil trg lepše in varneje sezidan. V oporoki z dne 16. novembra 1848 ie določil 8000 gl. v srebru za usta- novitev obrtne šole z izrecnim določilom, da nai bo učni iezik slovenski in nemški. To šolo so osnoval; leta 1861. a že leta 1863 spremenili v enorazredno realko. n^adalievanie prihodnjič) Letna konferenca KO UK v Desterniku Krajevni odbor RK v Dester- niku je imel v nedeljo svojo redno letno konferenco, kjer .-o analizirali delo odbora v lan- skem letu in razpravljali o delu in nalogah, ki čakajo odbor v tekočem letu. V zelo kratkem času so uspeli znatno povečati število članov krajevne organi- zacije RK, in sicer od 177 na 220 članov. Od +oh imajo 82 stal- nih krvodajalcev. Zelo agilni so tudi podmlad- karji RK osnovne šole Dester- nik. Med najbolj a-Livnimi čla- ni krajevnega odbora RK De- sternik sta predsednica odbora MARICA K07UH in ' bora FRANr po kul- turnem programu, ki ga je re- žiral ravnatelj 0§ Desternik FRANC OGRINC, so pripravili udeležencem konference rn^njii^ zakusko. J, S TEDNIK — petek, 15. marca ^tmn 7 Ocenjevanje gosllsklh CflOt v petefe, 8. 3. 1968, )« Občio- gaisiliskp zveza v I^ju sikJl- gja 'posvet gasllefeih sodnlikioiv. gltleajervo je bdlo, da se naj te- -pljito piApiraivijo na spomla- : (jainsko ocenjevanje gasilskih I p^oit. ki bodo za&top^ule občin- ,! gii(0 gasilsko zvezo F^j v mani- f ho^itakeim coiuslkeim tekmovanju, i ^ Z R Zaupanje svetu KS Oplotnica Na zadnjem zboru volivcev v Qplotnici so volivci ponovno vo- jjli polovico članov krajevne skupnosti. Na predlog predsed- nika krajevne konference SZDL pranca MOTALNA so bili v svet krajevne skupnosti izvolje- I jii isti člani, kot so bili doslej. I Zbor volivcev se je namreč stri- I njal z njihovim prizadevanjem ■ 23 asfaltiranje ceste Spodnja ' i^ožnica—Oplotnica ter jim s po- novno izvolitvijo izrazil zaupa- nje v njihovo prizadevanje. -b za prleškega Lufzeka v Sensken sveti je včosih hiš- no. včosih pa tudi tak kak v pekli. Na veselicah za 8. marec, se jih je precig vUn znorilo. Toti din sen ša malo po Ptuji. V »No- ven sveti« so mele nekše ptuj- ske dikline svoj din. Kak sen po- liikna skoz kukrli, me je por zob zgrabilo, te pa sen mapa v eni minuti spiti liter vina. Na enkrat se mi je začelo v glovi motati. Misla sen si, ka bon moga iti v norhaus. Komaj sen pobrisa. Za eno pijačo dve ceni Oui din sen bija po v ptujski kavarni. Se pred pa sen aleja kak so blizig je prekopovali ce- sto. Eni provijo ka še niniajo provih podotkov za proslovo 1900-letnice Ptuja, ne vijo Se, /cafc so Rimloni pred 1900 leti v Ptu- ji živeli. Mogoče še bodo sko- pali kakSne stvori, ki so živeli v tisten cajti. No v kavarni sen si naroča ananas sok, zajega sen ploča 180 štorih penezov. Te pa sen ša mimo hotela, bija sen po žeden. Da ne bi meja pijače, pen si po naroča ananas sok. Zajega pa sen ploča več kak 200 štorih dinarov, či glih sen ga pija pri isten virti. Kdaj bodo grajsko oštarijo odprli? Kdo mon cajt, gren včosih ma>- lo na ptujski grod, da si malo od- dehnen pa živce spočijen. Cudv.o se mi skoz vidi, da je oštarija na grodi še skoz zaprta. Za ja- šenk pa bi bija skoro bit. Kdo sen se šprancira pred oštarijo, se je na enkrat pripelalo nekaj tu- ristov; med jimi pa je bilo naj- več Avstrijcov. Gdo so vidli, ka je oštarija zaprta, so začeli na ves glos šinfati. Eden je misla da sen jaz oštarjoš, te pa me je zgrabo za krabatlc, pa me je Ste- ja od čemerov vreči prek groda. Kumaj sen mu dopoveda, da sen jaz Prleški Lujzek, ki bi si rad vkmeček štiblci grajsko oštarijo v kmečken štiblci grajske oštari- je son malo počina. Pri sebi pa sen si misla: či bi meni dali ošta- rijo prek, te bi jin že pokoza tu- rizen vsen, ki morejo brez po- hani picekov pa pijače grod ogle- dovati. Premoj duši, včosih se ne znomo iti turizma. Kmetje so čemerni v Pušencih sen se zglosa pri storen znonci, ki mo grunt dobro obdelani. Te pa mi je začeja jom- rati, da več nede »umetnega gnojila« po jivah torja, zato ker so jive ocenjuvali kak zglejajo ^posevki«. Kmetje še gnes din mislijo, da de moga tisti, ki mo lepšo pšenico pločati več štibre. Zato pa zdaj nihče več neče, da bi mo jiva lepše zglejala. šnafdar na Bafzeki Na Bajzeki, ali na Gomili, že nekaj cajta dela ženski šnajdar, kt se je v gnešjen cajti špecija- lizira za šivaje fiir ženskih jenk. Ovokrat mi je provila sosida. da nemre biti s šnajdaron na Baj- zeki zadovolna. Kdo je jenko du- mu pmesla, se ji je fiira vun obesila. Te pa so o toti fiiri, ki se je viin obesila, začeli na vej- ko gučati po ormoški pa lotmer- ški občini. Samo, da včosig Udje malo preveč giičijo, na mesto, da bi privatnikon pomogali, te pa nh šinfajo. Po lotmerški veselici v Lotmerki so se ženske pa tii- ai moški na den žensk iajn meli. ustalo je samo nekaj pijače pa jedače. V nedeljo pa je nekaj lot- merške dece naj šlo v Partizani, lan je bila tota veselica, pijačo. Spravili so se pit, tak ka so Lot- meržonci pri belen dnevi začeli Sl-^^ati či se je jihovi ded zmi- šalo Petarde pa si lehko čiija na vsaken šriti. Najvekšo veselje pa so dočakali v soboto, kdo je po ^otmerško ziinsko Kopališče; na vse zarane so lehko sil še zašvicani od veselice na Kopaje. Pri Lenarti To prejšjt tjeden gdo je Se tak lepo toplo siince sijalo, sen v Le- narti po pravega hujdiča zveda. Tan kak za j priprovlajo teren za toto novo stanovanjsko — štaciin- sko hišo je blo vse živo no de- lovno tak kak se to pač v toten našem socializmi spodobi. Eni so kopah s krampi, drugi so daj za- kopali. tretji pa so kam^je fort vozilu Ke je zadeva malo boj mo- derno no sodobno zgledala, so meli tan tudi en »blatožer« ali kak Priprave na kurirčkovo pošto Prejšnji teden so imeli v Le- nartu posvet in organizacijski razgovor z mladinskimi mentor- ji za priprave na kurirčkovo pošto, ki bo šla skozi Lenart od 18. do 20. aprila. Med pionirji je na posameznih šolah za to ak- cijo ^ veliko zanimanje, saj so razpisane tudi nagrade za naj- boljše spise, v katerih bodo pio- nirji obravnavali zgodovino in delo svoje pionirske organiza- cije. J s IZLET V POMURJE V nedeljo, 24. marca, prireja Planinsko društvo Ptuj enodnev- ni izlet z avtobusom v Pomurje. Ogled mnogih naravnih in umet- nostnih spomenikov tega dela Slovenije. Karte dobite v Petovi- ji pri tov, Hermini Misotič, kjer boste tudi zvedeli za uro odhoda. Vabimo vse planince in nepla- nince, da združijo prijetno s ko- ristnim! PD Ptuj se ie toti vražji maiini reče. Vete, jaz sen boj od tan duma, ge je vrag s proznin zaklon mohna, pa sen toto stvor prvič vida. Enkrat gre naprej po nazaj, rivle z noson zemlo, jo do j pokloči te pa je dr- goč nazaj rivle. če nete nikomi povedali sen si ob toti vražji ma- šini misla: »Vidi^, Lujzek, to pa je glih tak kak našo lUbo virstvo. dva šrita naprej te pa drgoč tri šrite curiik mdšine.« Gdo sen jas to tak zamišleno gleda se je poleg mene nnbralo te precik gospodov s kravatli, ki so si neke gučali no se strašno smejoli. Ke te to more biti za en cirkus sen si misla. Z radovednosti mi je pomoga kmet Franček, ki je glih te mujmo pela tele na odkiip. Un se boj na toto politiko spozna, pa je hitro veda zakej so se prafzapraf toto ge- spodje tak strašno smejoli. Tak po tihen mi je na vtiho pošepeta: »Poglej, si jih, Lujzek, to so tistj., ki so jin na občini že obečali, ke do v toti novi kuči stanovanja dobili. Pre ke majo že vse naprej raztolano, če glih še niti zemle za novo kučo niso zravnali. Vidiš, Lujzek, zaj si po zamiida in se boš moga bogi revež še dale po sveti klotiti!« Ja, ja, toti lenartčani se pač znajdejo, če je vrag na vragi. Pa ne zamerte. Se prec' pa bi vse za liblino prosa, ki mi piše- jo. da še pošljejo poleg pisma naslov, ker ga vačig nemren ob- joviti; vači gbon bol moga ho- diti po sodni J ah, kak pa po te- reni. Samo Vaš Lujzek Hfožje^ki podirafo keglfe Kegljanje je v Ptuju sorazmeroma dobro razvit šport, ki ima veli?;o pristašev. Ker smo o ptujskih ke- gljačih še malo slišali, smo zapro- sili za razgovor aktivnega člana ke- eljaškega društva »Drava« — J a n - : ^ a Novaka, ki je v tej športni j panogi trenutno tudi občinski pr- i vak. kdaj se je ZACEL ta šport aktivno uveljavljati v ptu- JU? KegljaSkl klub Ptuj, ki se je po- zneje preimenoval v kegljaško dru- jtvo »Drava« Ptuj, ima svoje začet- ke okrog leta 1948. Takrat smo imeli v Ptuju dve enostezni kegljišči, in sicer eno v Ljudskem vrtu in eno na vrtu pri »Roziki«. Z zgraditvijo novega športnega stadiona smo tudi kegljači dobili svojo skupno streho, kjer imamo na razpolago dvostezno kegljišče. KOLIKO ČLANOV PA STEJE VASE DRUŠTVO? Kegljaško društvo »Drava« Ptuj šteje trenutno 170 članov, ki so raz- deljeni v deset krožkov. Vsak dan trenirata dva krožka, in sicer prvi od 15. ure popoldne do 18.30 zvečer, drugi pa od 19. ure do pol enajstih ponoči. Za trening imamo slabe po- goje, ker nas je preveč in pride posameznik bolj poredko na vrsto. Posamezni krožki štejejo od 15 do 20 kegljačev. Vsak krožek ima glede na strukturo kegljačev svoje tekmo- valno ime. Tako imamo krožek in- validov, šoferjev, železničarjev, Elektrokovinar, Panonija, Petovia, TAP, Kidričevo, Vinko Re§ in tako Vmenovane »torkovce«, ki so Iz vseh ostalih poklicev in delovnih organi- lacij. Ime krožka »torkovci« izhaja \i tega, ker imamo ti mešani po- kUt\ redne treninge ob torkih. in kako gledajo ostali krožki na »torkovce«, ki ste zbrani tako rekoc od vseh vetrov? Takoj na začetku moram poudariti, da med posameznimi krožki ne vlada neko nešportno rivalstvo in neto- varištvo. Vsi smo med seboj enaki In imamo enake pogoje za udejstvo- vanje na tem športnem področju. Ce le mislite, da iz take »mešanice« ne more nič nastati, vam moram pover' ti v obrambo »torkovcev« še J?, da smo trenutno med najbolj- šimi krožki v našem klubu. prirejate medkrozkovna tekmovanja? Vsako leto imamo spomladansko In jesensko medkrožkovno tekmova- nje. 2e drugo leto vodimo na le- stvici »torkovci«, drugi je Kovinar tretji Kidričevo Po vsakem jesenskem medkrož- Kovnem tekmovanju tekmujemo po- samezniki za prvaka občine. kot sem SLISAL, je lani ta športna sreca bila naklo- njena vam. koliko kegljev ste podrli? tekmovanju za prvaka ptujske ofcine sem podrl skupaj 825 keg- ljev. Drugo in tretje mesto sta za- seaia Adi Sarman in Janko Primo- jn koliko podrtih kegljev ''^ASa vas osebni rekord? ^loj osebni neuradni rekord znaša 852 podrtih kegljev. Ta rezultat sem dosegel na treningu. kaj pa klubska blagajna? dobivate kakSno dotacijo? Nekaj sredstev dobivamo od Ob- činske zveze za telesno kulturo, vse ostale stroške pa krijemo člani dru- štva sami. Vsak krožek plača dru- štvu mesečno 10.000 S din. Nekate- rim krožkom plača ta znesek nji- hov tovarniški sindikat. »Torkovci«, ki izhajamo iz različnih delovnih organizacij in iz vrst zasebnih obrt- nikov — te ugodnosti nimamo in plačamo mesečno vsak 500 S din. KAKO PA VOLITE KLUBSKE ORGANE UPRAVLJANJA? Pred leti smo volili organe uprav- ljanja iz vsega društva ali bolje re- čeno — iz vseh krožkov. Trenutno imamo uveden tak sistem, da v eni mandatni dobi izhajajo vsi čla- ni organov upravljanja samo iz ene- ga krožka. To so nam narekovali preprosti razlogi zaradi lažjega se- stajanja in reševanja posameznih vprašanj. Člani iz istega krožka so že tako vedno skupaj na treningih in s tem odpade še dodatno sklice- vanje sej in neudeležba. Letos vodi klub krožek Železničarja. Predsed- nik kluba je LOJZE SEGULA, klubski gospodar pa RUDI SAMEC, ki je skoraj vedno na kegljišču. Vsi odborniki so zelo agilni in lahko pričakujemo, Ce bo tako ostalo še naprej, ob koncu leta vidne uspehe. IN KAJ SI V LETOŠNJEM LETU PRI TEM VASEM ŠPORTU NAJ- BOLJ ŽELITE? Čeprav vem, da Je ta želja tre- nutno neuresničljiva, si najbolj že- lim, da bi dobili v Ptuju vsaj še eno kegljišče in bi društvo kot ce- lota doseglo čim večje uspehe. Že- lim si tudi to, da bi se mi uresni- čila priložnost, ki mi Je pred ne- davnim za las ušla, da bi se na keg. Ijišču pomeril z našim državnim in svetovnim prvakom MIROM STER- ZajEM. Pri tem ne gojim nobenih visoko letečih misli na zmago, tem- več mislim le na srečanje s šport- nikom, ki je' v kegljaškem športu dosegel vrhunec In z Jugoslovan- skim grbom na prsih osvojil po- membno zlato odličje. j. s. Janko Novak «?trnii n TEDVTTi: — peiek, 15. marca 1%8 Stran S Republiško prvenstvo v nedeljo, 10. marci 1968 te bilo t ^lurikj Soboti republiiko prvenstvo v pomladanskem krosu, ki te ga le udele- •ilo 212 tekmovajcev iz 16 klubov in iruhcv, med njimi tudi »Partizana« Mar- tovci in Kidričevo. Markovčani so izkori- itili. bližino republiškega prvenstva ter poslali v Soboto 24 tekmovalcev. Tekmo- pali so v kategoriji mladincev, mladink, Manic ter članov. Mlajše mladinke so tek- le 800 m, mlajši mladinci 3000 m, starejše mladinke 1000 m, starejši mladinci 4000 metrov, članice 1500 m in člani 8000 m. Tekmovalo se je posamezno in ekipno. Največji uspeh so dosegle članice TVD »Partizan« Markovci, ki so kot ekipa osvojile republiški naslov pred renomira- nimi tekmovalkami celjskega Kladivarja. Tu je bila med posameznicami prva Spa- ličeva iz Celja, druga Neža Janžel in tretja Neža Mlinarič, obe Markova. Pri članih lo prav tako zmagali Celjani z Zuntarjem na čelu. Kot ekipa so Mar- kovčini osvojili častno četrto mesto. Ja- nez Meznarič (»Partizan« Kidričevo) je tekel zelo dobro in osvojil 9. mesto. Ce upoštevamo, da je bila konkurenca zelo močna in da je tekmoval lani še med mladinci, smo lahko z njegovim rezulta- tom zadovoljni. Izredno za pogoje, ki jih ima Pirtizin Mirkovci, je tekel pri čla- nih Jože Bezjak, ki je dosegel t tako močni konkurenci 18. mesto. Pa tudi ostali člani iz Markovec so tekli solid- no. Vsi so priJli na_ cilj in tako osvojili 4. mesto v republiki. Življenjski uspeh svoje tekmovalne ka- riere je dosegel med mladinci Alojz Ver- šič iz Markovec, ki je dosegel odlično 8. mesto. Za seboj je pustil lanskoletne- ga tekmovalca Plahuto iz Trbovelj, Su- šteršiča iz Murske Sobote in mnoge dru- ge znane mladinske atlete. Kot ekipa so bili mladinci iz Markovec četrti. Med mladinkami se je najbolje uvrstila Kristina Zelenik iz Markovec in siccr na 15. mesto, kar je za to mlado fek- movalko lep uspeh. Ekipno so bile Mar- kovčance v tej skupini na 7. mestu. Kot posamezniki so v vseh kategorijah razen mlajših mladink in mladincev, zma- gali atleti celjskega Kladivarja. Pri mlaj- ših mladinkah ie bila prva Martičeva iz V pomladanskem krosu Maribori, pri mladincih pi Ferfila iz Cerknice. Organizacija^ tekmovanji je bili odlič- ni ter zaslužijo atletski delavci iz Sobote vso pohvalo. Čestitamo tekmovalcem iz Markovec in Kidričevega, ki »o se hrabro borili in zastopali na tem tekmovanju ptujsko področje in prvič v zgodovin; telesne vzgoje pustili za seboj atlete, kot so ti od celjskega Kladivarja. OP Lenarški rokoborci se bodo pomerili v nedeljo, 17. t. m., se bodo lenar- škl rokoborci srečali v lenarškem domu kulture z rokoborci TAK iz Ljubljane. Srečanje bo ob 11. url in vlada zanj v l.enartu veliko za- nimanje. Glede na redne treninge lahko pričakujemo, da bo nedeljski rezultat ugoden. In da se bodo le- narški rokoborci tudi letos solidne uvrstili na lestvici v II. zvezni sku- pini zahod. J. S. OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Francka Vaupotift, Velllci vrh 17 — Ivana; Štefanija Repec, Zg. Pri- stava 37 — Jožefa; Angela Lozlnšek, Turški vrh 41 — Janeza; Katarina Cvetko, Gruškovec 52 — Kristino; Marija Kmetec, Zg. Hajdina, n. h. — Fanlko; Anica Cafuta, Pobrežje IR — Dušana; Helena Pavlin, Jur- šinci 19,'a — Bojano; Marjana Mer- nik, Mestni vrh 7 — Valerijo; Judi- ta Krajnc, Ciril-Metodov drevo- red 4 — deklico; Marija Kujec, Ma- la vas 13 — deklico; Nada Veronek, Lancova vas 25 — deklico: VenCe- slava JurkoviC, l.ača ves 7 — Na- talijo; Terezija Mihelič, Ivjutomer- ska 22.'b — Danico; Frančiška Zoreč. Grajenščak 12 — Majdo; Irma Vr- bančič, Ivanjltovci l'b — Iztoka; Frančiška Cagran, Gajevci 55 — Davorina; Marija Črnila, Videm 16 b — Boža: Terezija Rudolf, Buč- kovci 11 — Dominika; Marija Petek, Moškanjci 113 — deklico; Terezija Smigoc, Nova vas 8 — Matildo; Angela Galun, Stoperce 55 — dekli- co; Terezija Gole, Hrastovec 154 — Maksa. POROK.A: Jakob Cenčič, I^ubljana, Kotniko- va, in Vera Carli, Trg svobode 2. UWKM SO: , Ciril Bassa, Krempljeva 10, rojen 1891, umrl 5. marca 1963; Lovrenc Magdič, Pršetinci 29, Tomaž, rojen 1909, umrl 7. marca 1968; Jurij Vau- potič, Jurovci 27, rojen 1903, umrl 7. marca 1968: Jakob Vrabl, Zabov- ci 13, rojen 1895, umrl 9. marca 1968. Vratar, vratar ... Trešnjevka - Aluminij 3:2 Kako dolgo bo še Izgubljal Alumi- nij tekme zaradi vratarja? Takoj na prvi tekmi spomladanskega pr- venstva druge zvezne lige s^ je po- kazala lanskojesenska hiba Alumi- nija. Z odhodom Soštariča k Mari- boru je Aluminij izgubil vratarja, s tem pa tudi točke. Statistika iz jesenskega dela pravi, da je Alumi- hii dobil enaindvajset golov zaradi slabih intervencij vratarjev. Tako se je že v prvi tekmi ponovila slika lanske jeseni. Aluminij je zaigral za začetek pr- venstva lepo in večkrat močno ogro- žal vrata Trešnjevke. Eno teh pri- lik je Spehonja v petnajsti minuti tudi realiziral in Aluminij je vodil. Toda že dve minuti kasneje je Treš- njevka Izenačila. Toda Aluminij se ne predaja In napada naprej. Tako doseže Spehonja dve minuti pred koncem prvega polčasa še drugo vodstvo za Aluminij. Drugi polčas pa je prinesel za navijače »belih« iz Kidričevega raz- očaranje. Upi, da bo Aluminij od- nesel iz Zagreba eno ali celo dve točki, so se ob dveh slabih posre- dovanjih vratarja Aluminija Sarana razblinili v nič. Golman je prejel dva takšna gola, ki bi ju moral ubraniti, enega celo z več kot tri- deset metrov. Zaradi tega je sla- bega Sarana zamenjal Božank, ki pa do konca ni prejel več zadetka. Tako je Aluminij ostal na prvi tekmi brez točke, čeprav jih je že imel v žepu. V naslednjih treh kolih bo moral tako še vseeno zbrati štiri točke, da bi dosegel svoj cilj ~ ostati v drugi ligi. To bo pa sedaj mnogo teže, saj igra v nedeljo do- ma s Slobodo, nato pa ga čakata dve zaporedni gostovanji, prvo v Bellšču z Istoimenskim klubom, ki je na predzadnjem mestu v drugi zvezni nogometni ligi. -b Javna zahvala Upokojenke, ki smo svojčas delale v Avtoopremi, smo bile letos, 8. marca, prijetno prese- nečene, ko smo dobile vabilo na proslavo dneva žena tega pod- jetja. Kot dolgoletne delavke smo bile v kolektivu dobrodošle ter so nas po proslavi bogato pogo- stili. V imenu vseh upokojenk tega podjetja se podjetju najlepše zahvaljujem za gostoljubnost, posebej Dušanu Znidariču, ter želim vsem mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. V imenu upokojenk: Rozalija Horvat, C. Olge Meglič 9, Ptuj VREME Lunine eprememibe in vremen- s(ka naipoved za čas od 16. do 24. mairca 1968. Zadiniji kiraijec bo v četrtek, 21. marca, ob 12.07, Naipoived: spiremenlljiivo vreme bo: veter, dež in sneg. V peteik, 22. marca, oib 13,22 začetek po- mladi. Kegljanje 19. februarja letos se je pričelo na kegljišču KK Ptuj prvenstveno tek- movanje v borbenih partijah za pr- vaka Ptuja. Nastopa deset ekip, ki jih sestavljajo predvsem delavci sindikalnih podružnic ptujskih pod- jetij. Poleg omenjenih ekip še na- stopajo Invalidi, za katere velja naj- večja pohvala, saj se poleg svojih telesnih hib upajo pomeriti z vsa- kim nasprotnikom ter delavci-za- sebniki, ki nosijo ime »Torek«. Ome- nim še naj, da se je kegljaSki šport v Ptuju razširil do najvišje meje, saj šteje celotni klub 174 aktivnih članov. Po četrtem kolu so se posamezne ekipe razvrstile takole: 1. Torek 284S kegljev 2. TGA Kidričevo 2813 kegljev 3. Elektrokovinar 2808 kegljev 4. Panonija 2757 kegljev 5. Železničar 2750 kegljev 6. Petovia 2731 kegljev 7. TAP - 2G71 kegljev 8. Šoferji 2!>38 kegljev 9. Invalid 2420 kegljev 10. Vinko ReS 2311 kegljev S. A. FILMSKI IN TV MOZAIK Seyfert, Fleming in Maškova Zimske olimpijske igre so že lep čas za nami. Vedno pa so še aktualne postolimpijske diskusi- je, zlasti pri sosedih Avstrijcih. Četrto mesto svetovnega zmago- valca E. Danzerja na olimpijskih igrah, subjektivistično ocenjeva- nje posameznih tekmovalcev v umetnem drsanju, diskvalifikaci- ja Karla Schranza v olimpijskem slalomu, udeležba Južne Rodezije na letnih olimpijskih igrah v Mehiki ... vsa ta vprašanja za- megljujejo sicer odlično priprav- ljene in izvedene olimpijske igre v Grenoblu. Po nekaj olimpijskih dnevih pa je bilo v Ženevi na sporedu svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katere- umetnostnem drsanju, na kate- rem je E. Danzer ponovno po- stal svetovni prvak. Vrstni red deklet pa je bil enak kot na olimpijskih igrah: Peggy Fle- ming (ZDA) prva, Gaby Seyfert (DDR) CTuga in Hana Maškova (CSSR) tretja. Posnetek je ob razglasitvi zma- govalk in podelitvi zlate, srebr- ne in bronaste medalje z olim- pijskih Iger. TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA V POSLO- V.\LNICI »POVRTNINE« (pri Magdi) Grozdje II. kilogram 4.80 N din, jabolka I. 3, odprte smokve 4,80, odprti arašidi 1,20, banane 6, para- dižnikova mezga 300 g 2,53, paradiž- nikova mezga 250 g 2,40, ananas 6, grapefruit 3,80, limone 4,50, orehi celi 5,40, orehi — jedrca 24, poma- ranče 4,50, rozine 5,60, suhe slive 4,80, cvetača 3.90, čebula 2,40, česen 12, jedilno korenje 4,20, krompir I. 0,90, krompir II. 0,80, ohrovt 2,40, pesa 1,50, peteršilj 5,50, črna redkev 1,20, kisla repa 1.60, solata endivlja 4,50, solata brazilijanka 7,50, sveže zelje 2,40, kislo zelje (madžarsko) 2,50, fižol (prepeličar) 4,50, fižol (enobarvni) 3,90, fižol (tetovec) 3,90, vrečke 3,40. Jajca so po 0,44 N din. Olje pa: liter belega 5 N din, pol litra bele- ga 2,70, liter bučnega 13,30, pol li- tra bučnega 6,90 N din. • Na zalogi sta semenski krompir In koruza. Semenski krompir Ima naslednje cene, in sicer: sasklja 1,40, igor 1,30, dobrin 1,40, Viktorija 1,30, ourgenta 1,30 N din.