______ „St«jerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt let« raimerno ; za Ogr-sko 4 K 50 vin..za celo teto; za Nemčijo stane m celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozira« na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne »Jtv. seprodajajopočv. Uredništvo in uprav-atttvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 64, za »/j strani K 32, za >/« strani K 16, za »/■ straši K 8, za >/« strani K 4, za '/»» strani K 2, za '/« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerna zniža. •mmMtmmmi«'■■-■■'J.! Ptuju v nedeljo dne 3, januarja 1909, X. letnik. Naprej v 10. leto! V, današnjo številko stopi „Štajerc" v 10. leto svojega izhajanja; leta 1899 je bil ustanovljen. V teli letih je izdal naš list več kot 7 milijonov 50.000 izvodov po širni štajerski in koroški domovini. Mnogo je še mož, ki se držijo ., Štajerca" od začetka svojega izhajanja. Mnogo je izseljencev, ki živijo danes na Nemškem, v Ameriki, sploh v inozemstvu, in ki so vendar listu zvesti ostali ter ga se danes dobivajo. Mnogo je novih naročnikov, ki so pred leti še z veseljem čitarili besno gonjo prvaškega časopisja proti .Štajercu", ki pa so se danes vzdra-mili in se zbirajo okoli zelene napredne našs zastave . . . Y 10. leto! Z veselim- ponosom izrečemo to besedo, kajti ni ga lista na Slovenskem, ki bi imel od začetka pa do danes toliko strupenih sovražnikov in toliko navdušenih prijateljev. Na tucate listov — .Posavska straža", „N.aš Dom". »Korošec* itd", fl ustanovili nasprotniki, da bi zadušili med ljudstvom ljubezen do našega ..Štajerca". Kradli so seznamke naših naročnikov, da bi potem na vsacega posameznika lažje vplivali. Izpravljali so vsa sredstva, tudi najgrša, proti „Štajercu", — pa vse zamanj! Vsi edino proti „Štajercu" ustanovljeni listi so končali hitre smrti in ljudstvo se jih niti ne spominja več. „Štajerca" pa se najde v vedno večjem številu v vsaki vasi, vsakem trgu in mestu na spodnjem Štajerskem inKoroškem, v vsaki večji slovenski koloniji na Nemškem in v Ameriki. . . To nam daje pogum, nasprotnikom pa strah. Kaj je vzrok velikanski priljubnosti, ki se jo razveseljuje naš list? Pač to, da je „štajerc" pisan v ljudskem duhu in jeziku, po ljudskem mišljenju in prepričanju. Pri prosti kmet nam je svoj čas pisal, da je Štajerc" šiba božja za vse ničvredneže. In nekaj resnice je v teh besedah. ,, Štajerc" je in mora biti bič za vse one, ki se liki vampirju hočejo rediti od ljudske krvi, — bič za vse hinavce, farizeje, ki hočejo beraško naše ljudstvo poneumniti, da bi njih vlade ne strlo in njih okove ne razbilo ... Pa ne samo bič, tudi učitelj je naš „ Štajerc". Kateri slovenski list je spravil toliko gospodarsko koristnega in plodonosnega med ljudstvo, kakor naš ,, Štajerc" ? Čez 7 milijonev izvodov »Štajerca" je izšlo tekom devetih let in vsak izvod je obsegal zanimive poduči j ive gospodarske članke... Bič za ljudske sovražnike in učitelj za ljudstvo je bil „ Š t a j e rc". Mi nismo spreminjali svoje barve kakor prvaški listi. Žalostim umrla tetka ^Domovina" je bila liberalna in klerikalna in zopet liberalna. Drugi prvaški listi so ji sledili. ,, Štajerc" pa je danes tistega prepričanja kakor pred desetimi leti! In taki hočemo ostati! V politiki smo n a-p red ni, ker vemo, da nam je Bog dal glavo za misliti in da gre. o k sveta naprej, nikdar pa rakovo pot. Mi si ne želimo časov nazaj, v katerih so vladali roparski vitezi in menihi, mi nočemo, da bi se kmeta zopet vpreglo v jarem tlake in robota. Mi hočemo, da bodejo naši otroci boljše živeli k-jteor mi. Ali mi tudi dobro vemo, da se ta cilj r; da doseči s praznim besedičenjem, da vso p-'iti kovanje ne zamore zbolj-šiti našega nolr».*f»'»'^»"'givec' da je prva naša potreba g os p o d a r slo del o. Vemo pa tudi, — in to je vzrok, da nas hočejo na križ pribiti, — da je tako vulepotrebno gospodarsko delo mogoče le na temelju prijateljstva in vzajemnega dela z Nemci. Pod to zastavo gremo v novo leto ! Dal Bog, da bi to novo leto prineslo našemu ljudstvu obilo sreče in blagoslov;- ! Pa ne ho šlo! Tudi mi imamo dovolj naročnikov in tudi dovolj denarja, 6*a bi lahko pričeli „Štajerca" vsak dan izdajati. Ali tega mi ne storimo. Kajti mi vemo prav dobro, da ljudstvo, namreč delavno kmetsko, obrtniško in delavsko ljudstvo, sploh nima ne časa ne denarja, plačati in citati vsak dan svoj list. Naše ljudstvo si vzame od nedeljskega počitka toliko časa, da zamore prebrati tedenski list. In to mu zadostuje. Zato bode „Stajerc" tudi v bodočem letu izhajal le enkrat na teden. Ali izhajal bode redno in gledali bodemo, da bode vedno zagovornik hočejo prvaški nasprotniki z novim letom za spodnjo Štajersko ustanoviti. Vkljub temu, da iie danes ne vejo, je-li bode zamogel ta dnevnik izhajati in troške plačati, — vendar že nabirajo denar. Mi se za to delovanje v splošnem ne menimo. Koliko denarja je pred pol letom nabral dr. Benkovič in vendar ni izšel njegov dnevnik ,Straža". Morda se gre i sedaj edino zato, da se ljudstvu vsili misel, ki ni realna, da se torej tuje denarje napačno porabi. S svojim dnevnikom mislijo prvaki vse uničiti, kar je naprednega. Od ljudskega cesarja Jožefa II. (Po „Landbote".) Cesar Jožef II. je opazoval nekdaj ekserci-ranje dragonskega regimenta. Videl je, kako je neki ohcir surovo opsoval vojaka. „Gospod, Vi so pozabite!" je zaklical cesar strogo; „ta vojak tukaj je istotako človek kakor Vi. On je Vaš brat, kakor je moj brat. Jaz nočem imeti, da bi se slabo ravnalo s tistimi mojimi 'podaniki, ki se žrtvujejo službi domovine." Nekdaj srečal je cesar Jožef U. večji transport rekrutov. Bili so sami krepki, lepi kmetski fantje. Cesar si je ogledal fante z zadovoljnim nasmehom in je dejal: „Zakaj se odtegne te porabno ljudi kmetslcemu delu? Naj bi se raje dunajske postopače s svitlimi škornjami k vojakom poklicalo!" Ce3ar Jožef II. je govoril razven svojega materinega jezika, pri katerem je zlasti dunajsko narečje ljubil, še latinsko, francosko, italijansko in ogrsko. Ali pri vsaki priložnosti je odlikoval nemščino. Ko je na neki veselici neko gospo vprašal, kako ji gre, mislila je ta, da mu mora po stari etiketi francosko odgovoriti. Cesar je postal vsled tega' nevoljen in je rekel: „Zakaj ne govorite nemško? Saj smo na Avstrijskem!" In jo je pustil stati . . . pravic proti vsakemu izsesavanju, izkoriščanju in zatiranju. v „Stajerc" pa bode v bodočem letu tudi veliko več prinašal. Tudi slike bodemo listu pridjali, samo da ugodimo ljudski želji. Kajti to smo že opetovano naglašali in tudi dokazali, da se nam nikdar ni šlo, ne gre in tudi ne bode šlo za dobiček. Vsakdo, kdor ve, kaj košta papir, tisek, stavljenje, znamke itd., ta mora tudi vedeti, da je „Štajerc" na pol zastonj! In zato poživljamo že danes vse prijatelje, člane, somišljenike, da naj pridobijo čimveč no vik odjem alcev našega velepotrebnega lista. Mi bodemo i zana-prej prinašali gospodarsko potrebne stvari, politično merodajne dogodke, zanimive. domaČe in tuje novice, leposlovne spise; — vedno pa bode „Štajerc" nevstrašljivi bojevnik za naše pravice. Naročujte se tedaj, razširjajte list! „Štajerc" izhaja vsak teden na najmanje 8 velikih straneh in košta za Avstrijo zacelo.ieto 3 K, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko (v zaprti kuverti) 4 K 50 h za celo- leto; za Nemčijo 5 K za celo leto; za Ameriko 6 K za celo leto; za drugo inozemstvo razmeroma. Naročnina se plača naprej. Posamezne številke koštajo G vin. Vsi na delo! Politični pregled. Božično darilo za kmete. Lansko leto je, dobilo avstrijsko kmetijstvo od državne zbornice božično darilo, katerega čuti še danes v naza-. dovanju svojega gospodarstva. In letos moramo poročati zopet o takem žalostem božičnem darilu. Ravno pred božičnimi prazniki je namreč avstrijska državna zbornica z enim glasom večine sprejela t. zv. „Ermachtigungsgesetz", to je ono postavo, ki daje vladi pravico, podaljšati nesrečno trgovinskopogodbo s Srbijo. Vlada je dosegla s tem glasovanjem veliki uspeh. Ali avstrijsko kmetijstvo jo glede živinoreje zelo oškodovano. Tej postavi sledile bodejo kmalu trgovinske pogodbe z Bulgarijo in Rumunsko. Tudi te bodejo sprejeli.' In potem se bode pač tudi dovolilo uvoz mesa iz Argentinije. To bodejo smrtni udarci za avstrijsko živinorejo, ki se že doslej vsled nesrečne vladine politike ni mogla razvijati. Vbogi kmetje!. Glede bede na Koroškem, zlasti v okraju Velikovec, vložil je napredni poslanec Nagele v državni zbornici nujnostni predlog. Omenil je zlasti hudo pomanjkanje krme, ki je nastalo vsled suše in poškodovanje poljskih plodov po mrčesju. Predlog zahteva: 1. c. k. vlado se opozarja, da naj potrebne poizvedbe takoj preskrbi in da naj težko poškodovanim občinam iz državnega denarja takoj primerno podporo podeli. 2. Državnim organom se naloži, da naj se pri dviganju davkov ozirajo na žalostne razmere kmetov in da naj zavlečejo eksekucije davkov ali pa naj davka v posebnih slučajih sploh odpišejo. Srbska vlada je sklenila, da se pridruži predlogu avstro-ogrske vlade, da se podaljša trgovinsko pogodbo z obema državama provizo-rično zopet za tri mesece. Seveda, kajti le Srbija ima od te pogodbe dobiček! Srbija pred bankerotom. Listi poročajo, da stoji Srbija pred velikansko katastrofo, v kateri bode kraljevska družina skoraj gotovo izginila. Dolgovi so od lanskega leta -za 50 milijonov, frankov narasli, dohodki iz davkov in monopolov pa grejo nazaj. Vlada si hoče izposoditi 200 milijonov. Ali vsi poznavalci razmer trdijo, da se ne da pomagati. Roparski umori na Srbskem. Vlada na Srbskem je vpeljala splošno ljudsko oboroženje. Vsled tega se je zvišalo število roparskih umorov. Pretekli teden se je na Srbskem zgodilo 31 roparskih umorov. Vlada je zdaj izdala odredbo, da se mora vsakega roparskege morilca na smrt obsoditi. Pravzaprav sliši srbska vlada na vislice, ker je tako bedasto orožje neizobraženim ban-ditom v roke dals! Dolgovi kralja Petra postajajo vedno bolj silni. Kralj ne more poplačati dolgove svojega sinčeka Jurčka in je tudi ostavil plačila svojemu bratu princu Arsenu. Javnost ve za sledeče Peterčkove dolgove : 1 milijon frankov pri neki berolinski banki; 600.000 pri neki dunajski banki; VI, milijona frankov pri neki francoski banki. In tako „spufana" kraljevska družina bi se rada vojskovala. Svoj dolg naj raje poplača! Srbi — za VOJSko. Iz Srbije se vrnivši general Lipowatz je izjavil ruskim oficirjem odkrito, da bode Srbija najdalje v dveh mesecih Avstro-Ogrski vojsko napovedala(?). Boji na meji. 23. dec. korakala je v bližini Zvomika ob reki Drina avstrijska orožniška patrulja. Drina je meja proti Srbiji. Kar nakrat zadonijo na srbski strani zahrbtno streli in eden avstrijskih orožnikov se zgrudi težko ranjen na tla. Orožniki so pričeli tudi streljati in so ubili dva Srba. Ne ve se še, je-li so bih to srbski kmetje ali vojaki. Vsekakor je položaj na meji zelo resen. Srbski prestolonaslednik Jurček je sicer še moker za ušesi, ah dolga ima pa že precej. Listi poročajo, da znaša skupna svota njegovih dolgov 300.000 frankov. Večinoma je izdal ta denar v panslavistične namene za pripravljanje ustaje. Vbogi revolver-Peter, ali ne moreš svojega propalega sinkoto pošteno prelasati ? Za take pobaline velja le — brezovka! Od črnogorske meje. Listi poročajo, da je ?lasom nekega vojaškega pisma večja Četa Irnogorcev prišla čez avstrijsko mejo, da bi poskusila zastrupiti vse studence. Med prebivalstvom je velikanski strah. Voda iz vseh vodnja- - 2 - kov se je odposlala na Dunaj, da se jo preišče. Vsi vodnjaki so vojaško zastraženi. Nemščina V angleških šolah. Letna konferenca ravnateljev višjih šol na Angleškem je sklenila predlagati, da sesviša število ur poduka v nemščini, ker je to priporočati iz idealnih in praktičnih vzrokov. Angleži, ki so svetovni narod, uvidevajo velikanski pomen nemščine, naši prvaki pa kot člani malega naroda so tudi nasprotniki nemščine. Klerikalni napadalec. Francoskega predsednika Fallieresa je neki klerikalni nahujskanec na cesti napadel in tepel. Kakor znano, so klerikalci na Francoskem pravcati ustaši in delajo v potrebi tudi z revolverji in bombami. . Vinska kriza v Italiji. V Italiji so pridelali v poslednjih letih toliko >vina, da ni pridelana množina istega v nikakem pravem razmerju z odjemalci ali konsumenti. V letih 1886 do 1890 so pridelali redno vsako leto približno 30 mili-jonev hektolitrov. Leta. 1907 so pa pridelali 54 milijonov hektolitrov. Ker spečajo ali prodajo le 34 milijonov, ostaja jim 16 milijonov hektolitrov. Ker so pridelali preveč vina, je cena istemu zelo padla. Vina srednje kakovosti, ki so se prodajala poprej po 80—40 lir hektoliter,, so padla na 12—15 lir. V državi sami ne spečajo nič več vina, nego so ga poprej, a tudi izvozi se ga ne bogve koliko več, nego poprej. Na zunanjih trgih jim delajo konkurenco francoska vina, a vrh vsega je bila odpravljena leta 1907 avstrijska vinska klavzula, vsled česar ostaja tam onih 872.000 hektolitrov vina, ki se jih je uvažalo prej v Avstrijo. XXXXXXXXJOCXXXXXXXXXX Nabirajte nove naročnike. Čimveč naročnikov bode imel „Štajerc", temvečji bode in temveč vsebine bode prinašal. Vsak prijatelj naj stori svojo dolžnost! Zahtevajte „Štajerca' po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah, kjer zahajajo naprednjaki. Vsi nadelo za edini napredni ljudski list! xxxxxxxxxxgxxxxxxxxx Boji v Brežicah na Savi. Te dni podali so napredni poslanci Marckhl in tovariši v državni zbornici interpelacijo glede nečuvane prvaške gonje v Brežicah. Tej veleza-nimivi interpelaciji posnemamo: Neki konzorcij sloTenskih ljudskih hujska-čev je vprizoril proti mestni šparkasi v Brežicah bojkot ni boj. V tem boju rabi seveda tudi najbolj nepoštena in zaničljiva sredstva. Zalibog v to pristojne oblasti proti temu hujskajočemu nastopanju ne delujejo dovolj odločno. Nasprotno, te ljudske hujskače se trpi in celo podpira v njih gonji. Omenjeni prvaški konzorcij je pričel torej boj proti nemški Šparkasi in to iz dveh razlogov : prvič zato, ker je šparkasa nemška in ker imajo prvaki edini cilj, uničiti in škodovati vsemu, kar je nemškega ali Nemcem prijaznega. Drugič pa zato, ker se je mislilo z oškodovanjem mestne šparkase zboljšati žalostni položaj prvaške posojilnice v Brežicah. Takega zboljšanja bi prvaška posojilnica nujno potrebovala. Kajti ta posojilnica ne stoji pod nobenim oblastvenim nadzorstvom. V svojem računskem zaključku za 1. 1907 kaže prvaška posojilnica, da je splošno nazadovala in to glede števila svojih članov, glede naraščanja svojih vlog, kakor tudi glede svojih posojil. To naj dokazujejo številke! Leta 1907 je štela prvaška posojilnica v Brežicah na novih članih 363, na novih dolžnikih 668, na novih vlogah 973.466 K 56 h in na novo izplačanih posojilih 511.386 K 13 h. In eno leto pozneje (1907) je štela na novih članih 173 (za 190 manj kot prejšno leto), na novih dolžnikih le še 413 (za 255 manj), na novih vložbah le še 701.654 K 04 h (torej za 271.812 K 52 h manj), na novo dovoljenih posojilah pa samo še 254.860 K 87 h (to je za 256.525 K 26 h manj!). V teh številkah se kaže velikansko nazadovanje prvaške posojilnice v B r e ž i c a h. Pri temu je treba še pomisliti, da ima prvaška posojilnica samo 20.000 K rezervnega sklada, nemška mestna šparkasa pa skoraj 3 krat toliko, toje 6 0.0 00 K. V teh številkah se..kaže vsa razlika med prvaško posojilnico in naptedno mestno šparkaso! In edino zato skušajo .prvaki tudi spodgrebsti vpliv.nemške šparkase.. Znani dr. Benko-Cven-kovič, ki je prišel v državni zbor, kakor Pilat v krščansko vero, je vložil vsled tega 14. p. m. interpelacijo, ki kar mrgoli neresnic in laži. Ta nesramni plod Benkovičevega jezuvitizma se je potem razširjeval potom posebne, nepostavne izdaje zloglasne cunje i„Posavska straža". V tej cunji: se napada na enistrani „Deutsches Hans", na drugi pa šparkaso in sicer na tako falotski način, da ni za popisati. Kar se tiče društva „Nemški dom", to prvaške lopove sploh nič,ne briga. Brigajo naj se za svoje B narodne dome" širom; Štajerske, ki stojijo vsi pred polomom. Benkovičeva banda laže, da je. „Nemški dom" samo 160.000 K vreden. Res pa je, da ga cenijo strokovnjaki na 255.000 K. Zlagana je tudi trditev, da dolguje „Nemški dom" mestni špajs kaši brez hipotečnega pokritja 18.000 K, In zlagano jo nadalje, da je šparkasa temu društvu 31.000 K posodila. Z eno besedo: — vse, prav vse prvaške trditve so nesramno obre-r kovanje. Vloge v mestni šparkasi so popolnoma varne in prvaška obrekovanja imajo edino ta namen, da bi oblast ogoljufala, vložnike vznemirila in šparkaso oškodovala. Ponavljamo pri temu še enkrat, da ima mestna občina Brežice jamstvo za vloge v mestni šparkasi, da je torej vsaka izguba naravnost izključena. , Potem navede Benkovičeva nemoralna cunja sedem slučajev dovoljenja posojil. V teh ceni Benkovič kar „po svoje" vrednost hipotek. Svoje advokatske račune zna Benkovič veliko bolje ceniti . . . Res je, da. znašajo dotične hipoteke sledečo vrednost: 11.400 K, 8.000 K, 40.000 K, 20.000 K, 6.000 K in 2.5000 K. V vseh teh ..slučajih je dana za šparkaso popolna varnost in je temu še pripomniti, da raste vrednost hiš v Brežicah 5 let sem prav pomembno. Dokaz temu je zadruga „Lastni dom", kateri načeluje sam dr. Benkovič. Ta obstoji iz malo hiše, katero je neka Marija Mrass 1. H>G3 za 15.400 K kupila in leta 1907 za 24.400 K prodala. V štirih letih je narasla torej vrednost prvaške bajte za 9.000 K. ..Prvaki naj bi torej le svoje , gospodarstvo" opazovali. Zanimiv je v tem ozira „narodni dom"; ki je bil kupljen za 45.000 K. Danes je napisano v računu prvaške posojilnice, da je »narodni dom" skoraj sedemkrat toliko, namreč 267.177 K vreden!!! Ali je to resnična vrednost. ? Ah je to sploh mogoče ? Benkovič naj ejrkrat o tej zadevi govori. Pa še nekaj številk iz „ gospodarstva" prvaške posojilnice v Brežicah. Hiša dr. Strašeka se jo nakupila za 22.000 K; posojilnica jo je hipotečno obtožila z svoto 27.000 K. Realiteta št. 49 k. občine Trnje je bila 1. 1907 kupljena za 1.800 K; posojilnica je dala isti dan nanjo 1.900 K. Hiša zakonskih Stolej se je nakupila za 4.000 K ; prvaški „Lastni dom" ji je posodil nato 7.400 K!!! In zdaj vprašamo: ali je to „gospodarstvo"? Taki ljudje, ki nimajo niti pojma o gospodarskem delu, ki mečejo s tujimi denarji okoli kakor svinja z otrobi, hočejo napadati in kriti--kovati fundirane resne napredne šparkase. Vložnikom mestne šparkase se ne more ničesar zgoditi. Prvaška podjetja pa bodejo začela pokati . . . Pametni ljudje gredo torej v napredna podjetja .... oooooooooooooooooooo taSEV Zima ~3BW je tu! Čuvajte nesrečne ptičke, ki so ji izročeni na milost in nemilost! Dajajte ptici hrano! Po leti vam bode vse stotorokrat poplačala! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dopisi. Iz ormoškega okraja. V mariborskem „Slov. sleparju" je neko budalo pisalo v številki 49 na strani 4, da naš Velikonedeljski štacunar g. Škvorc daje med sv. mašo »Štajerca" citati in da ljudje tam ostajajo ter žganje pijejo. Kaj h • misli ta pokveka s tem? Da, ako bi se ravno kaj takega godilo, ,Štajerca" med sv. mašo brati, da bi bil to kakšni greh pri Veliki nedelji? Odgovorim mu: Ker čitajo po vesolnem svetu .Štajerca" med sv/ mašo, klerikalci, liberalci, lajiki in popi, jih potisni v pekel. Ali ne znaš, da so sv. maše berejo v jutro od šeste ure do opoldan? Pojdi v večja mesta in prepričan boš. Torej prištevaj tudi sam svojo noro glavo k tistim, ki med sv. mašo .Štajerca" berejo, ker gotovo si- ga predpoldan -črtal. H koncu pa še piše, da bi se dalo še marsikaj o gosp. Škvorcu povedati. Res se bi in to te jaz olehkotim. Torej: Gosp. Škvorc je pobožen katolik kakor vsa njegova obitelj, resničen, pravičen, potrpežljiv, ne častihlepen, pač pa-močna podpora siromakov! J. Mv Sv. Tomaž pri Grimižu. Ljnbi .Štajerc"1 Kaj vse počenjajo pri nas tvoji sovražniki, naši' klerikalci in podrepnikil Ako ne ubije eden drugega pa se obesi, ali se pa naje mišnice. Dne 8, decembra t. 1. se je zastrupil zopet neki žganjepivec v naši župniji. Gotovo mu ti nisi tega kriv, kajti, kakor sem ga večkrat slišal da te je imenoval za . ptujsko kroto", za j, ptujskega hudiča' in tako dalje. Bodi Bog usmiljen njegovi duši, ter naj pomaga ubogi vdovi in malim nedolžnim otročičom. Kaplja pri Arnfetsu. Ljubi „ Štajerci nekaj ti moram naznaniti iz naše fare. Pred šestimi letmi je k nam privandral neki mežnarček; je komaj en meter dolg. Ta človek najrajše občuje z ženskim spolom in je kriv enega nezakonskega otroka. Po 3. mesecu je otrok umrl in mati je hotela otroka s konduktom pokopanega imeti. Kaj se je zgodilo? Ko so otroka prinesli k cerkvi, pa ni hotel ne župnik in ne mežnar iti z mrli-čom na britof. Seveda, mežnar tega ni pustil, ker ni hotel biti oče. Ko je mati otroka potem hotela od cerkve iti, čakal jo je mežnarček pri vratih žagreda in jo je tam pretepava! ter jo ranil, ker jo je z marelom in z nogo pretepava!. To je bilo za tiste 3 mesece plačilo. Ta človek, ko je na Kapljo prišel, je bil reven, zdaj' pa Sa celo faro hoče biti gospod. Ljubi gospod urednik, ta človek je na Kaplji veliko .Štajerca" proč spravil; on je tudi"mefiBTTagbvaijal, da ga naj pustim, tega pa jaz nisem storil. Prihodnjič več! Iz Ragoznice. Srečno veselje v tem novem letu želim pisatelju v ljubljanskem listu. Tedaj mu svetujem, da naj se ne igra z menoj ker, veliko boljše kakor z menoj se raje igraj a svojo materjo, da ne boš svojim starišem žalosti delal, marveč da boš vsaj svoji ljubi materi, katera je bila kot mati v veliki nevarnosti zavoljo tebe izročena, vsaj ta čas njenega življenja nekoliko veselja napravil. Ona pa te bode vse dni svojega življenja ljubila, kak svojega ljublenčka — Načelna. A. H. Buče pri Kozjem. Priljubljeni nam .Štajerc*. Blagovoli sprejeti od svojega nepoznanega, a vnetega pristaša, par vrstic o naših .vzornih" liberalcih iz našega kraja, ki se tako radi ponašajo se svojim „narodnjaškim rodoljubjem", češ, mi, jedino le mi smo prijatelji ljudstva, le mi se žrtvujemo za blagor ljudstva. — Seveda so to samo besede in koliko se sme liberalnim •besedam še verjeti, kdo se še ni prepričal? Posebno pri nas na Bučah, kjer vladajo veliki neredi, so nas žalostne izkušnje privedle do tega prepričanja. Samo en slučaj: Kakor povsod, tako je bila tudi na Bučah pošta odprta ob nedeljah od 9—12 ure predpol. Ker je pri -nas vedno rana sv. maša, radi bolehnosti g. župnika, zato so farani zamogli Ohjednem spolniti svojo versko dolžnost, in iti tudi na pošto, kar bi sicer radi daljave gotovo ne storili. Toda naš poštar, ki je pravi, pravcati privrženec ..osrečujoče" dohtarsko-liberalne stranke —• je nakrat sprevidel, da je potreba pri pošti reformacije, — postavil se je torej za .Reformatorja". V pojasnilo: Naš poštar Wad), opravlja poleg poštne službe tudi gostilniško obrt. Ker pa ni povsod pričujoč, torej ne more biti ob nedeljah, ki ima največ gostov, v gostilni in v poštnem uradu obenem. In ko sprevidi, da mu zaradi njegove odsotnosti v gostilni, gostilniški .kšeft ne gre več", tedaj vloži prošnjč ha poštno ravnateljstvo, naj mu olahkoči poštfitf-službo s tem,' da mu dovoli imeti pošti urad't nedeljo zaprt. Poštno ravnateljstvo mu je v toliko ugodilo prošnji, da jesedaj pošt. urad na Bučah od 11—12 ure odprt. Seveda, ta prenaredba je velike koristi za poštarja-gostilničarja; toda če morajo pri tem kaj stranke trpeti, kaj mu za to mat ? Seveda, ker je .ljudski osrečevatelj," mora ljudstvo ,osrečevati" na jeden ali na drug način. Koliko sitnosti imajo sedaj stranke s pošto?! Prašamo Te g. poštar: Kaj misliš, je-li Občinstvo zaradi pošte, ali pošta zaradi občinstva?! Ako se v kratkem ne povrne stari red na pošto, prosili bodemo pomoči na merodajnem mestu in upamo, da naša prošnja ne bode „glas vpijočega V puščavi". Ali razumeš?! Zakaj se v uradu tako surovo obnašaš napram tistim, ki ne trobijo v Tvoj rog, ter jim skušaš na vsak način sitnosti delati ? Ako se bo to še nadalje godilo, poročali bodemo prihodnjič javnosti o Tvojih .dobrih delih", nad katerimi se bode svet zgražal. Kje se še nahaja človek, ki bi verjel priliznjenim besedam liberalnih škrijcev, ki gledajo le na svojo lastno korist, kajti nesebičnosti ni opaziti v liberalnih vrstah, dasiravno se liberalni „Nar. List" v imenu svoje stranke, toliko ponaša z njo. Na svidenje! Zaveden mladenič v imenu več faranov. * * * . Iz Koroškega. Zeppelin napravlja velike zrakoplove za vojsko. Jaz pa sem vstvaril majhen „luftbalonček" za ogledovanje prvakov. Ljubi .Štajerc", bodi moj spremljevalec na visokem potu! Prej da odjadrava črez hribe in doline, ne pozabi na krtačo — —. Kaj ne, ljubi „šta-jerc", kako mirno in tiho se hujčkava naprej z mojim balončkom! Ze se nama bliža velikan .Ober" in kmalu priplujeva v luko na gori .Majcen". To frli hitro od hriba do hriba! Zdaj pa le paziva-,-- sapo še spustim, tako, ffff — —. Drživa se za ograjo korpiča. Eden trenutek še; hoap — —. Colnič milega neba je trknil ob tla, tik zale kapelice pred — Lipejevega fotografa, ki je ravnokar nastavil škatelco pred zbrane .čirfatarje". Potem nekaj zašklebne — lnftbalonček z dvema popotnikoma je bil por-triran. To sliko bi še gkcreači na Weitistaoh ne dobili od Lipeja, ker bi ta zavoljo nekega gospoda v. B. najbrž rjkel, da on ni fotograf in da zrakoplova še videl ni. Ljubi ., Štajerc", nama danes ni mar za Lipejevo .luftbalon fotografijo", ker se nama tukaj na gori prijazno nudi krasna slika nature: panorama prelepe Cvetlične doline. Zares je lepa ta dolina. V poletnem času jo kinčajo zlatorumena polja in zeleni travniki z nepreštetimi cvetlicami. V soln-čnem žarku bliščeči- biser — šumeča .Draga" — povekša njeno lepoto in ji daje bogato rodovitnost. Nizko gorovje na severu brani mrzlemu vetru. Ob južni meji puhtijo gozdne stene, sveži zrak za njimi pa stražijo, divjo-romantični stolpi visokih skalnatih planin. Ja ljubi .Štajerc", naj le držijo večno stražo in pretijo prvaškemu sovražniku, ki že davno preži na ta lepi košček naše preljube domovine. Onkraj prelaza .Ljubček" se zbirajo prvaški .srpi" ter študirajo zvite napade, da bi ob priliki (morebiti že v vigredi) zamogli spraviti domačine v znani .belgradski rog" in jih pobratiti z .črnogorskimi" ovčjimi tatovi. Nekaj časa sem že sejejo prvaški poslanci, dohtarji in duhovniki, ljuliko sovraštva in razprtije med dolinčane, s prvaškim rubelnom pa podkupujejo posameznike kakor tudi cele občine. Zato ni čuda, da se vedno množi storilo onih političnih Efijaltov, ki v prvaškem časopisju in ob volilnem času kažejo sovražniku pot skoz sotesko .Ljubček" v našo domačo dolino. Pa kaj bom na dolgo tužno majko pel. Za danes končam z krepkim: .Fej, prvaški Efijalti!"* (Prihodnjič dalje.) Na gori „Majcen" na Koroškem. Ljubi .Štajerc", splošni pregled na našo dolino je naravnost krasen in ni poštenega domačina, ki bi mu ne izbndil ta naravni vtis neki mili čut: domo-Ijublje. In vendar se še najdejo ljudje, katerim je ta imeniten čut že davno umrl, ker drugače bi jih ne mogli najti v društvu prvaskih izdajalcev, kjer se v Judeževi koži veselijo, ker so lahkomisleče brate v srbsko politiko vpregli in celo občinsko oblast takorekoč pod .tujo oblast" spravili. Balonček je že napihnjen, ljubi .Stajerc", odriniva jo proti zahodu tja na vrh .Mačehe T" Prav, da tudi veter iz soteske .Kajpaše" moj zraetii motorček tišati pomaga, bova pa prej najin cilj dosegla. Ljubi .Štajerc", .Mačeha" je kakor zdaj vidiš tudi lepi prostorček za ogled naše doline. Nastaviva najine .peršpetline" na ono veliko vas, ki leži tik železniškega predora. Tam jo znajdejo vrli naprednjaki, ko jih število po otvoritvi zasebne prvaške šole, vidno narašča. Kadar'bode spiral prvaški pop svojo hujskarijo v reki Stiks, bodo pa tudi njegovi podrepniki spoznali, da jih je minuli črnosuknež leta in leta za noš vodil. Tedaj bodo peli po gostilnah namesto .Hej Slovani" le .Heil Rožani". Marsikateri posili-prvak pa črnobelo prvaštvo ki se mu na jezik nastavlja že zdaj ostudno .ožmaha". — Kaj pa je tukaj spodaj? To je tovarna za žreblje in žico. Cela okolica ima mnogo koristi od tega podjetja. Naj bi se kmeti in delavci vedno spominjali, da je nemški napredek v .Cvetlični dolini" potrebnejši, nego prvaška politika in farško hujskanje, od katerih ni kaj odgrizniti. Zavoljo tukajšnega nemškega pevskega društva menda neki učitelj v .š-Miru" ropota^ Lorenc, zakaj ne tožiš, če nisi ti oče gotovih .Mirovih" člankov?! .Fiiii" — zažvižgalo je, vlak drdra naprej po progi v izhodno dolino, hajd z balončkom za njim! Ha, došla sva ga, a on se vstavi v senci .pod goro". Sto in sto nemških in slovenskih naprednih mož izstopi, ter gleda nekega .hausmastra" v kuti, ki je povabil pr-vaško .inteligenco" in njene kimavce, da bi Arnuževo prvaško bajto žegnali, pa niso prišli, ker jim je srce v hlače ušlo . . . Podgorje v Rožu. (Lep patrijot!) Sprejeli smo in moramo brez opombe objaviti sledeči uradni popravek: .Štev. 229. Uredništvu .Štajerca v Ptuju. V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozi-rom na Vaše poročilo .Podgorje v Rožu (Lep patrijot!)" v štev. 50 Vašega lista z dne 13. decembra t. 1.: Ni res, da .se mi ni zdelo vredno prirediti ob priliki 60 letnice velike maše in da je bila navadna maša", res pa je, da sem opravil slovesno sv. mašo s „Te Deum." Ni res, da .sem po maši pustil luči ugasniti in odšel od oltarja", res pa je, da še le po mojem odhodu od oltarja je mežnar sveče pogasil. — Župnijski urad Podgorje v Rožu, dne 17. do-cembra 1908. Jan Drunecki, župnik. Novice. Srečno novo leto 1909 želi vsem prijateljem uredništvo in upravništvo „Štajerca". Kmet — prodan in izdan! Opetovano že smo naglašali in dokazovali, da so prvaški državni poslanci le ponižni hlapci vlade, ki jih zna vedno v svoj voz upreči, kadar se gre za vlado in proti ljudstvu. To so prvaki že ob priliki razprav glede avstro-ogrske nagodbe pokazali. Najprve so bili klerikalni in liberalni poslanci strastni nasprotniki avstro-ogrske nagodbe in v dršavnozborskem volilnem gibanju so opetovano povedali, da se bodejo proti rje borili. Ko pa je prišel odločilni trenutek, zbežal je hofrat Ploj v gostilno, namesto da bi glasoval proti vladi, klerikalni poslanci pa so bili celo tako politično predrzni, da so naravnost za vlado vzdignili svoje roke . . . Slična, a še grša je bila ta prvaška komedija Ob priliki obravnavanja dovolitvene postave (Ermachtigungsgesetz) v državni zbornici. Kakor znano, daje ta postava vladi pravico, nadaljevati trgovinska pogajanja, odnosno podaljšati nesrečno trgovinsko pogodbo ž Srbijo. Po tej pogodbi ima Srbija, ki stoji danes skoraj v vojski proti naši monarhiji, pravico, uvažati k nam velike množice zaklane živine in tekmovati na ta način z našo domaČo Živinorejo. Mi, ki dobro vemo, da je živinoreja edina panoga kmetijstva, ki donaša vsaj malenkostni dobiček in da pade kmetijstvo s svojo žifanorejo, mi smo bili od začetka sem hudi nasprotniki srbske pogodbe. Tudi klerikalci so se nekaj časa repenčili, kakor da bi hoteli vlado požreti. Ali v trenutku, ko je bilo treba z glasovanjem zastopati kmetske koristi, so prvaški poslanci na kolena padli in vladi roko poljubili. Pribito bodi sledeče : Ko bi vsi „k m e t s k i" poslanci spodnjo Štajerske glasovali proti tej nevarni postavi, bi ta padla. Ali medtem ko je na primer nemški posl. Malik, ki ni zastopnik kmetov, temveč mest in trgov, glasoval proti postavi, skrila sta se ali pa sta za vlado glasovala sledeča dva prvaška poslanca, katerih imena se je treba dobro zapomniti: Ježovnik in Piše k, obadva kmeta, ki .sta izdala kmete. Ko bi Ježovnik in Pi-■šek ne zakrivila tega izdajstva, ko bi vsaj Pišek glasoval s svojim gospodarjem Korošcem, potem bi nesrečna postava padla, kajti šlo so je le za en glas. Da »narodna stranka" nikdar ni imela zmisla za kmetske težnje, to nam je itak znano. Ali Roblek in Ježovnik sta izvoljena na isti program in od iste stranke; in vendar nista glasovala ednako. Klerikalci pa so navidezno glasovali za kmete. Ali ker se je šlo le za en glas, pokorili so se komandi dr. Žlindre in prodali kmete. Fej, fej temu postopanju! Kam vas vodi prvaška politika, vi nesrečni zaslepljeni kmetje! Iz Spodnje-Štajerskega. Dvojno Obličje prvaške gospode se je te dni zopet pokazalo v sv. Barbari v Halozan. Kakor znano je tam voditelj „narodnjakov" nadučitelj Ogorelec. Mož je strastni „Slovenec", tako hud „Slovenec", da bi najraje vse Nemce in vse naprednjake kar na" žlici vode požrl. Tega mu seveda nikdo ne zameri. Kajti ako je vso politično modrovanje človeka obsegano edino v hujskanju proti nemštvu, potem se je takšni človek že itak sam sodil. Mi torej nimamo nič proti političnemu prepričanju tega gospoda. Čudno se nam le to-le zdi: Gospod Ogorelec je kot uslužbenec okrajnega zastopa dobil od načelnika g. Orniga mnogo dela, ki mu je prineslo mnogo tisočakov. Načelnik Ornig bi si takrat lahko poiskal druzega človeka, kajti Ogorelec itak niti strokovno izobražen ni; poleg tega ima dovolj opravila kot nadučitelj. Ali vkljub temu je vzel g. Ornig Ogorelca in mu priskrbel na ta način lepe tisočake zaslužka. In potem ? Za zahvalo je Ogorelec na nekem narodnjaškem shodu v sv. Barbari Orniga in okrajni zastop na najnesramnejši način sramotil in obrekoval. V obraz jo bil ta človek gladek in prijazen, za hrbtom pa Je že koval strupene pušice. Kako se že reče takemu postopanju? . . . Ali omeniti moramo še drugi slučaj. Pred kratkem so vpri-zorili »narodnjaki" v sv. Barbari neko tombolo. Za to tombolo so potrebovali daril. In glej, na-krat je izginilo vse »narodnjaštvo" in vso sovraštvo proti Nemcem, nakrat so Ogorelčevci znali lepo nemško pisati in fehtariti pri nemških Ptujčanih v samonemških pismih. In na-fehtali so precej. Na veselici pa se je zopet zbudilo »narodnjaštvo" in pričeli so zopet psovati in obrekovati in bojkotirati iste Nemce, pri katerih so pred par dnevi fehtali . . . Oj ti blaženo prvaško narodnjaštvo! Koliko se te dobi za en groš ? . . . Advokaturski koncipijent dr. Dimnik je prišel na mesto dr. Kodermana kot koncipijent k odvetniku dr. Horvatu v Ptuj. Upamo, da dr. Dimnik ne prevzame žalostno politično dedščino Kodermanovo. Sicer nam je dr. Dimnik znan kot hud prvaški zagrizenec; saj je sin znane krčmarice »slovenske mamice" v Trbovljah. Ali posvarimo dr. Horvata, ki ima gotovo precej ne-prvaške klijentele, kateri bi se znalo končno proneumno zdeti, nositi svoj denar tja, kjer se redijo najhujši nasprotniki. Upamo, da bodo te besede zadostovale. Verska blaznost. Kakor smo že v zadnji številki poročali, vprizorili so pobožni patri Sv. Jožefovega konventa v Celju pretekle dni v Haj-dini pri Ptuju sv. misijon. Glavna vsebina pridig je bilo seveda hujskanje zoper vse, kar ni klerikalnega, zlasti pa zoper »Štajerca". Bali smo se že naprej, da bode ta misijon imel kakšne žalostne posledice. In res! Na nekega 18-letnega dekleta so pridjge tako globoko vplivale, da jo je prijela verska blaznost. Revico so pripeljali na ptujski kolodvor, od koder se je peljala v 4 — graško norišnico. Kdaj bode vendar enkrat cerkvena oblast izprevidla, da se na tak na5in ne širi pravega krščanstva! Premalo žegnane vode. 27. dec. prišel je v minoiitsko cerkev v Ptuju neki pijanec in je pričel psovati in kleti, češ da je premalo žegnane vode. Policija mu je priskrbela prostorček, da si kri ohladi. Razglas. Tekom I. četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 1 mesečni obrok dne 31. januarja 1909, 2 mesečni obrok dne 28. februarja 1909, 3 mesečni obrok dne 31. sušca 1909. II. Občna pridobnina in pridob-nina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov : 1. četrtletni obrok dne 1. januarja 1909. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januvarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen 13 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega pre-silnega postopanja. Mladi tatovi. V Ptuju je raznim trgovcem iz izložbenih oken blaga v skupni vrednosti 80 kron izginilo. Policija je dognala, da so tatovi trije 11—12 letni šolarji. Dva sta odpirala z malim ključom izložbe, ta tretji pa je pazil. Lepa vzgoja! Nogo odbil je kočarski sin Alois Močnik v radgonski okolici v projarn tovarišu Antonu Dvoršaku s težko železno palico. Z nožem v trebuh sunil je viničarski sin Franc Huis iz Kozlavc pri Ljutomeru svojega tovariša Antona Matekoviča in ga težko ranil. . Iz podstrešja je padla 70-letna vdova Marija Kramberger iz radgonske okolice in se tako težko ranila, da je umrla. Zblaznelega Andreja Trafetta, ki je iz norišnice v Kranju pobegnil, so vjeli na Bregu pri Ptuju. Mrtvo so našli v postelji deklo Ano Diischner v Radgoni. Govori se, da se je revica zastrupila, ali dognamo to še ni. Umrl je v Loki pri St. Janžu dr. polje naš vrli somišljenik g. Franc Katz, posestnik in gostilničar. Poroča se nam, da je nesrečneža neki vojak z bajonetom sunil in tako težko ranil, da je umrl. Natančneje bodemo poročali prihodnjič. Naj bode vrlemu poštenjaku domača žemljica lahka ! Morilka. V Šoštanju je prišla te dni neka ženska k sodniji; roke, obraz in obleko je imela popolnoma s krvjo poškropljene. Povedala je, da je mater svojega lastnega moža umorila, češ da ni pred njo miru imela. Žensko so takoj zaprli in so šli orožniki iskati. Našli so res 60 letno kočarico Marijo Ivančič v svoji koči v Zavodni ležati na tleh. Cela glava starke je bila s čevljami razbita, koža z lasmi iz glave po-tegnena in po sobi raztresena. V groznih bolečinah je morala umreti. Morilka je znana pijanka, ki je imela vedno z drugimi moškimi opraviti. Vsled tega je živela v prepiru. Iz Koroškega. Prijatelji na Koroškem! Delujte z vsemi močmi, da se edini slovensko pisani napredni list »Štajerc" -tudi po Koroškem čimbolj razširi. V novem letu se bodemo še bolj ozirali na koroške razmere in bodemo čimveč mogoče gradiva iz Koroške prinašali. Ako ravno se je na Koroškem že mnogo za »Štajerca" storilo, bi se dalo vendar še tisoče naročnikov pridobiti. Vpeljajte list tedaj v hiše napredno mislečih kmetov, obrtnikov in delavcev, vpeljajte list v gostilne, kjer zahajate. Tri krone na leto lahko vsakdo za svojo izobrazbo žrtvuje. Torej na delo! Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v >bi Malnici, ki so se vršile pretekli torek, so zma-gali naprednjaki v vseh 3 razredih z veliko >lji večino. Cast zavednim volilcem! -fee Šolske razmere v sv. Jakobu v Rožni do- _e' lini. »Frei Stimmen" pišejo: Leta 1904 se je v sv. Jakobu po težkem 10 letnem hojn nstano- tv< vila utrakvistična šola; le-ta je zdaj zopet v §c nevarnosti vsled slabotnega stališča vlade in ti šolskih oblasti napram prvaško-klerikalni stranki 10 pod vodstvom znanega župnika Ražuna. Kako j0 visoko ceni tamošnjo prebivalstvo utrakvistično lih šolo in od nje podeljeni nemški poduk, dokazu- tv. jejo številke. Vkljub najhujšim napadom na- č sprotnikov obiskavalo je v začetku 1. 1908 štiri 3 razredni utrakvistični oddelek 280, trirazredni e slovenski oddelek pa le 141 otrok. Zdaj pa je Ijc prišla znana odločitev upravnega sodišča od pre- ibi tekle spomladi, iz katere si lahko vsakdo čita, _ kar hoče. Zdi se nam, da hočejo naše c. k. B šolske oblasti to odločbo na ta način raztolma- Iti čiti, kakor da bi se zahtevalo za sv, Jakob le iti eno šolo in sicer čisto slovensko, ker se je pri a zopetnem uresničenju utrakvistične šole nekaj ( napak zgodilo. Meniti bi bilo, da bode šolska o oblast le te napake odstranila, ter da bode le-utrakvistično šolo pred napadi obvarovala. Ali či ne! Naši nasprotniki in njih pomočniki hočejo jd te napake le popraviti, da odstranijo utrakvi- p stično šolo m jo nadomestijo z čisto slovensko, lo In naše c. k. šolske oblasti se nameravajo pri- je. družiti tem zahtevam prvakov. Razmere v sv. j | Jakobu so se v toliko spremenile, da se je to ta' poletje tam neko privatno šolsko poslopje sezi- iti dalo. To poslopje je baje lastnina slovenskih p. klošterskih sester v Mariboru in zemljišče je il. dala Ciril- in Metodova družba. To lepo pošlo- yc pje, ki nosi napis »narodna šola" in ki stoji le prazno, je vzel krajni šolski svet v sv. Jakobu ai v najem in tam spr&vil svoje 3 slovenske razrede. Krajni šolski svet, v katerem komandira župnik Ražun, zahteval je nastavljenje slovenske nune kot pomožne učiteljice na tej šoli. Klerikalni |k okrajni šolski svet v Beljaku se je pridružil p temu zahtevaijj.u_.pod pogojem, da se zasiguri . obstoj utrakvistične šole in da so nadomesti > napis »narodna šola" z »ljudsko šolo". Kaj se je zgodilo ? Nismo še zvedeli, je-li se je tema or dvema pogojoma ustreglo, ali slovenska. nuna je zdaj resnično že na javni n šoli nastavljena! To je prvi slučaj na s] Koroškem, da se rabi na javni, iz deželnih sred- Isi štev vzdržani šoli nuno. Ker je ta »sestra" za ež sedaj nastavljena le kot pomožna učiteljica, torej provizorično, je imel okrajni šolski svet v [e. Beljaku formelno za to pravico. Ali zdaj se »i kažejo na tej šoli v sv. Jakobu prav čudne raz- jo mere. Župnik Ražun ima takšni vpliv, kakor rš da bi bil šolski direktor. Mnogo ljudi to tudi ei misli in smatrajo to šolo za »njegovo" privatno č e r i mrtvi ležijo pod razvalinami. Podrlo je tudi več vojašnic. Vse brzojavne linije so »etrgane. Iz ječ so hoteli jetniki pobegniti, ali jaštvo jih je zadržalo. Morje je izstopilo in glo kakor hiše velike valove na mesto. Ne-eča je prišla tako hipoma, da se je moglo le alo oeeb rešiti. Po potresu je nastopila težka »vihta. Palermo. Neka iz Messine došla barka pripeljala 60 ■težko ranjenih oseb. Kvestor v essini in njegovi sinovi so mrtvi, ravno tako efekt s svojo družino in poslanec Fulli. Škoda v Reggio di Calabria in v Vila San Giovanni je velikanska. Iz Palerme prihajajo vojaki na pomoč. Catania. Po poročilih iz Messine ubeglih oseb je mesto zdaj v plamenih. Več tisoč oseb je mrtvih. Tu-sem je dospel posebni vlak iz Messine, napolnjen z uboglimi ljudmi, ki so od strahu skoraj blazni. Hotel „Trinacia" se je podrl in pokopal 90 potnikov ter vso osobje. Rim. Poslanec de Felice je poslal vladi telegram, v katerem pravi, da je mesto Messina popolnoma uničeno. Število ubitih oseb znaša skoraj 13.000. Med mrtvimi se nahaja škof mesta Messina in general Casta. V Palmi je 500 mrtvih. Od 200 eolninskih stražnikov se jih je rešilo le 41, od 280 železničarjev le 8. Vse vasi v okolici mesta so uničene. Kralj je odpotoval na lico mesta. Rim. „ Tribuna" poroča, da je našlo pri potresu v celi pokrajini najmanje 75.000 oseb svojo smrt. Postava glede regulacije in odkupa gozdnih in pašnih služnosti. (Konec.) Tako je nastal od deželnega zbora v letošnjem zasedanju sprejet osnutek postave • o novi vreditvi odkupa lesnih, pašnih in steljnih pravic in pravic za vporabo gozda, reguliranih v patentu, iz 5. junija 1853, drž. zak. štev. 130, kakor tudi varovanja pravic deležnih pri gozdih«. Osnutek obsega 42 gg in lahko se reče o njem, da j 3 kmetom prijazen. V prvem delu (§§ 2 do 9) obsega določbe, ki veljajo za nove regulacije. Te se morajo izvršiti na podlagi onih pravic do užitka, ki so se določile pri izvršitvi že večkrat omenjenega patenta iz leta 1853. Nova regulacija naj odpravi vse napake, ki obstajajo še iz leta 1853., naj uredi služnostno razmerje po današnjih potrebah upravičenca in obvezanca in zajamči pravico do užitka. Ta nova regulacija naj obsega pri gozdnih služnostih: a) napovedbo kraja, kjer se dobivata les in stelja; b) čas napovedbe, nakaznice in odjemanja lesa in stelje; c) čas odjema; d) eventuelno natančno označbo množine in kakovosti odjemanih logarskih produktov in njihove cene, če se naj zanje plača. Pri pašnih služnostih naj ta nova regulacija obsega: a) nakaz pašnih prostorov sploh, kakor tudi za slučaj, če bi se pašna pravica omejila s pogozdovanjem; b) čas, označbo in naznanilo zaprtja paše; c) napajanje in preganjanje živine; d) čas paše, število in kakovost živine; e) napravo plotov in les; f) napravo vzdrževanje potov, hlevov, posušitev, vodotokov, krčevin, zboljšavo paše in dovoljitev nastopov. Pri logarskih pridelkih n. pr. lokalni komisar dovoli njih prodajo, oziroma da sme njih lastnik z njimi svobodno razpolagati. » Pri določanju kraja, kjer se naj vzameta les in stelja, predpisuje postava, da se naj lahko odvažata, pri nakazovanju paš pa, da se mora na njih lahko in nemoteno pasti. Pravice do sekanja in izvažanja lesa, prevzema in dobivanja stelje pa se naj spremenijo v oddajo lesa in stelje, tako da morajo obvezanci upravičencem les in steljo spraviti na določen kraj. Tudi je poskrbljeno za to, da se lahko les za kurjavo in stelja eventuelno nadomestita s čim drugim. Drugi del postave zadeva odkup in. obsega 13 točk (§§ 10 do 22). Tukaj hočemo navesti iz njih samo najvažnejše določbe. Služnostne pravice se lahko za denar ali zemljo popolnoma ali deloma odstopijo, »če se stem navadno gospodarstvo na obvezanem ali upravičenem posestvu ne spravi v nevarnost«, ali »če se ne oškodujejo s tem glavni deli deželne kulture.« V denarju se naj reši le tedaj, če se potrebščine upravičencev ne dado pokriti na kak drug način. Pri odkupu pravice do užitka v denarju se naj računa po letnem dohodku, od katerega se odtegnejo stroški, ki so potrebni za dotični obrat. O ceni se pogovore ali stranke med seboj ali pa se vzamejo lokalne povprečne cene zadnjih desetih let za podlago pri računu. V drugem slučaju določijo ceno izvedenci. Od letnega dohodka se odštejejo še eventuelno upravni stroški, ostanek se pomnoži s 25 in ta znesek tvori potem odkupnino. Odkupnina se naloži od kompetentnih oblasti ali v državnih papirjih ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih štajerske dežele in lastnik sme dvigati samo obresti. Le če gie za dedščino, ki se naj izplača bratom ali sestram, za hipotekarne dolgove, ki so ob času odkupa že bili na upravičenem posestvu, amelijoracije, nakup inmobilj, se lahko dvigne ta glavnica. Če se reši služnost z zemljo, se vrednost določi ravno tako kakor v prejšnjem slučaju. Paziti je treba samo na to, da se vrednost posestva, ki se odstopi, zaračuna po njegovi trajni vrednosti, to je sedanji in oni, ki se še pričakuje. Pri tem se mora gledati tudi na to, da se posestva interesentov kolikor mogoče zaokrožijo. Kako naj se varuje živino • prehlada? Da dobi živina katar in da se je poloti trganje, kriv je pri mehkužni živini večinoma prehlad. Navadno se polotijo živine to bolezni, ako pride iz gorkega precej na mrzlo ali jo celo mrzla voda zmoči, posebno pa tedaj, ko je izpostavljen posamezni del života dalj Časa prepihu, stoji v bližini mrzlih predmetov, če pije mrzlo vodo ali požre premrzlo klajo. Ako je na onem mestu, ki je izpostavljen prehladu, tak organ, ki je občutljiv, zboli pri najmanjšem mrazu.in na onem delu života se pojavijo znaki bolezni. Ako brodi na primer več konj, ko so se segreli po mrzli vodi, dobi eden teh revmatično trganje v nogah, drug bronhi-jalni katar, tretji grižo, ali če stoji dalj časa na prepihu, eden koliko, drug nahod, tretji vnetje grla, četrti pa, ki je utrjen, ostane popolnoma zdrav. Vselej ni mogoče preprečiti, da bi se živina ne prehladila, tako na primer, kadar jo zaloti nenadoma zelo mrzel veter ali dolgotrajna ploha. Sicer se pa lahko prepreči, da se živina ne prehladi, ali vsaj omeji močan prehlad, ako so jo ogrne z gorko odejo, se jo spravi pod streho itd. Pogostoma pa se prehladi živina v hlevu samen in preprečilo bi se to lahko marsikdaj. če nima hlev dovolj in pravilnih odduškov, odpro se mnogokrat okna in vrata, ki si stoje navskriž, da bi se odpravila soparica in smrad iz hleva in potem piha na gorko živino mrzel zunanji zrak. Tak hlev ni za živino in zboleti mora v njem, če je še tako utrjena. Kakor smo že omenili, gre se tu večinoma za delno ohlajenje telesa, kar se dogodi lahko na različne načine. Najslabše je za živino, ki ima stajo poleg kakih vrat, ki vodijo na prosto ali poleg stene, kakor tudi, če stoji živina na neprimernem, mrzlem ali celo mokrem tlaka. Če že mora biti staja za živino ob kaki steni, naj se dene ob zidu vsaj deske, slamnate odeje ali pokrije zid s kakim drugim slabim prevodnikom toplote, da sejo vsaj od te strani obvaruje mrzlote. Mlada živina, teleta in jagnjeta, vležejo se najrajše k zidu in tam se nalezejo bolezni, da jih trga po životu, jagnjeta ohrome itd. V tekih pregrajah, v katerih je zaprta v hlevu mlada živina, naj se pokrijejo stene na vsak način z deskami, kajti prepreči se s tem tndi griža, ki se poloti mladine, ako liže zid. Mlada živina liže namreč posebno rada stene ali zid v hlevu, ker se nahaja na njem vedno nek puh, ki ni drugega nego apneni solitar. Solitar pa provzroča pri mladi živini drisko, ki provzroči, če se jo zanemarja, celo smrt. Prej navedene bolezni se polotijo živine tudi tedaj, ko se ji pozimi premalo postelje. Tako štedenje ni na mestu, ker je živini na kvar. Ce leži živina o toplem letnem času na golem tlaku ali tleh, se ji trebuh preveč shladi in včasih tudi premoči, kar ji provzroči potem drisko in katar. Če tlak ni neprodiren, je pod njim zemlja vedno mokra, vsled tega pa je tlak vedno mrzel, posebno pa pozimi. V takem slučaju, in pa kadar ni tlak gladek iu raven, naj se močno nastilja, ker se stelja, ki je na tenkem, prehitro umaže in premoči. Nekateri na-stiljajo konjem le zvečer, po dnevu pa stoje konji na golem tlaku. Pri konjih, ki delajo, je pa to napačno, kajti ti potrebujejo po zaužitjn krme počitka. Na trdem ali celo luknjastem tlaku se pa konj ne more odpočiti in to se pravi konje trpinčiti. Na vsak način naj se toraj živini pozimi nastilja bolj na debelo. Da se živina teko brž ne prehladi, je najbolje. če se jo skuša utrditi uže v njeni mladosti. Živina, ki biva vedno v gorkem hlevu, se pomehkuži, zato je dobro, če se jo spusti vsak dan v kako ograjo na prosto ali pa če se jo žene na pašo. Na prosto pa naj se jo spušča tudi pozimi in sicer vsaj za nekaj ur. Mraz, pa tudi veter živini, ki je pod milim nebom, ne škoduje, ker obdaja njeno truplo od vseh strani enako gorak zrak. Živina, ki je pogostoma na prostem, ne občuti mraza tako, kakor ona, ki je večinoma zaprta v hlevu, pa tudi ne sili v hlev kakor poslednja. Če se hoče živino utrditi, ravna naj se pametno in previdno, če je zunaj deževno in mrzlo vreme, naj se jo spravi pod streho, ker drugače, namesto da bi se utrdila, zboli in morda celo pogine. rKmet". Gospodarske. Ako sadno drevje bujno raste, a nič ne obrodi, naj se skopljc pod njegovim kapom krog in — 6 — krog 60 cm globok jarek ter preseka vse korenine, ki se pri kopanju razkrijejo. Nato naj se dene v izkopan jarek kompost ali gnojna zemlja in ga zasuje z izmelano zemljo. Ker ima drevo presekane korenine, ne dohaja vanj več prejšnja množina soka, zato prvine nekako pešati in nastavlja mesto lesnih, cvetne mladike oziroma popke. Na mestu, kjer so bile prej korenine, katere dobe potem za razvoj cvetja odnosno sadja; dovolj hrane v jarku. > . Na kak način se da ohraniti zelena ali' celer do pozne spomladi? Ko nastopi mraz, naj se zelena izkoplje, odbere najdebelše korene in ji skrajša korenine na dva prsta ali kake 4 cm. Obere naj se ji tudi nekoliko zunanjih listov, da ne bo prebohotna. Tako pripravljeno zeleno naj se; nese potem v kak zaveten in suh prostor, jo tam razširi in pusti en dan, da se nekoliko osuši. Nato naj se napravi v bolj suhi in svetli kleti kakih 15 cm visoka lešica iz peska. V lešico naj se prisuje v vrste zelena, sicer pa ne preveč na gostem. Dokler je zunaj mrzlo, pusti naj se okna zaprta, kadar pa postane toplejše, naj se okna odpro. Kako se ima pripraviti korenstvo za krmo? Sicer žre živina peso, repo in korenje tudi, če ni razrezano, vendar je boljše, če se isto razreze in pomeša med drugo manj tečno krmo. Če se korenstvo razreze, ni se bati, da bi pogoltnila živina kar celo ali se pri tem morda celo zadavila, ker je nekako primorana prežvečiti ga poprej. Razreze se ga lahko s skrivcem na tanjše in daljše razrezkc, kdor ima pa več glav živine, stori najbolje, če si nabavi stroj za rezanje korenstva. Boljše je, ako se razreze korenstvo na večje kose, ker se majhni kosci laže pokvarijo. Razreze naj se vsakrat le toliko, kolikor se istega dne porabi, kajti razrezano korenstvo rado gnije in plesni in tako živini potem škoduje. Stare, trivoglate pile, iz najboljšega angleškega jekla, ki se rabijo za brušenje žag, se porabijo lahko za retanje šip. Ako se tako pilo na gornjem koncu odlomi, postane tako ostra, da se reže ž njo lahko steklo. Ko se obrabi ali postane topa, odlomi naj se jo v novic. Kravo, ki brca, proda marsikateri živinorejec v ceno, ker jo ne more tega odvaditi. Ako ni vime zateklo ali niso sesci ranjeni, je brcanje le grda razvada. Taki kravi naj se dene o molži v smrček ščipavka, po končani molži naj se ji ga pa odvzame. Ščipavka naj bo podobna oni, kakoišna je navadno na drogih, ki se rabijo zato, da se pelje bika iz hleva. Starost ovac se spozna na zobeh. Ovci zraste v prvem letu vseh 8 prednjih zob ali sckavcev. Ti zobje so manjši od poznejših in se zovejo tudi mlečniki, niso stalni, ampak izpadajo polagoma in na njihovem mestu zrasto drugi stalni zobje, ki so podobni lopaticam. V 2. letu izpadeta namreč oba na sredi čeljusti in tam zraseta dva druga ali lopatici. V 3. letu izpadeta,, -druga dva majhna in sicer na vsaki strani po eden in tam zraseta drugi dve lopatici, tako da ima ovca na sredi štiri lopatice in po dva mlečnika na vsaki strani. V 4. letu ima šest lopatic in še po en mlečnik na vsaki strani. V 5. letu ima osem lopatic, ki dorastejo v 6. letu popolnoma in takrat doraste tudi ovca. Za senco pri gnojnikih najbolj pripravna so taka drevesa, ki podnesejo mnogo gnoja, rasto hitro, napravijo veliko in košato krono in ozelene zgodaj spomladi. Tako drevo je navadna in srebrna topol. Slednja ne ozeleni sicer prav zgodaj, prenese pa mnogo gnoja. Ako je gnojnik obzidan, vsaki naj se drevesa l1/«—2 m od zida, ker drugače prodrejo korenine prehitro skozi zid in ga porušijo. Če gnojnik ni obzidan,. naj se dene na ono stran jame, ki je proti gnojniku, par starih desk pokonci, da ne bodo silile korenine v gnojni kup. Za sajenje krog gnojnikov je dobra tudi širokolistna lipa, divji kostanj, oreh in murva. Murva ima pred drugimi to prednost, da se da izgojiti tudi na latnik in daje mnogo listja, ki se v jeseni osmuka, posuši in kuha potem za prešiče. Smnkati pa se ga mora za kakim dežjem, ker drugače je preveč prašno. Krtico se prežene in pokonča najlaže z oglenče-vim žveplecem. Napravi naj se kepa iz navadnega sivega pivniki polije z ogljenčevim žveplecem, dene v kknjo krtišča in potisne s kakim kolcem kolikor mogoče globoko v rov. Nato naj se vsuje na luknjo lopata zemlje, ter jo močno shodi z nogami. Ogljenčev žveplec, ki je jako hlapen, se vrine po rovu in pomori ali vsaj prežene krtice, ki se nahajajo v istem. Ko se to dela, je treba paziti, da ne pride v bližino ogenj, da celo smodke in pipe ni smeti prižigati, ker se ogljenčev žveplec na hip užge. Ako ostane po dovršenem delu kaj tekočine, naj se jo ne nosi domov, ampak zlije naj se v kako luknjo v zemlji in zasuje z zemljo. Čilski solitar se lahko meša s superfosfatom in z vsakim takim gnojilom, katero- nima v sebi snovi, ki bi vplivale razkrojevalno nanj. Meša se ga toraj lahko s Tomaževo žlindro, ker se nahaja v solitru dušeč v taki obliki, da ga žlindra ne more pregnati. Nasprotno se pa ne sme mešati žvepleno kislega amonijaka s Tomaževo žlindro, ker se nahaja v poslednji tudi nespojeno apno, ki izžene del amonjakovega dušca. Davica pri prešičih. To bolezen dobe prešiči, ako se prehlade. Prehlade se najlažje, ako so vroči in pijejo mrzlo vodo ali zlezejo vroči v premrzlo vodo. Prešiči, katerih se je lotila ta bolezen, držo glavo scela, hlipajo, so hripavi, kašljajo, požirajo težko ter se včasih celo zaduše. Trese jih mrzlica, zakopajo.še. V,ste)jo in žro prav malo. Ko zbole, naj se jim vrže v oblodo 30 do 40 gramov glauberjeve soli. Vrat naj se jim naTiaže vsak dan večkrat z zmesjo obstoječo iz 2 delov olja in 1 dela salmijakovca. Navadno ozdravijo v 6—8 dneh. Plemenskemu bika naj se ne poklada nikdar pretečna krma. Daje naj se mu le dobro seno in oves, nikar pa ne močnate oblode. Če ga ni mogoče gnati poleti na pašo, pomeša naj se mu med seno svežo deteljo ali travo. Poklada naj se mu obenem nekoliko tečne klaje in sicer je najbolje, če se pomeša med rezanico suh ali pa namočen oves. Kakor se ne sme dajati biku pretečne klaje, tako se, mu ue sine dajati tudi take, ki bi ga preveč razburila, kakor je n. pr. rž. Da se purani opitajo, zadostuje, da se jih zapre v kak ograjen prostor in jim daje otrobe ali turšično moko, zameseno z vodo, kuhan in zmečkan krompir in turšico. Še hitrejše se opitajo, ako se jih žtopa s cmoki in orehi. Vzame se vsakega posameznega purana med noge, napravi cmok iz otrobov, moke ali kuhanega krompirja, odpre puranu kljun in potisne cmok za cmokom v goltanec, dokler ni gožun poln. Po vsakem cmoku naj se nekoliko počaka, da ga žival požre. Dvakrat ali trikrat na dan naj se mu potisne v goltanec tudi nekaj orehov, tako kakor cmoke. Ko se mu potisne oreh v goltanec, treba je po goltancu nekoliko pogladitt z roko, da gre oreh laže v gožun. Dasiravno so orehi trdi, omehčajo se v goiunu . in zginejo iz «£■;, 15—20 minutah. Ako trava na pašnikih slabo raste, p**/*«' j se pašnik s Tomaževo žlindro in kajhitom. ČVvllI J po mestih usiha ali se zgublja, naj se ona mesta l povlečejo z brano in obsejejo nato s travnim serat; Ni ravno neobhodno potrebno, da se travno seme; ampak zadošča, da se senene pleve, ki izvirajo o. brega sena, presoje na reti ali rešetu in poseje ont je padlo skozi rešeto Po onih mestih, kjer se je1-pozgubila ali jo duši, tam rastoči plevel, naj se pveC, nekoliko čilskega solitra ali pa polije nekoliko gtv_____ Po čilskem solitru in gnojnici trava bujno raste, pr-plevel in ga zaduši.,Če se tako ravna,zboljša se v malo letih. K Loterijske številke. Gradec, dne 24. tgeembra: 17, 49, 4, 87^7" Trst, dne 19. decembra: Ob norem letu ko nočete knhati mesa v juhi, vam ni treba primanjkovati goveje juhe; kajti MAGGIjeTc kocke za juho po 6 vinarjev dajo takoj —.samo z vrelo vodo polite — gotovo govejo juho, ki je doma sknhani popolnoma ednaka. Ali pazite nalanko na ime MAGGI in na varstveno znamko (križnata zvezda). Kocke brez teh znamenjov niso MAGGI'jevc. P liki 2 •N, t S .P»«| oike i tudi P. Si »ttoff« Vi m @@@@@@@@@@ - Nova štacnna! Hans Wouk Herrengasse 8 veletrgovina z mešanim blagom OV.P © "•& S st aa. a li. O želi vsem svojini prijateljem in znancem obilo sreče 5 vnovem letu! —. Josef Presker trgovina z mešanim blagom in z deželnimi produkti v Zrečah pri Konjicah vošči svojim zvestim odjemalcem * srečno novo leto! Išče se -oženjeni konjski hlapec ali pa majerski ljudje h konjami. Več se izv iz prijaznosti v žganjetoču preje Kaiser v Ptuju. Razpisuje se služba Skozi W let sla imela moj 'oSe in moja mati urarsko uVhww-yj to v polno zadovoljstvo kupcev. Prosim tedaj tudi jaz kot tU * ki ima tudi strokovno znanje in je otvorila urarsko delavnosti prodajalno pod vodstvom pridnega delovodje ki je delal . velikih domačih in inozemskih delavnicah, da me cenjeni . blagovolijo v mojem podjetju podpirati. Obljubujem, da irejme svojim kupcem v vsakem oziru ustregla in to z najboljšim ijiim 1 cenejšim blagom. Vse reparature ur se v naši delavnici najeolfj «r in najhitreje izvršejo. Želim vsem svojim kupcem | = yeselo noyo leto! Prodajam tudi vre vrste ur' dobro in po ceni s 3—1 garancijo. — Za mnogobrojui obisk prosi Anica Ackermann roj. Pevec— zaloga ur, delavnica za reparature ur Ptuj, Herrengasse 8. # pred osleparjenjem^,, i Opozarjam cenjene čitateljc tega li da posnemajo tujci v zadnjem času« pet moje inzerate ter da prodajajo: vadne plehnate ure, ki se jih dobi vsod po K S"—, kot prave „žel»n» Roskopf. Pravo železniške .Hoako) ure, katere prodajam že mnogo k polno zadovoljnost c. k. državnih le! nic, se dobijo le z zgorajšno varstifoda, marko po moji firni in so vsa dr,„jj naznanila navadne sleparije. " ' Moja originalna ..železniška rUsluC*"1 košta brez sekundnega kazalca K 7. z : s sekundnim kazalcem K 8—. 3 b osi garancija. Se pošlje po povzetj Max Bbhnel, Duns IV. Margaretenstrasae 27/2 urar, sodu. zapri«, eeiilnik in strok* Katalog s 5000 slikami zastonj in ■ Stniae prosto. v Tržiča (Neumarktl) na Gorenjskem. — Plača na leto 1000 K, in uradna obleka. Redar mora biti vešč nemškega in slovenskega jezika. Nastop službe lahko takoj, želi se čimpreje. Prošnje naj se vlože pri podpisanem županstvu. Zadnji rok 10. januar 1909. Županstvo Tržič na Gorenjskem, dne 24. decembra 1908. 6 K. B. M a 11 y, župan. Išče se za takojšni vstop k 2 pridnoma žrobtama. Josef K r a s s n itC€ p. Wekelsdorf na. Koroškem. "je PO; "e i dol-me* »e k | od m o, je trf — T — prer čna voščila za novo leto vsem svojim odjemalcem želi »d št. 44931 II 6576 1908 vsem svojim odjemalcem zeli **■ -^p^ ■>■ MannKos Razglas. poe jovec, Celje na kolodvorskem trgu (Bahnhofpl.) ;nojl h-f- ■■ ■ ,■■■■•■ Kolo za vodo glo, 5 m dolgo, 50 cm. debelo, staro, v em stanju, primerno za žago na vodo, bi kopiti g. Franz Cleinscich, Twimberg na Koroškem. 7 Pohištva! Breliki ulogi, kakor tudi rare, dtvani, otrtej«, pe-e, posteljne vloge, pod-vnike itd. itd. po najnižji tudi Xi obroke, pripo-P. Srebre v Maribero, tthoffeta cesta 23. 642 Viničar delavskimi močmi, ki so ji! delati nove nasade, se Sme. Naslov pri upravi »Štajerca". 818 Pridni pekovski učenec iprejme na tri leta v uče- eelo dobro hranilo in tudi to dobiva pri meni. Job. fcr, pekarija, MUrzzuschlag (Obersteier). 822 Učenka 'VOieS tares« «d 15 do 18 let, ki iri nemško in slovensko, jxJfcprejme v neki trgovini z i ftanim blagom v Celju. Več tjsolid Mre uprava „Štajerta". 811 Posestvo veliko, lepo, krasna lega, pri glavni cesti, 1 uro od mesta, na prodaj. Hosla in fundus, vse v prav dobrem stanu. Vpraša se pod »Progo gemiSt vernin Nr. 11", poste restante Celje. 804 Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falitne firme ; preje K 4—, zdaj K 240 komad s 3 letno garancijo. Posije po naprej- SlaCilu (tudi marke) Max Bobnel iinaj IV. Margaretenstrasae • Štev. 27/27. 762 Neki rokodelec (kevaški) želi prideli v delo pri Irftkcm Tflt'poscslniku na deželi. Več se potlej pismeno dogovori. Naslov pove uredništvo tega lista. 10 Priporočam najboljše izdelane harmonike, zelo glasne in močno narejene. Delavnico imam šo zmiraj tam kot je bila. Franc., Bogsek, na Bregu pri Ptuju, Štajersko. 1 Štajerski deželni odbor je sklenil, da v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kulturi in v delili sadno-drevesne šole ter v uresničenju sado-hosnikov in ravnanju z njimi priredi tudi leta 1909 po eni stalni viničarski tečaj in sicer na: 1. deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru; 2. deželni viničarski šoli všilberbergu pri Leibnicu ; 3. deželni viničarski šoli v Ljutomeru: 4. deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni; 5. deželni centralni trsni šoli v Skalici pri Konjicah. Ti tečaji pričnejo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1909. V Mariboru se bode 14 „ Ljutomeru „ „ 12 „ Zgornji Radgoni „ „ 16 „ Leibnicu „ „ 24 in „ Skalici pri Konjicah ,, „ 12 sinov posestnikov in viničarjev sprejelo. Le-ti dobijo na imenovanih zavodih prosto stano; vanje, polno hrano, poleg tega pa mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za predde- lavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. Za sprejem v enega teh tečajev vposlati imajo udeleženci svoje koleka proste prošnje do najkasneje 10. januarja 1909 in sicer deželnemu odboru. V tej prošnji je izrecno opomniti, na kateri preje omenjenih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in je '"'prošnjam priložiti: 1. dokaz o dokončanem 16. letu življenja; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti od župnijskega urada potrjeno; 3. Zdravniško spričevalo, da ne trpi prosilec na nobeni nalezljivi bolezni; 4. odpustno spričevalo iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo neprenehoma od 15. februarja do 1. decembra 1909 v tečaju in da se bodejo pokorili vsem v svrho izobrazbe počanim naredbam deželnih strokovnih organov. ec Naprodaj je 816 gostilna z posestvom Koroškem pri farni cerkvi ob železniški postaji ter __ tudi zraven premogokop, oddaljeno samo 2 postaji am Celovca. Hiša je ednonadstropna poleg je naravna nJJostorna skalna klet, kar bi b:!o zelo pripravno za I 3eSa vinogradnika ali vinskega trgovca. Kupci naj se '"" igovolijo obrniti na upravniševo »Štajerca« v Ptuju. .',1 lin iajo r lobi ,i y »iS jskopl ro let h teki irstve a dre Lepo posestvo Gradec, 24. dccembia 1908. t)d štajerskega deželnega odbora. •fs.—=5——■—..--■ . .----------.. I ...-----------------r—- T ptujskem mestnem soparnem kopališču m -. dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim per- fm K 16*—. Napol-daune K 20*—, daunc K 2-i'—, tuhna sama 12—, .14—, 16 — glavne blazine K 3—, 2-50, 4-—, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10— naprej franko 728 Max Berger, Deschenita št. 229, Bohmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. ytatcri x&/ijo -čtsbro, po ceni in tramesl/ivo-potovali na/se obrnejo rSimon<'la£/{"metelxa 'tfsa/wvrstna&tyasnikt tkyc-sebrexfrfacrw. Iv polenih, nekaj vagonov od Saldenhofna proda 790 Franz CleinSCich, Tvimberg na Koroškem. katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron kron kron kron Ro«k. pat. »•— Budilnica . 8-40 J. budilnioa fl"— Ura na pen-Sreb. Ro»k. «•— Svetla rltar. a— ,.Schlasw." »•— dclj Wot. '•— 2*1. b. Roa. 7— Stolp. zvon. 6'— Godba . . 10*— Stolp. zvoii. 9'— Sreb. dvojni kuhinj, ura 8.— 6 valčkov . 12*— Zbudiluico 10#— mmntolj •-— 7. godbo . . IS — Original Ornega, SrlialTiiansen, GlaRhBtte, Helios, Amalfa, c. k. iakuSeno, cd K 13-—; srebrno in zlatu blag«) po originalnih fahriskih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj Max Hohnel, Dunaj IV. Margaretenatrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cenitelj m strokovnjak. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1840. 6000 sllk-katalog zastonj in poštnina prost«. 694 Občinska hranilnica (sparkasa) v Osnovana 1 1879 Postno hranilnicni konto St. 832036 prevzame vsak dan vloge, kapitalizira nedvignene obresti polletno in plačuje rentni davek iz lastnega. Dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in zmerni obrestni meri ..ter daje vsakega dopoludne radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh sparkase se tikočih zadevah. 778 Ravnateljstvo. lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pi. Trnkoczy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. 435 z zvonov! kakor v st I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo potirano okvirje, men 3U cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog, i 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 „Trinm|if'' Brez konkurenco I Ni bazarsko blago I Sv\\U'///ty\ Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka „Triumpf' kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to larapo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi [3 mesece. Tisočkrat najboljši' dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. 707 Absolutno brez nevarnosti so lahko in brez težave v žepu nosi. Neodvisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija se da izmenjati. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampe..............K 3-— 8 komadi...................K 810 Z povečevalno linzo 1 komad.............K 4-— 3 komadi...................K 10-80 Dvojno-močne nadomestne baterije komad.......K 1 — '/. trajnim (Stcll-) kontaktom (obe roki prosti) kom. K 4 — in K 5 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad.............K 5'— in K 6 — Edina razpoSiljatev proti povzetju samo po ..Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko. za rjuhe in Obleko priporoča vedno v veliki zalogi trgovina Brata Slawitscli v Ptuju (pri mostu Wagplatz). 696 Meščanska parna žaga. Ha Mvem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptijti hstm. klalnice in plinarske hišo postavljena jt nova parna žaga vsakemu v porabo. fs&kema se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m •pahati i. t. d. 6g Tovarna za poljedelske strojt jjjjji a v 782 Lastna zaloga v priporoča izb« vita i 3 ({'i eniatiini z najnovejšima (lagerji) lal Dalje stroje za nico delati, triji mline za » Kupcu se postavi vsa|! njegovo zeleznično pl znine prosto. Prodajal obroke, ceniki se po£ šti ine prosto in » Mariboru v Viktringhof Narc striji 3 1cr leta sko lato za c Am« sad raCi rasa dim flatl itn Varstvena marks rAnker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za' anker-pa.n-expaller je znano kot odpe'jajoce, izvrstno In bolečine odstrai sredstvo pri prehlalenju itd. Dobi se v vseh apotekah 1*40 in K 2:—. Pri nakupu tega priljubljenega doi sredstva naj se pazi na origJnalnc steklence v Š* naSo varstveno znamko „Ankeru, potem te dobi to sredstvo. 2 Dp. Richter-jeya apoteka ..zlati lsv" | v Pragi. Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dor.. 60O prv - je , monrnmsaxr ak , nik Vzdržanje zdra.ega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenja neprijetnega m mašenja (Stuhlverstopfung;. Dobro, iz zdravilnih si loujav pripravljeno, apetit in prebav ljerju, pospešujoče T atvo, ki odstrani zoane posledice i ejmernosti, upacnj jete, prehlajenje, zamašenje, neatava preobilne kislini-.Sodbrennen", napenjanje itd. in krčne bolečine o.tsl zmanjša dr. Rosa balsam za zeladeo iz apotek« B. Froguer v Pragi. Svarilo! Vs' ''f'' ''"i""1 »°»ij» p*------------ stavno deponirano vargtren* Barko. ■ =----= Glavni depot: Apoteka B. F R A G N E R, e. kr. dvomi lifcraij „2iini achwarzen Adler" PRAGA, Kleinaeite 203 kot Naraot JB8T" Postna pošiljateT v»ak da«. "©4} 1 cela steklenlra 2 K, '/i »teki. 1 K. Po pošti proti ni poSiljalvi X 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-801 S a 1 veliko Btekleuico, K 4-70 2 veliki, K 8— . velike, K 22— 1* velikih steklenic franko lil kas s ve nai im ho ! vseh stacionov Avsfro-O^rske pošilja. Depoti v aiiotekah avstrijskih. Prodno prosite za osebno, hipotekarno ali realn K zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budap XI. L6nyai-utca 7. — Telefon interurban 4G-! Čekovnemu ra-I čunu št. 8080511 pri c. kr. poš-I tno-hranilničnemS fOaBaWSBEBenSM uradu, Mestni de-Inarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s i Strankami ob dc-J lavnikih od 8 -12 ure. priporoča se glede vsa- (sHEESHasa* kega med hranilnične aadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posreacv vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Viti £ I O&čenie z avst. ogersKo banKc. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Ulankc v Pt'