Letnik II
DECEMBER 1969 - FEBRUAR 197C
Številka : 4
" PAVLIHA " se opravičuje........
Micka obrača,Bog pa obrne.Tako je, ter primerno temu je tudi upravni odbor SD Canberra o vsem tem odločil.Ljubezen pesmi ii o' Triglav moj dom je velika,in kot to izgleda bo v Canberri resnica.Primerno so načrti že pripravijeni.K1do le neki se bi ozi -ral po meni "šaljivi spaki". Služil bom v naprej Vam če tako želite; vendar nekoliko bolj odzadaj Vašega glasila. To bo pa vse odvisno od g. urednika. Z njim se še nekoliko razumeva; preden me pošljete docela v pokoj.
Častitam in želim ti novo glasilo " TRIGLAV " SD Canberra in okolica iz srca vse najboljše. Svarim te pa dragi prijatelj " TRIGLAV ",da dobro ogovor prečitaš preden podpišeš, lahko se tudi tebi kdaj zgodi, da se znajdeš kje od zadaj .....................
" PAVLIHA "
0 opazkah " PAVLIHE " Vam bo dovolj razvidno,da je glasilo našega društva sedaj pod novim imenom,ter nekoliko večje oblike.Skušali bomo to naše čtivo izboljšati v vsostransko zadovoljitev.Dopisujte,kritikov smo predvsem veseli.Pismeno izrazite Vaše želje ter mnenja.
Urednik

ii
f
NE PRIČAKUJ "OSEBNEGA" POVABILA NA NAŠE PLESE IN PRIREDITVE. VSO NAŠO UDEJSTVOVAKJE JE JAVLJENO V NAŠEM LISTU
NE VRŽI GA V KOŠ,	,
AMPAK GA ZASLEDUJ i	—
===== DA JE VSAK DOBRODOŠEL, TO VSI VESTE =
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
-X-*
* * * * * * * * * * * * *
KOT DA JE HODIL TOD HEROD ...
Marijan Jakopič
Pri nas je letos čuden časi Božiča ni, brez jaslic smo, zvonovi sveti ne pojo. Pri nas je čuden časi
Zdaj prazen sanja bohkov kot; odnesli jasli smo v smeti, za sveto Dete mesta ni, za božje Dete hlevčka ni.
Pregnali smo ga iz domov, .iztrgali iz svojih src. Še naše matere,žene, si angelčkov več ne žele, otrok več živih ne rode. Kako ostuden je naš časi
Za jasli zdaj prostora ni, je angelčkom zaprta pot, ljubezen umorjena spi, kot da je hodil tod Herod ...
Več v hišah naših zibke ni, ki bi imela srčke tri, ki bi imela žegne tri, ki bila bi vir radosti.
Kako je žalostno pri nas, kako pri nas je bridek čas. Kaj Detece bežiš od tod, ostal bo prazen bohkov kot, ostala prazna bo zibel, za narodom le še vrzel, spomin,spomin prežalosten.
* * * * * * * * * * * * * * *
t *
* *
t -X--X-
!
*
* * *
-vf *
* * * *
* * *
•X-
i *
* * * * *
Upravni odbor SD Canberra
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE , TER SREČNO IN ZDRAVO USPEHOV POLNO NOVO LETO 1970
Vam prav vsem izkreno želi urednik glasila v imenu SLOVENSKEGA DRUŠTVA CANBERRA
X X X X X X X X-)Bč-X-X-**-X X X X X X-X-X-X-X"X-X-X"X-X"X- X X oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
- 2 -
DECEMBER 1969 - FEBRUAR 1970
__ KULTURA IN S L A-B 0 S T I _
Kultura je beseda naroda in ljudi,v zvezi z obnašanjem,vedenjem, razumevanjem,spoštovanjem,ljubeznijo do bljižnjega,sposobnostjo ter znanjem.
Ko se predstavimo,vsak posameznik lahko reče,da izhaja iz naroda, kateri -ima sposobnost,spoštovanje in razumnost ter napredek,Se se vede dostojno«' Če se pa vede,ušabno,trmasto,neprijazno - nesramno itd,,je na zelo nizki stopnji.
Naš narod živi,nekateri v tujini.Ponosni smo lahko,da izhajamo iz njega, katerega kultura je bila vedno cen j ena,Sledimo, posnema jmo ljudi,kateri so vredni po snemanj a. Dajmo prednost tem,kateri razumejo,pa vendar še zmiraj radi ponavljajo " Učiš se tako dolgo,dokler živiš ".
Hiša ni doml Stavba ne pomeni ničesar druzega,kot ponašanje. Dom je, kjer človek živi domače,družinsko,pa če tudi preprosto.V družini prebiva ljubezen ter spoštovanje do bljižnjega.
Tekma je pogostokrat sposobnost. Znan je je zmožnost pri napretku. Toda zakaj sam ? Mar prijateljev ne potrebuješ ? Pomudi se vendar med nami in postani eden izmed nas.
Slediti oz, poslušati,to nam ni treba,bi morda kateri rad rekel,Glavno nam je zgraditi svojo krčmo,govorniki in vsa tako zvana gospoda,pa naj ostanejo kjer koli hočejo,
VARAMO SE PREDRAGI ROJAKI l
V	društvenem okvirju naj bi bilo prijateljsko delo,Zakaj zmiraj eni in isti; mar ne razumemo vsi,da je ime društvo,delt)' Vs'akega posameznika,Ne moramo pa ^ postati čreda brez dobrega pastirja,voditelja,Če se ne čutimo zmožnega voditi krmilo^
"društva sami,pomagajmo ter spoštujmo te,kateri so za to funkcijo nadarjeni*
To me spominja na zgodovinski narodni dogodek,o katerem ljudje večkrat
radi govore,
. Ko je pred" leti gotov vladar oz, voditelj preprostega naroda,čeprav zelo bojevnega,hotel svojemu ljudstvu naznaniti,da je sovražnik blizu ; se je takole pričelo i
"Ljudstvo moje!" množica z enim glasom kričeče "Živijo!" ter ponovni in ponovni "Živijo!".Je vendar nadaljeval "Narod moj,sovražnik je blizu," množica pa kar v naprej "Živijo!" "Turki prihajajo,čas je,da se branimo!" množica pa kar v naprej "Živijo!"
Nikakor ni mogel prekričati množice,da ga razume,Kaj je hotel povedati ?
Ponovno je vzdignil glas ter glasneje prosil posluha.Vse je bilo zaman. Raz jezil se je ter znova zakričal,da bi ga zares mogli slišati : "Pa vi ste j a živina l" kaj mislite je dobil za odgovor.----ponovni "Živijo!"
V	tem času je morda večina soglašala,karkoli jim je bilo ukazano; čeprav niti vedeli niso zakaj se gre.
Voditelja je potrebno tudi danes,SPOSOBNEGA Z NASTOPOM,Pripravljeni pa^ moramo biti,da razumemo pomen skupnosti,da mu pomagamo,da smo poslušni njemu,ter y kateri koli osebi,ko govori,Že le potem bodemo vedeli zakaj se gre,da lahko soglašamo ali pa ne potrdimo kar nam ne ugaja.
Kultura med nami,za druge —. Večje spoštovanje ter upoštevanje eden do« drugega, tako bo naša družinica porasla kdaj do onega društva,katero si ne- želi sezidati samo palače ponašanja; marveč doma,kjer bo družba našega društva pod streho vesela,zadovoljna ter prijateljsko venomer razpoložena.
- kulturni referent -
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vsem slovenskim rojakom in prijateljem v Canberri in Queanbeyan-u gre na tem mestu izkrena hvala za lep sprejem novomašnlku, p, S tanka ZEMLJAKA, Novomašnik: je bil veselo iznenaden,ko je videl pri cerkveni slovesnosti lepo število rojakov,med njimi številne slikovite narodne noše,Čeprav vas je po številu d«osti manj,kot v drugih večjih mestih Australije; imate vseeno svoj pevski zfror.Lep vtis je napravil dobro pripravljen program v dvorani z instrumentalnimi, vokalnimi in pevskimi točkami otrok.
Hvala materam in Ženam, da so spekle vsakovrstnega peciva in ga skupaj s čajem postregle udeležencem.
Hvala vsem skupaj in vsakemu posamezniku,ki je na kakršen koli način pri.pomogel k uspehu slovesnosti.
-	P.Stanko
-	P.Valerijan -
oooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
—ooooooOOOOOOOOooooo—
:== DECEMBER 1969 - FEBRUAR 1970 ============= " TRIGLAV " =========
— POROČILA 5. LETNE SKUPŠČINE SD CANBERRA —- ., j Predsednik;
V imenu slov* društva Canberre in okolice mi je čast,da Vas Slane in prijatelje izkreno pozdravim in z vsklikom " dobrodošli " otvarjam šesti letni občni zbor.
Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vaš cenjeni obisk,ki je za uspeh društva zelo važen,obžaljujem pa dejstvo,da se veliko povabljenih ni odzvalo našemu klicu.
Veže me prijetna dolžnost,da Vam ob priliki petletnice obstoja društva podam kratko poročilo o delavnosti in uspehiil-cdruštva.
Peščica požrtvovalnih in idealnih mož je pred petimi leti sklicala prvi občni zbor in stem osnovala temelj društva.Njihov trud ni bil zaman oz. zastonj, število članov je naraslo,upam,da se bo število še veliko povečalo.
Finančno sta-nje društva je zadovoljivo.
Na kulturnem in zabavnem polju smo bili uspešni.Priredili smo število plesnih zabav,čeprav ne vedno dobro obiskanih vse eno pa veselih.
Praznovali smo materinske dneve,Miklavževanje je že tradicija.Hvala kulturnemu referentu,starišem in posebno našim mladim umetnikom za ves trud,uspehi so vedno boljši.
Društvo se je dobro iskazalo ob priliki zlate maše č.patra Bernarda ter obiska prezv. škofa Dr.Jenka.
Skušamo,da se v slučaju veselih ali žalostnih dogotkov članov izkažemo,da smo ena družina.Na žalost se zgodi,da smo včasih z karto ali šopkom prepozni ali celo r pustimo. To ni vse naša krivica, pove j te enemu od odbornikev in ne bo več zamere.
Na dan je prišel "PAVLIHA11,seveda kritiki so bili takoj na delu, Naš slavni pesnile se je tudi moral tako izraziti,kot mi " le čevlje,sodi naj kopitar " Hvala g«uredniku,ter še boljši uspeh v bodoče.
Ustanovljen je bil šahovski odsek.Jasnejšo sliko o tem,ter podobno Vam bo podal naš neutrujeni in požrtvovalni kulturni referent g.Bresnik.
Veliko dela in potov je bilo z pripravami planov oz* načrtov z pogajanji pri državnih oblasteh glede parcele in graditve doma*Predsednik gradbenega odbora g.Falež se je z vso močjo in trdno voljo prijel za to delo,ki ni vedno brez zaprek.Hvala za Vaš trud,upam,da nam boste na tem področju razložili uspehe -in težkoče do sedaj in predložili smernice,da dosežemo naš cilj - DOM.
Brez pomoči odbornikov in članov uspeh ne bi bil mogoč,hvala Vam vsem za dobro udeležbo pri sejah,ter pomoč pri zabavah.
Vas nove člane pa v imenu društva še enkra.t prisrčno pozdravim z geslom " žetev je velika,a delavcev je malo..." Vam polagam na srce,da se tudi Vi . pridružite peščici vstrajnih delavcev.
Prepričan sem na Vašo pomoč in bodoči uspeh društva.
---Ivan URH--
—oooOOOOOooo—
Blagajnik :
Veseli me,da Vam na kratko lahko poročam finančno stanje do današnjega dne.V petih letih z pridno štednjo in trudom posedujemo do danes vloženega čistega denarja v vsoti $ 15.000
Več točneje in podrobno razvidno o dohodkih in izdatkih,je na razpolago vsakemu članu društva v blagajniški knjigi in letnem obračunu* Hvala Vam za zaupanje in pomoč v letu 1968/69
--- Franc SEČKO --
—ooooOOOOOOoooo—
Kulturni Referent :
Vsa pošta sprejeta v tem letu odgovorjena,ter gotovi novi stiki z bratskimi društvi širom Australije dosežen v precejšen uspeh povezave z našim društvom.Korespondence je bilo veliko,med njimi celo pismo iz Slovenije - Ljubljanske univerzne knjižnjice z častitkami,ter željo,da se jim naše glasilo "PAVLIHA" pošilja v zameno kakšnega po želji iz Slovenije.Zraven potrebnega tajniškega dela, razen vseh zapisnikov na naših rednih sejah upravnega odbora,je g.Hovar v redu vodil. Pričel sem urejevati oz. izdajati z odobritvijo upravnega odbora glasilo "PAVLIHA", katero je pod popolno cenzuro oz. kontrolo slov. upravnega odbora;preden je tiskano. Izhaja trimesečno z razliko zadnje številke za oktober in november.
================ Nadaljevanje na 4. strani ====
- 4 - -____________==■■==== DECEMBER 1969 - FEBRUAR 1970 ======= " TRIGLAV " =====
Nadaljevanje 3- strani ... ■
Med letom smo se spominjali tudi naših po bolnicah,v koliko nam je bilo sporočeno - bolnikov ter novorojenčkov z primernimi častitkami ter šopki rož.
Upravni odbor slov, društva,je upravičil dva člana g,Jakoba BOŽIČ-a in g.Kari HORVAT-a članarine radi daljšega bolehanja*
0. kulturnem delu kot po navadi lahko poročamo .Miklavževanje ter materinski dan•Primernemu številu ljubiteljev kulturnih prireditev pripravljeno - delni uspeh.
•Zasluga v glavnem je starišem naših mlajših,na katere je društvo lahko samo ponosno in njih veselo•Razumljivo,da je bilo potrebno gotovih priprav.Filmski večer oz, dodatek materinskemu dnevu slov. barvanih filmov je izvanredno dopolnil program v splošno zadovoljstvo.
K kulturi lahko prištevamo tudi različna dela,kot npr. šport itd. Vesela je novica,da naša družinica oz. društvo iz dneva v dan raste po številu; vendar si zaenkrat kaj podobnega kot šport ne upamo pričeti .Imamo pa v našem krogu število šahistov tako da lahko pordčamo tudi letos o ustanovitvi šahovskega odseka,kateri kar pridno napreduje proti svojemu uspehu ter cilju,
Uverjen sem,da z zanimanjem današnjega obiska,je volja in želja nas vseh danes tukaj; pa tudi gotovih opravičenih,kateri iz raizličnih razlogov niso mogli biti med nami, uspe ti v prijateljskem sodelovanju, do našega zaželjenega cilja,
---oooOOOOOOooo-
Gradbeno poročilo s
Letno poročilo gradbenega odbora,katerega j,e podal g. Cvetko FALEŽ je bilo precej obširno.Tukaj objavljamo le izvleček in upamo,da ste vsi interesirani . slišali poročilo osebno.
V prvi vrsti je vprašal vse navzoče naj prevdarijo ako ni kdo drugi bolj sposoben za to odgovorno mesto, katero mu je bilo poverjeno v minulem letu,kajti v bodočem letu upamo,da bo to središče našega delovanja.
Poročal je tudi o vseh naporih,uspehih in neuspehih gradbenega odbora. Vprašuje se ako bodo vsi člani sami dovolj obzirni do so-članov,da bomo vsi vsaj približno enako prispevali,ali pa bo treba predpisati vsakomur koliko je primerno,
Predložil je program po njegovi zamisli,kako bi pri gradnji najlažje r
uspeli.
Za kopanje temelja z strojem (Backhoe) je naprošen eden naših članov.Ako se zberemo vsi iz radovednosti sem siguren,da bomo v par dnevih pripravili za betoni-ranje.
Z g. Šraml-om smo se pogovor j ali, da bi prevzel vodstvo v zidavi.Ako ga ^^ med tednom zaposlimo,da nam dvigne vse ogale in pricizna zidarska dela bi v nekaj nedeljah z našimi izučenimi in preučenimi zidarji morali uspeti.
Kanalizacijo nam je obljubil g.Leo Cancio ako društvo kupi materijal, G.Joža Pavelič je pripravljen preskrbeti vse železo za streho po nabavni ceni in zaposlil bo svojega človeka in nam računal samo stroške.
Naši tesarji in mizarji bodo sigurno izvedli več kot pričakujemo, Z kritjem strehe je še nerešeno,toda izgleda,da se bo to delo moralo delno plačati «Is to je menda tudi z vodovodom,ker je malo ljudi te, stroke med nami,
Naš član Barry Barnett ,manager pri Stegbar nam je obljubil okna po najnižji ceni.
Elektrikarji so tako številni,da bomo lahko gradili dva doma. Pri kurjavi nam Mr.Mendez od QBN. Home Heating ponuja velik popust ako mu pri inštalaciji pomagamo.
Pri betoniranju bomo sigurno vsi pomagal i, kateri se razumemo in kateri ne. Brez nadaljnega bo še mnogo dela in tudi denar bo hitro kopnel,toda v skupnosti je moč.
Pleskarji bodo sigurno povsod pomagali,ko jih je toliko,da bi drugače imeli vsak samo po ena vrata.
G.Rudman nam je obljubil,da bo prevzel čiščenje.
Omenim naj,da bomo skuša-li pri nekaterih firmah z katerimi občujemo,da nam popustijo pri nabavnih cenah z materijalom.
—ooooOOOOOOOOoooo—
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
POSTANI ČLAN SLOV. DRUŠTVA CANBE.RRA
- Dom bo naš - za nas vse -
X XX X X K X X XXXXXXXXXXXXXXXXX XXX XXXXXXXXX XXX X X X X X'J< XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X-X--X-*
— Franci BRESNIK —
= " TRIGLAV "
SLOVENCI GA BAJE "spet lomijo " V GOSPODARSTFJ.
Hrup okrog gradnje velike ceste Šentilj - Gorica se še ni polegel,ko so Slovenci spet uvedli novost v jugoslovansko gospodarstvo.Slovensko izvozno podjetje Slovenija-Les,ki je la-ni izvozilo za 35 milijonov dolarjev slovenskih mizarskih izdelkov,je letos uvedlo veliko novost za socialistično gospodarstvo.Razpisalo jena tečaj za nakup menic in zastavnic v podjetju.Vsi jugoslovanski državljani lahko to store in s tem postanejo solastniki in soupravljači podjetja.Denar jim je potreben za razširitev tržišč in nakup opreme,kaj ti možnosti so velike,posebno v ZDA,kjer so Slovenci uspeli izpodriniti velika tuja svetovna podjetja.
Zadeva je čisto preprosta,vendar socialistični gospodarstveniki pravijo,da je to povratek v kapitalizem,kajti podpisniki menic in zastavnic,bi morali biti zastopani tudi v upravnem odboru in delavskem svetu.Zadeva je prišla tako delikatna,da jo je moral intervenirati celo predsednik zveznega ministskega sveta,Slovenec Ribičič,ki je hotel Slovenske sorojake prepričati,da to vodi v kapitalizem in da potom menic,tuji drža-vljani lahko se polagoma polastijo jugoslovanskega gospodarstva.0 zadevi so ..■—razpravljali na konferenci slovenske komunistične zveze,kjer se pa niso preveč jasno izrazili,upajoč morda,da se bodo stvari same po sebi uredile.Vso stvar pa so svetovni časopisi pošteno razpihali in ne bo dolgo,ko bodo Sovjeti se verjetno obregnili v jugoslovansko pot v "kapitalizem".
Ob vsem tem pa je za nas Slovence važno to,da nam po svetu le priznavajo,da smo narod,ki hoče živeti za sebe.V tem smislu časopisje piše in v tem smislu ljudje doma tudi mislijo in upa jo.Narod pa je narod,kadar tako hoče biti,ne pa kadar je razdeljen.
—00OOOO00— ODMEVI NA NEGODOVANJA ZAVOLJ ODLOŽITVE DEL NA CESTI ŠENTILJ - GORICA.
Tudi avstralsko časopisje je obširno pisalo o velikem negodovanju Slovencev, ker so bili prikrajšani za posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj.Namesto tega, bodo gradili cesto v Vojvodini, v Makedoniji in od Karlovca na morje.Slovenci so negodovali,ker plačajo največ davka na cestni promet v državi,saj imajo po številu prebivalcev tudi največ avtomobilov,ceste pa razpadajoče.Zgleda,da bodo vseeno začeli zidati in sami zbirati počasi denar,tako kot so za koprsko pristanišče,ki je skoraj tako veliko že kot tisto v Trstu.Ko so otvorili koprsko pristanišče,je Tito odklonil ^povabilo na otvoritev,ker so ga zgradili brez njegovega blagoslova.Ni pa verjetno da oo odklonil vožnjo po novi cesti,ko bo dograjena.
Seveda da je vsa stvar okrog velike ceste imela tudi svoj odziv v Beogradu, kjer so se na račun Slovencev pošteno znesli,češ,da hočejo preveč in da tako delajo, kot da niso v federaciji.Na vse to so morali slovenski politiki odgovoriti in odgovorili so z veliko dozo zvitosti,ki meji na hinavstvo,saj so na eni strani se zahvaljevali blagodejnemu vplivu federacije,da je slovensko gospodarstvo tako na dobrih nogah,na drugi strani pa so povdarjali slovenske značilnosti in blažili vso stvar,češ, da je bila razpihnjena od konzervativnih elementov.
—oooOOOOooo— BARVNA TELEVIZIJA V JUGOSLAVIJI.
Pred nekaj meseci so v Ljubljani raztavljali prve prototipe barvnih televizijskih sprejemnikov.Zdaj smo pa zvedeli,da sta dve jugoslovanski podjetji že začeli izdelovati barvne televizije in sicer sta to RIZ in "Elektronska Industrija,ki sta svoje proizvode že raztavljala v Zagrebu. Stali bodo 7.300 novih dinarjev (približno 450 dolarjev ).Uporabijali bodo oba sistema za zdaj, PAL in SECAM.
—oooOOOOooo—
SLOVENSKA PODJETJA SE VKLJUČUJEJO V EVROPSKO AVTOMOBILSKO PROIZVODNJO.
Tovarna Tomos iz Kopra,ki je svoje čase proizvajala samo majhne motorje za čolne in industrijsko uporabo ter motorno vozilo avstrijskega patenta Puch,je začela sestavljati iz uvoženih delov francoski Citroen Ami8.Prvi avtomobili so že stekli iz koprske tovarne.
TAM iz Maribora pa je v sodelovanju s Crveno zastavo začela proizvajati poleg Daimlerjev in domačega Tarna tudi 3 tonski Fiat kamjon.
M TRIGLAV " =====
Kot Vam je poznano,da je bil dne 30-10-69 obdržan 6 letni občni zbor SD CANBERRA.Ker nimamo Se lastnega slovenskega doma,se je občni zbor vršil v HARMONIE Clubu v Narrabundali.Prisotnih je bilo precejšno število toda v bodočnosti je zaželjeno,da se občnih zborov udeležuje čimveč članov društva.Dolžnosti,naloge in sklepi,ki so sprejeti na občnem zboru so zelo važni za bodoče delo društva» Potrebno je,da so po možnosti vsi člani društva o tem obveščeni,dajo svoje pripombe, pojasnila in potrebno.Odbor društva je le predsedniško telo organizacije,kateremu Ti kot član društva zaupaš,da te on predstavija,vodi in zastopa tvoje interese.Delo odbora društva je zelo olajšano,če odbor ve za mnenje svojih članov,njihove želje predloge in njihovo kritiko.Kri tika pa če je še tako trda bo vedno pomagala premagovati težave, katere se na-hajajo v društvu.
Na letnem občnem zboru je bil kot običajno izvoljen nov odbor, kateri nas naj vodi in zastopa v letu 1969-70.Gospoda Ivana Urha je zamenjal novo izvoljeni predsednik Franc SEČKO.Mislim,da marsikdo od nas pozna Franca,kateri je že večleten, zelo vstrajen in požrtvova-len član društva. P o znamo ga kod zelo trdega delavca v vrstah Slovenskega društva in kot blagajnik društva v letu 1968-69 je pokazal prece^^ svojih sposobnosti ter s tem veliko doprinesel k razvitku Slov.društva v Canberri. ^ Upamo,da bo društvo pod njegovim predsedništvom napredovalo in prišlo do svojega tako zaželjenega cilja,to je do svojega lastnega doma v Canberri.
Nesmemo pozabiti tudi našega predsednika iz leta 1968-69 g.Ivana Urha,kateremu gre vsa hvala za leto - uspešnega dela društva predsednika treh let. Društvo na njegovo požrtvovalno delo ni pozabilo in mu podarilo v spomin lep pokal,, kateri ga naj spominja,da so ga vsi člani 'društva spoštovali kot sposobnega voditelja. Hvala g.Urh ter želimo od Vas čimveč sodelovanja in pomoči.
Novo izvoljeni odbor SDC je sledeči: Predsednik : Franc SEČKO Tajnik : Janez PENCA Blagajnik : Franc ČULEK Kulturni referent : Franci BRESNIK Predsednik gradbenega odbora : Cvetko FALEŽ
Ostali člani odbora so : Jože HEBAR, Leopold BAJT, Miro PENCA, ALojz RISA, Miha VALENCI, Jože PENCA, Ivan KINK, Jože PRAŽI ČEK, Č. ADRIATA, Ivan URBAS, Lojze DEŽMAN, Andrej MADON, Koc-jan KOBAL, Janez TADINA, Vinko OSOLNIK, Miha HOVAR.
Kot vidimo je bil ponovno izvol-jen za predsednika grad. odbora g.Cvetko ^^ FALEŽ,za katerega moramo naglasiti,da mu ni nikdar preveč če je to v korist SDC. Prepričan sem,da si nobeden izmed nas ne želi,da bi bil v njegovi koži.Častitamo Vam g. Falež,obenem zahvaljujemo za Vaše delo in upamo,da kot predsednik gradbenega odbora boste vložili vse svoje moči,tako da bomo v tem času leta 1970 že pod svojo streho.
Na koncu še nekaj o našem kulturnem ref. g.Bresniku. Upamo,da je njegovo delo zaslužilo,da se ga pošteno pohvali.Lepo nam urejuje naše društveno glasilo,trudi se,da nam najlepše priredi naše kulturne prireditve ter je zelo delaven na vseh področjih družbenega dela. Hvala lepa in " Le naprej i
Prepričan sem,da je Slov.društvo Canberra v dobrih in poštenih rokah.Toda vse je zaman,naj bo odbor še tako delaven,sami brez pomoči vsakega posameznega člana društva je kod čolnar brez vode. Zato je treba pomagati vsak po svojih močeh in v zadovoljstvo vsem - čoln se bo premaknil " Plavala bo barčica i "
- za SDC tajnik Janez PENCA -—ooooOOOOooooo—
I'li&li'l^filt1^
^//tifai'jf vas do oS&čač
v nedeljo 7. decembra 1969 ob 1.3o popoldne v 0'DONNELL YOUTH CENTRE , Limestone Ave. BRADDON/a.C.T.
VLJUDNO VABLJENI VSI - staro in mlado ..
Mladina Vas bo pozdravila z kratkim programom in Miklavž jih bo obdaril za njihov trud.
Nujno naprošamo za točnost,ker nam je dvorana na razpolago za gotov čas.Miklavž sprejema darila od 1 ure pop.v naprej MIKLAVŽ LJUBI STARO IN MAJHNO OZ. MLADO - ZATO NA SVIDENJE. =======
- 7- ============== DECEMBER 1969 - FEBRUAR 1970 ================ " TRIGLAV " =
11 i i.! 11J1111.! i 111II11 .! I1 M ! ! i j ! ! M ! ! ! ! M ! ! ^j^j^^j^^j^^jfj^jr^jrj^jrj^j^j^j^j^j^^jijrj^jj^j^jij^jrj^^^j^^j^j^^ im i jm
i p f t
w M V
V NAZHAIJE
OPRAVIČILO
r,
Obveščamo Vas dragi rojaki,da letos iz posebnih razlogov predvsem primernega mesta,- ne bo SILVESTROVANJA
Ako bo vse po sreči,upamo,da za drugo leto to izpopolnimo v večjo zadovoljitev prav vsem, - pod našo lastno streho.
______Toda, praznovali bomo ŠTEFANOVO 26-tega decembra 1969
VT^ še enkrat, NE POZABITE - VLJUDNO VABLJENI - POVABITE TUDI VSE SVOJE -
ji
ŠTEFANOVA NJE
v " HARMONIE CLUB-u " ob 8 uri zvečer " Odlična godba " - TO BO VESELJE -
- odbor SDC -
PRIHODNJE ZABAVE
25-tega Januarja 1970, 25-tega Aprila 1970, 25-tega Julija 1970,
28-tega	Februarja 1970, 6-tega Junija 1970,
29-tega	Avgusta 1970,
POZOR
- ISTO MESTO - ISTI ČAS - ( HARMONIE CLUB ob 8 uri zvečer )
Vstopnice za vse društvene zabave - plese , so v predprodaji pri odbornikih društva,kot po navadi.
ČLANARINA
Do sedaj smo vedno pobirali članarino proti koncu leta.To je zelo naporno za blagajnika in računovodja.V bodoče bomo to skušali opraviti v začetim leta,kot je to običajno pri vseh drugih društvih.
Naše finančno leto se prične z začetkom oktobra ter se konča z koncem
septembra.
PROSIMO, ZA VAŠE RAZUMEVANJE, AKO VAS BLAGAJNIK VPRAŠA ZA ČLANARINO 1970.
- odbor SDC -
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO USPEHA POLNO NOVO LETO 1970 ***** VAM ŽELE OMENJENE TVRDKE IN PODJETJA *******
Podjetje
F.&K. BUILDERS Pty.Ltd. Vas obvešča,da se Specializira v gradnji dovršenih družinskih hiš. Za ogled
telefonirajte : 86-1959
C.FALEŽ
■oooOOOooo—
MARLEY RELIANCE INDUSTRIES p/L Izvedba vseh strešnih del
Mojster za kritje z opeko
ALOJZ RISA
Z prvovrstno opeko po najnižjih dnevnih cenah,ter zagotavljamo svojim odjemalcem najboljšo postrežbo.
telefonirajte : 48-9126
PODJETJE ZA POHIŠTVO, CANBERRA
JANEZ TADINA 27 Silva Ave.QUEANBEYAN,N.S.W. 2620
Priporoča se rojakom za naroČila za vsakovrstno pohištvo v dnevnih sobah, spalnicah,kuhinjah in podbno. Phone : 97-3181 A/Hours s 49-8162
Častitke za bližnje praznike Vam po slovensko natiska, po nizki ceni
Sophia PRIBAC 20 Gatty Pl. SCULLIN,A.C.T.
Phone : 54-lo67 Tudi Vam zvežemo ali popravimo knjige in časopise ali revije.
—oooOOOooo—
— —t—* Po nizki ceni za § 1 naslednje sodobne slovenske zvezke poezij in črtic s Milena Merlak-Detela : Sodba od spodaj,Beseda brez besede,Skrivnost drevesa. H.Pribac : Bronasti tolkač. == Lev Detela Blodnjak, Junaštva slamnatega Krpana, _____________ Atentat,Izkušnje z nevihtami,Sladkor in bič. ^ _____________
DECEMBER 1969 - FEBRUAR 1970 =============== !I TRIGLAV "
NA PRODAJ : O omenjenih knjigah is strani - 7 -
■ •	To so kratke knjige moderne poezije in proze in tisti,ki se
zanimate za sodobno književno ustvarjanje,boste storili poceni nakup,a sebi in piscem, veliko zadovoljstvo.
Povprašajte za gornje naslove na : 20 Gatty Pl.Scullin,ali pošljete postal note za $1 in povejte naslov knjige,ki želite. Ph.: 54-1067
'"~VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE \	- RAZLIKA
/ TER SREČNO,ZDRAVO USPEHOV ' POLNO NOVO LETO 1970
Mesar sem leta,mojster tudi,
Y •	/	zakol jem vse,kar se mi nudi;
M)	^ ^ Sram " /'	bÍ ^ašal rad:''Kaj Se mi manjka?"
'	•nh-ptrnlmrn ip vnemi nrrnnlm .
s, y \
J" ^
OČE JE IJVIDEL. o........
... da trije sinovi nimajo časa zanj.
( Zgodba iz današnjih dni ;
obrtnikom je vsem uganka.
Študiran mlad,naj ima veljavo "Zakaj?" rad vprašal bi postavo. Spoštuje ga predvsem ves svet, ne mene mojstra tol'kih let.
Odgovor rad bi vzel v priznanje, da razlika temu niso sanje. Znanja vrednost se spoštuje; čeprav obrtnik vse žrtvuje.
Ko znova kedaj mlad postanem mesar ne bom,to sam verjamem. Učil se bom, - učil,učil uverjen sem,da ne bom zgrešil.
MESAR SEM,BOM PREPUSTIL VAM, NAJ TO VSAK OD VAS PRESODI SAM.
- Hieronim -
Troje sinov je imel oče.Troje sinov,to pomeni veselje,pomeni pa tudi skrb.če pa jih je ob večernih urah gledal zbrane krog mize,kako so po delu padli po kruhu in si rezali zraven velike kose slanine,takrat se je polnilo očetovo srce s pono -som.In mladi fa-ntje so ješči.Zato mora oče vedno spet in spet rezati kruh.In ma-ti no more nikoli preveč slanine prinesti na mizo.Se dobro se spominja oče,kako je pred leti s skrbjo gledal ta dober tek sinov.Hvala Bogu,sedaj je bolje„Dva že zaslu -žita in tudi tretji pri hiši marsikaj pomaga.Ampak prej - kolikokrat se je dolgo v noč posvetoval z materjo,kako bi obrnila vsak groš,da bi bilo za ======================================
obleko in bi za kruli ne zmanjkalo! Tako je bilo tudi neke sobote.Parit je so bili pravkar pri večerji.Baš zadnje kose kruha so si mazali z maslom in pili kavo.Zunaj se je znočila in z bližnjega stolpa je udarilo pol osmo uro.
Oče si zaželi steklenico piva.Delo čez dan ga je užejalc.Pa se ozre na Rudolfa, svojega najstarejšega."Rudolf,bi nekaj naredil zame?""Seveda,oče!"-Stopi no dol k =Belemu medvedu= in mi prinesi steklenico pivai" Rudolf,osemnajstietni fant,pogleda na uro."Preneunno,oče,a res neutegnem.Zdaj se moram še brž obriti,umiti in preobleči. Ob osmih imam domenjen sestanek z Marto,pa je ne bi rad pustil čokati.Saj vidiš,da ne gre.11 Oče je uvidel,da to res ne gre.Zato se obrne k Juri ju,k svojemu šestnajstletnemu sinu."Jurij,kako pa je s tabo?Boš ti skočil v gostilno in prinesel steklenico piva za svojega očeta?"Jurij preneha za trenutek z jedjo.V rokah drži kos kruha s klobaso in s polnimi ustni odgovori:"Ali je res tako potrebno,oče? Saj vidiš,kako hitim z večerjo. Karto za kino sem si bil kupil.In ob osmih se začne film^a^ ne bi rad zamudil.In kino jo ta-ko daleč.Pa še tako napet filmi"
Oče je oče.Dober oče- uvidi,da njegov fant ne pride rad prepozno v kino,posebno še, če se tam koj od začetka začnejo streljati.Zato razume Jurija,da se mu mudi.Sicer pa ima še enega sina,Andreja.Petnajst let je pravkar dopolnil.Zato le mimogrede pogleda za svojima starejšima sinovoma,ki sta medtem že planila od mize in pohitela,da se napravita: prvi za sestanek,drugi za kino.
Že hoče prositi Andreja za uslugo,pa ga ta prehitie
"Veš kaj,oče," pravi Andrej in zmajuje z glavo ter očitajoče gleda za bratoma,ki sta izginila skozi vrata,"dva poštena falota si vzgojili- Ampak,če boš zdaj sam šel k =Belcmu medvedu= po steklenico piva,potem prinesi še meni s sabo škatlico cigaret pa novi ilustrira-ni časopis."
Zakonska
—oooOOOOooo—
Cilka in France sta se tako silno sprla.,da sploh nista spregovorila besedice,pač pa le pisala na listke,kar je bilo treba doma ukrepati.
Neki večer ¿e France za.pisal: "Jutri ob pol šestih me pokličil" Drugo jutro se je pa France zbudil ob osmih in se seveda razburjen zadri na ženo zakaj ga ni poklicala.Cilka pa je brez besed poka.zala s prstom na listek in France je bral: "Ura je pol šestih,vstanii"
Glasilo " TRIGLAV " izdaja upravni odbor S.D.CANBERRA, zanj uredil Franci BRESNIK 59 Cooma Street,QUEANBEYM /n.s.vv. 2620 Tel.971369