Št. 3(1640) Leto XXX II NOVO MESTO četrtek, 15. januarja 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
VEČINA ZA SOZD KEMIJA
Kot kažgo rezultati referendumov v Donitovih tozdih na Dolenjskem, se je velika večina delavcev odločila za vključitev v SOZD Kemija, v katerem bo poslej sodelovalo 11 slovenskih delovnih organizacij. S tako združitvijo si bodo zagotovili večjo socialno varnost in trdnejše temelje za nadaljnji razvoj. Tako so se v sodraškem tozdu delavci z 71,42 odstotki glasov odločili za priključitev, v kemični tovarni Melamin pa 83 odstotki glasov. Podobni so bili rezultati referenduma na Veliki Loki, kjer se je za novo združitev odločilo 75,6 vseh glasovalcev.
»Pouk” za učitelje
r,ad 500 učiteljev iz novomeške občine na seminarju
Več kot 500 učiteljev in drugih pedagoških delavcev iz novomeške občine je v torek, 13. januarja, dopoldne v novomeškem Domu JLA prisluhnilo Bogdanu Osolniku, ki je kot prvi predavatelj na enodnevnem družbenopolitičnem in družbenoekonomskem izobraževanju prosvetnih delavcev govoril o perečih ekonomskih in političnih vprašanjih v Jugo slavji in v svetu.
Govornik je podčrtal, da smemo biti optimistični glede urav-novešenja plačilne bilance, pa tudi splošno razpoloženje delovnih ljudi in občanov pri nas je tako, da bomo kos gospodarskim in drugim preizkušnjam. Posebej je omenil, da bomo letos proslavili 40-letnico vstaje in 40-letnico ustanovitve OF. Tema jubilejema naj bi se v novomeški občini oddolžili med drugim z dokončno ureditvijo muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu ter otvoritvijo zbirk. Bogdan Osolnik je pozval učitelje, naj pomagajo zbirati gradivo za ta muzej, saj je dragocen sleherni podatek, ki priča o deležu Dolenjcev v NOB.
V nadaljevanju je Milan Jakopin, predsednik Komiteja za družbeni razvoj, predstavil dosežke v minuli petletki in nakazal razvojne možnosti do konca novega srednjeročnega obdobja. Popoldne pa je Jože Škufca, svetovalec na Zavodu SRS za šolstvo, pred udeležence razgrnil problematiko preobrazbe šolstva s posebnim poudarkom na usmerjeno izobraževanje.
Na koncu seminarja so udeleženci prisluhnili satirični monodrami „Debele zgodbe Petra Fu-leža“, kijo je napisal Jure Kislin-ger, izvajal pa Polde Bibič, član Drame SNG Ljubljana.
V ponedeljek, 12. januaija, sta gosta Stane Dolanc in Dobroslav Čulafič v spremstvu Alojza Gojčiča, izvršnega sekre-taija predsedstva CK ZKS, začela enodnevni delovni obisk v novomeški občini na komiteju ZK, nadaljevala pa z ogledom tovarne IM V in razgovorom z
vodilnimi komunisti ‘ov"r'ic-
Pomudila sta se še na ogledu tovarne zdravil Krka in v debati s predstavniki tega kolektiva. Obisk je bil sklenjen pozno popoldne s skupno sejo širšega družbenopolitičnega aktiva
občine v konferenčni sobi Metropola.
V novomeški občini, kjer je med 56.000 prebivalci 3100 članov Zveze komunistov, od tega tretjina mladih in tretjina žensk, je tovarna avtomobilov IMV največji kolektiv, zato ji tudi gre posebna pozornost.
Po krajšem ogledu tovarne avtomo-in' prikolic ter novih tovarniških dvoran v zametkih, je bil v IMV zanimiv pogovor, za katerega pa je bilo premalo časa, da bi lahko nekaterim nejasnostim prišli do dna. Tovarno, njene težave .in uspehe ter delo komunistov je predstavil Branko Košir, nato pa je Stane Dolanc
postavil več konkretnih vprašanj glede odnosov s francoskim partnerjem, glede sedanjih in novih investicij, začrtanih v programu do leta
• Na zaključnem pogovoru z širšim družbenopolitičnim aktivom novomeške občine je Franci Borsan — sekretar občinskega komiteja ZK — izročil Stanetu Dolancu — članu predsedstva CK ZKJ — spominsko plaketo kot pokrovitelju 12. Zleta bratstva in enotnosti leta 1974 v	mestu. Plaketo
mu je podelil stalni sekretariat zleta lani v Gospiču, izročili pa so jo šele zdaj.
1985, samoupravnih odnosov znotraj IMV in kritično izpostavil tudi v javnosti že napaden odnos IMV do kupcev. Gostje so se zanimali še za izvoz in uvoz ter v zvezi s tem slišali za vrsto težav, izvirajočih iz režima blagovne menjave s tigino, ki se je lani menjaval vsaka dva meseca.
Stane Dolanc je v IMV nekajkrat podčrtal, da bi moral biti nadaljnji razvoj IMV dodobra usklajen z avtomobilsko industrijo Slovenije in države in da gre dobro pretehtati projekt za proizvodnjo 200.000 osebnih avtomobilov tudi z zornega kota svetovnih naftnih razmer in plačilnih zmožnosti domačih kupcev.
Tudi v tovarni Krka so gostje po (Nadaljevanje na 4. strani)
goriva, več počitnic
»Energetske" počitnice — Na črpalkah le 25 litrov
YU ISSN 0416 - 2242
V Kočevju v soboto najbolj mrzlo v zadnjem tednu dni
t Letošnja zima je v Kočevju izred-S^no ostra in dolgotrajna. V minulem tednu je bilo najbolj mrzlo v noči iz petka na soboto, saj je bilo v soboto, 10. januarja zjutraj kar 20 stopinj pod ničlo, v ponedeljek, 12. januarja pa še 15 stopinj pod ničlo, -medtem ko je bilo ostale dni običajno mod 12 in 17 stopinj pod ničlo.
V petek in soboto je bilo še posebno mrzlo na avtobusni postaji, kjer jim je zmanjkalo kuriva in'so bili radiatorji v čakalnici, bifeju, pisarnah in prodajalni hladni. Kljub i centralnemu ogrevanju je mrzlo tudi v nekaterih stanovanjskih blokih, ^jiedvscm v tistih, ki imajo slabo '"izolacjo. To se pozna pri bolniških, saj so čakalnice polne občanov.
Zime so najbolj veseli otroci, saj jim je podaljšala počitnice za teden dni. Solarji smučajo vsepovsod, največ pa pri vlečnici smučarskega kluba v Dolgi vasi, kamor se vozijo z avtobusom. Na srečo je tu ves dan in brez tedenskega odmora odprto tudi gostišče hotela Pugled.
Zelo živahno je tudi na zaledeneli Rinžl
Ugotovitve z dvodnevnega obiska skupine sodelavcev CK ZKS v ribniški občini
Šest osnovnih organizacij ZK v ribniški občini sta 8. in 9. januaija obiskali delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar za organiziranost in razvoj ZK pri CK ZKS Bojan Klemenčič (v niej so bili še Mira Malovašič, Marija Rupnik, Emil Štern in Franc Svetelj) ter delovna dtupina sekretarjev občinskih komitejev ZK, ki proučuje delovanje osnovnih organizacij ZK in v kateri so bili sekretaiji komitejev ZK iz občin Celje, Jesenice, Kamnik, Slovenj Gradec in Ribnica.
Skupini sta proučevali metode delovanja osnovnih organizacij ZK, obiskali pa sta OO ZK v ITPP, upravi občinske skupščine, osnovni šoli dr. France Prešeren, INLES tozd Ribnica, tozd Donit v Sodražici in v krajevni skupnosti Sodražica. Razgovora v KS Sodražica so se udeležili tudi komunisti iz tozd INLES v Sodražici, domače osnovne šole in tozd Trim.
V tozdu Inlesa v Ribnici seje razprava precej časa sukala okoli novega pravilnika o nagrajevanju. Del ko-
munistov je trdil, daje bila razprava o tjem dovolj široka in da je bil z njim lahko seznanjen že pred njegovim sprejemom vsak član kolektiva, spet drugi pa so trdili, da o vsem tem ne vedo ničesar. Ugotovili so, ■da bo potrebno informiranje v tozdu še izboljšati; informacije morajo biti take, da bodo razumljive za slehernega delavca, za informiranje pa niso odgovorni le sindikat, ZK, služba za informiranje, direktor itd., ampak tudi skupinovodje, oddelko-vodje in obratovodje. Končno so ugotovili, da je najpomembneje poslovati tako, da bodo pridobili čim-več dohodka, ker bodo potem tudi osebni dohodki lahko primerni. Precej pozornosti so posvetili tudi povezovanju lesne industrije in gozdarstva ter kmetijstva, ki poteka v Ko-čevsko-Ribniški dolini prepočasi
Na razgovoru v Donitu so domači komunisti menili, da je treba naj ti znotraj občine pa tudi izven nje take načine poslovnega sodelovanja, ki jim bodo omogočali nemoteno proizvodnjo in onemogočali konkurenco na tujih trgih. Predvsem si morajo zagotoviti trajno oskrbo s surovinami. Spregovorili so tudi o povezovanju kovinske industrije
znotraj občine oz. njenem tesnejšem sodelovanju, o čemer je bik) doslej že več razprav, pravega rezultata pa ni.
V krajevni skupnosti Sodražica so komunisti menili, da dosegajo kljub majhnemu številu velike uspehe, dosegli pa bi še večje, če ne bi bilo v občini občasno nekaterih negativnih pojavov. Pri tem so poudarili tudi, da njihov novi vrtec še ni zgrajen, oz. se njegova gradnja sploh še ni začela, ker je denar „potiho“ odtekal drugam.
Razprava na obisku v več OO ZK je pokazala, da je potrebna nekakšna oblika sestajanja komunistov iz OZD in KS na območju posamezne KS. Pri tem so ugotovili, naj bi to ne bili bivši sveti, na sestanke katerih sta hodila po dva ali več delega-
(Nadaljevanje na 4. strani)
V drugi polovici tedne bo spremenljivo in hladno neme. Padavine bodo ▼ oblici snega.
TRIMO JE DOBIL PRIZNANJE
Na slavnostni seji delavskega sveta Trima, ki je bila v torek v Trebnjem, je predstavnik „Gradjevinske uprave" zveznega sekretariata za ljudsko obrambo SFRJ podelil delavcem te delovne organizacije priznanje za uspešno odpravljanje posledic potresa v Črni Gori.
AFRIČANI V RIBNICI
V okviru prireditev v tednu solidarnosti je v domu JLA v Ribnici nastopila folklorna skupina Afriča-
Inov, ki študirajo v Ljubljani Gosti so se predstavili z raznovrstnimi plesi iz skoraj vseh afriškjh držav, s katerimi so prikazali svoje običaje in svoj boj za osvoboditev izpod kolonialnih gospodarjev. Na prireditvi solidarnosti so nastopili tudi mladi iz Ribnice.
SEMINAR za
bclOKRANJSKE
UČITELJE
G-««— i^sJci in metliški Zavod za jsvetno dejavnost in i skupiioa. . ..snovnih šol so v ponede-■ , Ijek in torek pripravili seminar za
prosvetne delavce iz obeh belokranjskih občin. V avli črnomaljskega ' 1 centra srednjih šol sta o družbeno-j I ekonomskem razvoju občin govorila tovariša Gladek, predsednik IS skupščine občine Črnomelj, in tov. Ladi-i ka, načelnik oddelka za gospodarstvo metliške občine. Oblike usmerjenega izobraževanja in temeljni pomen takega načina izobraževanja je zbranim prikazal Jože Škufca, pro-| svetni delavci pa so poslušali tudi predavanja o aktualnih političnih dogajanjih doma in po svetu ter o vlogi in delu razrednika. .
ANTON KAMBIČ
j	VLAK	V	AVTO
V nedeljo zvečer je Tomaž Strel iz Mokronoga vozil z osebnim avtom od Slovenske vasi proti Mokronogu. V Puščavi je zapeljal na železniški prehod, ko je iz mirenske smeri pripeljal motorni vlak. Avto je vlak zadel in odbil v jarek. Strela je ra srečo samo opraskalo, na pločevini pa je škode za 30.000 dinarjev.
i Rinža zamrznila
Stane Dolanc in Dobroslav Čulafič - člana predsedstva CK ZKJ - med novomeškimi komu -isti - Obislnla sta tovarni IMV in Krko, kjer sta posebej poudarjala tesnejše sodelovanje industrije iste stroke
SKUPINA CK V RIBNIŠKI OBČINI — Zadnji dan dvodnevnega obiska v ribniški občini je skupina CK ZKS obiskala ribniški tozd Inlesa, sodraški tozd Donita in KS Sodražica. Ogledala sije tudi proizvodne prostore Inlesa in Donita. (Foto: Primc)
Proučevali metode delovanja
Zaradi težav pri preskrbi sku-rilnim oljem je na predlog izvršnega sveta skupščine SR Slovenje republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo sklenil podaljšati zimske počitnice našim šolarjem za teden dni (od 12. januaija do 30. februarja), za ljubljanske in mariborske otroke pa bodo počitnice trajale od 26. januaija do 13. februarja.
Res je, da nihče do zadnjega ni vedel, da bodo letos tritedenske zimske počitnice, čeprav naftna kriza ni od včeraj. Nagla odločitev kaže vso zaskrbljenost in zapletenost glede jutrišnjega energetskega dne. Zaradi izredno nizkih temperatur je kurilna sezona na vrhuncu, zato Slovenji primanjkuje predvsem kurilnega olja, ki ga iz uvoza dobimo precej manj, kot bi ga potrebovali. Zato je izvršni svet sklenil, poleg ukrepa „energetskih“ počitnic, omejiti porabo tudi kurilnega olja za privatne porabnike, saj men jo, da se bodo ti že kako
znašli. Na črpalkah se bo moč oskrbeti le s 25 litru Ob tem pa bodo zadostne količine derivatov rezervirali za bolnišnice in podobne prednostne ustanove.
Podaljšanje zimskih počitnic pomeni za marsikatero osnovno šolo prihranitev nekaj starih miljonov, saj vse slovenske šole porabijo za ogrevanje dnevno okoli 300 ton tekočih goriv, oziroma ogreva se skoraj milijon kvadratnih metrov šolske površine. Na osnovni šoli Grm v Novem mestu so lansko „milo“ zimo porabili 140.000 litrov kurilnega olja, kar je veljalo 140 starih milijonov. Letošnjo zimo, ki z nizkimi temperaturami ne skopari, bi porabili mnogo več. Sedaj, ko peči delajo na minimumu, bodo po izjavi ravnatelja Maijana Spilerja prihranili do 6.000 din na dan. Izgubljene ure bodo po šolali nadom estili v delovnih sobotah, tako da p&uka v junju ne bo potrebno podaljševati
J. PAVLIN
Več stikov z ‘
V Posavju je brežiško srečanje privabilo največ zdomcev
Ne moren
POČITNICE,KI TO IME ZASLUŽIJO — Energetska kriza je kriva, da bodo letošnje počitnice naših šolaijev kar za teden dni podaljšane. Šole se s posebnimi smučarskimi tečaji res ne bodo mogle pohvaliti, saj je odločitev o podaljšanju prišla »pet minut pred dvanajsto41, tako da se učitelji zato niso mogli dodatno pripraviti. Če bodo držale napovedi vremenoslovcev, bo v kratkem uovolj snega tudi doma in ne bo potrebno na draga smučišča v Kranjsko goro, saj mnogi šoiaiji za to nimajo možnosti. (Foto: Janez Pavlin)
STANE DOLANC V KRKI - V ponedeljek sta Stane Dolanc in Dobroslav Čulafič (v sredini), člana predsedstva CK ZKJ, med enodnevnim obiskom v Novem mestu spoznavala tudi uspehe in težave tovarne zdravil Krka. Stane Dolanc je v razgovoru z odgovornimi iz tovarne in komunisti izredno poudaril, da v bodoče zdravil na domačem trgu ne sme več manjkati. (Foto: R. Bačer)
Značilnosti minulih srečanj z zdomci v Posavju bi bili predvsem dokaj pičla odzivnost delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in pa podobna vprašanja, zlasti glede carinskih in drugih olajšav ob vrnitvi.
Morda so v Brežicah ubrali še najustreznejši način obveščanja zdmocev o novoletnih srečanjih. Vsem 955 delavcem je občinska konferenca SZDL poslala osebna vabila. Več kot petdeset udeležencev srečanja je bilo s pogovorom zadovoljnih, saj so iz prve roke, torej od predstavnikov občinske skupščine, SZDL, carinarnice in drugih, dobili stvarne in natančne odgovore. Jožica Fuks iz občinske skupnosti za zaposlovanje v Brežicah nam je povedala, da so se za osebna vabila zdomcem dogovorili.
Na krškem srečanju se je zbralo dvaindvajset zdomcev, v Sevnici pa le pet. Ponovila se je slika, ki smo je vajeni že nekaj let, namreč, daje bi-
lo več predstavnikov družbene skupnosti kot pa tistih, ki jim namenjamo srečanja. Razveseljivo je, da so delavci na začasnem delu v tujini sprožili ob „standardnih“ vprašanjih, kako je s carino za uvoz tega ali onega stroja, pridobitvijo gradbenega dovoljenja in podobnega, tudi kakšno zanimivo misel Toplo so pozdravili možnost, da so tudi njihovi otroci deležni štipendij iz Titovega sklada. Moti pa jih, da je v tujini proizvodno delo bolj cenjeno kot doma, kjer se jih preveč sprehaja po pisarnah. Pri starejših zdomcih je občutna bojazen, ali se bodo po več kot desetih letih dela v tujini še lahko normalno vključili v življenje doma.	P.	PERC
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
S
*
N
*
*
%
*
S
*
*
N
S
%
*
S
s
!
n
*
s
*
H
i
*
S
*
*
S
S
S
N
S
S
*
*
S
s
s
s
s
s
*
Zadnjo soboto so Poljaki preživeli v marsičem drugače kot jih preživljajo sicer. Ne zato, ker bi bilo lepo ali slabo vreme ali ker bi bila na varšavskem stadionu kaka pomembm mednarodna tekma, marveč zato, ker se je minula sobota spremenila v svojevrstno merjenje siL
Poljsko
sobotno merjenje sil
Poljski sindikat „Solidarnost" je namreč pred dnevi pozval Poljake, naj v soboto ne delajo. Proste sobote so bile ena izmed okroglo trideset točk obsegajočega sporazuma, ki sta ga sklenili poljska vlada in vodstvo sindikatov „Solidarnost”. Sporazum je prevideval, da bi na Poljskem odslej veljale proste sobote in „Solidarnost“ se je odločila, da bo tudi to točko sporazuma dosledno uveljavila.
Poljska vlada in partijsko vodstvo sta temu odločno nasprotovala z argumenti, da si Poljska sedaj ne more privoščiti prostih sobot, saj je dežela že brez njih v hudih gospodarskih škripcih.. Član politbiroja centralnega komiteja poljske združene delavske partije Stefan Olszov-ski je na predvečer dneva, o katerem se je razvnel spor, torej v petek zvečer, po televiziji ostro pozval Poljake, naj v soboto pridejo ha delo.
Sindikat,Solidarnost"sicer priznava, da je dežela v gospodarski stiski, toda hkrati vztraja na zahtevi, da se izpolnijo določila dogovora s poljsko vlado in torej tudi o tem, da Poljaki poslej ob sobotah ne bi delali Predstavniki sindikata pravijo, da so bili doslej že tolikokrat izigrani, da bodo poslej odločno vztrajali na vseh svojih zahtevah, zlasti pa na tistih, ki jih je vlada lani
sprejela. Razen tega, pravijo, je Poljsko spravilo v težave partijsko in državno vodstvo, ne pa delavci - zato mora vodstvo tudi najti izhod iz zadreg, za katere delavci niso prav nič krivi Zakaj imajo proste sobote v drugih državah, mi pa moramo delati, se sprašujejo sindikati
V ponedeljek se je izkazalo, da je bila velika večina Poljakov m strani sindikata „Solidarnost“ in da pozivi državnih in partijskih voditeljev niso veliko zalegli. Po nekaterih uradnih informacijah ni prišlo na delo okoli 65 odstotkov zaposlenih, po podatkih sindikata Solidarnost“ (ki veljajo za središčno področje, v katerem je tudi Varšava) pa v soboto ni prišlo na delo od 87 do 93 odstotkov zaposlenih. V Varšavi je bila zaprta marsikatera trgovina, delala pa niso tudi številna podjetja.
Sovjetska sredstva javnega obveščanja so medtem ostro napadla sindikat Solidarnost“ in ponovila stare obtožbe, da izrabljajo trenutno težko stanje v državi za rušenje socializma. Sovjetski tisk je znova pisal tudi o delovanju kontrarevolucionarnih in socializumu sovražnih sil in opozarjal m zapletene razmere, ki vladajo na Poljskem.
'Pako se položaj v državi po kratkem novoletnem predahu, med katerim je bilo videti, da se razmere umirjajo, znova zaostruje. Težko je reči, kaj bo naslednja poteza in kdo jo bo povlekel, nedvomno pa so imeli prav tisti, ki so ob koncu lanskoletnega kriznega vrha na Poljskem trdili, da prežijo v ozadju še mnoge nevarnosti in da se Poljski ne obeta kaj dosti spodbudno novo leto.
Poljski, ki je lani morala skozi dolgo, vroče poletje, se letos obeta Še daljše in nihče ne more zatrdno reči - da ne tudi še bolj vroče.
JANEZ ČUČEK
i
*
*
*
*
*
*
4
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
+
*
4
*
*
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
\
*4
!
4
4
I
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
'4
*4
\
-
■i ♦ ■
' '
»
KAKŠNA JE RESNICA O FRONTI — Iranska armada je pod poveljstvom predsednika republike Bani Sadra začela veliko ofenzivo, ki naj bi izgnala Iračane. To naj bi bil tudi odmeven preobrat v notranje političnem življenju dežele, v kateri so predstavniki islamske duhovščine očitali predsedniku republike, da namenoma zavlačuje z odločilnim naskokom na sovražnika. Za zdaj ni verodostojnih poročil o stanju na bojiščih — obe strani namreč poročata o hudih izgubah sovražnika, o svojih pa molčita. Na sliki: tovariša neseta iranskega vojaka v zaklonišče. (Telefoto: UPI)
Čez mero namnoženo uradniitvo
Parkinsonov „zakon" pri nas potrjuje svojo veljavnost — Izpodrezati je treba korenine pretiranega administriranja, vendar se pri tem preveč obiramo
Zaposlovanje v administraciji seje pri nas že tako razmahnilo, ua je postalo resen problem. Kot vemo, se je po novi ustavi vloga države in njenih organov močno zmanjšala, saj je številne naloge, Ki jih je prej imela država, prevzdo združeno delo s svojim interesnim organiziranjem. Toda namesto da bi se zaradi tega število zaposlenih v družbenopolitičnih skupnostih zmanjšalo, se je nasprotno celo povečalo, in to za več kot petino.
Te dni smo priče odločnejšim prizadevanjem, da bi zaustavili nadaljnje zaposlovanje v SIS. Pri tej zahtevi gospodarstva bi morali vztrajati, saj imajo skoraj vse SIS še precej prostih delovnih mest, seveda po .samoupravno" izpeljani sistemizaciji. V letu 1981 so bili osebni dohodki zaposlenih v samoupravnih interesnih skupnostih za 23,70 odstotkov višji kot v gospodarstvu. Zaposleni s srednjo strokovno izobrazbo v SIS zaslužijo več kot zdravniki in profesorji, zato ni čudno, da si tudi visoko kvalificirani strokovnjaki bolj želijo delovno mesto v SIS kot. pa pisarno v tako,
ostaja množica načelnikov, vodij sektorjev in drugih visokih „uradnikov”, ki po deset, petnajst in več let ostajajo na istih položajih. Glavni razlogi za njihovo ,stalnost" na takšnih, delovnih mestih so visoki osebni dohodki in naslovi, sestavljanje formalnih poročil in analiz pa mnogo manjša in manj konkretna odgovornost kot v gospodarstvu. Dohodki v teh
gospodarstvu. Da je res
S	4	dokazuje	en sam podatek: v SIS
“	tieia.	na tisoč zaposlenih sedem-
krat več doktorjev kot v gospodarstvu.
Z uvedbo kolektivnega dela in enoletnih mandatov vse več predsednikov občinskih skupščin, sekretarjev komitejev ali funkcionarjev drugih družbenopolitičnih organizacij odhaja v gospodarstvo. V zbornicah, bankah, SIS, sekretariatih in drugih upravnih organih, od občin do federacije pa še vedno
NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA HIŠ
Hišni sveti stanovanj v družbeni lastnini v sevniški občini so imeli v minulih letih nemalo težav pri vzdrževanju stanovanjskih hiš prav zavoljo nedoslednega planiranja. Tako je na primer enota za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini pri sevniški Komunali lani dobila vrnjene elemente za načrtovanje investi-
cijskega in tekočega vzdrževanja hiš le od štirinajstih hišnih svetov. Upajmo, da bo letos do konca januarja med 43 hišnimi sveti le malo takih, ki bi menili, da je planiranje nepotrebno. Do 30. tega meseca naj bi namreč izdelali elemente za načrtovanje vzdrževanja hiš. Spodbudno je, da se lahko hišni sveti nadejajo tudi solidarnosti; za stanovanjske hiše, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, bodo namreč 10 odstotkov vseh sredstev združevali.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Idejno-politična izhodišča, na katerih naj bi potekal razvoj slovenskega kmetijstva, so znana, še vedno veljajo tudi temeljne usmeritve, ki so jih sprejeli na 2. konferenci ZK Slovenije pred 11. leti v Ljubljani. Le v praksi ne gre tako, kot bi moralo iti, so ugotovili na seji predsedstva CK ZK Slovenije, ko so v ponedeljek razpravljali o tej vse pomembnejši gospodarski panogi.
Kmetu več besede!
Pri tem seveda ni moč mimo podatka, daje slovensko kmetijstvo v zadnjih nekaj letih dosegalo dokaj ugodne rezultate, saj je proizvodnja naraščala za nekaj več kot dva odstotka letno. Toda težave v preskrbi, ki so se v zadnjem času pokazale na slovenskem trgu, vendarle kažejo na notranja neskladja, ki jih bo treba preseči, če hočemo imeti močno in za naše potrebe razvito kmetijstvo. Razpravljalci so vsi po vrsti ugotavljali, da naši kmetje, večina med njimi jih šteje v tako imenovani privatni sektor, še vedno nimajo odločujoče besede v kmetijskih zadrugah. Njihovi odnosi z zadrugami še vedno temelje na kupoprodajnih pogodbah, ki jih eden ali drugi krši, kadar se mu zdi. Vse skupaj pa je podobno odnosom, kakršni so uveljavljeni v kapitalističnem sistemu. V korak s takimi odnosi med zadrugami in kmeti gre tudi vse nižja storilnost, slaba izkoriščenost strojev in razdrobljenost zemlje.
Ob zagatah, ki se pojavljajo v kmetijstvu in so posledica neurejenih družbeno-ekonomskih odnosov, pa se vse pogosteje javljajo težnje, da bi morali težave v kmetijstvu reševati z vrha, z državnimi intervencijami, z višanjem cen in podobno.
Ker takih rešitev ni mogoče sprejemati v nedogled, še posebej ker ne zagotavljajo na dolgoročnih temeljih razvijajočega se kmetij stva, bi morali sedanje stanje preseči z več ukrepi. Na prvem mestu bi bilo treba povečati družbeni sektor, ki se v zadnjem času uveljavlja z vse večjo proizvodnjo tržnih viškov. Družbeni sektor ima samo 20 odstotkov obdelovalne zemlje, pridela pa 52 odstotkov kmetijskih pridelkov za trg. Določene rešitve bo treba najti tudi znotraj zasebnega kmetijskega sektoija, ki prideluje na majhnih kmetijskih površinah in ga kar 80 odstotkov sestavljajo delavci, ki jim je kmetovanje konjiček. Torej bo treba zemljo zagotoviti tistin , ki so pripravljeni vse svoje moči posvetiti kmetijstvu. Seveda pa bo treba tem kmetom zagotoviti izenačen položaj z delavci v industriji, to je enake socialne ugodnosti, treba bo spodbujati mlade ljudi, da bodo ostajali na kmetijah, saj je starostna struktura kmetov vse slabša.
Hitro in učinkovito ukrepanje pa je potrebno, če hočemo dosledno uveljavljati politiko stabilizacije, ki med drugim terja vse večji pridelek hrane na domači zemlji. Za podkrepitev te nuje samo podatek, da je Slovenija lani uvozila za 3 milijarde dinarjev kmetijskih pridelkov, izvozila pa le za 1 milijardo.
*
S
N
*
S
S
*
S
n
n
5
organih in organizacijah niso odvisni od prodaje blaga, ampak od prispevkov gospodarstva, ki se pobirajo avtomatična Ti strokovnjaki imajo tudi druge ugodnosti, zato so usposobljeni predvsem za govorjenje in pisanje sklepov ter neradi odhajajo ali pa sploh nočejo odhajati v gospodarstvo. V kolektivnem delu pa so tudi od vseh teh organov in organizacij v veliki meri odvisne učinkovite in pravilne odločitve, zato ni niti za združeno ddo niti za same ustanove dobro, da imajo ,,večne uradni-
TELEGRAMI
SAN SALVADOR - Pripadniki uporniških levičarskih salvadorskih organizacij so začeli dolgo obljubljeno splošno ofenzivo proti vojaški hunti Zahodne časopisne agencije poročajo o močnih in koordiniranih napadih gverilcev na pripadnike režimskih sil v bližini glavnega mesta te srednjeameriške države.
TEHERAN Namesto 24. milijard dolarjev je iranska vlada pristala na mednarodne garancije, piše list Engelabe Eslami, ki se sklictge na zanesljive vire. Iranska vladaje zvečine sprejela alžirski predlog. Engelabe Eslami pa tudi poudarja, da so iranski pogoji za izpustitev ameriških talcev ostali nespremenjeni, se pravi, da Iran še naprej zahteva vrnitev svojih deviznih in zlatih rezerv, zamrznjenih od srede novembra v ameriških bankah, šahovo premoženje in pa, da ameriška podjetja in posamezniki odstopijo od finančnih zahtev do Irana. Terja tudi pismeno zagotovilo ameriškega predsednika in kongresa, da sc ZDA ne bodo mešale v iranske notranje zadeve.
MADRID - „Če bi opustili politiko evrokomunizma, bi bil boj naše partije za demokracijo in napredovanje v socializem otežkočen,” je izjavil generalni sekretar španske komunistične partije Santiago Carrillo pred sestankom izvršnega komiteja španske KP. Na njem bodo razpravljali o enem samem vprašanju — sklepih petega kongresa partije katalonskih komunistov, na katerem so se uprli „evrokomunistični” opredelitvi
ke”, ki so oddaljeni od samoupravne prakse in dejanskih potreb in želja združenega dela. S kadrovsko politiko bi morali doseči, da bi po določenem roku strokovnjaki v upravi, zbornicah in drugih ustanovah odhajali v združeno delo, zbornice in SIS pa naj bi posodobili in osvežili z novimi sposobnimi ljudmi, predvsem iz združenega dela. Plimi administracije pa godi tudi naša bogata normativna dejavnost.
Pretirano pridno predpisovanje nalog, opravil in postopkov je nedvomno bolj škodljivo kot koristno. Tako se tam, kjer predpise pripravljajo, in tudi v delovnih orginizacijah, kjer morajo omogočiti uresničevanje stotine prepisov, nujno povečuje uslužbenski aparat. Drugo, v bistvu še pomembnejše pa je vprašanje kako vse to početje vpliva na samoupravno odločanje o najpomembnejših vprašanjih proizvodnje, delitve in planiranja.
Naša pot iz sedanjega administriranja v manj zapletene družbenoekonomske odnose torej res ni posuta z rožicami. Kljub temu pa se pri hoji po njej le preveč obiramo.
VINKO BLATNIK
r Iz zadnjega Pavlihe"
V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI SO POKOPALI admirala Karla Doenitza, toda razprave o pogrebu še vedno niso utihnile. Zakaj neki, bi se utegnil kdo vprašati A predno bi mu odgovorili, bi veljalo najprej povedati, kdo je bil sploh admiral Doenitz. Cisto na kratko: mož, ki je'poveljeval mornarici nacistične Nemčije (in bil torej naj--odgovornejši tudi za brutalno podmorniško vojno, med katero so potopili na stotine zaveznikih potniških in trgovskih ladij) in ki je po samomoru Adolfa Hitlerja prevzel vodstvo države do podpisa kapitulacije. Zaradi sodelovanja z nacisti je bil obsojen na deset let zapora, ki gaje prestal, nato pa umirjeno živel na svojem posestvu. Kazalo je, da so ga že pozabili, toda njegova smrt je izpričala, da ga še niso. Pogreb se je sprevrgel v svojevrstno demonstracijo pripadnosti nacizmu, pa čeprav so oblasti „ukrepale“, se je na zadnjem slovesu od admirala zbralo okoli 2500 ljudi, mnogi med njimi z nacističnimi vojaškimi odlikovanji na prsih. Na pogrebu so bili tudi nekateri sedanji častniki zahodnonemške armade in to -v uniformi Ko so vprašali uradnega tiskovnega predstavnika armade, kaj lahko pove k temu, je dejal, da bodo vsi tisti, ki so bili na pogrebu v uniformi, klicani na odgovornost... Ne pa tudi kaznovani...
KAZNOVAN PA SI LAHKO TAKO ALI DRUGAČE — na primer s tem, da te ne pustijo v tujino. Tako so se zahodni časopisi te dni na široko razpisali o neki Zoji Fjodorovi(68 let ima), ki ji sovjetske oblasti niso dovolile obiskati svoje hčerke v Združenih državah Amerike kjer je sicer bila že trikrat To pot ne boste potovali, so jimen-da dejali, in sicer zato, ker se vaši hči ne obnaša lepo. Bojda je govorila slabe reči o Sovjetski zvezi Zoja Fjodorovaje bila več let zaprta (v času stalinizma) ker je rodila hčerko ameriškemu mornariškemu častniku, ki seje med vojno kot član konvoja s pomočjo Sovjetski zvezi zadraa-
val v ilbntriu fauuvuj«»jviii
nišču... Vsaka podobnost prav pride za kazen in za — propagando...
A CE SMO PRI KAZNOVANJU, DODAJMO SE ZGODBO iz Nice: tu je sodišče obsodilo na 10.000 frankov kazni nekdanjega avtomobilističnega prvaka formule ena Jody Schecterja ker je v prometni ulici s svojim avtom nekajkrat treščil v pred njim stoječega, da bi ga prisilil k gibanju ... Slabi (dragi) živci...
i 1 . P' 1
- tovariš/! res Je,m ie
bog odetKoJe usmtibk svfctJ
- RGKEL ENOSTAVNO BOPV ^l POrtiSLiK KAKŠNA
POTREBNA
¥
l
— 2eno spremljam, ki *re po sadje In zelenjavo na ljubljansko trtnico . Ima namref zelo slabo srce.
'MCUU
LJUDSKI PEVCI IN GODCI S POKLEKA - V torkovi oddaji,.Slovenska zemlja v pesmi in besedi" na prverp programu ljubljanskega radia so se predstavili pevci s Pokleka nad Blanco. V izbi Cvelbarjevih je bila tudi 86-letna pevka Marija Ifčič (prva z leve). (Foto: Pavel Perc)
POZORNOST DO STAROSTNIKOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Birčna vasje za starostnike iz svojega okoliša, ki se razprostira vse od Gornjih Lakovnic pa do Vrha pri Ljubim, pripravila sprejem s kulturnim programom in obdaritvijo. V nedeljo dopoldne se jih je v osnovni šoli zbralo 38, nekaj ra jih je zaradi bolezni in drugih vzrokov ostalo doma. Te bodo te dni obiskale požrtvovalne odbornice s predsednico Zalko Rkman na čelu in jim prinesle darila na dom. Ni treba posebej pisati, s kako hvaležnostjo so obdarovanke sprejele izkazano pozornost. (Foto: T. Jakše)
ZGODOVINA MESTA NA RAZGLEDNICAH -Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta je v menzi tovarne Labod v Ločni pripravila zanimivo razstavo najstarejših novomeških razglednic, dopolnjeno z več desetletij starimi fotografijami zgodovine Novega mesta. (Foto: J. Pavlin)
CELULOZA BO IZVOZILA 72000 TON IZDELKOV
Tovarna celuloze in papiga ..Djuro Salaj" v Krškem je največja izvoznica v občini. Za letos napoveduje uspešno trgovanje s tujino. Izvoziti namerava 72 000 ton svojih izdelkov. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi se letne količine povzpele na 89 000 ton. Celuloza izvaža papir in celulozo, vnaprej pa bo prodajala na tuje tudi izdelke iz Tovarne embalaže na Senovem. Ta kolektiv bo leta 1985 izvozil že 4000 ton proizvodov iz valovite lepenke.
Sejmišča
NOVO MESTO: Oster mraz je zadržal doma predvsem kupce, saj je bilo pripeljanih 336 prašičev, prodanih pa le 113. Pujski so veljali od 1.400 do 2.000, din, starejši prašiči pa od 2.100 do 3.600 din.
BREŽICE: Tudi brežiški sejem na mrzlo soboto ni bil obiskan tako kot običajno. Pro-d^alci so ponujali 411 pujskov jn 16 nad tri mesece starih prašičev, prodali pa sojih 304. Pujski so stali do 75 din, starejši prašiči pa od 62 do 65 din kilogram žive teže.
Izpadli iz »kluba manj razvitih”
Vse občine širše Dolenjske razen Ribnice imajo manj razvite KS
Črnomelj in Trebnje ne bosta, kot smo na kratko že poročali, po novem nič več veljala za manj razviti slovenski občini. V novem srednjeroč nem obdobju, v katero smo stopili s tem letom, ne zadoščata več merilom, ki jih je za to obdobje predlagal republiški izvišni svet To pomeni, da sta v dosedanjih letih toliko napredovali, da nista več upravičeni do pomoči, ki jo sicer omogoča zakon o pospeševanju skladnejšega razvoja manj razvitih območij naše republike. Skupaj s tema dvema občin orna sta zapustili desetčlanski „ldub” manj razvitih še tolminska in murskosoboška občina, tako da jih je ostalo le še šest: Lenart, Ormož Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Lendava in Ljutomer.
Razen celotne občine se po merilih lahko uvrsti med manj razvita območja tudi posamezna krajevna skupnost Pri tem razvrščanju se je pokazalo, da je Dolenjska kljub velikemu napredku mest na podeželju še precej zaostala, saj imajo vse njene občine razen Ribnice manj razvite krajevne skupnosti Brežiška občina ima celo največji nerazviti del, če izvzamemo šest manj razvitih občin, saj skoraj 9.000 od skupaj 25.300 njenih
Kmetijski
Povratek starih, dobrih drv
Usoden je bil dan, ko so sedle za skupno mizo dežele juga: Južne Amerike, Afrike in Bližnjega vzhoda, ter ustanovile organizacijo dežel proizvajalk nafte — OPEC. Nobeni časopisni agenciji se takrat ni zdelo vedno zabeležiti prvi sestanek, čas pa je pokazal, da je prav ta korak pripeljal do naftne krize, ki pesti !n I5?, * Pastila svet... Tako ugotavlja v svoji knjigi »Svetovni ižziv” sloviti Jean-Jacques Jeivan—Schieiber.
Dodobra, a še ne do kraja-izrabljen naftni monopol (tako vsaj na to gledajo zahodne industrijsko razvite države, ki so bile navajene dobivati poceni surovine iz kolonialnih ali polkolonialnih dežel) je v šestih, sedmih letih podražil „čmo zlato”, kot radi imenujemo nafto, kar za 16-krat.
V teku nekaj let so bile razmere postavljene na ^avo;nekaj, kar je bilo dobro 'ičeraj, ni več danes in obrnjeno. Nafta je Postala predraga za kutjavo, za ogrevanje prostorov. Če je ni moč nadomestiti za pogon avtomobilov, jo je mogoče pri ogrevanju in tu smo pn naši današnji temi, ki opozaija na kurilno vrednost drv.
Prej ali slej se bo, tako vsaj kaže, treba vrniti na nekdanje vrste kurjave, na premog in drva. Čeprav živimo na deželi, niti o drveh in njihovi vrednosti ne vemo dovolj. Najboljša so drva trdih listavcev, najslabša pa drva iglavoev. Odločilna je tudi stopnja suhosti. To še vemo, neznanka pa je običajno že, da en kilogram zračno suhih bukovih, torej najboljših drv, premore
3.000 kalorij, to pa je več kot zmore slab lignit. Rjavočmi Premog da približno 5.000 kalorij, drago kurilno olje pa ima kakih 10.000 kalorij.
Če upoštevamo sedanje tržne cene in kurilno vrednost Posamezne vrste kuijave, lahko ugotovimo, da stane 1.000 kalorij pri drvih lastne izdelave 0,3 din, pri drvih, kupljenih v prosti prodaji, 0,6 din, pri ijavočmem premogu 0,4 din in pri kurilnem olju 1,2 din. S pomočjo te primeijave zlahka •^računamo, kaj je smotrnejše in kako drago plačujemo pri kuijavi s kurilnim oljem lagodnost, ki jo sicer taka kurjava s svojim avtomatizmom prinaša v naše domove.
Inž. M. I.
prebivalcev, torej 36 odstotkov, živi. v manj razvitih krajevnih skupnostih. Za vso Slovenijo velja podatek, da živi v manj razvitih krajevnih skupnostih 300.000 Slovencev ali 16 odstotkov celotnega prebivalstva.
Manj razvite krajevne skupnosti na širšem območju Dolenjske, ki bodo v novem srednjeročnem obdobju deležne posebne družbene pomoči (seveda, če bodo tudi same pokazale ustrezno spodbudo), bodo po predlogu novega odloka: Zdole, Artiče, Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pečica - Križe, Pišece, Sromlje,] Dobravice, Podzemelj, Vinica, Draga, Kočevska Reka, Kostel, Osilnica, fredgrad. Struge, Stara cerkev, Hinje, Žužemberk, Dobrnič, Knežja/ vas, Sela-Šumberk, Svetinje, Ambrus, Krka, Muljava', Videm -Dobrepolje in Zagradec.
Zemljo skupnosti
Lani sta se samo dva kmeta odločila za to možnost
V sklopu prizadevanj za reševanje' vprašanj razvoja kmetijstva, gozdarstva in tudi družbe v celoti je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o preživninskem varstvu kmetov, ki letos -stopa že v drugo leto veljave s to novostjo, da s prvim dnem letošnjega leta velja nova določba, po kateri je kmetijska zemljiška skupnost dolžna prevzeti kmetijska zemljišča v primeru, da se dediči ne obvežejo, da bodo obdelovali zemljo in skrbeli za ostarelega lastnika. Kmetu gre tudi v tem primeru preživnina.
Doslej se je dogajalo, da je ostareli kmet, ki ni bil več zmožen obdelovati svoje zemlje, padel v breme družbi, dediči pa so se šele po njegovi smrti pojavili kot bodoči lastniki zemljišč, čeprav niso zemlje ne obdelovali ne skrbeli za! ostarelega lastnika. Zakon o preživ-ninskemvarstvu kmetov uvaja na tem! področju red, vendar lahko zapiše-
mo, da se težko vživlja, ker gre pri kmetih mnogokrat za močno zakoreninjen lastniški odnos. Lani sta se samo dva kmeta v Sloveniji odločila, da uporabita zakon, in sta zemljo prepustila skupnosti, v zameno pa prejemata preživnino. Računajo, da bo letos že 60 takih.
Kot ugotavljajo v črnomaljski kmetijski zemljiški skupnosti (in podobno najbrž tudi v drugih občinah), ima zakon veliko pozitiv-nega, vendar pa skupnosti z novo določbo postavlja pred kar težavno vprašanje, kaj s prevzeto zemljo. Vprašanje je še posebno težavno, kadar gre za razdrobljena hribovska posestva. Da ostanejo v pušči, četudi v družbeni lasti, gotovo ni namen zakonskih odredb.
MiM
Zgovorne cene
Novo mesto najcenejše
Spet so pred nami statistični podatki o cenah na drobno petdesetih stvareh, ki jih je tukajšnji živelj oktobra kupoval v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Nekajkrat smo že ugotovili, da je, po tovrstnih podatkih sodeč, dolenjska metropola najcenejša med omenjenimi mesti, do taiste ugotovitve pa je moč priti tudi po podrobnem pregledu oktobrskih cen.
Kar za devetnajst stvari so morali Novomeščani odšteti najmanj, v primerjavi z drugimi mesti najbolj zaostajata ceni za delo moške in ženske obleke, manj ko drugod pa je stalo tole: čebula, jajca, mleko, moka, teletina s kostmi, prekajena svinjska rebra, sir, vino, pivo, vrsta gospodinjskih pripomočkov, delov obleke pa dedce in vstopnica za kino.
Na tretjem mestu so bile novomeške cene v osmih primerih, naj omenimo le fižol v zrnju, testenine z jajci, svinjsko mast in zidno opeko. Za petnajst stvari so morali Novomeščani malce manj seči v žep kot v tem ali onem mestu, ki se je ponašalo s pridevnikom najdražje; ob krompiiju, jabolkih, limonah, govedini, jedilnem olju so bile cene v novomeških trgovinah na drugem mestu še za moško srajco, ženske čevlje s peto, spalnico, 60 vatno žarnico (če jo je bilo sploh moč dobiti), cement in drugo.
Najdražje pa je bilo Novo mesto v osmih primerih; kar vse velja našteti, da bodo gospodinje vedele, ali ne bi bilo bolje zapeljati se kam drugam po nakupih. Najdražji so bili riž, 'zelena solata, špinača, orehova jedrca, črni kruh, posteljno platno, tkanina in moški nizki čevlji
VSE VEČ KMETIJSKI H STROKOVNJAKOV SE ZAPOSLUJE IZVEN KMETIJSTVA
MIW#
1 000
ZNANOST SE PREPOČASI PRODIRA NA NASA POLJA...
kar ja dobro, ta j /a vandar znano, da pridala najdabalajii krompir najnaumnaiS kmati
*
*
*
**
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
*
*
I
I
*
*
t
*
*
*
*
t
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
\
5
*
*
*
*
*
*
*
5
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja: Tit Doberšek
Pred bližnjimi zbori naših vinogradnikov
Zimski čas, ko ni dela v vinogradu, bomo izpolnili z delom v društvu vinogradnikov.
Na zadnji seji (26. decembra) je upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske predlagal, naj vinogradniki člani društva, na zborih vinogradnikov, ki naj bodo opravljeni po ožjih vino-graških okoliših do konca januarja, zlasti:
1. volijo nova vodstva o: vinograških okolišev in nove delegate (na 10 članov 1. delegata) za skupščino delegatov, ki bo v času prireditve Tedna dolenjskega cvička v Novem mestu. Ob tej priliki] pozivamo vinogradnike s področja Krškega in Goleka, Suhe krajine in Sevnice, da se organizirajo v ožjih vinogradih okoliših kot samostojen del našega društva;	(
Z organizirajo pokušnjo (de-' gustacijo) vin po ožjih vino-1 graških okoliših do srede februarja. Na to pokušnjo dajo svoja vina vsi člani društva. Poleg cvičkov dajo na pokušnjo še bela dolenjska vina in dolenjske črnine. Katera vina štejemo med dolenjske črnine, navajamo na drugem mestuj	P
3. organizirajo lokalne praznike vin po ožjih vinorodnih' okoliših. Ob tej priliki vinogradniki pokušajo že ocenjene vzorce vin na kraju prireditve. Te prireditve lahko trajajo tudi po več dni in so lahko izpopolnjene! s strokovnimi predavanji, razstavami značilnih kmečkih jedi, nastopi pevcev, godbenikov itd.;
4. določijo, s čim bodo sodelovali na glavni prireditvi Tedna dolenjskega cvička, ki bo od 19. do 21. marca v Novem mestur-
Povemo še to, da bomo1 skupaj z Društvom vinogradnikov Bele krajine članom, ki imajo plačano članarino za leto 1980 in 1981, zastonj delili škropilne koledarje, ki bodo primeren strokovni svetovalec vinogradnikom pri važnem delu, zaščiti vinske trte.
TEDEN DOLENJSKEGA CVIČKA
bo po sklepu upravnega odbora društva spet v Novem mestu, v športni dvorani na Marofu. 1 Pokrovitelj te priljubljene prireditve bo občinska skupščina Novo mesto.
Temelj prireditve je pokuš predhodno ocenjenih cvičkov, kil
bo opravljena do konca Februar- ^ ja. V nasprotju s prejšnjimi leti, % bo na glavni preizkušnji cvička’ ^ lahko sodeloval s svojim vzor-' ^ cem le član društva vinogradni- ^ kov, ki ima plačano članarino in ^ ima ob času prireditve najmanj 500 litrov tržnega presežka J cvička, ki je bil dan v oceno ^ gavni degustacijski komisiji! * Posamezni člani upravnega od- ^ bora društva . so bili na seji N zadolženi kot kontrolorji, da ^ bodo vinogradniki, ki bodo ^ določeni, da prodajo cviček Jj gostincem, za točenje v času ^ prireditve resnično dali tako S vino, ki je bilo ocenjeno in za ^ prodajo določeno na glavni %
degustacijski komisiji.
DOLENJSKA ČRNINA $
Mnogim ni Jasno, katero vino ^ naj štejemo med dolenjsko S črnino. Tega izraza po vojni ^ nismo uporabljali. Moral je pa S biti znan med obema vojnama. J To je razvidno iz knjižice „ Trsni ^ izbor in vinski tipi za Dravsko ji banovino” (Ljubljana 1935), v ^ kateri takratni strokovni učitelj ^ za vinarstvo in sadjarstvo na ^ Kmetijski šoli Grm Anton Flego ^ na strani 57 in 58 piše:	S
..Dolenjsko črnino pridelujejo ^ v manjši meri (v zadnjem času S pridelek narašča) po vsem J Dolenjskem, torej tudi poleg ^ novomeško-mokronoškega še v' ^ krško-kostanjeviškem vin or o d-! ^ nem okolišu, pa tudi v sosed- ^ njem bizeljskem z brežiškim J Posavjem. Belokrajnska črnina! y tudi ni mnogo drugačna. Pri- % delujejo.jo predvsem iz žametne ^ črnine s pridatkom drugih ^ modrih sort, kot sta modra S frankinja in modra portugalku ^ Dobra črnina je sijajna, granat- H nordeča ali rubinast or de č a, ni J pretrda ne prekisla. Zato je jako ^ priljubljena, osvežijoča pijača, ugoden nadomestek - vsaj v J najboljših letih - za kraški s teran. Dolenjska črnina gre ji povsod lahko v denar.”	( ^
Tudi danes so čisto gospodar- S ske potrebe po ponovnem ^ uveljavljanju tega vina. Zaradi 3 poznega zorenja ne m dre mo) ji saditi žametne črnine na ne- ^ ustreznih legih in ne v vinorod- ^ nih predelih, ki po svoji J geografski legi ležijo na manj ^ ugodnih predelih za pridelovanje ji poznih sort vinske trte oziroma ^ grozdja. Zato v teh predelih S priporočamo in tudi sadimo c zlasti modro frankinjo. Vino s modre frankinje pa nima ne ^ prave barve in ne pravih lastnosti ^ dolenjskega cvička. Zato je S nujno, da za vina, v katerih ^ prevladuje modra frankinja ali je S modra frankinja sama, najdemo J primemo ime, pri čemer je ^ nekdaj rabljeni naziv „ dolenjska ji črnina" primeren in sprejemljiv. j
Ne moremo...
(Nadaljevanje s 1. strani)
krajšem ogledu proizvodnje v oddelku fermentacije dobili v besedi in številkah . celovito podobo tega 3000-članskega kolektiva, v pogovoru pa so se prav tako največ zadržali pri investicijah, sodelovanju z delovnimi organizacijami iste vrste in vzrokih za občasno pomanjkanje zdravil na jugoslovanskem trgu. Stane Dolanc je v Krki izrecno poudaril, da je stališče CK ZKJ glede te nevšečnosti nedvoumno: zdravil ne sme primanjkovati in storiti je potrebno vse, da do zastojev ne bo več prišlo ...
Popoldne pa je več kot 60 predstavnikov javnega, gospodarskega in družbenopolitičnega življenja novomeške občine prisostvovalo zaključnemu pogovoru z gosti. Ko je Vilma Manček, predsednica občinske konference ZK, predstavila ta čas najaktualnejše probleme v novomeški občini in hkrati dosežen razvoj, sta v razpravi sodelovala Stane Dolenc in Dobroslav Culafič. Govor je bil predvsem o stabilizaciji. Stane Dolanc je v zaključni besedi med drugim dejal:
• Nujno je radikalno zmanjšanje investicij na vseh področjih, ker brez tega ni mogoče umiriti gospodarske tokove. Hkrati ja je zagotoviti, da stabilizacija ne bo pomenila stagnacije. Borba za izvoz je imperativ sedanjega časa. Hkrati z izvozom moramo dvigati produktivnost, v bližnji prihodnosti pa nam je tudi temeljito pogledati vrednotenje dela. Menim, da bomo morali o tem resno spregovoriti že na kongresu samoupravjjalcev in tudi na kongresu ZK prihodnje leto. Bohoti se nam administracija in neproizvodno delo, kar vse je razmeroma dobro plačano, zato tudi ni dovolj spodbude za delo v neposredni proizvodnji.”
Stane Dolanc je ob naštetih gospodarskih nalogah podčrtal še krepitev delegatskega sistema in pa v vrstah komunistov ta čas važno nalogo: spremeniti obnašanje. „Se vedno se obnašamo kot ljudje z dvojno moralo. V delovni organizaciji stremi delavec po dosegapju čim višje cene za svoje izdelke, doma pa želi čim cenejše življenje. Začeti moramo z novo moralo, ki izhaja iz tega, daje vsak nagrajen po delu, da vsak proizvajalec odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih dela," je dejal tovariš Dolanc.
R. BAČER
UREJUJEJO CESTO MALKOVEC - TELCE
Tržiška krajevna skupnost je poskrbela, da so doslej zgramozirali okoli kilometer novega odseka ceste Malkovec - Telče. Na celotni odsek bodo morali nasuti okoli 140p kubikov gramoza, gramozirali pa bodo le tam, kjer so delali odrive.
PRIZNANJA ZA MLADE NOVINARJE
Center za obveščanje in propagando pri RK ZSMS je tudi za letošnje leto razpisal akcijo „Mladi novinar ’81”, ki poteka tako na republiški kot občinskih ravneh. Kandidate za občinsko in republiško priznanje bodo do konca aprila izbrale žirije pri občinskih konferencah ZSMS med tistimi mladinci in mladinkami, ki so s svojim najmanj dveletnim delom na področju informiranja in propagande prispevali k razvoju samoupravnih odnosov v svoji sredini in boljšemu delovanju informativnega sistema v ZSMS. Hkrati poteka tudi akcija ..Najboljše srednješolsko glasilo", v kateri bodo podeljena občinska in republiSca priznanja najboljšim srednješolskim glasilom in glasilom domov za učen-
Proučevali...
(Nadaljevanje s 1. strani)
tov iz posamezne 00 ZK, ampak naj bi bil to sestanek vseh komunistov. Na takih sestankih bi obravnavali zadeve, ki so pomembne za vso KS.
• Več kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi o delovanju SIS oziroma komunistov v skupščinah SIS. Menili so, da se v sisih združuje ogromen del dohodka, delegati, komunisti, sindikati in vsi pa se premalo zavedajo, da so dolžni s tem denarjem gospodariti tisti, ki ga združujejo. Opozorili so, aa zaradi nerazgledanosti ali nedelavnosti delegatov skoraj nikoli ne prodre še tako umesten predlog posamezne delegacije.
O razgovorih, ki so obravnavali še mnoge pomembne zadeve, bodo izdelali posebno analizo, o kateri bodo razpravljali med drugim tudi v začetku februarja, ko bo ribniško .občino obiskal predsednik CK ZKS Franc Popit.	J.	PRIMC
VEL. CIRNIK: PRETIRAVANJE O POKOPALIŠČU
Močna odjuga je pripomogla, da je nedavno na pokopališču na Velikem Cimiku plaz porušil nekaj spomenikov in drugih obeležij. Neodgovorni so kajpak hitro razširili, da so grobovi odprti in da lisice raznašajo kosti pokojnikov. Prizadevni dolgoletni predsednik šentjanške krajevne skupnosti Alojz Flajs je sam takoj preveril govorice, zatem pa so še družno s strokovnjaki,) sanitarnim in gradbenim inšpek-1 torjem ter komunalnim inženirjem, ugotovili, da gre za pretiravanja. Res pa je, da bo potrebno pokopališče vsaj delno obnoviti da bodo mirni pokojni-Vjri in vaščani	.
r
NOVOLES, NOVO MESTO - STRA2A TOZD »SIGMAT" BRESTANICA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1 TEHNOLOGA KONTROLE KVALITETE
Pogoji: srednja tehniška šola strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— poskusna doba 3 mesece
2 KLJUČAVNIČARJEV I
Pogoji: poklicna šola kovinske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj
— poskusna doba 2 meseca
4 KLJUČAVNIČARJEV II v združenem Delokrogu ključavničar II
Pogoji: poklicna šola kovinske smeri in do 6 mesecev delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— poskusna doba 2 meseca
3 STISKALCEV- OBREZOVALCEV v združenem delokrogu ključavničar II
Pogoji: osemletka ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— poskusna doba 2 meseca
1 DELAVCA ZA TRANSPORTNA DELA
Pogoji: nepopolna osemletka — poskusna doba 1 mesec Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NovolesTOZD »SIGMAT" 68280 Brestanica. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v dveh mesecih po dnevu objave. 34/3-81
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63 Razpisna komisija
RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta PROSTA DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
DIREKTORJA TOZD
Pogoji za zasedbo: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v stroki,
— družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto,
— sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti,
— družbenopolitična aktivnost,
— splošni pogoji, določeni z zakonom. Ponovna izbira se bo opravila po 4 letih od pričetka opravljanja navedenih del in nalog. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu ustreznega sklepa delavskega sveta. 39/3-81
I.	TOZD PTT CENTER NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
„ČIŠČENJE TT NAPRAV” z zahtevano nepopolno osnovno šolo in 3 meseci delovnih izkušenj
II.	TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
»DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK pri pošti Novo mesto" z zahtevano osnovno šolo ali nepopolno osnovno šolo in 3. oz. 6 meseci delovnih izkušenj.
III.	TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
»DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK pri pošti Krško" z dvema izvajalcema nalog in z zahtevano osnovno šolo ali nepopolno osnovno šolo in 3 oz. 6 meseci delovnih izkušenj.
Za navedena dela in naloge pod I., II. in III. se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2—mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na ustrezno TOZD v roku 15 dni po objavi. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku časa za prijavo kandidatov. Vsa pojasnila dobite na tel. št 22-741, 21-370 in 71-200 . 37/3-81
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA SVET DELOVNE SKUPNOSTI
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE STROJEPISNICE
Pogoji: 1. dvoletna administrativna šola 2. 1 leto pisarniške prakse Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema svet delovne skupnosti v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 10 dni po zaključku razpisa. 38/3-81
Jože Vidic-.	|	[|J
Po sledouih uojnego zločinca Franco Frakeljna
Skozi najgostejše smrekice sem se bližala cesti Pijava gorica-Turjak. Na Pijavi gorici so bili domobranci. Dobro sem jih videla in se v velikem loku izognila vasi. Približala sem se stezi, ki je povezovala dve vasi. Čepela sem pod smrekico in čakala rešitve. Upala sem, da bo po poti prišel kak partizan ali ilegalec, ki ga bom prepoznala. Ljudje so hodili blizu mene, a nikogar; nisem poznala in se jim nisem upala prikazati Tu ni kruha zame, sem si rekla in šla naprej. Previdno sem šla čez turjaško cesto inse po pobočju spustila proti vasi Žetimlje. Nisem smela več omahovati, ker so me že vidno zapuščale moči. Približala sem se prvi hiši, pred katero sta stali dve ženski in se pogovarjali. Poslušajte, mamca, sem dejala ali pridejo v ta kraj kdaj domobranci?
„Ja, je odvrnila, tč asih pridejo domobranci, včasih pa partizani" Tako začudeno in sumljivo sta me gledali, da ju nisem prosila pomoči Grem po dolini naprej in pri tretji hiši vprašam starejšega moža, kije ravnokar prišel iz hleva, katera cesta vodi v) Skrilje. »Tale, desna, mimo tistega kozolca,“ je prijazno odgovoril Zrl je vame kot v
prikazen. „Kaj pa vam je, da ste krvavi po obrazu in obvezani s temi črnimi krpami? ” Povedala sem mu, kaj se je zgodilo. Bil je prvi človek, ki sem mu zaupala nočno tragedijo.
Prišla sem v vas Klade. Pri neki hiši je na pragu stala ženska, ki je imela v naročju majhnega otroka. Od daleč sem si ji zdela precej sumljiva, ker sem šla počasi.
.Iz Vrbljen sem," sem seji predstavila. V nekaj stavkih sem ji razložila, kaj sem doživela. Ko je slišala za umor devetih žensk, hkrati pa s široko odprtimi očmi zrla v moj izmučeni, ranjeni in krvavi obraz, v krvavi vrat, noge in roke, ji je postalo tako slabo, da je spustila otroka iz naročja. Priteče stara mama in naju spravi v kuhinjo. Komaj sem prestopila prag, že sem omedlela.
„Si lačna? “ sta me vprašal:. ,,Ne sprašujte, kdo pa naj bi mi kaj dal? ’’ Prinesli sta mi kruh in mleko. Jedla sem z levico, ranjena desnica je odpovedala poslušnost.
Tista, ki je bila prej držala otroka v naročju, je opravila bolničarski tečaj. Takoj me je slekla in obvezala rane. Potem mi je pomagala, da sem lahko zlezla na toplo kmečko peč. Tresla sem se od mraza in izčrpanosti
» Zaspite, grem po partizane," je dejala in odšla. Prišli so trge, ki so imeli sestanek v vasi. V njihovem spremstvu sem zvečer šla v vas Skrilje, kjer je bil sedež rorajonskega odbora OF Barje. Ko smo prišli tja, nas je srečala mlada domačinka in rekla: „V tisti hiši tamle imajo partizani in vaščani sestanek." Ozrla sem se v tisto smer. Vse do tu sem si tako srčno želela srečanja z domačimi, aktivisti OF, zdaj pa se je vame vselil čuden nemir. Kaj naj jim rečem? Pokvarila jim bom sestanek in mnogi zaradi moje pripovedi ne bodo spali, ne bodo več srečni.
Vstopili smo v toplo kmečko sobo in prvi partizan, ki sem ga zagledala v sobi, je
bil moj brat Tone, član rajonskega odbora OF Barje.
»Angela," so vzkliknili, medtem ko sva se z bratom že objemala. Sekretar rajonskega odbora OF Barje Matija Škraba je hitro mimo naju smuknil skozi vrata pogledat, če so tudi druge prišle z menoj.
»Si sama? “ meje vprašal, ko se je vrnil v sobo in mi prisrčno stisnil roko. »Sama, pa še kako sama", sem rekla in povesila glavo. Za trenutek sem omahovala, ali naj povem resnico ali ne.
Počasi sem dvignila glavo, oči so mi zalile solze, v notranjosti je bobnelo, da sem drgetala, ga objela in jokajoč izdavila: „Vse so pobili, med njimi tudi tvojo sestro Frančiško."
Vsa soba je jokala. Zdelo se mi je, da so se še zidovi začeli rositi. Pripovedovala sem in jokala, jokala in pripovedovala. Bil je to najbolj žalosten sestanek rajonskega odbora OFBarjeinvaščanovSkrilja. Kljub takšnemu razpoloženju smo vsi trdno sklenili, da bomo žrtve maščevali Sprejeli so dva sklepa, ki jih je bilo treba takoj uresničiti. Takoj je treba opozoriti vse sodelavce in sorodnike partizanov na Barju, naj se po možnosti umaknejo v ilegalo ali preselijo drugam, in kot drugo, razkrinkati domobranski zločin na Lisičjem.
2e naslednjega večera so aktivisti OF po vaseh vse tja do Ljubljane raztrosili letake z opisom, kako so umorili devet kmetic.
Dva dni sem ostala na zdravljenju pri terencih v Skriljah, potem pa so me vprašali kam bi rada šla. Rekli so mi namreč, da tako blizu Barja ne morem ostati, ker bodo zločinci poskušali vse, da me umorijo, saj sem edina priča njihovega zločina. Jaz pa moram ostati živa, da bom še naprej pričevala o tem dogodku. Odločila sem se, da grem k bratu Karlu, ki je bil komandant mesta S tari trg pri Ložu.
Noga mi je močno zatekla. Nisem mogla več hoditi. Partizani so uredili prevoz in me
na kmečkem vozu mimo Velikih Lašč pripeljali v Stari trg.
Kamorkoli sem prišla, povsod so me spraševali, kako sem utekla, kako je bilo na Lisičjem. Iz dneva v dan sem pripovedovala o tragediji barjanskih žensk. Pripovedovala sem jo tudi članom izvršnega odbora OF Slovenije, tudi tovarišu Borisu Kidriču. 2e med vojno so o tem poročale radijske postaje Moskva, London, New York in Beograd. O tem so pisali številni časopisi širom po svetu.
Avgusta 1946. leta se je pred vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani začel sodni proces proti vojnim zločincem iti izdajalcem Rupniku, Rožmanu, Kreku, Vizjaku, Hacinu in Roesenerju. Predsednik sodnega senta dr. Heli Modic me je poklical kot pričo. Več kot eno uro sem brez kakršnega koli dodatnega vprašanja sodnikov, tožilca ali branilcev govorila pred nabito polno sodno dvorano o križevem potu barjanskih žena in deklet. Mojo pripoved so prenašali po zvočnikih in radiu. Večkrat sem pogledala Rupnika in Hacina. Rupnik je ves čas mojega pričevanja gledal v tla in me niti enkrat ni pogledal
Na sodnikovo vprašanje, kaj lahko obtoženci glede na mojo izpoved povedo v svoj zagovor, je Leon Rupnik izjavil, da sedaj prvič sliši o takih zločinih in da jih kot poveljnik domobrancev obžaluje. Vsemogočni šef Rupnikove policije dr. Lovro Hacin se je sprenevedal: če bi bil to prej vedel, bi bil Frakeljna zaprl.
Če bi ne utekla z morišča na Lisičjem, verjetno nikoli ne bi zvedeli za naš grob.
Angela Kumše je bila rojena 12. marca 1920. leta v Vrbljenah pod Krimom. Zaposlena je kot svetovalka za zdravstvo in socialno varstvo pri občini Ljubljana Vič-Rudnik.
Z Angelo sva dvakrat šla po sledovih te tragedije, ,,1’oleti 1942. leta so bile vse vasi na Ljubljankcm barju osvobojene in povsod so delovali terenski odbori OF,“ mi je
pripovedovala, ko sva se peljala z avtomobilom iz Ljubljane proti Brezovici in Notranjim Goricam. „Vsi ljudje so bili za osvobodilno fronto. Julija 1942. leta seje začela silovita italijanska ofenziva, znana kot roška ofenziva. Italijani so s pomočjo domačih izdajalcev 26. julija obkolili vse vasi in aretirali vse moške. Izvajali so hud teror. Moške so zaprli v cerkev v Iški vasi in jih tam zasliševali. Samo iz moje rojstne vasi so tedaj ustrelili deset moških; med njimi Franca Lesica, ki je zapustil ženo in tri majhne otroke. 2ena je zaradi tega živč no zbolela in je še danes 100-odstotni invalid. Nadalje so ustrelili dva mlada mizarja, Antona Pavliča in mojega soseda Franca Kumšeta; mlade kmečke sinove in delavce Jerneja Majaža, Antona Aliča, Martina Pavliča, Franca Modica, Ivana Lesica in brata Franca in Jožeta Grebenca. Nekateri od teh še niso bili stari dvajset let. Najbolj nesrečna je bila Grebenčeva družina, saj je od devetih izgubila šest članov družine. Naj vas še enkrat spomnim, da sta bila iz te družine skupaj ustreljena dva brata, na Lisičjem januarja 1944. leta pa dve njuni sestri Kaj ni to pretresljivo? v Teden dni pred ustrelitvijo desetih fantov in mož iz moje vasi so ob cesti / Notranje gorice-Podpeč ustrelili vse vidnejše terenske delavce OF iz Bresta in Tomišlja. Iz Bresta so bili ustreljeni Franc Modic, Anton Šušteršič, Ivan Švigelj, Janez Kumše, Jože Požar in Slavko Peršin; iz T omišlja: Ivan Mavec, Anton Kumše, Franc Šušteršič, Janez Mavec in Jože Tehovnik in iz Planice Janez Mavec. Na spominskem obeležju tem žrtvam je tudi moj zaročenec Anton Modic. Bil je v italijanski internaciji. Ko se je vrnil, je šel v partizane. Belogardisti so ga ujeli pri njegovi sestri v Notranjih goricah in 23. decembra 1943. leta ustrelili ob Ljubljanici
Na jesen 1942. leta so Italijani začeli odpuščati tiste moške iz internacije, ki so biji pripravljeni stopiti v vaško stražo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
„SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3
obja vi ja
prosta dela oz. naloge SAMOSTOJNEGA STRUGARJA Pogoji:
— K strugar, samostojen
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— delo je za nedoločen čas
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju potrebnih pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, 68270 KRŠKO. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. 33/3-81
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije LEKARNE SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA delovne organizacije (reelekcija).
Razpisni pogoji: a) da je diplomirani farmacevt z opravljenim strokovnim izpitom
b) da ima najmanj 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih
c) da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom
d) da ima organizacijske sposobnosti
e) da je moralno in politično neoporečen Prijavi je potrebno priložiti potrdilo o zahtevani izobrazbi, potrebni praksi, potrdilo o nekaznovanosti, ter kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev. Kandidati morajo prijave na razpis poslati v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: LEKARNA SEVNICA z oznako „Za razpis", 68290 SEVNICA
31/3-81
„STRESNIK" IGM p. o. Dobruška vas /. razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta dela oz. naloge
-VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: - višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali
— srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
II.	objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja samostojno kreativna dela na terenu
a) VODENJE KROVSKIH DEL
b) VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA S PRIKOLICO
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod a) srednješolska izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod b) poklicni voznik z ustrezno kategorijo vozniškega dovoljenja
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa oz, objave O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh Po poteku roka za prijavo na razpis oz. objavo. 35/3-81
J
KOLEKTIVNO KOMUNAL-
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA OBČINE NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge
- REFERENTA ZA NO DEJAVNOST
Od kadnidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in tri (3) leta delovnih izkušenj.
Za izbranega kandidata je predvideno dvomesečno poskusno delo.
Stanovanja ni.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6.
Kandidati, ki se bodo prijavili na objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri najkasneje v tridesetih dneh po preteku roka objave. 36/3-81
tJUoeJ/iuAibtKr
ŠENTJANŠKI IGRALCI V KRMELJU
Šentjanški in krnieljski osnovnošolci smo se dogovorili, da bomo sodelovali na kulturnem področju. Tako so šenjtanški učenci pred kratkim prišli v Krmelj in nam po pouku zaigrali igrico ..Iskanje dedka Mra-za“. Po predstavi smo se pogovarjali o delu dramskih skupin, izvedeli smo, da v Šentjanžu vadijo zelo resno, zato so igro, ki nas je navdušila, pripravili v dveh tednih. Sami skrbijo tudi za kostume in ličenje.
RUDI SLAPŠAK OŠ Krmelj
ZAHVALA INVALIDA
Lepo se zahvaljujem občinski skupščini Kočevje, še posebno uslužbenki Zinki Zemljakovi, in Posestvu Snežnik, posebno tov. Križu, ki me vedno razumejo in mi pomagajo. Tudi za minulo Novo leto so ustregli moji prošnji in mi dovolili posekati novoletne jelke. Za njihovo razumevanje se jim želim javno zahvalit L
MATIJA FEKONJA Turjaška A/3 KOČEVJE
»SPOZNAJMO SE“
V soboto, 10. januarja, je bil v Črnomlju prvi abonmajski koncert, ki so ga pripravile pevke dekliškega noneta Čarmen iz Trebnjega. Ob tem je bila v avli kulturnega doma odprta razstava mladih likovnikov iz Trebnjega. Pevke iz Trebnjega bodo gostovale tudi po drugih krajih Bele
krajine v okviru »Spoznajmo se
kulturne akcije
PETRA DRŽAJ OS Črnomelj
O TOVARIŠU TITU
OO ZSMS Uršna sela je povabila tovariša Ivana SOMRAKA iz Novega mesta, ki se je vabilu odzval in kot nekdanji sodelavec tovariša Tita njegov lik približal krajanom Uršnih sel. Mnogo je bilo napisanega o našem dolgoletnem predsedniku, toda pripovedovanje tov. Somraka je bilo doživetje zase, saj je njegova pripoved prikazala Tita ne samo kot izrednega diplomata in vestnega ter marljivega delavca, ampak tudi kot preprostega in globoko čutečega človeka, kije imel izreden posluh za delovnega človeka, prav tako pa tudi za mladi rod.
Krajani Uršnih sel se tovarišu Somraku zahvaljujejo za obisk in prijetno pripoved o Titu.
J. S.
VESELIMO SE POCITNIC
Na zadnji dan pouka smo bili učenci bolj živahni kakor prejšnje dni Komaj smo čakali na zadnjo uro, ko so nam učitelji razdelili spričevala in smo lahko odšli domov. Naša največja želja je, da bi zapadlo vsaj malo snega, da bi se lahko Smučali in sankali, ter da počitnice ne bi prehitro minile.
ROMANA GREGORIČ OŠ Črnomelj
OB NOVEM LETU
Mladi člani RK na črnomaljski osnovni šoli so pred norim letom pripravili proslavo za občane, stare nad 75 let, in jim tako izkazali svojo pozornost. V okviru pionirske organizacije pa so učenci pripravili kratek program in se z njim predstavili ostarelim v domu počitka v Metliki Mladi so mednje zanesli veselje in sproščenost. Ob odhodu učencev so nekateri jokali, vsi pa so izrazili željo, da bi še prišli.
JANJA MARKOVIČ, 5. a OŠ Črnomelj
ZADNJI DAN NA SNEGU
Zadnji dan pouka v prvem polletju smo učenci osnovne šole »Milka Sobar-Nataša" imeli zimski športni dan. Učenci nižjih razredov so se sankali, učenci višjih razredov pa smo odšli vse do Ruperč vrha in tam priredili tekmovanje v veleslalomu. Tekmovalci so dobro vozili po_ zmrznjenem snegu. Po dveh v ožnjah smo zvedeli za rezultate. Zmagovalne ekipe so dobile priznanja, prav tako tudi prvi trije najhitrejši posamezniki. Najboljši čas je dosegel Iztok Hrastar iz 7. a razreda. Nase veselje pa je bilo še večje, ko smo_ izvedeli, da so počitnice podaljšane za teden dni. MARJANCA KAVŠEK, 7. c
Vzorni vojak
Spremljal tovariša Trta na zadnji poti iz Slovenije
Med tistimi, ki so ob nedavnih svečanostih dobili priznanje in značko ,.Vzorni vojak“, je tudi Ivica Zupanovič, električar iz Rogoznice pri Šibeniku, ki služi vojaški rok v Ribnici To priznanje dobe le najbopi med naj-bopimi
Ivica, ki so ga ob tej priložnosti sprejeli tudi v Zvezo komunistov, pravi
- Za značko in sprejem v ZK so me predlagali tovariši iz mojega vojaškega kolektiva. Kot mlajši vojak sem obiskoval tečaj „Tito -partija—revolucija".	Po
svojih najbopih močeh pa sem se prizadeval tudi pri redni vojaški vzgoji.
Neki doživljaj iz svojih vojaških dni pa Ivica ne bo nikoli pozabil. Kot vojak-začetnik je bil skupaj s svojimi tovariši v častnem vodu, ko smo 5. maja iz Ljubljane pospremili posmrtne ostanke tovariša Tita.
Ivica Županovič
- Tega ne bom nikoli pozabil. Najtežje mi je, ko pomislim, da našega tovariša Tita, našega ljubljenega predsednika in vrhovnega komandanta ne bo nikoli več med nami Vendar mi ostanemo, složni, prežeti z njegovim duhom in idejami na poti, ki nam jo je pokazaL
Vojaški kolektiv je tako pridobil novega vzornega vojaka in komunista. Po njegovem odhodu iz JLA pa bo tudi njegova Rogoznica ponovno dobila prizadevnega mladinca, ki je bil uspešen mladinski aktivist tudi pred odhodom k vojakom.
M. GLAVONJIC
Erno Šali
-- Po slabem pol letu je neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst še enega sodelavca, tovariša in prijatelja, katerega delo, tesno povezano z gospodarsko in družbenopolitično preobrazbo kraja ob Krki na obronkih roških gozdov, je bilo tako tesno povezano tudi z našim delom, rastjo in uspehi našega kolektiva.
Kot domačin, rojen v Vavti vasi, si je tov. Erno vse svoje življenje prizadeval, ne samo za napredek kraja, temveč tudi za napredek in uresničitev tistih idej, ki so ga kot borca IX. br igade in štaba XVIII. divizije prevzele že takoj ob pričetku NOB. Zato tudi ni naključje, da je bil izvoljen kot odposlanec slovenskega ljudstva na prvem zasedanju slovenskega ljudskega parlamenta - Kočevskega zbora.
Po uspešnem in težavnem narodnoosvobodilnem boju je prevzel nove dolžnosti. Po kratkem službovanju kot namestnik načelnika okrajne milice v Mokronogu se je vrnil v domači kraj z nalogo, da obnovi lesno industrijo. Ni bilo lahko izvrševati izredno težke naloge, kijih je družba naložila žagarjem in gozdu. Uspel je zaradi svojih organizacijskih sposobnosti in velikega občutka za potrebe delavca in kraja. Kljub temu da je kasneje opravljal po partijski dolžnosti funkcijo predsednika občine Straža, po združitvi z občino Novo mesto pa vlogo podpredsednika, in da je v tem času mnogo prispeval k razvoju domačega kraja, je prošnja po pomoči pri uresničevanju izgradnje bazenske lesne industrije v Straži rodila obveznost. Pomagal je dograditi prvo tovarno lesnega kombinata — Tovarno vezanih plošč, katere direktorje bil potem dolga leta. Poslej se ni več ločeval od lesnega delavca in hitro rastoče lesnopredelovalne industrije na levem bregu Krke.
S suhoparnim naštevanjem funkcij in dolžnosti je moč opisati samo nekatere lastnosti človeka, predvsem pa delavnost in strokovnost. Vse druge se dajo izraziti s preprostejšimi besedami. Življenjske izkušnje so mu omogočale hiter in jasen vpogled v rešitve, ki j ih je nesebično ponujal kot predsednik poravnalnega sveta pri reševanju in vzpostavljanju ravnotežja v medčloveških odnosih. Znal je najti pot iz mnogih kočljivih položajev, ker je imel za to poseben čut inje bil nadvse objektiven. Take lastnosti človeka in sodelavca rode prijateljstva in poznanstva, ta pa spomin, ki ne bo umrl.
SODELAVCI
Tonetu v spomin
23. decembra smo na pokopališču v njegovem rojstnem kraju položili k zadnjemu počitku Toneta Zalokarja, ki je odšel tako nenadoma, da smo vsi osupnili. Nihče ni vedel za njegove težave, saj ni nikomur potožil, razen svojcem, pa še tem le bežno. Omahnil je sredi svojega zares zelo zagnanega dela.
Delal je nenehno, vztrajno in požrtvovalno na delovnem mestu vodje brusilnice lesa v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem, pa tudi kot dolgoletni urednik tovarniškega lista. Enako prizadeven je bil kot predsednik Hortikulturnega društva Krško, ki ga je uspešno vodil celih deset let.
Cvetje in skrb za urejeno okolje sta mu bili drugi del življenja in za to je porabil ves svoj prosti čas. Nevsiljivo je spodbujal ljudi, naj si urede okna, balkone in vrtove. Organiziral je predavanja, vabil strokovnjake s tega področja in sam postal strokovnjak. S fotoaparatom pa je v tovarni in krajevni skupnosti! ustvaril preko sedem tisoč dokumentarnih diapozitivov in ostalega fotografskega gradiva. Bil je tudi član Turističnega društva Krško in skoraj 10 let v upravnem odboru. V tem času je pripravil in s sodelavci izpeljal številne akcije za ureditev kraja. Prav on je imel največ zaslug za priznanje, ki ga je Krško dobilo leta 1977 kot najbolj urejen kraj v Soveniji. Bil je tudi član Republiške zveze Hortikulturnih organizacij Slovenije. Vendar vse te funkcije ne pomenijo veliko glede na njegovo dejansko delo na terenu. Bil je prepričan, da v urejenem okolju žirijo urejeni ljudje. To ugotovitev je prenašal na vse, ki so mu hoteli slediti, in teh ni bilo malo.
Praznina je velika in težko pritiska na sodelavce in prijatelje. In ni ga, ki bi lahko tako prizadevno in koristno nadaljeval njegovo delo. Hvala ti, Tone!
MAKS POGAČAR
Uvodna knjiga o tomšičevcih
Široko zasnovana, natančna, živopisna monografija Francija Strleta o Tomšičevi brigadi — Gre za luščenje resnice iz številnih podatkov
Domala počaščenega se počuti človek, ko jemlje v roke uvodni del monografije o Tomšičevi brigadi. Pritegne že zunanja oprema knjige, ki jo je Franci Stile zasnoval mnogo širše od dozdajšnjih monografij o drugih dovenskih brigadah.
V skladu z dejstvom, ,da se potekali boji, kje so bili položaji
partizanov in sovražnikov ipd. V uvodni besedi Strle pove, da je z magnetofonom zaslišal 23 borcev, zapisal je 189 pogovorov, na terenu je opravil 110 ogledov. In še bi lahko naštevali, česa vsega se je posluževal pri zbiranju gradiva, preverjanju in dopolnjevanju podatkov.
Ker Strle pripravlja še več knjig o Tomšičevi brigadi, si meri borci, matičarji in drugimi išče pomočnike, poizveduje tudi s članki v časnikih. Tak način je neobhoden, če hoče ostati natančen in zvest hotenju, da o tomšičevcih izlušči samo resnico. .Nikoli nisem zaupal podatkom iz ene same listine ali izjave, ker so skoraj vedno tako ali druggče pomanjkljive. Vselej sem jih proučeval v sklopu celotnega gradiva in dogajanja iz zadevnega časa ali kraja, zato sem v že objavljenih listinah in. delih drugih piscev lahko ugotovil marsikatero
osvobodilni boj ni začel čisto iznova in zgolj kot nasledek narodne ogroženosti, marveč se je razrastel in črpal svojo neuničljivo moč iz žarišč, ki so jih ustvarili komunisti, drugi napredni ljudje in organizacije že precej pred začetkom druge svetovne vojne”, je Strle v uvodnem poglavju (Uporniške in proletarske korenine) postregel z novimi pogledi na nastanek slovenske partizanske vojske, oz. je posamezne tovrstne poglede dopolnil ali jim dal ustrezne poudarke. Odkriva nova dejstva celo v snovi za katero se nam zdi da je bila že do konca raziskana. Odveč je poudarjati da so Strletova dognanja podana pregledno in tako prepričljivo, da jim ni moč oporekati.
Pfepričljiv je Strle tudi pri opisovanju partizanskih enot in njihovega bojnega poleta. V tistem delu knjige, Id je posvečen predhodnicam Tomšičeve brigade, vstajajo pred bralcem liki borcev, kakor da bi bili živi boji so prikazani tako nazomo, kot bi se odvijali ta ča& Posebno pozornost zaslužno piščeve sodbe o ravnanjih, bojnih uspehih in neuspehih prvih partizanov in njihovih po velpiikov. Predstavljeni so kot samosvoje in trdne osebnosti izžarevajo veličino bojujočega se slovenskega človeka, ki je v najbolj surovih časih premogel najplemenitejša čustva, nenehno pa je bil pripravljen tudi na atvovanje za svo bodo.
Že z uvodno knjigo o tomšičev-rih je Strle opravil ogromno delo, o čemer pričajo tudi opombe pod črto in številni viri ki kažejo, kod vse je brskal za podatki Kdor pozna Strleta, ta ve, kako neutrudljivo je spraševal in preverjal odgovore preživelih borcev. Teje vodil tudi na* teren, da so mu kazali, kako so
KAJ BEREJO SREDNJEŠOLCI?
Prof. Tone Fink je na novomeški poklicni kovinarski šoli izvedel kratko anketo o tem, katere časnike in časopise bere mladina v prostem času (in morda tudi med poukom). Iz ugotovitev ankete je razvidno, da največ učencev, kar 61 odst, bere Dolenjski list. Sledita mu Antena z 32 odst. in Zabavnik z 31 odst. Časopis Mladina je z 10 odst. na predzadnjem mestu. V drugi polovici lestvice popularnosti je tudi naš osrednji dnevnik DELO. V komentarju prof. Fink razlaga, da Delo zeb malo berejo v nižjih razredih.
datumsko ali snovno napako.. pravi Strle v uvodu, kjer se zavzema tudi za nekatere novosti v zgodovinopisju o NOB na Slovenskem.
Strletovi uvodni knjigi o Tomšičevi briggdi je priložen anketni listič, s katerim odbor Tomšičeve brigi de zastavlja bralcem osemnajst vprašanj. Iz odgovorov naj bi se izluščilo, ali je knjigg dobra. Natančnost, . piščeva težnja po odkrivanju resnice pa razumljivost in živopisnost so zagotovo porok, da knjiga ne bo razočarala nobenega bralca.
JOŽE OBLAK-SIME
HVALEŽEN ZA POZORNOST
S kakšnim veseljem sprejme upokojenec pohvalo ali drugačno pozornost, sem spoznal pred kratkim, ko je moj oče dobil skromno, a vendar prijetno novoletno darilce z voščilom od društva upokojencev iz Kočevja. Ne gre toliko za vsebino darila, gre predvsem za pozornost, ki vliva starejšemu človeku prijeten občutek in zavest, da ni osamljen ali pozabljen, temveč nepogrešljiv del družbe v kateri živi. Taka dejanja nedvomno vplivajo na starejšega človeka spodbudno in mu daljšajo ter bogatijo življenje.
V očetovem imenu se društvu upokojencev iz Kočevja iskreno zahvaljujem.	-
IVE STANIČ, Mozeli Mozelj, 31.
12. 1980
pisma
in
odmevi
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE ' LJUBLJANA, Langusova 21, tel. (062) 22-270 22-076,
prireja februarja in marca 1981 v Novem mestu in Krškem tečaj za
TELEFONISTE
JAH,
V DELOVNIH ORGANIZACI
ki delajo na naročniških telefonskih centralah. Tečaj bo trajal 7 zaporednih sobot. Posredovana bodo teoretična in praktična znanja, ki bodo udeležencem omogočila boljše opravljanje njihovega dela, med drugim:
— osnove telefonije,
— tehnika telefoniranja na raznih vrstah central,
— kultura jezika pri telefoniranju,
— osnove vzdrževanja prostora in naprav v telefonskih centralah.
Prijave pošljite na naš naslov do 20.1. 1981.
18/1-81
Mercator
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-PRESKRBA TRG. PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO P. O. KRŠKO
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA
— ZA MANDATNO DOBO 4 LETA.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja šolska izobrazba oz. srednješolska izobrazba komercialne smeri
— 4 leta oz. 8 let delovnih izkušenj v komerciali trgovskih delovnih organizacij
— mora In o-politična neoporečnost.
Poizkusna doba traja tri mesece.
in
obja vi ja
prosta aela in naloge
POSLOVODJA SKLADISCA
— za nedoločen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom aoločenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— visoko kvalificirani oelavec trgovske stroke
— 2 leti delovnih izkušenj na takih delih.
Poizkusna doba traja dva meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh od objave razpisa na gornji naslov.
0 izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
20/1-81
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR-PRESKRBA Trg. podjetje na debelo in drobno p. o. Krško
obja vi ja
prosta o el a in naloge ARAN2ERJA — za nedoločen oas.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— srednješolska izobrazbe aranžerske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj na takih delih.
Poizku na doba traja dva meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh od objave razpisa na gornji naslov.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
19/1-81
GUI
Z BELIM VUKOM
DO SMUČIŠČ NA KOBLI
med počitnicami VSAK DAN
od 12. uo 24. januarja 1981
5,04
5,07
5.09 5,38
6.09
6.30 7,00
8.30
9.10
KANDIJA
NOVO MESTO - CENTER NOVO MESTO
TREBNJE NA DOLENJSKEM
IVANČNA GORICA
GROSUPLJE
LJUBLJANA
JESENICE
BOHINJSKA BISTRICA
18,57
18,56
18,54
18,31
18,07
17,51
17,19
16,13
15,35
OB SOBOTAH IN NEDELJAH BO VOZIL „BELI VLAK” IZ NOVEGA MESTA IN LJUBLJANE PO REDNEM PROGRAMU.
CENE:
Novo mesto — Bohinjska Bistrica	315,00 din
Trebnje — Bohinjska Bistrica	305,00 din
Ivančna gorica - Bohinjska Bistrica	290,00 din
Grosuplje — Bohinjska Bistrica	275,00 din
Ljubljana — Bohinjska Bistrica	230,00 din
Cene veljajo od 7. novembra 1980 dalje.
Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI CAS oa 7. do 15.30 ure in ob sobotan oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Treonje (83—060), Ivančna Gorica (783—038) in Grosuplje (771—180).
©(£\ emona globtour novo mesto
Na smučiščih še nekaj prostora
Avstrija:
ODHODI 24. JANUARJA 1981 REICHENFELS, SILLIAN, VVEISSBRIACH
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST!
Pri najemu avtomobilov (Renta Car) so nujne rezervacije vsaj 2 dni pred pričetkom najema.
Informacije in prijave:
GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon 068/25-125 in 25-789.
Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA
Šentjernej
razpisuje prosta dela in naloge:
KUHARJA-KUHARICE
za nedoločen čas, s polnim aelovnim časom POGOJI:
- končana gostinska šola - smer kuhar
— vsaj 1 leto prakse v družbeni prehrani
Kandidati naj vložijo pismene prijave z življenjepisom in potrdili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Poskusno delo 3 mesece.	32/3—81
GIMNAZIJA NOVO MESTO
razpisuje prosto delo in naloge
KUHARICE za nedoločen cas.
Potrebna je kvalifikacija gostinske stroke.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
29/3-81
Izvršni odbor
Občinske
izobraževalne
skupnosti
Krško
objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA
OBČINSKE
IZOBRAŽEVALNE
SKUPNOSTI
Pogoj;
višja ali visoka izobrazba, primerne delovne izkušnje, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralno — politične lastnosti.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
24/3-81
5 knjig za 150 dinarjev
Izšla je zbirka PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1980
1. Prešernov koledar za leto 1981
2. Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece. Iz zakladnice tistih slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust. Izbor Janez Menart, ilustracije Marlenke Stupice.
3. Anton Ingolič: Delovni dan sestre Marje. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
4. Stevan Jakovljevič: Velika zmeda. Kronika o razpadu Kraljevine Jugoslavije.
5. Prof. dr. Miha Likar: Zdravje v družini. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko lahko še vedno naročite za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej je broširan samo Koledar) za 240 din
Naročilnica
Naročam zbirko Prešernove družbe za leto 1980
a) broširano — 190 dinarjev
b) vezano — 240 dinarjev
(ime in priimek)
(ulica in hišna številka)
(kraj stanovanja)
(pošta)
(štev. osebne izkaznice)
(podpis)
Naročilnico pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Borsetova 27, 61000 Ljubljana
943/52-80
0015. JANUARJA 1981 0015. FEBRUARJA 1981
v*
Ax' oQ%^
O
V
&
P
*
km ^
w
%
V*
V VELIKI DVORANI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE — Zasedanje izrednega občnega zbora Zadružne zveze Slovenije. V ospredju od leve proti desni: Andrej Petelin, dosedanji predsednik, Nande Vode, novi predsednik, in Janko Uroš, ponovno izvoljeni tajnik ZZS.
Kje smo z našim zadružništvom
Ob izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije ob koncu lanskega leta, ki je ocenil slovensko kmetijsko
zadružništvo ocj ustanovitve zadružne zveze leta 1972 do danes
Potem ko je naše zadružništvo pred poldrugim desetletjem doživelo posiljeni infarkt, se je obdržala redko-katera kmetijska zadruga. Bila Pa je likvidirana tudi Zadružna zveza Slovenije Kasneje se je pokazalo, da je potrebna nova organiziranost sb venskega zadružništva. Kolikšna je bila ta potreba, najbolje dokazuje podatek, da je leta 1912 podpisalo pogodbo o ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije kar 78 organizacij kmetov izmed 81-ih, kolikor jih je takrat bilo, in 13 samoupravnih skupnosti kme-fci.. gozdarstvu izmed 14.
Z oblikovanjem Zadružne zveze Slovenije — to so v Sloveniji ponovno ustanovili kot prvo in pred zadružnimi zvezami v ostalih republikah in pokrajinah - naj bi se pričel hitrejši razvoj zadružne^ kmetijstva in razvoj samouprave na 'asi. Prvi Zakon o združevanju kmetov je odprl široko pot k hitrejšemu samoupravnemu združeni* kmetov v zadruge in druge k e združevanja, od katerih velja omeniti kmečke skupnosti kot eno izmed oblik, ki naj omogoči bolj jimotrno in gospodarno pridelovanje
o. ^oročilo o delu Zadružne zveze ovenije, ki je bilo predloženo Rednemu občnemu zboru, je zajelo orej obdobje od ustanovne^ občnega zbora 6. 7. 1972 do bednega občnega zbora 19. 12.
980, v katerem so ga vodili več ali manJ isti člani organov ZZS pod predsedstvom Andreja Petelina.
V poročilu ugotavljajo, da so v em obdobju zabeležili hitrejšo rast
pridelovanja hrane, kar je posledica boljše organiziranosti kmetov in ugodnejših materialnih pogojev za razvoj zadružnega kmetijstva. V ZZS se je povečalo število organizacij, članstvo v KZ pa seje od 42.707 v letu 1973 povečalo na 52.050 v letu 1979. Zunaj zadrug je še okrog
35.000	kmetov, ki s KZ sodelujejo na osnovi proizvodnih pogodb. Te bi bilo treba vključiti v članstvo in tako ustvariti širšo fronto za uvajanje agrotehničnih in agrotehno-loških novosti v širšem obsegu. Če je zdaj drugače, se upravičeno postavljajo vprašanja: Zakaj zastalost in omrtvičenje v zadružništvu? Zakaj kritika — upravičena ali ne — organiziranosti zadružništva? Zakaj dokaj pogosto nezadovoljstvo zadružnikov z lastno zadrugo?
Čeprav so s sprejemom dopolnjenega zakona o združevanju kmetov ustvarjeni pogoji za še močnejše uveljavljanje samoupravljanja kmetov in delavcev v zadružnih organizacijah, pa v praksi še vedno ni tako. ZZS je mnenja, da je ,,pri oblikovanju organizacij prišlo v nekaterih primerih tudi do tega, da se temeljne zadružne organizacije (TZO) ukvarjajo samo z organizacijo pridelovanja in pospeševalno službo, prevzem pridelkov (proizvodov) in oskrba z repromaterialom pa sta zaupana TOZD (temeljnim organizacijam združenega dela). Taka oblika organiziranosti ne more odigrati tiste vloge, kot bi j o morala v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o združevanju kmetov. Ponekod so še vedno prisotna hotenja, da se zadrži stara oblika organiziranosti, čeprav dosedanje izkušnje kažejo, da je TZO najprimernejša oblika, ki dejansko omogoča razvoj samoupravnih in dohodkovnih odnosov...
Novi člani organov ZZ Slovenije
Predsednik: Nande VODE, kmet.preds. ObK SZDL Kamnik in elan svetarepublike
Podpredsedniki: Franc Potočnik, kmet, KZ Savinjska dolina; Leon rrehh, agronom, direktor KZ Cerknica; Franc Fašalek, kmet. Ton^R^b	^r0^’	voclJa	centra	za pospeševanje kmetijstva ing.
Člani UO:
v„,Lin|Smodi'i> kmetica, KZ Panonka, M. Sobota; Zoltan Šiftar, dipl. eu, Živinorejsko veterinarski zavod M. Sobota; Franc Vratarič jjponom, KZ Panonka, M. Sobota; Jože Kelenc, kmet, KZ Panonka’ »r. 5obota; Miran Glušič, direktor KZ Ptuj; Ivan Kren, kmet, KZ ^aaruznik, Maribor; Žalika Unuk, pospešcvalka TOK Ormož-Viktor M,13-?’ et’ KZ Laško; Branko Sekirnik, pospeševalec TOK Šentjur; Tne e,Pe-h agronomka KZ Slovenske Konjice; Martin Lepšina, kmet, km .	Zdcnka	Dientel, direktor KZ Litija; Drago Kastelic,
Pili *e f Ljubljana; Franci Brčon.kmet Ivančna gorica-KZ Stična; krnit Vl71«A r.ek,t0r, Co/enjske kmetijske zadruge; Franc Benedičič,
’ v !)a Loka; Jelka Rozman, kmetica, TZO Naklo; Anton rTh^’ ,et, KZ Trebnje; Jernej Krajšek, kmet, KZ Novo mesto; pauown Upaj na, ing. gozd., TOK Gozdarstvo Novo mesto; Janez o,aen|k. direktor KZ Metlika; Ivan Uršič, direktor Koroške KZ klTT-^?; Franc Stern* kmet- TZ0 Prevalje; Julko K upnik, Simi* , Vuzenlca; Zrna Premrov, kmetica, KZ Postojna; Stanko lmsič, kmet, KZ Goriška Brda; Ivan Kos, direktor TOK Tolmin; 7Y-,i)ntL avina, delavec, JOK Agraria Koper; Anton Šauperl, kmet, Gozdarstvo, Maribor; Cveto Velikonja, ing, gozd. v delovni
*Pniosti Zadružne zveze Slovenije.
Nadzorni odbor:
Predsednik Andrej Petelin, do seda nji predsednik ZZS avrX	Mak°vec,	kmet, TOK Vipava; Jožica Mlakar,
Kronom TOK Sevnica; Milan Tekavec, kmet, KZ Velike Lašče;
c ,ad mek, kmet, KZ Rače; Martin Zupanc, kmet, TOK ozdarstvo Bled; Andrej Veber, kmet, KZ Medvode;
Fr- l iP' Združene zveze Slovenije v Gospodarski zbornici Slovenije r-ranc Potočnik, podpredsednik ZZS.	a
• 'Zadružne zveze Slovenije v izvršnem odboru Gospodarske zoornice Slovenije Nande Vode, predsednik ZZS.
Slab gospodarski položaj kmetijskih organizacij posredno vpliva tudi na počasnejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Zaradi takšnega položaja kmetijstva, zaradi slabo organiziranega trga in vpliva stihije cen se položaj združenega kmeta v primerjavi z neorganiziranim poslabšuje. Kmetje se zavzemajo za to, da bi moral združeni kmet občutiti prednosti združevanja. Še vedno je preveč prisoten vpiiv administrativnega odločanja v imenu združenega dela, ki že vnaprej določa delež vsakega posameznika v reprodukcijski verigi, ne vedno v sorazmerju z vloženim delom in dejanskimi stroški proizvodnje ... Odpraviti pa je treba tudi vmešavanje v odnose med združenimi kmeti in njihovo zadružno organizacijo. “
NIHČE NE MORE ZANIKATI NAPREDKA
Osnovna funkcija za družnih orga-nizacij je predvsem v aktiviranju vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v lasti kmetov prek različnih oblik medsebojnega povezovanja in združevanja. Zadružne organizacije ustvarjajo pretežni del prihodka iz dejavnosti, ki se nanaša na sodelovanje s kmeti. Kar tri četrtine celotnega prihodka! Le četrtino celotnega dohodka ustvarjajo iz stranskih dejavnosti.
• Zadružne organi za ege so v min ti ih 10 letih dosegle nesporne uspehe. Intenzivnejše izkoriščanje travnih površin je vplivalo na organizacijsko spremembo kmetijskega obrata in določene naložbe v objekte. Travo prevetrava 3.677 kmetij, silira 3.869, napet pašno—kosni sistem pa je uvedlo 1.398 kmetij ter sta skoraj v celoti mehanizirani košnja in spravilo. Silose ima 11.766 kmetij. Skupna prostornina silosov je
744.000	m3, kar pomeni, aa ima okrog 75.000 glav velike živine	zagotovljeno	zimsko
krmo s silažo.
Od leta 1971 do 1979 je odkup mleka narasel od 106 na 242 milijonov litrov, odkup na kravo od 1,33 na 1,83 milijona litrov. Prireja govejegi mesa pa je narasla od 25.471 na 38.374 ton.
Zadružniki so zgradili 3,430 novih hlevov za poprečno 22 glav in preuredili 7.429 hlevov poprečno za 13 glav. Za sodobno prirejo mleka je bilo usposobljenih skupno 172.037 stojišč.
V tržno proizvodnjo se je leta 1971 usmerilo 881 kmetij, do konca 1975 leta 8.208 kmetij in do konca
1979 17.474 kmetij.
Raznih kmečkih skupnostih je
bilo leta 1974 1.326, leta 1979 pa 3.596. Število članov skupnosti seje od 12.191 povečalo na 29.246.
Izredno vlogo pri takšnem Tazvo-ju so id igrale hranilno-kreditne službe pri zadružnih in gozdarskih organizacijah. Te so na dan 30. 9.
1980 imele zbranih 1.766 milijonov dinarjev (1 76 milijard 660 milijonov starih dinarjev) hranilnih vlog. Od tega je 85 % hranilnih vlog kmetov.
Od vseh hranilnih vlog je 50% namenjenih za kredite kmetom.
Naložbe v zadružnem kmetijstvu so v 9 letih dosegle 8 milijard 941 milijonov (po cenah 1979). Pri naložbah so kmetje sodelovali z lastno udeležbo z 41,8%, krediti HKS iz hranilnih vlog s 24,5 %, krediti bank s 26,6 % in s 7,1 % ostali krediti in drugi viri.
Kljub temu da so HKS v devetih letih tako učinkovito posegle v razvoj zadružnega kmetijstva ali pa prav zato, ker so v tem kratkem času znale in zmogle od začetnih 73 milijonov dinarjev zbrati 1 milijardo 766 milijonov hranilnih vlog, so se v zadnjem času slišale pobude, kako bi to službo (HKS) spravili pod klobuk bank. Tako bi z do sedaj razvito hranilno-kreditno službo prišli spet na ničlo! Temu zadružniki odločno nasprotujejo.
Pri zagotavljanju in izboljšanju socialne varnosti združenih kmetov delo ZZS kljub nesporno vloženemu trudu ni rodilo pričakovanih rezultatov. To seje pokazalo več ali manj tudi v razpravi večine kmetov-delegatov.
Nedvomni uspehi so bili doseženi tudi v orgi niziranju kmečke mladine, kmečkih žena in v mednarodni aktivnosti Zadružne zveze Slovenije. Žal pa so tudi dosežki daleč od pričakovanj, - še' zlasti pa daleč od možnosti.
KAJ ZAVIRA IZBOLJŠANJE RAZMER?
Iz poročil in razprav na izrednem občnem zboruje čutiti, čeprav je to bilo zelo redko jasno izrečeno, da so vzrok temu ne le vmešavanja in ,,komandiranje” od zunaj, temveč tudi še premajhna in ne dovolj odločna zadružna in samoupravljal-ska zavest kmetov; da še marsikje zadružniki ne čutijo, da mora zadruga biti organizacija kmetov (npr. na Vrhniki, v Goriških Brdih); da je ponekod zadruga (uprava!!) eno, zadružniki — drugo; da je v zadrugah vedno več trenj med „upravo” in zadružniki itd.
Daje ZZS za krepitev zadružne in samoupravljalske zavesti storila premalo, lahko sklepamo o delu na področju strokovnega izobraževanja kmetov, ki je v 6 letih nazadovalo.
Trenje med ..upravo” in zadružniki je, čeprav med vrsticami, lepo označil Franc Brus, dosedanji član UO ZZS, koje dejal;
..Maisikje je najbolj cenjen miren zadružnik — takšen, ki dela in se ne razburja glede plačila za svoje delo. Toda na kmetijah, zlasti preusmerjenih, prevzemajo gospodarjenje mladi zadružniki, med njimi tudi šolani. Ti bodo računali polne lastne cene za pridelke, živino in mleko in zahtevali ustrezno plačilo. S tem moramo računati.”
Da, s tem morajo računati v ..marsikateri" zadrugi, a tudi v ZZS ter v praktični politiki do kmeta in kmetijstva. Kajti zahteva: več hrane se v prihodnje ne more načrtovati in zanašati na mirne, pohlevne in bogu vdane-zadružnike, temveč na pošteno plačilo njihovega dela in enakopravno obravnavanje kmeta kot delavca.	'
Žal je bilo na tako pomemben izrednem občnem zboru ZZS premalo in ne dovolj zaostrene razprave.
ŠTEFAN KUHAR
Ni strahu za prihodnost
Poudarki iz poročila predsednika ZZS A. Petelina
• Prihodnje leto ne bo lahko. Jesenska setev ni bila v celoti opravljena niti nam ni uspelo zora ti njiv za spomladansko setev. Pesti nas pomanjkanje umetnih gnojil, rezervnih delov in zaščitnih sredstev. Pomanjkanje deviz za uvoz prepotrebnih surovin in repromateriala je vedno bolj žgoče. Združevanje teh sredstev poteka prepočasi in s premajhno odgovornostjo. Tudi nekatera devizna sredstva, pridobljena z izvozom hrane, so porabili v druge namene. Ni drugega izhoda: ali povečati izvoz- kmetijskih pridelkov, ne glede na to, ali bo dovolj hrane doma, ali pa združevati devizna sredstva tudi izven kmetijstva za oskrbo le-tega z reprodukcijskim materialnom. Zadružna zveza se je vedno zavzemala za drugo možnost. Negospodarno bi bilo zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil zanemarjati lastno pridelavo in hrano uvažati. Hitreje moramo ukrepati, ker čas neusmiljeno teče dije.
• V svetu in pri nas ni le energetska kriza, pesti nas tudi prehrambna kriza. Z naraščanjem prebivalstva bo poraba hrane še večja. Premalo se še zavedamo, da je hrana najžlahtnejši vir energije, ki usposablja človeka za produktivno delo. Zaenkrat še ni nadomestkov, hrano je treba pridobivati iz zemlje. Imamo lepe načrte, vendar jih ne uresničimo vedno.
PRIZNANJE — Član predsedstva SRS Tone Bole izroča Andreju Petelinu dolgoletnemu predsedniki: Zadružne zveze Slovenije, red zaslug za narod z zlato zvezdo.
• Postavimo vprašanje, ali smo dovolj priredili mesa za takšno porabo, ki znaša v Sloveniji okoli 75 kg mesa na prebivalca, kar je nad povprečjem zahodne Evrope. Slovenci pojemo povprečno 26 kg govejega m is a in smo na drugem mestu v Evropi, za Francijo z 32 kg Kaj smo napravili v živinoreji? Premalo za tako porabo, kljub temu da smo leta 1971 priredili
25.000 ton, v letu 1979 že
38.000 ton govejega mesa, vsega mesa (govejega, prašičjega in perutninskega) leta 1971 56.000 ton in leta 1979 110.000 ton.
• V zadnjih dveh letih, še posebej letos, so se naložbe zmanjšale, ker je zel o malo bančnih sredstev. Ob nespodbudnih odkupnih cenah smo še bolj zniževali ceno mesa z nadomestili in večali potrošnjo. S temi nadomestili seje razsulo tržišče z živino. Kljub višjemu standardu v Slovenijije bila cena živine drugod v Jugoslaviji občutno višja, tudi za več kot 10 din pri kiogramu. Zaradi neenotnega jugoslovanskega tržišča je, razumljivo, šlo meso tja,
kjer je bila cena višja. Pri3o je do kršenja sporazumov in pogodb. Spet se je dogodilo, da so združeni kmetje ostali na slabšem kot tisti, ki so iskali boljšega kupca. Vsa prizadevanja Živinorejske poslovne skupnosti, kije v prejšnjih letih veliko napravila za razvoj prireje in ureditev tržišča, so bila brezuspešna. Premirjanje privezanih telet in drugi ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. V takih razmerah je bila utvara govoriti o boljši organiziranosti in dohodkovnih odnosih na podlagi združevanja.
• Pri naših zadružnih organizacijah in tudi pri zadružnih kadrih ni vedno prave zagnanosti za resnično združevanje dela, sredstev in zemlje med kmeti in
z delavci ter družb enimi sredstvi. Tako združevanje je zelo zahtevno in terja polno zavzetost zadružnih kadrov. Lažje je poslovati na kupoprodajnih odnosih, ker prevzame celotni rizik pridelovalec oziroma rejec. Deloma prevzame riziko tudi zadružna organizacija, ostali udeleženci do predelave in prodaje pa se riziku izognejo.
• Mladina ždi imeti polno socialno varnost, ki je v večjem dohodku, z več proste^ časa in v dohodkovnih odnosih ob naročenem priddovanju v povezavi do končnega porabnika pridd-kov.
• Večje .združevanje zavira sedanja razdrobljena posest. Ne more biti pravega učinka pri uporabi vedno številnejših večjih strojev in zaščitnih sredstev na majhnih parcelah. Storilnost je majhna, nastajajo pa visoki pridelovalni stroški Zložba zemljišč je nujnost. Postopek bi bilo treba poenostaviti, ker je zložbe-ni postopek predolgotrajen in preveč .odvisen od posameznih zaviralcev zložb.
• Klavnic imamo preveč, podpiramo perspektivne; manjše zadružne, ki so delovale biez izgub in imele celo nekake dohodkovne odnose pa zapirajo. Znotraj klavnic se s samoupravnim sporazumom ne morejo sporazumeti, ker bi večje rade v celoti prevzele dejavnost manjših zadružnih klavnic. Zadružništvo ni proti perspektivnim klavnicam, vendar naj bodo odraz razvitih dohodkovnih odnosov in usklajene delitve dela... Že pred leti smo začeli ustanavljati poslovne odbore pri klavnicah in mlekarnah, ki naj bi povezovali pridelovalce in prodajalce. Skupno naj bi urejali medsebojne odnose in skrbeli za razvoj panoge. Vendar so le redki primeri, da sploh pridejo skupaj, posebnih uspehov ni Rejci so na ta način odtrgani od skupne mize in potisnjeni v ozadje.
• Pri dohodkovnih odnosih ne gre le za delitev dohodka, gre za . celoten razvoj ne samo kmetijstva, temveč tudi predelave in prodaje. Gre za naročeno pridelovanje in rejo v določenih rokih. Gre za sovlaganja in razbremenitev tudi primarne proizvodnje in ne samo od tu naprej. Seveda je treba več zaupati združenemu delu. Pri urejevanju tržiščaje treba pomagati v obliki rezerv in s spodbujanjem večje proizvodnje (premije, regresi in druga nadomestila).
• Splošna ocena zadružnih organizacij je, da so načrti uresničljivi pod določenimi pogoji. Predpogoj je ureditev kmetijskega tržišča ob dolgoročnejši usmeritvi in spodbujanju pridelave in reje. Vzpostaviti je treba pariteto med cenami kmetijskih pridelkov in cenami reprodukcijskega materiala. V okviru soodvisnih agroživilskih celot s se je treba dogovoriti za naročeno pridelovanje in rejo na dohodkovnih odnosih s prevzemom rizika vseh udeležencev. Zagotoviti je treba pravočasno oskrbo z repromaterialom.
« Za nas je pomembna vsa proizvodnja, ne glede na velikost kmetije. Gre za povezovanje posameznih vasi in razvoj raznih skupnosti, ki so naše najprimernejše oblike tudi za pospeševanje kmetijstva in so dobile domovinsko pravico. Oziranje samo na naj večje tržne pridelovalce, ki so brez dvoma še kako pomembni, pa povzroča tudi nerazpoloženje pri manjših kmetih.
• Za hribovite kraje je pomemben hitrejši razvoj kmečkega turizma in domače obrti. Kmečki turizem ni pomanben samo kot dopolnilni vir dohodka na kmetijah in oživitev teh krajev s turisti, pomemben je tudi kot turistični promet in Priliv deviz, ker je taka oblika turizma za tuje goste zelo privlačna. Kmečki turizem je del naše celotne turistične ponudbe. Zato so potrebni skupni napori, ki so sprejeti v družbenem dogovoru.
• Pred sklepom svoje^ poročila bi še posebej poudaril, da se je v našem kmetgstvu v letih ponovnega delovanja zveze marsikaj spremenilo, in sicer na boljše. Ni se nam bati bodočnosti. Hrane bo treba pridelati vedno več, in sicer od matere zemlje. Zato se bodo morali pog oji pridelovanja izboljšati. Vzdržati je treba in prebroditi težave.
D0LEMJSKI UST
(TELEVIZIJSKI SPORED
16. L
petek
10.00	in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI
SPORED
17.15	POROČILA
17.20 OUMPIADA SMEHA, ameriška risana nanizanka
17.30 CEZ TRI GORE: PEVSKI TABOR 80
Na sporedu bo zadnja oddaja z lanskega šentviškega pevskega tabora. Nastopili bodo šentviški moški zbor, mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu, mešani zbor Rečan iz Lies v Benečiji, mešani zbor Gallus iz Celovca, mešani ‘zbor Pod Hpo iz Bamasa v Benečiji, moški zbor Briški griči iz Števerjana in pevci iz Sveč na Koroškem.
18.20 OBZORNIK
18.30 SODOBNA MEDICINA: TOBAK - NASLANA IN POKORA
19.00 NE PREZRITE
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Tokratna zgodba iz nanizanke o dogajanjih v poprečni slovenski krajevni skupnosti ima naslov Mali vrtec, torej bo govorila o tem, kako so se ljudje lotili ustanavljanja lastnega vrtca. Vsi se z akcijo kajpak ne strinjajo, pride do pravcatih volitev, vse skupaj pa je prepredeno z manj ko bolj smešnimi pripetljaji.
20.45 JAZZ NA EKRANU: JOE HENDERSON QUARTET
20.55	T. Hardy:	ŽUPAN V
CASTERBRIDGEU
21.45 V ZNAMENJU
22.00 NOČNI KINO: DILLINGER JE MRTEV
Italijanski režiser Marco Ferreri je film z gornjim naslovom 1968] posnel po lastnem scenariju. Pripoved teče o junaku, oblikovalcu industrijskih mask, ki se po
napornem delu viača domov k bolni ženi. Čaka ga hladna večerja, večer je prazen, nič se ne zgodi, dokler junak ne odkrije revolverja, zavitega v časopis, kjer je poročilo ol Dellingeijevi smrti. Glavno sporočilo tega filma je: odtujenost človeka v zdajšnjem stehniziranem svetu je že tolikšna, da se človek preprosto ne znajde več. Igrajo Michel Piccoli, Anita Pallenberg, Annie Girardot, Gigi Lavagetto, Carla Petrillo, Mario Jannilli in .drugi.
16.55	Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik —
17.45	Naši pesniki -	18.15
Mladinski ekran — 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča — 19.30 Dnevnik -20.00’ Družina in družba — 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Zeleni kabaret - 21.40 Kulturni mozaik
17.1.
sobota
8.20	POROČILA
8.25 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI
8.35	SEBASTIJANOVA BABICA
8.50	Z BESEDO IN SLIKO: NOVOLETNA URA
9.30 TOVARIŠIJA
10.00 MALI SVET
10.30 PO SLEDEH NAPREDKA
11.00 DELAJ Z GLAVO: PONOVITEV
11.25 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO
12.25 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Kitzbuehla
15.45	RDECl PONI, ameriški mladinski film
Filmska zgodba o dečku, ki se tako spoprijatelji s konjičem, da izgubi zaupanje celo v lastnega očeta, ko poni pogine, je Lewis Milestone posnel po noveli Johna Sleinbecka. Glavne vloge igrajo Myma Loy Robert Mitchurn, Peter Miles inTony Gaudio.
17.10	POROČILA
17.15	ZADAR: ClBONA, prenos
košarkarske tekme
18.55	NAŠ KRAJ: KOSTEL OB
KOLPI
Oddaja bo prikazala življenjski utrip ene najmanj razvitih krajevnih
w>‘VA *.->	■!
S&f
skupnosti v kočevski občini Kostel je pestilo množično odhajanje mladih v mesta, ostale so prazne hiše, v zadnjem času pa se stvari nekolikanj izboljšujejo, storjenega je bilo že precej, da bi kraj spet zaživel.
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	SOBOTNA KRI ŽANKA
21.35	OD TOD DO VEČNOSTI, ameriški film
Po istonaslovnem romanu Jamesa Jonesa je Fred Zinneman 1953 posnel enega najboljših filmov petdesetih let. Delo govori o različnih frustracijskih posebnostih ameriških vojakov med zadnjo vojno. Film je dobil oskaija kot najboljša filmska stvaritev leta, z znamenitim kipcem pa sta bila počaščena tudi Frank Sinatra in Donna Reed, oba za izvrstni stranski vlogi. Sicer pa igrajo še Buri Lancaster, Deborah Kerr, Ernest Borgnine, Montgomery Clift in drugi.
23.30	TV KAŽIPOT
23.50	POROČILA
17.30	Narodna glasba — 18.30 J. Horvat: Maček pod čelado - 19?30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji — 21.00 Poročila - 21.10 Športna sobota — 21.30 Feljton — 22.00 Glasbeni atelje
18.1.
nedelja
7.55 POROČILA
8.00 Čebelica maja
8.25 BELI KAMEN
8.55 WASHlNGTON ZA PRTI MI VRATI
10.25 SLALOM ZA MOŠKE prenos 1. teka iz Kitzbuehla
11.40	TV KAŽIPOT
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
ZA-
12.55	SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Kietzbuehla 1
16.15	SLIKE S SAMOTNIH KMETIJ, dokumentarna oddaja
16.35	POROČILA
16.40 IGRE NA SNEGU
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.50	HORDUBAL, češld film
Film o naslovnem junaku, ki se po dolgih letih vrne iz Amerike v domačo vas, je Jaroslav Balik pred dvema letoma posnel po romanu Karla Capka. Hordubala je žena že zdavnaj odpisala, tudi hči se ga sprva boji, nato pa se nanj le navadi. O kmečkih poslih mu poroča hlapec, Id je ob zemlji skrbel tudi za zadovoljevanje gospodarjeve žene. Hordubalu se posmehujejo, obupan razmišlja celo o samomoru, umre pa tako iznenada, da je že kar sumljivo. Seveda odkrijejo, da gre za umor, ki je bil povsem nepotreben, saj je bil tako in tako na smrt bolan in so mu
bili dnevi šteti. Igrajo Anatohj Kuznecov, Libuše Gepartova, Klara Pollertova, Sander Oszter in drugi.
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 M. Snoje: VELIKO MESTO
21.20 VRNITEV, skopska dokumentarna oddaja
22.00 V ZNAMENJU
22.20 JAZZ NA EKRANU
22.40	ŠPORTNI PREGLED
16.00	Nedeljsko popoldne — 19.30 Dnevnik - 20.00 Melodije Jeroma Kerna - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Igrani film
19. I.
ponedeljek
10.00 in 13.15 ZIMSKI ŠPORTNI SPORED
17.10	POROČILA
17.	15 VRTEC NA OBISKU:
CICIBAN SMUČA
17.30	Človekovi prijatelji
18.00 METODOLOGIJA POUTlC-ŠEGA DELA: POTEK SESTANKA
Današnja oddaja bo prikazala, lako poteka sestanek. Govor bo o uvodnem prispevku pa o razpravi in povzetku sklepov sestanka.
1 S. 20 SPEKTER
Poljudnoznanstveni film, ki ga bodo predvajali tokrat, bo prikazal uporabo sončnih sprejemnikov in fotocelic za pretvarjanje svetlobne
energije sonca v energijo, uporabno za namakanje obdelovalnih površin.
18.30 OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.76 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	V. Desnica: OKO Scenarij za zagrebško televizijsko dramo je po resničnem dogodku spisal književnik Vladimir Desnica. Dogajanje je postavljeno v malo obmorsko mesto, kjer v tridesetih letih zdravnik slabo ozdravi oko nekemu kmetu. Ta nato zahteva visoko odškodnino. Delo je zrežiral Joakim Marušič, glavne vloge pa igrajo Eta	Bortolazzi, Uglješa
Kojadinovič,	Ana Karič, Josip
Marotti, Minja Nikolič in še kdo.
(
21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 V ZNAMENJU
20. I.
torek
10.00 in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.15	POROČILA
17.20	SEBASTIJANOVA BABICA
17.35 PTUJ 80, 1. oddaja
18.05	PISANI SVET:	PASJE
ŽIVLJENJE
18.35 OBZORNIK
18.45	MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
19.00 KNJIGE
V današnji oddaji bo pesnica Saša Vegri ocenila Nika Grafenauerja pesmice, zbrane v knjigi Nebotičniki sedite, in knjigo hudomušnih zgodb
21.1.
sreda
10.00	in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.30 POROČILA
17.35	B. Žužek: ZLATOROG
17.50	UKROČENO OKO
18.20	OKROGU SVET
18.30 OBZORNIK
18.45	MARIBORSKI FESTIVAL KURIRČEK
Na lanskem festivalu Kurirček je! dvanajst slovenskih mladinskih zbo-i rov zapelo precej pesmi z revolucionarno in socialno tematiko,
Polonce Kovač Urške so brez napake. Govorili bodo tudi otroci, ki- obiskujejo ljubljansko Pionirsko knjižnico, predvajali pa bodo še drugi del kratke nanizanke o Zgodovini knjige.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	AKTUALNA ODDAJA
20.55 W. ftymont: OBLJUBLJENA DEŽELA
21.55 V ZNAMENJU
22.10	IZ KONCERTNIH DVORAN- L. Bernstein: ZGODBA Z ZAHODNE STRANI
Lanskega maja je imel simfonični orkester IT V Ljubljana koncert v dvorani Slovenske filharmonije. Tokrat bomo poslušali del tega! koncerta, dirigiral je Pinchas Stein-berg, glasbeniki pa so izvedli
enajst pesmi pa je bilo povsem novih.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: MAU VELI-KI MOŽ
Ameriški film z gornjim naslovom
Simfonični ples iz muzikala Zgodba! z zahodne strani ameriškega skladatelja Leonarda Bernsteina.
smo si že pred leti lahko ogledali v slovenskih kinih, delo pa je tako zanimivo, da predvajanje na malih zaslonih ne bo odveč. Gre za prikaz
17.00	Zalgiris:	Cibona (prenosi
košarkarske tekme) - 18.30 Dnev nik 10 — 18.45 V kanjonu Črnega Drima — 19.15 Mali koncert -
19.30	Dnevnik - 20.00 Najvažnejša je ljubezen - 20.55' Zagrebška panorama -	21.20 Arheološki
muzej v Zadru
Indijanci, vzgajali so ga, odrasel se je z njimi boril in si prislužil častno ime Mali veliki mož Film je tako rekoč zgodovinski, kaže dokaj neizumetničeno podobo ameriškega Divjega zahoda, Indijanci niso le karikature. Delo je 1970 zrežiral Arthur Penn, igrajo pa Dustin Hoffman, Martin Balsam, Faye Dunaway in drugi
22.15	V ZNAMENJU
16.55	Jesenice: Olimpija (prenos hokejske tekme) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Eno šolsko leto (italijanska! televizijska drama) - 21.05 Zagrebška panorama - 21.25 Gibljive slike (dokumentarna oddaja)
22. L
četrtek
10.00	in 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.30	POROČILA
17.35 TOVARIŠIJA
18.05	MOZAIK KRATKEGA FID MA: TURČ3JA JE POLNA PRESENEČENJ
Turški turistični film, ki ga je posnel John Savaga, bo govoril o deželi, polni zgodovinskih spomenikov.
18.35 OBZORNIK 1&45 NA SEDMI STEZI
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.05 GLASBENA ODDAJA
21.35 V ZNAMENJU
17.10* Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Jelenko -18.15 Znanost - 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik - 20.00 Gost urednik — 22.30 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
17.10	Dnevnik v madžarščini —
17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna nadaljevanka —	18.00 Junaške
narodne pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja —	18.45 Glasbena
medigra - 18.50 Športna oddaja —
19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama —
21.15	Družina Polahiecki - 22.35 7+7 (ponovitev	zabavnoglasbene oddaje)
PETEK, 16.1.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (J. Sever — B. Sa-vicki: Matjaže k in trobenta). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem.
9.05	Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Kogovšek: Nega parkljev pri govedu). 12.40 Pihalne godbe.
13.50	Človek in zdravje. 14.05 Odmevi z Jadrana v simfonični literaturi 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavn glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20,00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 -4.30 Nočni program.
SOBOTA, 17. I.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z. radiom na poti 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (Bojan Nendl: Število gospodarstev s 5.000 kg mleka na kravo vztrajno raste).
12.40	Veseli domači napevi 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS.
19.35	Mladi mostovi 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki
23.10	Z lahkimi notami po domovini 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 18.1.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Ranko Ri-sojevič: Potepini)- 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš!
11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Hu-morska tega tedna (A. Žigon: Logaške razgednice). 14.25 S popevkami po Jugosalviji 15.10 Pri nas doma.
15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino.
17.05 Popularne operne melodije.
17.50	Zabavna radgska igra (Helge Hagerup: Kjer žabe letajo). 18.35 Na zgornji polici 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Glasbena tribuna mladih.
23.10	Mozaik melodoj in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 19.1.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico.
9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozravljajo. 15.30 Zabavna glasba.
18.00 Na Ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta. 20.00 Kulturni globus. 20.10. Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov.
22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20.1.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljena
12.10	Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 Pojo amaterski zbori 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Od premiere do premiere. 22.30 Tipke
in godala. 23.05 Lirični utrinki
23.20	S popevkami po Jugoslaviji 0.05 -4.30 Nočni program.
SREDA, 21.1.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodh, 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Milena Jazbec: Priprava površine za nove nasade). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravijo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času.
18.15	Naš gost. 18.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka. 20.00 Koncert za besedo. 20.25 Samospevi in klavirske skladbe Josipa Pavčiča. 21.05 Odlomki iz R. Straussa opere Arabella.
22.30	Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki
23.10 Jazz pred polnočja 0.05 —4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 22.1.
8.08- Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno, j
12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Izbira prostora za čebelnjak). 12.40 Od' vasi do vasi 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna j glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo.’ 18.35 Medi skladbami za violončelo in klavir ; Lucijana M. Škerjanca. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni j večer (Afriška srečanja). 21.45 Lepe : melodije. 22.30 Plesna glasba \l j jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05—4.30 Nočni program.
kultuH
in
izobra-
ževanje
JUTRI LITERARNI VEČER V TREBNJEM
V prostorih občinske matične knjižnice v Trebnjem bo jutri ob 18. uri literarni večer, ki ga skupaj s to ustanovo prireja Društvo knjižničarjev Dolenjske. Recitatorji bodo predstavili dela tistih ustvarjalcev z območja Dolenjske, ki so svoje pesniške in prozne prispevke objavljali tudi v , .Samorastniški besedi”, literarni reviji, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem.
Dogodek v Stranski vasi j RaZstava kaže na krizo
Gledališka skupina KD Ruperč vrh je uprizorila igro ,.Družini dveh generacij", ki jo je napisala Vida Rataj iz
Lakenc
Gledališka skupina kulturnega društva Ruperč vrh je 10. januarja v gasilskem domu v Stranski vasi uprizorila odrsko delo ,JDružini dveh generacij”, ki ga je po motivih iz sodobnega življenja (in najbrž tudi svojega okolja) napisala, režirala in v njem odigrala eno glavnih vlog mladinka Vida Rataj, domačinka iz Lakenc.
Obiskovalci, ki so ta zimski večer dodobra napolnili dvorano, so bili ptiča dvema povsem različnima „polčasoma“ na odru. V prvem, katerega dogajanje je postavljeno na kmete, je poskušala avtorica in režiserka
Prešibko s Posavjem
Poslej boljše vezi s knjižničarji Brežic in Krškega
Društvo knjižničarjev Dolenjske je bilo ustanovljeno leta 1977 in šteje prav gotovo med najmlajša tovrstna pokrajinska društva v Sloveniji Lani je štelo 77 članov iz brežiške, črnomaljske, krške, metliške, novomeške in trebanjske občine.
Pod vodstvom predsednice Lee Grabrijan je društvo organiziralo strokovni seminar, ki se ga je udeležilo 25 knjižničarjev iz raznih krajev. Veliko koristnih napotkov so dobili člani tudi na strokovnih ekskurzijah v kraje, kjer delujejo velike in sodobno urejene knjižnice. Izvršni odbor je imel seje vsakokrat drugje, pri tem pa ugotovil, da so knjižničarji iz Brežic in Krškega z društvom premalo povezani. Zavoljo tega se je odločil imeti po eno sejo tudi v teh dveh središčih posavskih občin.
Lea Grabrijan, predsednica dolenjskih knjižničarjev
1
salon pohištva
novoles komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091
povedati, da prihaja dandanes do konfliktov med kmečkimi starši in njihovimi otroki zavoljo povsem nasprotujočih si pogledov na življenje. „Zabiti“ in v zakoreninjeno „starokopit-nost“ zabubljeni starši ne razumejo mladih, bolj razgledanih in izobraženih, ki vidijo vrednote življenja še v čem drugem kot v vsakdanjih kmečkih opravilih. Nanje je stik z razvitejšo družbo (mestom) že toliko vplival, da hočejo razmere doma spremeniti, ko pa ugotovijo, da je tradicija močnejša od vsega drugega, se iztrgajo le tako, da se preselijo v mesto, si tam poiščejo delo in zažive svoje življenje.
Kakšno je to življenje, je poskušal prikazati drugi del igre Vide Rataj. Sestavljeno je iz> sestankarije, pehanja za gmotnimi dobrinami, za boljšim stanovanjem, pa še iz drobnih družinskih prepirov, ki jih povzroča zdaj ravnanje preveč emancipirane mlade žene, zdaj spogledovanje njenega moža z mlajšimi predstavnicami nežnega spola. Na zunaj je to življenje strašno angažirano, razpeto med sestanki in pevskimi zbori, znotraj pa ga ves čas razjeda nekaj, kar na koncu koncev lahko slej ko preji povzroči razpad družinske skupnosti. Mladi odseljenci s kmetov kmalu spoznajo, da življenje v družbeno razvitejši sre dni ni niti malo podobno njihovi idilični predstavi.
Igra je pri oniskovalcih prav gotovo dosegla svoj namen, čeprav ni bila vrhunsko delo. Bila pa je od začetka do konca domače delo, kar je treba posebej podčrtati.
I. Z.
Dolenjska slikarska kolonija v resni zagati
Glasnik naših izseljencev
Znanstvena srečanja in druge manifestacije bodo obeležile 30-letnico smrti Louisa Adamiča, pisatelja slovenskega rodu — Osvetlitev pisateljskega in družbenopolitičnega ____________________ prispevka
Septembra bo minilo trideset let od tragične smrti Louisa Adamiča. Smrt je nasilno posegla v življenje in delo našegp rojaka, ki se je iz frontnega priseljenca dvi^ifl v yrti ameriške književnosti in s svojimi pogledi na ameriško dnižbo kritično prispeval k preoblikovanju zavesti sodobne Amerike.
Adamičevo življenje in delo sta tesno povezana z usodo naših narodov in narodnosti V svojih čelih je Adamič bičal razmere v predvojni Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno pa je vsestransko podprl NOB in organiziral pomoč našim narodom v boju proti okupatorju. V osebnih stikih z vrhom ameriške administracije, tudi s predsendikom Rooseveltom, je utiral pot novim odnosom med našo dtžavo in ZDA. V času stalinističnega pritiska na nas je podprl boj jugoslovanskih narodov za ohranitev neodvisne in neuvrščene jugoslo vanske države.
Ob tridesetletnici Adamičeve smrti bosta letos dve znanstveni srečanji Na prvem, ki bo maja v Minneapolisu pod pokroviteljstvom
tamkaj šije univerze, bodo osvetlili Adamiča kot ameriškega književnika in njegov prispevek k spoznavanju ameriške družbe. Na drugem, ki bo septembra v Ljubljani pod pokroviteljstvom Univerze Edvarda Kardelja, pa bodo posvetili pozornost Adamičevemu odnosu do rojstnega kraja, do slovenske in jugoslovanske družbe. Posebej bodo razčlenili Adamičev prispevek in pomoč NOB, oblikovanju nove Jugoslavije. Poleg znanstvenih prispevkov bodo imeli pomembno mesto pri osvetlitvi Adamičeve osebnosti osebni spomini sodobnikov na tega velikega pisatelja.
Adamiču bo posvečen tudi dobršen del letošnje založniške dejavnosti na Slovenskem. Osrednje založbe nameravajo med drugim izdati naslednje njegove knjige: „ Dinamit", „Smeh v džungli", , Vrnitev v rodni kraj", „Moja rodna' dežela", „Orel in korenine", „Večerja v Beli hiši”. Ponatise nekaterih Adamičevih del pripravljajo tudi v Ameriki Poleg tega bo Adamičevo pisateljsko delo posebej osvetljeno na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu, ki bo od 9. do 15. novembra v Ljubljani
Tridesetletnico Adamičeve smrti bodo pri nas obeležili tudi drugi
dejavniki Njegova dela bodo vključili v srednješolsko tekmovanje za Cankarjevo nagrado. Večji del svojega sporeda bo Adamiču po s ve lila ljubljanska Iti V. Na televiziji naj bi med drugim videli dramatizacijo Adamičevega življenja. Ni pa še povsem določeno, kje bo osrednja proslava, ali v Ljubljani ali v Grosupljem, blizu Adamičevega rojstnega kraja. V načrtu je tudi da bi obnovili Adamičevo rojstno hišo v Prapročah.
V deseti, jubilejni Dolenjski slikarski koloniji ustvarjena dela so od 9. januarja na ogled v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu. To je že druga javna predstavitev sadov, nastalih ob srečanju slikarjev z Gorjanci in kraji, kjer je med NOB domoval Gorjanski bataljon. Premiero je razstava doživela ob koncu lanskega oktobra v Šentjerneju, kjer je bila tudi osrednja proslava v počastitev praznika novomeške občine.
Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 28. januarja. Kdor si jo bo hotel ogledati, bo imel za to dovolj časa. Tudi priložnosti za kritično presojo ne bo manjkalo. Kot je poudaril vodja kolonije prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj Loškega muzeja v Škofji Loki, so časovne in druge razmere zdaj že toliko dozorele, da bo tako presojo kritiškemu obiskovalcu težko zadržati v sebi. In nemara je prav, da bo ta ali oni ravno ob motrenju pričujoče razstave spregovoril 'o smislu nadaljnjega obstoja Dolenjske slikarske kolonije.
Razstava, ki se zdi v primerjavi s prejšnjimi, zlasti iz prvih let kolonije, še najmanj ubrana in v likovnem pogledu pravzaprav nič novega prinašajoča, je prav gotovo zadosten razlog, da se začne človek spraševati tudi o sami koloniji, njeni nadaljnji upravičenosti, še posebej ko gre za obliko dela, predpisovanje tem in časa, v katerem morajo slikarji upravičiti udeležbo v koloniji. V se to so bili, kakor je dejal Andrej Pavlovec na petkovi otvoritvi v Dolenjski galeriji, že zdaj razlogi, ki so slikarje odvračali od kolonije, ne pa jih.privabljali. Tako so se je prenekateri udeleževali zgolj
zavoljo tradicije, vljudnega vabila Novoteksa kot glavnega organizatorja in mecena in tudi zavoljo nekega intimnejšega zbližanja z Dolenjsko z njihovih prejšnjih slikarskih popotovanj px> tej čedalje manj idilični deželi.
Dolenjska slikarska kolonija je vsekakor v krizi, kije prav z omenjeno razstavo dosegla svoj vrh. Seveda so se krizna stanja pojavljala že prej in nekajkrat je tudi že začelo biti plat zvona. Kaže pa, da je bilo zvonjenje pretiho ali pa ga ni nihče jemal resno, sicer bi morali o vsebinski in umetniški pre-osnovi kolonije resno spregovoriti že kdaj prej. Kajpada to ne pomeni, daje koloniji že odbila zadnja ura in da ji ni pomoči, res pa je, da ni več veliko časa za zdravljenje nevarno obolelega pacienta. Možnih poti se nakazuje več, osvežitev in podaljšanje življenja koloniji, ki mora vsekakor še živeti,
. bi pomenilo že to, če bi se prireditelji kolonije bolj razgledali po dolenjski deželi, saj je ta vsekakor večja in širša od tolikokrat opevane doline Krke z gradovi pa s Trško goro na eni in z Gorjanci na drugi strani. Tudi malo boljši razgled po Beli krajini, kjer ima Novoteks tudi svoje tozde, ne bi škodil. Najbrž ne bi bilo nemogoče kdaj postaviti slikarsko stojalo med proizvodne stroje in prenesti na platno nekaj tistega delovnega utripa, ki prinaša pozitivne bilance v poslovanju. Svobodna menjava dela slednjič tudi ni samo naročilo in plačilo za tisto, kar želijo v tovarni obesiti na stene. Je prav gotovo nekaj več, ravno to pa zahteva preosnovo kolonije.
I. ZORAN
:
NA OTVORITVI — Prof. Andrej Pavlovec, Maks Vale in dikar Anton Dolenc med pomenkom ob Dolenjčevih slikah v Dolenjski galeriji 9. januaija zvečer. (Foto: J. Pavlin)
Posredništvo izključeno!
Zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti velja
Dolga in z najrazličnejšimi zapleti ovirana pot da slovenskega zakona o svobodni menjavi dela na kulturnem področju je bila končana decembra, ko je zakon sprejela republiška skupščina. Z njim sta dobila kultura in združeno delo tisti pomembni temelj, na katerem bo moč uveljaviti enotnost gmotne in duhovne proizvodnje.
Pomen novega zakona je vsestranski, njegova določila so daljnosežna, pomenijo mehanizem, s katerim bo kaj lahko odstraniti ovire, ki so. do zdaj onemogočale neposredno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev ter preprečevale ustrezno vrednotenje kulturnih programov in sploh urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov Ppdčrtati velja, da zakon izključuje kakršnokoli administrativno posredovanje med uporabniki in izvajalci in priznava le neposredno dogovarjanje in sporazumevanje med njimi Zakon o svobodni menjavi na področju kulturnih dejavnosti razrešuje tudi nekatere zadeve, ki so bile do zdaj kritizirane. Med drugim prepoveduje nasilno ali umetno delitev uporabnikov na več plasti, omogoča pa postopno in nevsUjeno oblikovanje enotne kulturne politike, še posebej, ko gre za nacionalno kultura Dodati pa je treba, da novi zakon utrjuje tudi druž beno-ekonomski položaj delavcev v kulturi Zakon smo torej naposled dobili in od novega leta tudi velja. Sam po sebi pa še ničesar ne omogoča in ne spreminja
Pod varstvom dediščina v petih občinah
Služba za varstvo naravne in kulturne dediščine pri novomeškem Zavodu za družbenospjlaniranje pripravila.petletni načrt prednostnih in arugih nalog — Učinkovitost le z zadostnim številom strokovnjakov inujstrezno denarno vsoto
Služba za varstvo naravne in kulturne dediščine pri Zavodu za družbeno planiranje v Novem mestu je začela z delom pred letom dni. Nekaj mesecev je bia njeno območje le novomeška občina, toda še v prvi polovici leta 1980 je postala pooblaščena delovna organizacija za celotno dolenjsko regijo in brežiško občino.	y	je	delajo	premalo	stro-
£
ČAKA NA TEMELJITO ZAŠČITO - Gradovi, ki so pomembna ^ačilnost doline Krke in kulturnozgodovinski spomeniki širšega temena, naj bi bili v novi petletki deležni večje pozornosti. Med hstimi, ki čakajo na učinkovito zaščito, je tudi grad Soteska.
V prvem letu delovanja se je poskušala služba zlasti primerno oblikovati in si zagotoviti možnosti za uresničevanje nalog na področju varstva naravne in kulturne dediščine, ki gaje zakon uvrstil med dejavnosti posebnega družbenega pomena. Ob tem pa se je služba vključevala v konkretno delo, med drugim v proces izdelave srednjeročnih in dolgoročnih planov ter urbanističnih in lokacijskih dokumentov, opravljala konservacjjska in restavratorska dela na spomenikih, končala zavarovalno izkopavanje prazgodovinske gomile ob magistralni cesti na Medvedjeku in se lotila notranjih strokovnih d-1.
TREBANJSKI NASTOPI V BELI KRAJINI
Kulturne skupine iz trebanjske občine so 10. januarja gostovale v Črnomlju, Butoraju, Vinici in A d lesi č ih. Večerna prireditev v črnomaljskem kulturnem domu je bila izvedena v okviru belokranjskega glasbenega abonmaja. S tem seje začela sezona medsebojnih gostovanj na Dolenjskem, ki se bodo do sredine aprila zvrstila v počastitev 40—letnice vstaje in 40—letnice ustanovitve OF. Pokrovitelj te kulturne akcije je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko.
kovnjakov, da bi lahko zahtevali od nje še večjo učinkovitost, kot jo je mogla izkazati. Arheolog, arhitekt in geograf so bili vsekakor premalo za obsežno delo na območju petih občin. Za večjo uspešnost bo vsekakor nujno pridobiti nove strokovne delavce, saj kadrovsko ne dovolj močna služba ne bo kos niti tekočemu delu, kaj šele nalogam iz srednjeročnega plana, ki so ga v Zavodu za družbeno planiranje sprejeli za področje varstva naravne in kulturne dediščine.
V novem srednjeročnem obdobju bo služba usmerjala varstvo te dediščine predvsem na podlagi strokovnih gradiv in planskih dokumentov. Strokovne osnove bodo še posebej vsebovale: prikaz in oceno stanja dediščine ter možnosti za razvoj, pri čemer bo poudarek na sestavinah, ki bi jih bilo treba zavarovati kot znamenitosti ali spomenike; strokovno oceno kulturne, zgodovinske, znanstvene in estetske vrednosti naravne in kulturne dediščine z navedbo,'kaj je še zlasti nujno zavarovati; predlog strokovnih rešitev, ukrepov, varstvenih režimov in oceno učinkov; oceno ogroženosti naravne in kulturne dediščine ob naravnih nesrečah in drugih izjemnih razmerah.
Služba bo, kot je zapisano v usmeritvah za delo do konca leta 1985, nadaljevala s tako imenovanimi strokovnimi posegi na spomenikih, končni cilj teh opravil pa naj bi bila javna predstavitev spomenikov. Posebno pozornost bodo posvetili najbolj ogroženim spomenikom (gradovom) in spomenikom, ki so značilni za našo kulturno in zgodovinsko izročilo (spomeniki NOB), poleg tega pa etnološkim spomenikom, naselbinskim območjem in varstvu krajinske podobe Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Vzdrževanje in prezentacijo spomenikov kaže glede na stanje, razvidno iz analiz, uvrstiti med prednostne naloge na področju varstva naravne in kulturne dediščine.
V obdobju 1981 — 1985 bo poseben poudarek na varstvu spomenikov, ki so prav gotovo širšega družbenega pomena. Take spomenike (oz. spomeniška območja) predstavljajo; dolina Krke, spominsko območje Žumberak — Gorjanci, spominski park Trebče, dolina Kolpe, Partizanski Rog z dolino Črmošnjice in Mirenska dolina. Za omenjena- območja bodo pripravili ustrezno metodologijo, ki bo omogočala enoten pristop in zagotavljala ustrezen način urejanja (tudi s predpisi oz. z odloki). V okviru tega bodo imeli prednost spomeniki
NOB in ljudske revolucije, domovi pomembnih ljudi, arheološki spomeniki (z načrtnimi zaščitnimi izkopavanji v krajih Zloganje, Medvedjek, Rožanc, Sumeje, Grac in Rodine), naselbinska območja, gradovi, cerkve (kapelice in znamenja), etnološki spomeniki, tehniški spomeniki ter varstvo naravne in kulturne krajine.
Vse je, kajpak nekoliko drugače, zapisano v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zavoda za družbeno planiranje, OE za varstvo naravne in kulturne dediščine za obdobje 1981 - 1985, ki naj bi ga podpisali predstavniki občinskih kulturnih skupnosti, izvršni sveti občin in omenjene službe oziroma organizacijske enote pri zavodu. Poleg nalog navaja sporazum tudi potrebna sredstva za uresničitev, ki jih naj bi zbrali na štiri načine; 40 odstotkov s svobodno menjavo dela . (od občinskih kulturnih skupnosti), 30 odstotkov iz občinskih proračunov, 20 odstotkov s prodajo storitev in 10 odstotkov s prispevki neposrednih uporabnikov. Na ta način naj bi v petih letih zbrali 17,7 milijona dinarjev, pri čemer bi prispevale občine: Brežice 15, Črnomelj 13, Metlika 7, Novo mesto 53 in Trebnje 12 odstotkov denaija ali skupaj 70 odstotkov zneska, ki ga potrebuje služba za delo. Predlagana odmera je nastala na podlagi nekaterih statističnih podatkov, ki kažejo velikost, naseljenost in gospodarsko moč posamezne občine.
L ZORAN
POTA IX STJt*
'Tt
Tudi črvi za nadev na pizzah
100—litrski sod karželjnov v solnici v novomeški pizzeriji odkril čudne stvari — Poleg gob tudi črvi — Nekaj gostov celo bruhalo — Ostre kazni
ZMALIČENA OBRAZA — Kot dve triili lupinici sta bila videti orjaška tovornjaka ob medsebojnem trčenju. Dokaz več, da na cestah še takšni motoiji ali pločevina niso nikakišno zagotovilo varnosti, kot mislijo nekateri in se temu primemo tudi obnašajo. (Foto: B. B.)
Najprej potrebe podjetja
Tibor Perko premeščen na druga dela in naloge — Vzrok: potrebe podjetja, čeprav je plača tukaj občutna nižja
Ali je vse več pritožb glede ..ekaterih restavracij in gostišč pripisati zgolj poostrenemu nadzoru ustreznih služb ali pa slabemi in malomarnem; delu v kuhinji, niti ni tako pomembno, dejstvo je le, da je takšnih primerov iz uneva v uan več. Tako je novomeško gospodarsko sodišče vodilo pred dnevi postopek zoper Krko — tozd Zdravilišče Novo mesto in njenega uslužbenca Maijana Slaka.
■	dežurni	
. I	porotoji	
Z AVTOM MOTIL MIR V SOSESKI - Metliški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve 48-letnega domačina Karla Pluta. Vinjen se je prepiral s sosedi in se hotel pretepati, za nameček pa je sedel še v avtomobil, ga spravil v pogon in tako močno pritiskal na plin, daje motil vso sosesko. Le kaj bo na to porekel sodnik za prekrške?
DOMA RAZBIJAL OPREMO -Šentjernejski miličniki so 5. januarja pridržali do iztreznitve 61-letnega Jožeta Muharja iz Škocjana. Ta seje vrnil domov v večernih urah vinjen in je pričel razbijati opremo v stanovanju, poleg tega pa še groziti s pretepom. Miličniki so ga zato odpeljali na treznjenje, napisali pa mu tudi nalog za obisk sodnika za prekrške.
RAZBIJALA STEKLENINO V HOTELU — 6. januarja so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 19-letnega llijo Kodriča iz Ostriža pri Ozlju in 22-letnega Janka Ba-dovinca iz Magovcev pri Ozlju. Oba sta vinjena prišla v hotel Bela krajina ter razgrajala. Med drugim sta razbijala tudi steklenino, za kar so ju morali miličniki odpeljati na hladno, čaka pa ju še zagovor pred sodnikom za prekrške.
Lanskega marca so inšpektorji v prodajalni številka 11 v Šmarjeti odkrili, da je omenjena trgovina prodajala nekatere artikle po cenah, ki so bile višje od odloka zveznega izvršnega sveta o maksimalnih cenah za proizvode in storitve. Vsa stvar je podrobneje izgledala takole:
V omenjeni prodajalni je bilo moč kupiti pocinkane cevi z maržo po 4,00 din za kilogram, čeprav marža nikakor ne bi smela presegati 3,00 pri kilogramu. Nadalje scx prodajali vrtno mrežo z maržo 5,70 din za kilogram, čeprav bi najvišji znesek lahko znašal vsega 3,40. S tem pa spisek kršitev še ni končan. Cement, na primer, so marca prodajali z maržo 9,10 din za kilogram, aprila je bil ta znesek že 9,20, le januarja je bil nekoliko nižji (7,60 din za kilogram). ,Ob tem poglejmo še najvišjo dovoljeno številko, ki je
prijatelji si pač pomagajo tako ali urugače, včasih tudi na nezakonit način. Kot je bilo ugotovljeno v Kovinarski Kr&o, je Ivan Arčan, obrtnik iz Maribora, ostal poojetju ,.dolžan" plačilo uavkov za opravljene storitve.
Na kratko je šlo za tole. Od proizvodne storitve v vrednosti 28.055,00 din za izdelavo podnic omenjenemu obrtniku podjetje ni obračunalo temdjnega prometnega davka po stopnji 14 odstotkov, po-
IZGINILA STOENKA
V nedeljo nekaj čez osmo uro zvečer je iz parkirnega prostora pred motelom Čatež izginil osebni avto, stoenka, z novome9co registracijo, last Franca Kerbine iz Krškega. Lastnik je vozilo pustil z vključenim motorjem na parkirišču in za hip stopil v motel, kar pa je neznani storilec s pridom izkoristil Za avtom in tatom še poizvedujejo.
24. oktobra 1979 je bil namreč v priročnem skladišču ,,Pizzerije“ v Novem mestu na Glavnem trgu najden 100 —litrski plastični sod karželjnov. Vse bi bilo lepo in prav, saj so bile gobe v solnici, ko ne bi bližina soda zaudarjala. Podrobnejši pogled h gobam je pokazal, da gre
NAŠLI HUDO POŠKODOVANEGA
Pri železniški postaji Dobova so prejšnjo sredo ob 0.10 našli hudo poškodovanega 18-letnega Jožeta Travnikarja iz Černca pri Brežicah. Kot je bilo ugotovljeno, je Travnikar tistega večera spremljal prijatelje na odsluženje vojaškega roka, v Dobovi pa skočil iz vozečega vlaka in se pri tem huje poškodoval
LESKOVEC: DVOJNO TRČENJE
Na cesti med Krškim in Drnovim pri Leskovcu je prišlo prejšnjo sredo do prometne nesreče, ki jo je zakrivila neprevidnost ter zasneženo in spolzko cestišče. Anica Blatnik iz Drnovega se je tega dne peljala z osebnim avtom proti Krškemu, na poledeneli cesti pa jo je pred srečanjem z Marjanom Opičem iz Samoborja zaneslo, daje trčila vanj, nato pa zadela še avto Krčana Zvonka Gomilška. Pri nesreči seje Blatnikova hudo poškodovala, enako tudi Gomilšek, materialne škode paje bilo za 15.000 din.
nikakor ne bi smeli prekoračiti: 7,40 din.
Zaradi omenjenih kršitev je bila KZ Krka - tozd Škocjan kaznovana s plačilom 50,000 din denarne kazni, poslovodja prodajalne Vinko Šušteršič pa s 3.000 din. Ob zagovo-
VLOMILEC NA OBISKU
V soboto popoldne je bilo vlomljeno v hišo Justine Bašelj v Novem mestu na Kristanovi 37. Ko ni bilo nikogar doma, je nepridiprav razbil steklo na vhodnih viatih, se splazil skoz odprtino, nato pa vlomil še skozi zasteklena predsobna vrata. Preiskal je vse prostore, odpiral omare in predale. Našel in vzel je dva zlata prstana in obesek za verižico, iz kuhinje pa nož. Škode je za 5.000 din.
sebnega republiškega prometnega davka po 8,5 in posebnega občinskega prometnega davka po stopnji 3 odstotke. Ali drugače povedano: šlo je za „utajo“ 7.154 din.
Preiskava in tudi obravnava pred senatom gospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča je pokazala, da sta krivca temu Pavle Dreo, direktor inženiringa za silosni program, industrijsko opremo in konstrukcije, in Franc Švetec, komer-cialno-prodajni referent, in sta bila zato tudi obsojena. Oba sta dobila pogojne denarne kazni: prvi plačilo 1.500 in drugi plačilo 2.000 din, medtem ko je bila Kovinarska Krško kaznovana z 22.000 din denarne kazni
Zoper izrečene kazni pa se je tožilec pritožil na Višje sodišče v Ljubljani in deloma s pritožbo uspel, saj je bila Svetcu pogojna kazen spremenjena v nepogojno. Pri njem je namreč šlo za zavestno malomarnost, saj je celo na fakturah zapisal, da je kupec dal ustrezne izjave. Na srečo so v mariborski davčni upravi prevaro pravočasno odkrili.
za dokaj čudno gobjo zmes, da so gobe črvive in neočiščene, povrhu vsega še povsem pokvarjene. Sicer pove svoje že rezultat analize, ki je pokazal, da en gram omenjenih gob vsebuje nad milijon bakterij konta-minantov, kar kaže, da so škodljive in zdravju nevarne. Nič čudnega torej, če se je nekaj gostov, potem ko so jim te gobe postregli kot nadev
VŽIGAL TOVORNJAK IN GA ZAŽGAL
-V nedeljo je na Dvoru zgorel tovornjak Avta Kočevje, ki je stal pri gostilni Kovač. Zjutraj ga je nameraval odpeljati v Kočevje Silvester Meh, kontrolor podjetja. Ker motor zaradi mraza ni hotel vžgati, je Meh v kanto vlil gorivo, pridal čistilne krpe in naredil ogenj. Kanto je postavil pod rezervoar tovornjaka, nato pa v kabini vključil motor. Plameni iz kante so obliznili zamaščeni del podvozja in zanetili požar, ki je tovornjak uničiL Na tovornjaku so bili kolobarji izolirane žice; štirje so! zgoreli, druge so rešili novomeški in dvorski gasilci Ogenj je ogrožal avtocisterno, ki je stala ob tovornjaku, ter Kovačevo hišo in gospodarsko poslopje. Voznik Meh je tovornjak pravočasno umaknil pa tudi gasilci so bili hitri in vneti. Škode je za 600.000 din; v vsoto ni šteta vrednost izolirane žice.
ru so se odgovorni izgovarjali, da so delali po navodilih, ki so jim jih dali inšpektorji, kar pa se je v postopku
pokazalo za neresnično. Vendarle je sodiiče spoznalo, da gre pri odgovornih osebah za nezavestno malomarnost, in je temu primerno izreklo tudi kazni.
VLOMIL IN ODNESEL STROJ
Prejšnji teden, ko v hiši ni bilo nikogar, je vlomilec obiskal Jakov-ljevičeve iz Novega mesta, Nad mlini 4. V stanovanje je prišel skozi kletno okno, zatem pa temeljito pregledal vse prostore v hiši. Naselje marsikaj, odnesel pa vrtalni stroj, etui za fotografski aparat in 3.500 din, tako da so Jakovljevičevi oškodovani za preko 6.500 din.
NAVZLIC ZAVIRANJU ZADEL PEŠCA
Prejšnji torek je Alojz Skol iz Šentruperta peljal osebni avto od Šentruperta proti Mirni. Tam pa je med hišami nenadoma pritekel na cestišče Mirenčan Žan Borštnar. Skol je sicer zaviral in skušal trčenje preprečiti, vendar je Borštnarja vseeno zadel in zbil po tleh. Poškodovanega pešca so odpeljali v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za nekaj tisočakov.
NADLEGOVAL VSE PO VRSTI
Brežiški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 33-letnega Brežičana Janeza Lapuha, ki se je močno opit nedostojno vedel v restavraciji blagovnice v Brežicah. Nadlegoval je goste, potem strežno osebje, na koncu pa seje polotil celo miličnikov, ki so ga prišli hladit. Od kod vročekrvnost, bo pojasnjeval sodniku za prekrške.
PO NESREČI POBEGNIL
V petek okoli 17.40 je 72-letna Ivana Novak iz Soteske 14 v domači vasi stopila iz avtobusa in nameravala prečkati cesto. Iz Straže je takrat pripeljal z osebnim avtom neznan voznik, jo zbil na tla in odpeljal naprej. Hudo ranjeno Novakovo so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa ji niso mogli pomagati. Naslednje jutro je umrla. Voznika iščejo.
na pizzi, pritoževalo, da jih je bolel želodec, nekaj jih je celo bruhalo. Stranke so na to opozarjale, vendar sod z zmesjo gob in črvov ni bil odstranjen iz prometa vse do prihoda inšpektorjev. Te so bojda poklicale kuharice same.
Ob takih dejstvih je zato sodišče obsodilo Krko — tozd Zdravilišča za plačilo 60.000 din denarne kazni, Marjana Slaka pa na 3.000 din. Slednji bi namreč moral gobe, ko je bil opozorjen, da gre za pokvarljivo vsebino, odstraniti iz prometa, vendar tega ni storil. Na pritožbo obsojenih strank je tudi Višje sodišče v Ljubljani potrdilo kazen novomeškega senata s pripombo, da gre prej za premile, kot pa prestroge kazni (!).
ZGORELA DRVARNICA
Prejšnjo sredo ob 1.15 je prišlo do požara v drvarnici Martina Žber-ta iz JeJenka pri Raki Kot je bilo ugotovljeno, je Žbert dan popreje s cirkularjem žagal drva v drvarnici, najverjetneje zaradi kratkega stika na Elektromotorju pa je prišlo do požara, ki je drvarnico upepelil in napravil za 5 0.000 d in škode.
STISNILO MU JE PRSTE
V soboto popoldne se je na železniški postaji v Črnomlju poškodoval pri delu Boro Ilič. Ko je polagal zaviralno	zagozdo, so
odklopili štiri vagone s koksom. Ilič zagozde ni pravilno držal in mu je stisnilo 4 prste na levici. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
SPET PO RAGOVSKI?
Delegat tovarne zdravil Krka je na seji občinske skupščine konec leta 1980 dal pobudo, da bi za časa gradnje Ceste herojev dovolili za osebni promet na magistralni cesti Ločna - Metlika uporabo odseka za vstop na Ragovsko cesto in izstop na ta odsek, kije zdaj zaprt.
Komite za urbanizem pri občinski skupščini Novo mesto je na to pobudo dal pismeno mnenje, da je potrebno uporabiti vse možnosti za ublažitev prometnih zagat v času cestne zapore, in predlaga Cestnemu podjetju, naj pobudo prouči Potrebno je namreč pridobiti ustrezna mnenja upravijalcev cest in prometnih organov ter predlagati ukrepe. Če bi pobuda tovarne Krke uspel a, bi bilo skozi mesto tudi mnogo manj prometa.
Črnomeljčan Anton Gimpelj se je pted dnevi obrnil na novomeško sodišče združenega dela, ker so mu po njegovem v semiški Iskri, tozd Tovarna mehanskih delov in naprav, nepravilno izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Gimpelj je bil namreč že pred izrekom tega ukrepa kaznovan v podjetju s prenehanjem delovnega razmerja, vendar pogojno za dobo enega leta, prav v tem času pa je bil zoper njega ponovno uveden disciplinski postopek. Zakaj?
Kot je ugotovila disciplinska komisija v Iskri, je bil Gimpelj v času od 18. do 20. februarja 1980 v bolniški, predpisano pa mu je bilo strogo mirovanje, vendar je bilo prav v tem času Gimpelja moč najti celo v gostilni To paje po samoupravnih aktih v semiški Iskri hujša kršitev delovne obveznosti in tudi vzrok, da mu je bila preklicana pogojna kazen in izrečen omenjeni ukrep.
Obtoženi se je izgovarjal na vse načine. Med drugim je trdil da mu zdravnik ni predpisal strogega ležanja, saj mu je dal celo napotnico za specialni pregled, konec koncev pa je tudi trdil da je pač šel v gostilno le zato, da se naje.
Po opravljeni ustni obravnavi je sodišče lahko le pritrdilo izrečenemu disciplinskemu ukrepu, saj iz
Razporeditev na drugo delovno mesto, ki je prinašalo znatno nižji osebni dohodek, je bila vzrok, da se je Tibor Perko iz Ozija zatekel na novomeško sodišče združenega dela. Komisija za delovna razmerja v črnomaljskem Beltu, tozd Livarna, je namreč Perka razporedila iz vodje izmene v topilnici na delovno mesto analitika za kemične preiskave in analize.
Perko zategadelj meni da je bila razporeditev neke vrste maščevanje, ker seje pač pri prejšnjem delovnem
STE2KA V STROJNE SKUPNOSTI
V zasebni sektor kmetijstva so v črnomaljski občini lani v obliki kreditov vložili 17.500.000 din družbenih sredstev. Več kot polovica je šla za nakup kmetijske mehanizacije, 43 odstotkov pa za gradnjo in adaptacijo hlevov. Zanimivo je, da ni lani nihče zaprosil za kredit za nabavo osnovne črede, čeprav pomanjkanje mesa in urejanje cen kmetom jasno kaže, kje bo mogoče dobiti precejšen del do-hodka. V poročilu o izvajanju skic-
pov o kmetijstvu v lanskem letu je zapisano tudi, da se kmetje neradi odločajo za nabavo kmetijske mehanizacije, ki bi jo uporabljali skupaj v strojnih skupnostih. Razlog za to je najbrž v nezaupljivosti kmetov, vendar to res ne bi smelo zavirati smotrnejše rabe investicijskih sredstev.
Berite »Dolenjski list«
zbranih dokazov ne bilo mogoče verjeti enemu samemu Gimpljevemu izgovoru. Tisto o strogem ležanju je namreč potrdil zdravnik, kar pa se obiska gostilne tiče in izgovora, da je tja zašel le, da se naje, postavlja Gimpelja na laž dejstvo, da ima družino in torej tudi hrane dovolj doma.
mestu iz opravicljivm razlogov branil nedeljskega dela. Nasprotno pa v podjetju trdijo, da je bila razporeditev opravljena po samoupravnih aktih v podjetju. Delo v topilnici namreč zahteva delo tudi ob nedeljah, česar pa se je I>erko branil, zato je bil po sklepu samoupravnih organov premeščen na delovno mesto, ki zahteva enako strokovno izobrazbo, saj je delavka, ki je prej delala v laboratoriju, odšla drugam.
Sodišče je po pregledu vseh razpoložljivih spisov prišlo do zaključka, da Perko vendarle nima prav. Šlo je namreč za potrebe podjetja, kar je tudi odločilno za ugotavljanje zakonitosti te premestitve, ne glede na morebitne razlike v višini osebnih dohodkov. Ob Perkovih izgovorih, da nedeljskega dela v topilnici ni mogel opravljati zaradi izredno slabih prometnih zvez s krajem, kjer stanuje, je sodišče v odločbi zapisalo naslednje:
..Zahteve delovnega procesa so primerne, poleg tega pa je delovna organizacija Perkov izgovor zadosti upoštevala že pri tem, da zoper njega ni uvedla disciplinskega: postopka zaradi odklanjanja delovnih nalog, nikakor pa ni bila dolžna
razporediti ga k enako na^miqv?.niai delom in nalogam”
PO DOLENJSKI DEŽELI
« Dan, ko mladi civilno suknjo zamenjajo z vojaško, je po mestih še posebno hrupen. O tem so se prejšnji torek najbolje prepričali tudi Metličani da ne govorimo o gostincih, ki so pred vpijočimi in pijače željnimi mladimi gosti po vrsti zapirali vrata. Hujše žalosti ob slovesu potemtakem razumljivo ni bilo, zlasti med spremljevalci ne, saj so nadaljevali z veseljačenjem še dolgo v noč.
• Prejšnji teden pa so imeli trebanjski miličniki opravka s 46-letnim Francem Kmetom iz Repč. Franc se ga je pošteno nalil in potem meni nič tebi nič obležal na cesti. Na srečo so bili tistega večera vozniki trezni sicer Kmet ne bi končal le v prostorih za pridržanje trebanjske postaje milice. Napovedan ima tudi obisk pri sodniku za prekrške, vendar bo po opisanem sodeč, težko povedal kaj določnejšega.
\ /
ZARADI UTRUJENOSTI NA BANKINO — Prejšnji torek zjutraj je Osiječan Antun Anič peljal tovornjak s priklopnikom iz zagrebške smeri proti Ljubljani. Pri Skopicah je zaradi utrujenosti zapeljal na bankino, vozil nekaj sto metrov po njej, nato pa zdrknil na nasip, kjer se je vozilo prekucnilo. Voznik je na srečo odnesel celo kožo, zato pa je bilo na vozilu kar za 100.000 din škode.
ZADEL NEPREVIDNEGA PEŠCA — Jože Struna iz Klečcta je v Vavti vasi prejšnji torek zvečer izstopil iz avtobusa in neprevidno prečkal cesto. Prav takrat je namreč izza avtobusa pripeljal z osebnim avtom Novomeščan Meho Musič in neprevidnega pešca zbil po tleh. Struna je bil pri nesreči ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novo-
meško bolnišnico. Gmotne škode je za 3.000 din.
TOVORNJAK V AVTOBUS - V petek popoldne je Dragan Djukič iz Vrbasa vozil tovornjak v koloni proti Zagrebu. Pri Grmovljah so vozila zmanjšala hitrost, Djukiču ni uspelo pravočasno zavreti, trčil je v zadnji del avtobusa podjetja Slavnik. Djukič je bil laže ranjen, potnikom v avtobusu pa ni bilo nič. Škode je za 70.000 din.
PO LEVI - V soboto je Alojz Luštek iz Dol. Karteljevcga vozil osebni avto nemške registracije od Zdinje vasi proti Kamencem. Peljal je po levi in trčil s Francem Šmidom iz Novega mesta, ki je z osebnim avtom pripeljal nasproti Ranjeni so bili Lustelc, njegov sopotnik Jože Dragan iz DoL Kamene in Šmidov sopotnik Stane Škarja iz Trebnjega.
Zvezni odlok samo za oki
Previsoko zaračunane marže v cenah prodajalne št. 11 v Šmarjeti
Že tako so cene najpogostejši povzročitelji negodovanj med kupci, še posebej j a, če jih na lastno pest zvišuje kar trgovina sama.
Nekaj podobnega se je lansko omlad pripetilo v prodajalni KZ Krite — tozd Škocjan v Šmaijeti, za kar je senat Oospodarske enote novomeškega temeljnega sodišča pred dnevi izrekel tudi primerne kazni.
Pod roko do poceni podnic
Kovinarska iz Krškega ni zaračunala predpisanih davkov
Med bolniško v gostilni
To dejstvo je Črnomaljčana Antona Gimplja stalo službo — Izgovor, da je tja zašel le zaradi lakote, na majavih
nogah
r
mmm
Denarja celo preveč?
Nekaj razmišljanja o denarni uspešnosti DŠI in športno-rekreativni dejavnosti v delovnih organizacijah
Pa čeprav v „uradni“ analizi športno-rckrcacijske* dejavnosti v novomeški občini čmo na belem piše, da s financiranjem ni prav nikakršnega problema, smo temu poglavju vendarle namenili poseben prostor. Vzrokov za -to je več.
Financiranje DŠI poteka iz dveh virov: občinski sindikalni svet skrbi za osebni dohodek referenta 'za šport in rekreacijo, priznanja, diplome, pokale ter zaključno prireditev, medtem ko ZTKO krije stroške tekmovanja Nekoliko drugače je pri financiranju rekreacijske dejavnosti v podjetjih. Bojda je denarja za tovrstno dejavnost povsod dovolj (!) in tudi če temu podatku verjamemo (nasprotujemo lahko le iz lastnih izkušenj), se zatika druge. Še vse prevečkrat so sindikalne blagajne tiste, ki vzdržujejo športno aktivnost
po podjetjih, namesto da za takšno prepotrebno obliko delavčeve sprostitve posežemo v sklad skupne porabe, kjer bi se morala takšna sredstva zbirati in tudi namensko uporabljati. In ko smo že pri denarju, še tole: Če govorimo, da morajo biti delavske športne igre najbolj preprosta oblika aktivnosti v delovnih organizacijah, čemu potem nemalokrat pompozne in drage igre v medobčinskem, republiškem in celo zveznem merilu!? Delavske športne igre so sredstvo za razvoj množičnosti, nikakor pa ne smejo biti cilj na področju šport-* no-rekreacijske dejavnosti Danes pa smo nemalokrat že. tako daleč, da DŠI predstavljajo prave kopije dragih, tekmovalnih sistemov z dra-gimi potovanji, opremo in še čim- Nekaj tega smo tudi v Novem mestu že videh.
po prvem aeiu men voanmmi!
Ponoven uspeh novomeških košarkarjev na gostovanju ■
(31:41) — Po prvem delu četrti — Že v soboto
- Novo mesto—Fructal 87:85 z Novim Zagrebom
Novomeščani že tri kola ne poznajo poraza. V soboto so po izredno razburljivi in borbeni tekmi ponovno z vsega dvema točkama razlike ugnali Fructal v Ajdovščini in se tako po desetih kolih — sem še ni všteta včerajšnja tekma proti Zaprudju — s srečanjem manj postavili ob bok vodilnih moštev v II. zvezni košarkarski ligi. Sobotni rezultat 85:87 (51:41).
B. BUDJA
J
Srečanje med Fructalom in Novim mestom si je ogledalo vsega 100 gledalcev, ki pa so ponovno’ razočarani zapustili športno dvora-
ODIGRANO PRVO KOLO
Odigrano je bilo prvo kolo v namiznem tenisu občine Črnomelj. Liga je razdeljena v tri skupine. Končano je tekmovanje prvega kola v prvi skupini, ki ima pet ekip. V finale sta se plasirali ekipa Belta in Partizana, v zaključni del posameznikov pa dva tekmovalca iz Belta in dva iz ekipe Gribelj.
OBČNI ZBOR KD ,,RUDI KEPA“
Pred dnevi je bil v Sevnici zbor tamkajšnjega Kegljaškega društva Rudi Kepa, ki je nastalo pred petimi leti iz kegljaškega društva Sevnica ustanovljenega leta 1965, in kegljaške sekcije TVD Partizan, osnovane leta 1970. Občnega zbora se je od 54 udeležilo 31 članov in članic, ki so pregledali 15-letno prehojeno pot. Izvolili so tudi nove organe in za predsednika izbrali dr. Cveta Gradišaija.
J. BLAS
Rekreacija caplja za razvojem
Nagel industrijski razvoj daleč prehitel organiziranost telesnokulturne dejavnosti v DO — Letos 20 let DŠI — V Krki preko 15 odstotkov rekreativcev
Med vsemi mogočimi poročili o tem in onem v lanskem letu je te dni zagledala beli dan tudi analiza športno-rekreacijske dejavnosti v novomeški občini za lefo 1980. Z e bežen pogled po številkah dovolj jasno pokaže, da telesna kultura še zdaleč ni spremljala velikega razvoja industrije, navzlic temu da se lahko v Norem mestu pohvalimo, da smo skoraj povsem v republiškem vrhu po metrih športnih površin na prebivalca.
Letos nekako neuradno slavimo športnih iger novomeške občine 20-letnico delavskih športnih iger v	'	"
Novem mestu, saj so bile prve igre v
dolenjski metropoli, namenjene delavcem, organizirane leta 1961.
Marsikdo bo pomislil, da se je od takr- do danes veliko tega spremenilo, vendar nekatere stvari govore, da ni povsem tako. Pri tem mislimo predvsem na množičnost.
Resda število udeležencev delavskih
?jvori o začetni številki 584 v letu 960 pa o 930 udeležencih v letu 1971 in o 1.539 udeležencih v lanskem letu, vendar število vseh tistih delavcev, ki so vključeni v to ali ono rekreacijsko dejavnost, še daleč ni zadovoljivo. Zato bo mogoče zanimivo pogledati, kako je športna rekreativna dejavnost našla svoje mesto v novomeški tovarni
zdravil Krka, ki po splošnem prepričanju najbolje skrbi za svoje delavce.
Tovrstna dejavnost poteka v Krki že vse od leta 1960, v zadnjih desetih letih pa se je razvoj rekreativne dejavnosti med delavci še razširil in poglobiL Tako imajo v Krki organizirane redne dnevne iri večerne vadbe, pripravljajo smučarske in plavalne tečaje, organizirajo planinske pohode in še kaj. Zanimiv je tudi podatek, da se je samo v lanskem letu vseh tekmovanj kot tudi rekreacijskih oblik vadbe udeležilo natanko 1.130 delavcev. Poleg takšne aktivnosti pa v tem novomeškem kolektivu skrbijo še za preventivno zdravstveno rekreacijo delavcev, ki delajo na delovnih) mestih s povečano stopnjo nevarnosti, imajo pa organizirano tudi korektivno zdravstveno rekreacijo, namenjeno delavcem, ki imajo poškodovan lokomotorni aparat (mišice, sklepe, kosti). Nič čudnega torej, če se danes postavljajo z! najvišjim odstotkom delavcev-re-kreativcev v novomeški občini.
MED NAJBOLJ MNOŽIČNIMI — Igranje malega nogometa je med delavskimi šprotno—rekreacijskimi aktivnostmi povsem pri vrhu. Za razliko od smučanja ali plavanja je tudi najbolj poceni.
Kegljavke korak naprej
Po končanem tekmovanju v ljubljanski ligi Kočevke četrte — Naslednjo sezono v enotni slovenski ligi
Kočevske kegljavke so z doseženim četrtim mestom ob koncu tekmovanja v ljubljanski kegljaški ligi dosegle uspeh, kakršnega se skupaj s treneijem Jožetom Leganom niso nadeja-k- Se posebej ne, ker je znano, da klub nima svojega kegljišča, tako da vse prvenstvene nastope odigra v Ribnici, medtem ko za treninge nima pravih možnosti.
Trener Jože Legan je takole ocena minulo sezono: „Z uspehom smo vsi v klubu zadovoljni, saj nam ta rezultat daje zagotovilo, da bomo naslednje sezone nastopali v enotni slovenski kegljaški ligi. Ce ocenjujem dosežke jjosameznih igralk, mo-
KOČEVCI TRETJI BREŽIČANI ČETRTI
tpv^ okviru 24. spominskih priredi-
.,Po poteh partizanske Jelovice”
7p\/c krop1 startali tudi patrulje koč >ln ZSMS> med katerimi sta ocevska in brežiška ekipa dosegli jv. j.Ui>_Peh. Brežičani so namreč za-min ,e,trt0 mesto, za ekipama Tol-"""a. Vrhnike in Kočevja.
ram reči, da je največ pokazala Anka Pelajič, njej ob bok pa ostale: Kristina Legan, Anica Kosten, Angelca Potočnik in druge.”
Sicer pa so se v klubu odločili, da sc oslonijo na mlade moči, ki jih je v Kočevju precej. Ni se torej bati, da je letošnji uspeh le preblisk v delu tega kočevskega sprotnega kolektiva, ki pa se pri svojem delu srečuje z velikimi težavami, od katerih je vsekakor največje kegljišče.
M. GLAVONJIC
Roški gozdovi že petič sprejmejo tekače
Kot kaže, je letošnja zima ljubiteljem belih športov naklonjena, kot že dolgo ne. Pod pokroviteljstvom uredništva TV-L5 in ob sodelovanju OO ZB Novo mesto, občinskega sveta ZS Novo mesto in GG Novo mesto se 24. januarja v Občicah pri Poljanah obeta še eno zanimivo in že tradicionalno tekmovanje.
Prijave za letošnji 5. roški smučarski tek za pokal TV-15 med pionirji, in mladinci pa občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih za moške in ženske ter letos tretje tekmovanje za borce in kurirje NOB že
prihajajo.
ležencev
PRIČELA OBČINSKA STRELSKA LIGA
Sevniška občinska strelska zveza je pričela novo leto z novostjo: organiziramem strelske občinske li-
fi, v kateri nastopa 7 strelskih dru-in, izven konkurence pa nastopa tudi ekipa društva invalidov Sevnice. Po končanem drugem krogu tekmovanja je v vodstvu ekipa Boštanja s 4 točkami, sledijo pa: Kopitar, Kovinar,I, Boštanj II, Društvo invalidov, Lisca, Jutranjka, Kovinar II.
Doseženi rezultati so več kot zadovoljni, saj je 15 strelcev doseglo kar 83,6 krogov od sto možnih.
J. BLAS
•U je r Končno število ude-pa bo znano 17. januarja, ko je zadnji rok za oddajo prijav. Vsi zainteresirani imajo tako še čas, da sc udeleže tradicionalne manifestacije z zgodovinskim obležjem, ki poteka letos pod častnim pokroviteljstvom narodnega heroja Jožeta Boršt m rja. Sicer pa letošnje tekmovanje prinaša še eno zanimivost: ob tekmovanju bo v Dolenjskih Toplicah še zbor partizanskih kurirjev, česar bodo
Potovo najbolj veseli mladi, onovno bo slišati mnogo obujenih doživljajev iz NOB, zato nič čudnega, če vse večje osnovne šole pošiljajo na prireditev tudi člane svojih novinarskih krožkov, la naj bi potem) najzanimivejše zgodbe iz razgovora s kuriiji objavljali v svojih šolskih glasilih. Skratka, tradicionalni roški teki dobivajo vedno nove razsežnosti, zato nič čudnega, če organizatorji pričakujejo veliko število prijav. Pošljete jih lahko na GG Novo mesto, v roke Alojzu Seriniju, ki tudi tokrat drži niti organizacije v svojih rokah.
no Police. Resda je po prvem delu že vse kazalo na lahko in prepričljivo zmago domačinov, ki so vseskozi vodili m prvi del.zaključili v svojo korist z desetimi koši razlike. Z dobro igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu, in ko so v 28. minuti povedli' že s 16 koši razlike, so bili vsi prepričani o uspehu domače vrste. Takrat pa so se Novomeščani vendarle razigrali in z izredno borbeno igro nadoknadili prednost igralcev Fructala in na koncu povsem zasluženo osvojili dve novi dragoceni točki, ki vrsti Novega mesta tudi ob srečanju manj prinaša izredno četrto mesto, vsega
1. FEBRUARJA 7. BLOŠKI TEKI
1. februarja bodo v Novi vasi že 7. bloški smučarski teki, udeleženci pa bodo lahko tekmovali v teku na 30 kilometrov, v Daki-jevem teku na 15 in v trimskem teku na 7 kilometrov. Start vseh treh tekov bo ob 9.30. Udeležba je neomejena, vsakdo pa mora sam oceniti svoje sposobnosti, da se prijavi za tek, ki mu bo kos. Prijave in vplačila prijavnine — 150 dinarjev za bloški tek, 120 dinarjev za Dakijev tek in 100 dinarjev za trimski tek -morate poslati do 20. januarja na naslov: TTKS Cerknica. Številka žiro računa Organizacijskega odbora Bloških tekov Cerknica pa je 50160-678-99793.
NOVOMEŠČANI 14.
V DRAŽGOŠAH
24. zimskošportnih spominskih prireditev ,JPo stezah partizanske Jelovice” preteklo soboto in nedeljo, ki so se zaključile z nedeljsko slovesnostjo v Dražgošah, se je udeležilo tudi 8 novomeških mladincev. V tekmovalnem delu, kjer je bilo treba pokazati precej znanja in vzdržljivosti — od iznajdljivosti v orientaciji, streljanju, itd. in dokaj napornega pohoda na 7 kilometrov — je novomeška ekipa med več kot 50 ekipami zasedla 14. mesto.
PIONIRJEVCI najboljši strelci
Pred dnevi je občinska strelska zveza pripravila v novonteški športni dvorani streljanje z zračno puško, na katerem je nastopilo 50 tekmovalcev in tekmovalk. Po pričakovanju so vsa prva mesta odšla v SD Pionir, velik napredek pa so pokazali strelci SD 13. maj novomeške UNZ. Med moškimi posamično je slavil Ribič, med ZEnskami pa Bučarjeva, oba iz Pionirja.
MLADI ŠMARJEČANI NAJBOLJŠI
Na občinskem namiznoteniškem prvenstvu osnovnih šok ki je bilo pred kratkim v Smaijeti, so med pionirji slavili mladi tekmovalci Šmihela pred dvema vrstama Šmar-jete, pri pionirkah pa so vsa tri prva mesta ekipno zasedle Smarječanke. Še pogled k posameznikom: pionirji:	Kočevar (Šmihel) pionirke:
Dežman (Šmaijeta).
Naj k temu priključimo še rezultate odigranega namiznoteniškega prvenstva Šrrvujete. Pri moških je zmagal Peter Povše, pri ženskah pa Janja Glavan.
Pokala Krke Triglavu
in Celjankam
Najboljši slovenski kegljači in kegljavke v Novem mestu
Minuli vikend je bilo Novo mesto, točneje rečeno, kegljišče Pri vodnjaku domačin že šestega tradicionalnega tekmovanja kegljačev za pokal novomeške tovarne zdravil Krka. Nastopili so domala vsi najboljši slovenski kegljači in keljavke, pokala pa sta dobila: v moški konkurenci vrsta kranjskega Triglava in v ženski ekipa Celja.
REZULTATI: 1. Triglav4955, 2. Tekstil (Ljubljana) 4931, 3. Čarda (Radenci), 4. Gradis, 5. Cblje, 6. Slovenjaceste, 7. Krka, 8. Kočevje. Posamično: 1. Marinšek (Triglav) 870, 2. Sajovic (Tekstil) 860, 3. Steržaj (Carda 854.
Žnske: 1. Celje 2308, 2. Novo mesto 2241, 3. Gradis 2201.
4 točke zaostanka za vodilnim Jugom.
Pri Novomeščanih so največji del bremena ponovno nosili člani prve peterke, saj je koše doseglo vsega 6 igralcev. Strelci:	P. Seničar 15,
Munih 22, S. Seničar 12, Župevec 14, Plantan 14 in Ivančič 10.
Prvi del tekmovanja med drugo-ligaši je tako zaključen. Ne glede na izid včerajšnje zaostale tekme z Zaprudjem startajo Novomeščani v drugi krog z odličnim četrtim mestom in solidno zalogo točk, ki zagotavlja mirnejše nadaljevanje, čeprav je izenačenost ekip v Ugi tolikšna, da so samo med Novim mestom in predzadnjim Branikom komaj štiri točke razlike. Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, tako da bo v enem tednu za Novomeščane to že tretje prvenstveno srečanje. To bo tolikanj bolj težavno, ker potujejo v Zagreb k ekipi Novega Zagreba, ki skupaj z Jugom vodi na prvenstveni razpredelnici Ob podatku, da so Novomeščani Zagrebčane na startu prvenstva zanesljivo premagali, je tudi tokrat mogoče pričakovati negotov boj za nove točke, ki bi eno ali drugo ekipo še bolj utrdile pri vrhu.
B. B.
H
BLOUDKOVA PLAKETA TUDI V POLJANE
Poljančani so nas sami spomnili na napako, ki se nam je prikradla pred časom, ko smo objavili imena dolenjskih Bloudkovih nagrajencev, saj je iz našega spiska izpadlo njihovo šolsko športno društvo. Napako skušamo sedaj popraviti saj sije ŠŠD Poljane to priznanje resnično zaslužilo. V obrazložitvi je napisano, da mladi Poljančani navzlic nemogočim razmeram za delo, saj nimajo pokritih prostorov, z izredno zavzetostjo dosegajo vidne rezultate in so dosegli celo drugo mesto v Sloveniji v okviru tekmovanja za. najbolj množično in samoupravno organizirano šolsko športno društvo. Čestitamo!
DOBRE SMUČI ZA POL PLAČE — Na tehničnem oddelku novomeške blagovnice Mercatoija v teh aneh najbolj cvete prodaja zimskih rekvizitov. Elanove „dilce” gredo za med, zlasti krajše, za katere je treba odšteti od 2000 do 4000 in več dinaijev. Mnogi so letos posegli tudi po tekaških smučeh, saj so mnogo cenejjše(od 900 do 1200 din) pa tudi ostala oprema je cenejša. (Foto: J. Pavlin)
sl* ;,)	...v	■	>
Z GO JZ ARJI IN CEPINOM
Za ljubiteje gora najprej novica, da pripravlja novomeški alpinistični odsek sredi januarja zanimivo predavanje s 150 barvnimi diapozitivu Predavanje bo v novomeški galeriji in bo prikazalo javnosti delo in življenje v gorah nasploh.
KAKO JE BILO LANI?
Novomeški alpinisti so v lanskem letu dosegli nekaj izrednih uspehov, predvsem pri težkih vzponih v tujini
Skupno je bilo opravljenih 117 tur, od tega 70 plezalnih, 41 pristopov na vrhove nad 2.000 metrov in 6 turnih smukov. Samo na odpravi v Franciji je bilo opravljenih skupno 28 tur, od tega 26 plezalnih vzponov in 13 pristopov na vrhove nad 3.500 metrov.
FEBRUARJA
alpinistična Sola
AO Novo mesto bo v februarju pripravil alpinistično šolo, ki bo vsebovala 10 teoretičnih predavanj in praktičnih vaj v plezalnem vrtcu Luknja pri Prečni Najperspektivnejšim . tečajnikom se ob koncu prvega dela šole obeta prvomajsko plezanje na Biokovo nad Makar-sko.
S. MOKOTAR
DVOJNA MERILA PO ŠOLAH?
Planinaijenje je sestavni del slovenske narodne kulture, vendar po odnosu nekaterih tega ne bi mogli vselej trditi
Zdravniki pravijo, da bi moral človek hoditi najmanj uro na dan. Da pa bo človek resnično več hodil in del prostega časa namenil planinaijenju, ga je treba za to pač navdušiti in tudi vzgojiti Vzpon na goro je tudi etična vrednota, saj planinstvo in izletništvo vsebujeta prvine intelektualne, estetske, etične in obrambne vzgoje.
O planinski vzgoji je pred leti razpravljal takratni republiški
sekretariat za prosveto in kulturo. Ob tem je izdal tudi) priporočilo za širjenje te dejavnosti po šolah. V novomeški občini smo takrat ustanovili planinske skupine na osmih šolah, v zadnjih letih pa se je število še povečalo. Zanimivo je, da so pobudo za ustanovitev planinstah krožkov dali veči-delpionirji sami na svojih pionirskih konferencah. Skoda pa, da na nekaterih šolah še niso našli mentorja, ki bil pripravljen prevzeti odgovornost za to dejavnost. Tako je na naših šolah planinska dejavnost še marsikje zapostavljena. Tudi šolska športna društva jo premalo uvrščajo v svoje delovne načrte, prepogosto se omejujejo le na tiste ucence, ki bodo šoli prinesli kakšno diplomo, medaljo ali pokaL Na naših šolah pogosto, vladajo dvojna merila za nagrajevanje mentorjev. Učitelji, ki, delajo s perspektivnimi športniki, so največkrat mnogo bolje uvrščeni kot tisti pedagoški delavci, ki delajo s poprečno manj sposobnimi učena brez tekmovalnih ciljev. Mentoiji planinske vzgoje v naši občini vodijo ob sobotah in nedeljah mlade planince na izlete, ne da bi za to dobili kakršnokoli priznanje, istočasno pa je njihov, vzemimo, glasbeni kolega primerno nagrajen za vodenje pevskega zbora.
Mladinski odsek PD Novo mas to se zato upravičeno sprašuje, zakaj nekatere šole zanemarjajo planinsko vzgojo. So za to kriva vodstva šol ali! samoupravni organi? Nekaj krivde je gotovo tudi na občinski zvezi za telesno kulturo, ki bi morala nameniti reč sredstev! množičnim dejavnostim, ki nimajo tekmovalnih ciljev.
Toda naj zaključim z besedami dr. Mihe Potočnika: „V gorah velja še zmeraj pristno in neponarejeno tovarištvo, solidarnost v sreči in nesreči, na vso moč se še spoštujejo take človekove neminljive vrline, kot so skromnost, požrtvovalnost, pogum, srčna kultura, nesebičnost, vztrajnost. Kdor že v mladih- letin zaide v gore, je srečen še na stara leta.”
JOfE PERŠE
DOLENJSKI UST
11
Gozdno gospodarstvo Brežice OBRAT ZA GOZDARSKO KOOPERACIJO SEVNICA Pozivamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju obrata za qozdarsko kooperacijo Sevnica in njegovih kooperacijskih enotah: K E Sevnica K E Mokronog K E Kostanjevica K E Senovo KE Brežice da priglasijo sečnjo za leto 1981 v času od 15. januarja do 15. februarja 1981 na naštetih kooperacijskih enotah.
Kooperacijske enote bodo še na krajevno običajni način razglasile priglasitev sečnje, tako da bodo posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu.
Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list.
22/3-81
»NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. Delavski svet TOZD TOVARNA PLASTIFICIRANIH IVERIC IN 2AGA —TPI, SOTESKA
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA PROIZVOnMJE PLASTIFlClRAMIH IVERIC
pod naslednjimi pogoji:
— Višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
2. VODJA PROIZVODNJE ŽAGANEGA LESA pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
3. VODJA SPLOŠNEGA OnDELKA pod naslednjimi pogoji:
— višja šola organizacijske, upravne, pravne ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
za kandidate veljata poleg navedenih pogojev še dva:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno—politična neoporečnost
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
POKLICNEGA GASILCA pod naslednjimi pogoji:
— končana šola za poklicne gasilce, 1 leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
Poizkusno delo traja 45 dni.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na nasloV:
„NOVOLES", lesni kombinat Kadrovsko—socialna služba 68351 STRAŽA
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka
23/3-81
„SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, CKŽ 141, komisija za delovna razmerja TOZD OPREMA
objavlja
prosta dela oziroma naloge TEHNIŠKEGA RISARJA
Pogoji:
— opravljen tečaj iz tehniškega risanja, oziroma šola tehniške strojne smeri (minimalno 2 leti)
— zaželene delovne izkušnje.
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavca v času služenja vojaškega roka).
Stanovanja ni.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, CKŽ 141, 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri otoeščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
28/3-81
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, n. sol. o Novo mesto
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe bo zaradi adaptacij v Šmarjeških Toplicah na
JAVNI LICITACIJI odprodala rabljeno opremo iz hotelskih sob / postelje, jogi vložki, stole, omarice, krila vrat, itison. . ./ Licitacija bo v soboto, dne 24. 1. 1981, ob 9. uri v prostorih Šmarjeških Toplic.
Na podlagi 13. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (ŠDL št. 14/78, 7 in 27/79) razpisuje odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom na podlagi določil 10. člena pravilnika o postopku in pogojih prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine iz sklada stanovanjskih hiš, s katerimi gospodari in upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto (SDL št. 29/77),
Javno dražbo
DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS
1.
Na javni cžažbi bo prodana stanovanjska hiša POOHOSTA ST. 3,
ki stoji na pare. št 218, vi. št 1102 k. o. Podturen
— enosobno stanovanje v izmeri 44,20 m2
— enosobno stanovanje v izmeri 41,00 m2
— izklicna cena za stanovanjsko hišo je 442.752,00 din
— stanovanji sta zasedeni in bosta izpraznjeni predvidoma v letu 1981
Javna dražba bo: v petek 20. februarja 1981 ob 8. uri v sejni sobi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto. Novi trg št 6/II, soba 54.
Ostali podrobnejši podatki in pogoji prodaje so razvidni iz razpisa, ki je izobešen na tabli Samoupravne stanovanjske skupnosti.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto 25/3-81
JE
Mercator
Na podlagi sklepa razpisne komisije TOZD MESO KOSTANJEVICA delovne organizacije
MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE PREDELAVE MESA Pogoji:
— VK mesar ali VK mesar predelovalec
— zaželene so 1-letne delovne izkušnje v stroki
Zainteresirani kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pri kadrovski službi delovne organizacije Mercator—Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52. Razpisni rok traja 15 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Vodja predelave mesa v TOZD bo imenovan za 4 leta.
MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO
razpisuje po sklepu razpisne komisije prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— imeti morajo visoko izobrazbo ekonomsko-komercialne ali agronomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, ali
— višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne ali agronomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog.
Kandidati morajo imeti tudi družbenopolitične in moralne kvalitete.
Vodja komercialnega sektorja bo imenovan za štiri leta Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z oznako ,,Ža razpisno komisijo" na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Krško, Cesta krških žrtev 52. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po dnevu objava
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni P° preteku razpisnega roka.
27/3-81
„EMONA DOLENJKA, TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE POSLOVODJE prodajalne Tekstil v Novem mestu
Pogoji: končana poslovodska šola in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 meseca Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 1 5 dneh po objavi na naslov: DO Emona Dolenjka, Novo mesto. Glavni trg 28."	41/3—81
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO
objavlja oglas za naslednja prosta dela oz. naloge:
TOZD TRANSPORT
1. RAZKLADANJE PREMOGA - 2 delavca
Pogoji:
— N K delavec
— delo v 3 izmenah
— poskusno delo 3 mesece
2. POMOČ PRI IZVRŠEVANJU PREMIKALNlH NALOG — 8 delavcev
Pogoji:
— končana osnovna šola
— potrebno bo nadaljnje šolanje — tečaj za premikače
— delo v treh izmenah
— poskusno delo 1 mesec
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
TOZD PAPIR
1. POMOČ PRI RAZPUŠČANJU ODPADNEGA PAPIRJA — 3 delavci
Pogoji:
— zaželena končana osnovna šola
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— odslužen vojaški rok
2. POMOČ PRI VLAGANJU LESA - 3 delavci Pogoji:
— zaželena končana osnovna šola
— delo v 3 izmenah
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
3. ZAVIJANJE ZVITKOV PAPIRJA - 3 delavci
Pogoji:
— zaželena osnovna šola
— 1 do 3 mesece delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— odslužen vojaški rok
3. POMOČ PRI PREVIJANJU IN VODENJU EVIDENCE -5 delavcev
Pogoji:
— zaželena končana osnovna šola
— 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v treh izmenah
— odslužen vojaški rok
4. Čistilec strojev in naprav - i delavec
Pogoji:
— NK delavec
— 1 do 3 mesece delovnih izkušenj
— sposobnost za delo ob strojih
— lahko mladoleten
5. ZAVIJANJE IN TEHTANJE PAPIRJA - 1 delavec
Pogoji:
— zaželena končana osnovna šola
— delo v 2 izmenah
— 1 do 3 mesece delovnih izkušenj
Vsa navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, spolnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščen) o izidu izbire v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
30/3-81
_________________________________________________________s
DELAVSKI SVET 2ITO - TOZD PEKARNA KRŠKO objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom naslednja prosta dela in naloge: STROJNO OBLIKOVANJE TESTA — 2 zvajalca za obrat Krško, od tega:
a) strojno oblikovanje testa — 1 delavec
b) strojno oblikovanje testa in občasni razvoz proizvodov — 1 delavec;
— 1 izvajalca za obrat Brežice.
Pogoji:
— pod a)
popolna ali nepopolna osemletka, možnost priučitve v pekarski stroki;
— pod b)
izpit za voznike avtomobilov C kategorije.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ŽITO — TOZD Pekarna, Krško, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb
26/3-81
12
DOLENJSKI UST
b h., .
5L&Zl&st*
Rešitev iz prejšnje številke
=7 mmrrm
■ Milimi ■■■•■■■■■■
Hitro obrača se časa kolo.
S. JENKO
Ljubezen ni vredna bolečin, tateie zadaja, njena radost je pa voda pena, vzdigne se v zrak in poči.
F. LEVSTIK
Ycčnost je enaka hipu, ' iica moiju, vihar vzdihu.
V. ZUPAN
DL
AZ
NAROD
SOSS
CER KOVNICA
DRAG
KAMEN
PARADIŽ
OBOR
PIJAČA
DL
BELG
TERME
UDAREC
PRI
tenisu
(Tr
RETORIK
ŠKRAT
STDOLŽ
MERA
NIKOLA
TESLA
DL
ŽGANJE
SL MESTO JEMENV
norost
5R5ava
ume,
IZLOČEK USI ŽLEZ
ORGAN
OBLASTI
NAŠA
flEttA
ZAČRTANA POT
RUS IV LADA R
PERNATA
ŽIVAL
OZE
TELIČEK
SIMFONI JARIMSK <DRSA*Q/ .
GOROVJE V SZ
PLAN-
ŠAR
SIKAJOČ
GLAS
HUTTEN
ulrich
KRAD-
LJIVKA
IRIDIJ
POKRAJ V SAUD ARABIJI
ST RIM DNEVI
ODDAJA
VELIČINA. KI JO ME RIMO Z URO
PUSCAV
RIS
Z mirom odhaja zdravje
Tudi živalim je hrup in napetost škodljiva — Severni jeleni dobivajo zaradi sodobne paše čir na želodcu
Stres in čir na želodcu sta že dolgo poznana kot »prijatelja", ki se rada družita, o čemer so osebno dobro seznanjeni predvsem ljudje, ki se ukvarjajo z bolj živčnimi poklici. Novejša odkritja švedskega veterinarja dr. Claesa Rehbinderja z univerze v Uppsali pa kažejo, daje stres enako škodljiv tudi živalim.
; ?
Dr. Rehbinder je pri razkosavanju in proučevanju severnih jelenov, katerih črede se pasejo na severu Švedske, opazil presenetljivo stvar: v poprečju je bil zdrav le vsak peti jelen, štirje od petih pa so imeli čir na želodcu.
Po mnenju uppsalskega stro-kovnjakj, pridružili pa so se mu tudi drugi veterinarji, je za želodčne krvavitve pri severnih jelenih kriv tehnološki napredek. Svoje dni so Laponci gnali črede jelenov po severnih širjavah tako, da so črede spremljali na smučeh in jih spodbujali kvečjemu z dolgimi, žalobnimi
Annin dnevnik ni ponarejen
V dokumentu iz zadnje vojne so popravki napisani s kemičnimi svinčniki, ki so prišli v prodajo šele leta 1951 — Kljub temu so strokovnjaki ugotovili pristnost
Tistim, ki bi radi zabrisali zgodovinska dejstva o nacističnih strahotah med zadnjo svetovno vojno, je, kaže, veliko do tega, da zasejejo sum in dvom, zato napadajo vse po vrsti. Nedolgo tega so se lotili enega najbolj pretresljivih pričevanj o preganjanju Ždov, dnevnika, ki ga je pisala v tajnem skrivališču židovska deklica Anna Frank. Strokovnjaki sp dokazali, da so nekateri popravki v dnevniku zapisani s kemičnim svinčnikom, ki so ga pvič izdelali & ‘e nekaj let po vojni, hkrati pa grafologi dokazujejo, da jih je napisala tista oseba, kot je pisala dnevnik. Dnevnik bi bil potemtakem ponaredba, saj je znano, da je Anna Frank končala mlado življenje v koncentracijskem taborišču.
Tako resnih obtožb se seveda ni dalo zavreči z besedami, ampak so se morali Aninega rokopisa lotili še drugi strokovnjaki. Ponovno
so ga pregledali in ugotovili, da so nekateri popravki zares napisani s kemičnim svinčnikom, ki je prišel v prodajo šele po vojni, vendar pa je znani švicarski grafolog E. Friess ugotovil, da je popravke pisala druga roka.
Iz dodatnih preiskav torej sledi, da je dnevnik, ki je v celoti, razen omenjenih popravkov, napisan s peresom in črnilom, pristen dokument, da pa so po vojni lastniki dnevnika poskušali zbledele besede popraviti s kemičnimi
svinčniki, da bi se ne uničile ter bi ne izginil njih pravi pomen. Domnevajo, da je popravke s kemičnimi svinčniki zelene, črne in modre barve naredil Johannes Klei-man, človek, ki ga Anna v dnevniku imenuje gospod Koophvis in je med skrivanjem prinašal hrano v skrivališče.
Kakorkoli že, poskusi, da bi zasejali dvom o pristnosti široko znanega in priljubljenega Dnevnika Anne Frank, niso uspeli.
JJLaa/
Rokopis Anninega dnevnika s popravkom, narejenim kasneje.
Računalniško obdelana slika viharja.
Pogled v srce viharja
Nastanek in razvoj viharja spremljajo na zaslonu
»Lahko razkosamo orkan’ kot poskusno žival in pogledamo, kaj se v njem dogaja,” je zanesenjaško dejal direktor ameriškega laboratorija za proučevanje viharjev, ko je novinarjem razlagal, kaj je novega prinesla posebna radarska naprava za zgodnje odkrivanje viharjev.
Orkani in tornadi povzročajo veliko gospodarsko škodo in vsako leto poberejo kar visok krvni davek, zato so v ZDA, kjer so viharji pogosti, poskušali vse mogoče, kako bi pravočasno odkrili nevarni naravni pojav ter ustrezno ukrepali. Doslej
niso imeli kaj dosti sreče, saj tornado nastane skoraj nenadno, je pa strahotno uničujoč. Vremenske radarske postaje, ki so jih postavili v ogroženih' območjih, so še najbolj oprijemljivo sredstvo. Naprave delujejo na osnovi t. L Doppletjeve-ga učinka, prenesenega na področje elektromagnetnega valovanja. Naprava, povezana z zelo močnim računalnikom * sproti izrisuje na ekranu različno obarvana polja Tako lahko vremenski strokovnjaki pravočasno opazijo, kje se tvori nov vihar in kam potuje, nakar opozorilo sporočijo v ogrožene kraje.
Janez Trdina
Črtice in p
JETNICA
Ležala je na tleh, ni ne govorila ne se gibala. Zdravnik potolaži prestrašeno gospo, da se bo bolnica kmalu zavedla in okrepčala. Tako se je tudi zgodila Rozi se ni pripetila nobena druga nesreča in sHa, premagala sta jo zgolj trud in lakota.
Ta neprijetnost je koristila deklici vsaj toliko, da ni poželela 'reč romantičnih prizorov in primerijajev. Nekaj časa so ljudje skoraj mislili, da se je čisto spametovala. Ali to ni bio mogoče. Ko je prišla nazaj na Vinico, je seda zopet k bukvam in jh ni dala iz rok od zore do kasne noči. Veselili so jo zdaj Pesniki in romani tiste vrste, ki se zovejo sentimentalni. Jela je plavati in topiti se v nemški občutljivosti. Mesto po čudovith Prigodbah, čarobijah, skrivnostih, nepredobitnih junakih, je hrepenela po zvestem srcu, po sladki, tiri ljubezni, po neskončnem objemanju in poljubovanju, po idiličnem življenju. Lenobe se ni odvadila, kajti tudi po tej novi blagovesti n ime važnosti in cene noben drug pose/ razen tistega, ki budi, goji, podpira in pospešuje ljubezen. Nq rajši bi b»a pustila starše in ves svet in se naselila daleč od mest in vas/ v kaki mirni dolinici. Tu bi slonela na prsih svojega mil e ta, bi mu odkrivala svoje občutke, bi poslušala njegovo Ijubavno šepetanje, bi umirala od rajske radosti v njegovih objemih in poljube ih. Svet je zaničevala in sovražna, ker ne tPozna za svojega edinega vladarja človeškega srca. Učenost, modrost, vsi plodi razuma so se ji zdeli ničemurni in puhti; davohtepnost in željo po blagu je smatrala za poglavitni Nasprotnici naravnosti in sreče. Brezsrčne učenjake je devala v isto vrsto s tatovi in morilci. Čutila se je neizrečeno nesrečno, da ima očeta, čigar misli in besede še vrte edino okoli dobička. Po njenem mnenju so bili vsi znanci požeruhi. Pijanci in neslani gizdalini, ki se zato toliko pehajo in ubijajo, da bi mogli dobro jesti, piti in oblačiti se. Na domače kraje pa n> več godrnjala, da niso prijazni in ljubki. Dostikrat je *aklikni!a navdušeno: „Kako lepa si ti, dolenjska zemlja!
kako srečno se na tebi prebivalo, ko bi priznali tvoji ljudje vrednost in pravico človeškega srca!"
Dobila je prepričanje, da je glas srca glas božji. To trjenje je resnično, ali nikdar ne smemo prezreti, da nam odmeva glas božji tudi iz pameti in razuma. Pravo in stanovitno srečo utemeljuje toplo srce le v soglasju s hladno pretresajočim duhom. Potrebo tega soglasja zametujejo sentimentalni romani, zavrgla jo je tudi njihova verna učenica Roza. Če vidijo modri starši, da ljubi njihova hči moža, pri katerem bi trpela pomanjkanje ali druge nadloge, je naravno in tudi dolžnost, da ne privolijo v tako zaveza Kdor prilastuje vso pravico srcu, pa poreče, da je to postopanje okrutno in nečloveška Tako je mislila tudi Roza, da za dober zakon ni treba drugega kakor ljubezen; ljubeči da trpe z voljo vsako revščino in je pravzaprav še ne čutijo ne. Če bi ji starši zabranili ljubezen, je za trdno namenila, postaviti se jim po robu, odreči jim vsako pokornost, kajti v takti rečeh nimajo ničesar govoriti. Srce je svoj gospodar, svoj postavodajalec. Za kogar bi se oglasilo, hotela ga je ljubiti na vso moč, do zadnjega zdiha kljub vsem neprilikam in oviram. Nasprotovanje se ji je zdelo mikavno in zelo potrebno, da dokaže človek svojemu dragemu silo, resničnost in stanovitnost svojih čutov.
Grom je vzel v službo brhkega fanta, da bi mu pazil na vinograde in pomagal tudi kaj na polju. Francelj je živel doslej pri župniku, svojem stricu. Navadil se je pri njem dobro peti in tudi zlagati pesmi. Če je umri kak duhoven, je precej splezal na pegaza in naredil rajnkemu nagrobnico, včasipo sto kitic dolga Vsakemu je dal vse čednosti, katere zapovedujeta vera in cerkev. Ko mu je pobrala naduha strica, ni utegnil nič žalovati, še kropit ga ni prišel več ko enkrat. Zaprt v svoji spalnici je struge! verze in rime dva dni in dve noči. Rodil je res tako ogromno pohvalnico, da je popisal dve šolski teki. V neki mestni hiši so se vpričo Groma pomenkovali o mladem pesniku in ga omilovali, da stoji zdaj brez rodbine in prijateljev, osamljen in zapuščen. Grom veli: „Dokler je mlad, mu ne bo sile. Naj pride k meni, mu bom že načel dela dovolj. Po naši Veselici najsi piska in poje, kolikor ga je volja."
Z novim oglednikom je bil zadovoljen; storil je natanko vse, kar mu je ukazal; ni ugovarjaI niti postopa/ in lenaril.
Gospodar se je mogel nanj zanesti; bil je tako po pasje ponižen in podložen, da bi bi7 držal mesto njega brez plačila tudi batine. Drugi posli so se mu umikali in se ga bali, ker so že prvi teden opazili, da vohunari in ovaja. Francelj je imel lastnost da se je kmalu prikupil poglavarjem, vsem drugim ljudem pa kmalu zameril.
Roza je ogledovala fantov obraz in život, poslušala njegovo govorjenje in p opevanje in se je vanj - zaljubi a. Nekaj dni je zdihovala, jokala in premišljevala, dokler je bukve ne spomnijo, da ni za deklico nič sramotno, če razodene prva svoj občutek, ne da bi počakala na mladeniča. Naglo je korakala v vinograd, kjer je Francelj menda kol H, mu povedala z gorečo besedo, da ga ljubi in ga vprašala, če jo hoče za ljubico in kmalu, če Bog da, tudi za nevesta Fantu se še nikoli ni ponudila nobena kravarica, nikar gospodična in grajska hči. Sreča ga je doletela tolika in tako iznenada, da se mu je kar zvrtilo v glavi. Rozi je stiskal roko. ali govoriti ni mogel nič. Objemati in potjubovati je začela ona, on bi se morda ne bil tako brž domislil. V vinogradu sta ostala in se ljubila do mraka, nemara še nekoliko v mrak.
Ta. dan se je zdet Rozi najlepši izmed vseh, kakor da ga je sam Bog zapisal z zlatimi črkami v knjigo njenega življenja. Saj pa sledeči ni bil meden. Francelj je od gizdavosti kar pihal. da ima tako imenitno šocka Pri večerji ni hote! z nikomer nič govoriti. Če ga je kdo kaj vprašal, je zarenčal in pljunil. V postelji pa je to reč bolje premislil in se kmalu iztreznil. Jel ga je obhajati tak strah, da ni mogel zaspati. Bil je navihan in premeten, kakor marsikateri dolenjski fant Kar ni kazalo dobička, ga ni moglo dolgo mikati. Dejal je sam v sebi: „lz te moke ne bo zame nikoli kruha. Neumnost bi se izvedela kmalu kakor vsaka druga. Grom me bo pograbil, oklofutal in vrgel iz hiše. Tožiti se nanj do zdaj ne morem. Tako dobro se nisem še pital, kar sem na svetu. Pri stricu sem jede! ostanke, pil vodeno brozgo, nosil poguljene in raztrgane cape. Grom mi daje dobro hrano, vsak dan polič izvrstne zelenike in plače toliko, da si bom napravil vsako leto po dve novi obleki in mi bo še kaj ostajala Pri stricu nisem dobil okroglega drugače, če mi ga je vrgel kak gost kakor beraču. Te službe se ie treba držati. Avša sni je rekla, da bo moja nevesta. Boš malo počakala, tičica! Tako aboten pa že nisem, da bi to verjel.
pesmimi. Danes se laponski pastirji vozijo na motornih saneh ali pa čredo nadzorujejo celo s hrupnimi helikopterji, kar vse dela živali, vajene tišine in miru, živčne, posledica pa je želodčni čir.
Zadeva niti ne bi bila tako tragična, če bi se Laponci hoteli vrniti k staremu načinu vodenja čred. A kdo se rad vrne v stare navade, ki so lepe ter idilične le, če se jih spominjaš, obdan s sodobnim udobjem.
‘■'jS''
Ne je, ne spi
Svetnica ali sleparka?
Italijani imajo novo svetnico; če ne svetnico, pa vsaj spretno goljuftnjo. V malem hribovskem naselju Craveggio nedaleč od jezera Maggiore živi 78-letna starka, ki je svoj čas slišala na ime Alfon — sina Cottini. Te enajsto leto leži v postelji in — tako zatrjujejo njeni sorodniki in nekateri domačini — nič ne je, nič ne pije, pa tudi ne iztreblja ničesar. Ker bi navaden Zemljan ob takem prehrambenem režimu že davno počival v zemlji, je kot na dlani, da gre za svetnico. Odmislimo pri tem sklepanju na govorice, ki krožijo med vaščani, da namreč vrla Alfonsina ponoči vstaja iz postelje in opravi tisto, po čemer je postala slavna, da ne opravlja.
K postelji čudežne bolnice, ki spi z blaženim nasmeškom na obrazu, romajo mnogi ljudje z upanjem, da bodo ddežni milosti ter se bodo znebili te ali one zdravstvene nadloge. Razvedelo se je, da je nekaterim bolnikom obisk pri čudežni starki pomadi, zato ni čudno, da romajo z vseh koncev Italije v Craveggio.
Cerkev se ie uradno ogradila od ,,svete“ Alfonsine”.
m
SVETU OKOLI
TUDI PO KRONANIH - Če je komu hudo pri srcu, ker osebni dohodki nič več ne rastejo tako prešerno, kot so zadnja leta, naj pomisli, da se podobna počutja oglašajo tudi v kraljevski družini nizozemske kraljice. Za novo leto so ji sporočili, da bo poslej dobivala občutno manjšo apanažo. No,kljub precejšnjemu znižanju bo kraljica še vedno imela vsaj take letne dohodke kot kakšna naša pevska zvezda, ali vsaj take, kot je upal kakšen slovenski filmski igralec za nastop v filmu... vemo, katerem.
ZANIMANJE UPADA - Iz poplave statističnih podatkov, ki bruhajo vsakodnevno iz velikh računalniških središč, si ogjejmo tega: v ZDA upada število poročenih. Od nekdanjih 70 odst. poročenih zaposlenih Američanov je ostalo še 60 odst. Statistiki so izračunali, da se državljani te velike države kasneje poročajo, pogosteje ločujejo, skratka, vse kaže, da prihajajo k pameti.
SEKS ZA ŠEFE — Kot ugotavljajo strokovnjaki iz Izraela, so velike duševne napetosti, značilne za vodstvene delavce, razlog za srčne napade. Pred njimi pa varuje primerna spolna aktivnost in občasno zmerno pitje dobrega vina. Tajnice torej čaka vsaj dvoje novih opravil: poznavanje in izbira vina ter sposobnost primerne spolne aktivnosti
MOČNO POTOMSTVO - Kdor jezik predolgo nesramno steguje, ga prej ,ali slej doleti tudi kaj neprijetnega. Lep dokaz je francoska pisateljica Francoise Sagan (znana predvsem po romanu »Dober dan, žalost"), ki je v neki družbi duhovičila in duhovičila ter med drugim ugotovila, da je slavni Hemingway le pisec tretje vrste, nakar se je ostrojezična pisateljica zvrnila v polurno nezavest. Vzrok? Med gosti za omizjem je bila tudi Hemingwayeva vnukinja Margaux, kije nesamne izjave »komentirala" po ameriško — s pestjo v jezikava usta. Saganova bo poslej pogledala, kjeje Margaux, preden bo razvrščala Hemingwaya med manj vredne pisatelje.
'L 3 C1640) 15. januaVjh 1
DOLENJSKI LI
m
j Začasna prodaja v čumnati S
Mladinska knjiga obnavlja lokal, poslovanje pa so medtem prenesli v zelo neprimeren prostor
Prvi dan po novem letu so kupci debelo gledali, ko so na vratih znanega lokala Mladinske knjige na Glavnem trgu našli listek: Začasno smo se preselili v
Ruža Zupanc: ,Inšpekcija je zahtevala, naj lokal zapremo.”
prostore za kioskom Dela na Cesti komandanta •,Staneta.” Ti začasni prostori pa so majhno skladišče iste delovne organizacije. Ker drugega lokala ni bilo, so pač v temno čumnato stlačili najnujnejše potrebščine za šolo in delovne organizacije. O tem je tekel pogovor z Ružo Zupanc, vodjo poslovne enote Mladinska knjiga:
„Naša zasilna prodaja poteka v nemogočih delovnih pogojih, nismo pa dobili nobenega drugega lokala. Niti si ne moremo privoščiti, da bi med adaptacijo prenehali prodajati, predvsem ne šolske potrebščine, ker edini v Novem mestu oskrbujemo s tem blagom prebivalstvo.”
— Ali je adaptacija lokala prišla iznenada in zakaj?
..Najmanj tri leta se že pripravljamo na modernizacijo in povečanje prodajnih površin v lokalu na Glavnem trgu, pa doslej ni bilo sredstev. K preureditvi smo bili zdaj tako rekoč prisiljeni, ker je inšpekcija zaprla lokal zato, ker nismo izpolnjevali požarnovarnostnih zahtev. V isti etaži smo imeli kotlarno, deponijo odpadnega papirja in trgovino. Lahko bi prišlo do požara.”
Kaj boste pridobili z modernizacijo in preureditvijo?
„Lokal bo povečan za okrog 50 m2 površine. Na novo bomo odprli oddelek z igračami, sicer pa gre v glavnem za zamenjavo stropov in podov ter modernizacijo poslovalnice. Obnovljene bodo vse instalacije in tudi fasada.”
— Koliko bodo vsa dela veljala in do kdaj bodo končana?
..Računamo na 3 milijone dinarjev stroškov v zvezi z gradbenimi deli, kijih je prevzel Pionir, po pogodbi pa naj bi delo opravili do 15. februarja. Rokje zelo kratek.”
Ker je poslovalnica Mladinske knjige med najbolj obiskanimi trgovskimi lokali v Novem mestu in ker edina oskrbuje potrošnike z raznimi šolskimi in pisarniškimi potrebščinami ter knjigami, upamo, da pri gradnji ne bo prihajalo do ,,podaljškov”. V taki čumnati, kjer Mladinska knjigi strankam na ljubo začasno prodaja, se ne bo dalo dolgo vzdržati. Težko je za zaposlene, ki, mimogrede povedano, nimajo niti WC, prav tako ne za kupce.
R. B.
S
*
N
H
>
*
N
N
*
S
*
*»
S
s
s
v
N
*
%
s
*
N
*
!
s
*
s
s
*
s
I
GOSTJE VIMV —V ponedeljek, 12. januaija, so člana predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in Dobro-slav Čulafič ter Alojz Gojčič, izvršni sekretar CK ZKS — obiskali IMV v Novem mestu. Krajšemu ogledu tovarne je sledil odkrit pogovor, v katerem so gostje izpostavili predvsem zahtevo po tesnejšem sodelovanju slovenske in jugoslovanske avtomobilske industrije. (Več o tem na prvi strani). (Foto: R. Bačer)
Tudi R—18 dobavljajo kupcem
10. januaija je iz IMV prišla novica, da se v novem letu proizvodnja priljubljenih komfomih vozB R—18 povečuje. Najprej dobijo že vplačana vozila kupci po spisku, novih naročil pa za zdaj ne sprejemajo.
V drugi polovici leta 1980je kupcev že zdavnaj poravnanih stekla proizvodnja vozil R-l 8 v računov, in zagotavljajo, da
novomeški	tovarni IMV, za
katere so se kupci javili že konec leta 1979. Mnogo jih na vozila še	čaka, čeprav so
avtomobile že plačali, zdaj pa se proizvodnja R—18 povečuje, tako da bodo v prvih mesecih letošnjega	leta glede starih
obveznosti popolnoma na tekočem.
Novih naročil ne sprejemajo, dokler ne	bo črtan spisek
Izpad sredstev zavrl gradnjo
Zaradi izpada dela sredstev LB iz Kranja se je zavlekel pričetek gradnje proizvodnih prostorov Ele na Cikavi — Načrtovano povečanje dohodka odvisno od planov
bodo R—18 dobavljali zares po spisku, točno po datumih prispetja akontacij na tekoči račun IMV. Vsi kupci, ki so do konca leta 1979 avto vplačali, bodo dobili R-l8 za ceno 179.995 dinarjev, poleg tega bodo plačali še v kraju bivališča ustrezne davke.
Glede proizvodnje „katre“je stanje naslednje: kupec lahko dobi tako rekoč takoj ali pa v najkrajšem času R—4 TL spedal za 134.750 dinarjev. Kupci že vplačanih vozil iz leta 1979 in do 15. novembra 1980 imajo pravico do obročnega odplačevanja razlike v ceni Priznavajo pa tudi obresti Kupcem, ki so plačali avto že
leta 1979, -dajejo 12—odstotne obresti, ostalim manj, vendar so pogoji vseeno ugodni. IMV tudi ne zahteva kritja rizika obročnega odplačevanja s poroki, marveč zavaruje tveganje na svoj račun. Izračunali so, da vse navedene ugodnosti pomenijo za stare kupce približno za 6,5 odst. nižjo uradno prodajno ceno „katrce”.
Ob takih pogojih se mnogi odločajo za preklic preklica naročila in pošiljajo obvestilo, dabodorazliko plačali. Hkrati s tem pa IMV kupcem že vrača denar. Polovici kupcev, ki so odpovedali avto pred novo ceno, je denar že izplačan, do konca januarja pa bo po zagotovilu odgovornih iz IMV poravnanazadnjaobveznost tudi do vseh ostalih kupcev, ki so se> odpovedali obročnemu odplačilu in želijo denar nazaj. ^ g
Uresničevanje investicije, ki jo Iskrin novomeški tozd Ela že dlje časa načrtuje na Cikavi, je trenutno prekinjena, pri izgradnji pa kasnijo za dobro leto dni Ker odlaganje investicije stalno draži, kar pa vpliva tudi na uresničevanje sedanjega srednjeročnega plana, si v Eli na vse kriplje prizadevajo odpraviti ovire, ki preprečujejo pričetek gradnje novih Elinih prostorov na Gkavi.
Za načrtovano prepotrebno gradnja imajo večinoma že vse urejeno. Pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, pretresajo pa tudi ponudbe -pravijo, da kar ugodne za izvajalca deL Zataknilo pa se je pri združevanju potrebnih sredstev. Vzroki da je investicija obstala na mrtvi točki, so predvsem v! nepopolnem izpolnjevanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, in sicer tistega deleža, ki ga mora zagotoviti Ljubljanska banka. Vsi podpisniki sporazuma so prispevali svoj delež razen Ljubljanske tanke iz Kranja, ki hoče, da se ji njen delež zmanjša skoraj za polovico. V Eli računajo, da bodo
že v prihodnjih dneh problem reali v okviru Ljubljanske banke. Če ne drugače, bi lahko dala premostitveni kredit Temeljna dolenjska banka ali pa bodo skušali zagotoviti sredstva preko Iskrine interne banke.
Takoj ko bodo to uredili, bodo pričeli z gradnjo, ki mora biti končana še v letošnjem letu, preselitev na Cikavo pa načrtujejo za prihodnje leto. Investicija bo v drugi fazi stala 195 milijonov dinarjev, skupno 225 milijonov. Z uresničitvijo investicije po predvt denem planu bo Ela povečala celotni prihodek do konca tega srednjeročnega obdobja skoraj za polovico - od letos načrtovanih
276 milijonov na 415 milijonov leta 1985 — pri čem« velja poudariti, da novih delavcev skoraj ne bodo zaposlovali
Z. L.—D.
MLADI O ZAPOSLOVANJU
Na petkovi seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto so se med drugim dogovorili o pripravah na razpravo o družbenoekonomskem položaju mladih, v kateri bo v novomeški občini dan poudarek problematiki zaposlovanja mladih, manj pa ostalim vprašanjem - štipendiranje, vzgoja in izobraže-vanje, itd. - ker bo razprava ravno V času šolskih počitnic. Razpravo bo organizirala in vodila konferenca mladih delavcev. Govora je bilo tudi o razpisu tekmovanj „Mladi novinar” za najboljše srednješolsko in osnovnošolsko glasilo.
Kriva je lahkomiselnost
V Novoteksu so do 1. oktobra lani izgubili 987 delovnih dni zaradi nesreč pri delu ali na poti v službo
bilo več nesreč na poti na ddo ali z dda. Ob varčevanju na vsakem koraku, ki je v Novoteksu prisotno dlje časa, tudi izpad dohodka zaradi lahkomiselnih nesreč pri ddu ni zanemarljiv.
Ljudje v številkah
Aprila nas bo popisovalo 225 popisovalcev
Priprave na letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v aprilu so tudi v novomeški občini v polnem teku. Decembra je bila imenovana 7—članska občinska popisna komisija, ki jo čaka izredno pomembna naloga m
veliko dela, saj so prav občinske
komisije neposredni organizator popisna v s\oji občini in tako odgovorne za uspešno pripravo in izvedbo popisa.
Komisija bo morala poskrbeti* da bodo vse hiše v občini do popisa oštevilčene da bo narejena popisna dokumentacija — skice popisnih okolišev, seznami hiš - da bo na voljo dovolj popisnega gradiva itd-Izbrala bo tudi 225 popisovalcev, kolikor jih je potrebnih, da bodo v 10 dneh popisali 55.679 prebivalcev in 16.514 gospodinjstev v novomeški občini (p° podatkih ob koncu pravkar minulega leta) - vsak popisovalec bo popisal okrog 250
prebivalcev in 60 gospodinjstev - ter 20 občinskih inštruktorjev. Pri izbiri popisovalcev bo komisija tesno sodelovala z vodji krajevnih uradov, ki najbolj poznajo svoj teren in bodo tudi občinski inštruktorji Krajevni uradi bodo tudi zbirali prijave za popisovalce, za samo Novo mesto pa Skupnost krajevnih skupnosti Zaposleni popisovalci bodo za ta čas odsotnosti z delovnega mesta dobili svoj redni osebni dohodek in povrnjene stroške, nezaposleni pa 50
dinarjev na uro. Naloga komisij® je seveda tudi organizacija tečaja za popisovalce in inštruktor)®-Že pred aprilskim popisom Pa naj bi zbrali podatke o vikendih, zidanicah in vseh drugih občasno naseljenih stavbah, pri čem®r še ni jasno, kako se bodp spopadli s težavami saj za več kot polovico od preko 5.000 takih stavb v naši občini niso znani lastniki oz. njihovo prebivališče.
Že tu in pri samem popisu bi se morali vsi zavedati da popis ni samo stvar Zavoda za statistiko in popisovalcev, ampak nas vseh in da sp.j vsi občani aktivni sodelavci pri popisu.
Iz analize, ki so jo nedavno tega obelodanili strokovnjaki iz Novoteksa, je razvidno, da so v prvih devetih mesecih lanskega leta zabeležili v celotni delovni organizaciji 54 nesreč pri delu in 1 3 nesreč na poti v službo ali domov. Skupno je bila zaradi bolniških izostankov te vrste delovna organizacija ob 987 delovnih dni, zaradi tega pa je bilo preko 700.000 dinarjev manj dohodka.
Kot je ugotovljeno, je tudi 80 odstotkov vseh Novotekso-vih nesreč nastalo zaradi nepazljivosti posameznikov in lahkomiselnega vedenja. Vse nesreče so bile na srečo lažjega značaja, saj je šlo le za udarce, odrgnine ali padce, pa vendar...
Predvsem bi morali nesrečam posvečati več pozornosti v tozdu Tkanina, na katerega odpade 67 odstotkov vseh nesreč v delovni organizaciji in Iger so bili zaradi nesreč ob 477.000 din dohodka.
Poudariti je, da so se nesreče pri delu lani sicer v primeri z letom 1978 zmanjšale, da pa je
„PLAVUTARJI” PRIČELI S PRIPRAVAMI
Po nedeljskem testiranju tekm®' valcev novomeškega Kluba za poč' vodne aktivnosti v Ljubljani so žev ponedeljek pričeli s pripravami 23 novo sezono. Treningi so dvakrri dnevno, dopoldne v novome^1 športni dvorani popoldne pa 1,1 Otočcu v bazenu. Te priprave bod® trajale 14 dni, nakar se bo priče' drugi krog, saj tekmovalce že maj3 čakajo prvi nastopi.
Novomeška kronika
TOPLE COPATE SO ISKANO BLAGO — V dneh, ko se živo srebro že nekaj časa vztrajno zadržuje pri minus 10 stopinj celzija, je na novomeški tržnici živahno in kupčij ne manjka. Pod kostanji cvete prodaja toplih nogavic, zelo obiskana pa je tudi stojnica, kjer prodajajo doma narejene copate. (Foto: J. Pavlin)
NOVO MESTO: TURNIR V MALEM NOGOMETU
NK Elan iz Novega mesta pripravlja v času od 30. januaija do 22. februarja odprt turnir v malem nogometu. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na NK Elan Novo mesto, Partizanska 16a, pp. 61, najkasneje do 22. januarja. Ob prijavi bo potrebno priložiti dokazilo o plačani akontaciji v vrednosti 500 din in navesti naslov kluba ter vodjo ekipe. Turnir se bo igral v novomeški športni dvorani
SPREHOD KAR V TROPIH -Medtem ko povsod opozarjajo, da se širj pasja steklina in daje v javnosti nigifo imeti pse na vrvj^ x nase,
ju na Mestnih njivah štirinožci te vrste množično in prosto sprehajajo po ves dan. Kar po trije ali štirje cucki skupaj letajo naokrog. Zaenkrat sicer še ni bilo nič narobe, toda...
GRIPA RAZSAJA — Nova virusna bolezen je takoj po novem letu množično napadla tudiNovomešča-ne. Nimamo sicer uradnih zdravstvenih podatkov, koliko je obolelih, pač pa lahko vsak občan že iz stalnega pomanjkanja parkirišč pred zdravstvenim domom ugotovi, daje bolnih veliko ljudi. Ogromno parkirišče je bilo te dni od jutra do poznih popoldanskih ur zasedeno in pretesno.
SE MANJ MOŽNOSTI ZA ZVEZO - Prejšnji teden je bil po nesreči pretrgan telefonski kabel pri IMV, tako je del tovarne imel še manj možnosti za zvezo, ki je že tako obremenjena. Ponekod, -Vlal samo zunanji telefon, ponekod no~ '•“n, poslovanje pa je bilo zato precej moteno.
SKROMNA BERA - V mestni porodnišnici je pretekli teden rodila ena sama mamica s področja mesta, in sicer Jožica Mali iz Kristanove ulice 2 — Luko.
SE VEDNO SKORO vsi PRAZNO — Novomeška tržnica z»' radi mraza že nekaj tednov ne fj vabjja prodajalcev, pa tudi kupcev) manj. Tudi ob tržnih dneh je izbit slaba. Malo stojnic je zasedenih, * tam ni kaj kupiti razen jajc, sirčk® in fižola. Pojavil pa seje prvi teloh šopkih po 8 din. Pomanjkanje z®1, njave se čuti tudi na stalnih stoji" cah, medtem ko je konec teči® zmanjkalo tudi banan, kar se v W vem mestu redko zgodi. Boj 0 ■ porni proti mrazu so očitno obrt® ki raznih strok, ki še vedno na ttt ponujajo svoje izdelke.
tna gospa je rekla, da ve 1 šaljivo grotesken izračun: če v petih letih v Novem me*1* sešteli izgube zaradi čakanj® prometnem zastoju med 14. > 15. uro ter zjutraj, bi s tem<^ narjem že lahko zgradili i** most in še 8 kilometrov n® ceste...
Hinje v Suhi krajini so ena najbolj oddaljenih in tudi odmaknjenih vasi v novomeški občini. Danes je to še edina krajevna skupnost v občini Novo mesto, ki nima avtobusne povezive s cen-Nimajo avtobusa ne ob tej in ne ob drugi urij da bi lahko krajan v enem dnevu prišel po opravkih v roesto in domov.
Deset let zaman
Devet let si krajani prizadevajo dobiti avtobus, o tem Sovore na vseh sestankih, pišejo prošnje, pa vse skupaj m nič zaleglo. Ob koncu leta so družbenopolitične organizacije iz Hinj znova sestankovale in si kot ®no prvenstvenih nalog zada-bitko za avtobus. Gre tudi zato, da se lahko raznih sej v ?bčinskem merilu udeležujejo samo krajani z lastnim avtom. Tako stanje pa je gotovo ovira v uspešnem delovanju delegatskega siste-*}*}• Kaj pomaga, če je ®*egat izvoljen, lahko še *o aktiven in sposoben, če nuia avtomobila, na občinsko sejo ne more.
v zvezi s tem je bilo na zboru združenega dela novo-jdeške občinske skupščine decembra lani spet posivljeno delegatsko vprašanje- Hinjčani pravijo: „Zani-11,3 nas, kdaj bomo dobili avtobusno povezavo z No-Vun mestom in koliko moramo sami prispevati.”
BES
Odpadke je le »srečala pamet”
Še premalo je poravnav
V novomeški občini so poravnalni sveti zaživeli pri vseh krajevnih skupnostih — Vsak tretji spor poravnan
Pri krajevnih skupnostih na območju novomeške občine dela v poravnalnih svetih 173 članov, med katerimi pa je samo 25 tovarišic. Poravnalni sveti so obravnavali skupno 228 zadev, od teh pa je bila dosežena sporazumna poravnava pri slabi tretjini sporov.
Novi zakon nalaga poravnalnim svetom odgovorne naloge, ki so se v prvem hipu zdele domala neuresničljive, a je praksa pokazala, daje delo uspešno, če se ga lotijo zagnano in z dobro voljo.
Največ obravnav so imeli v Dol. Toplicah. Med obravnavanimi zadevami, ki so prišle pred poravnalne svete v krajevnih skupnostih, je bilo 128 kazen-
Trgovini in oskrbi posebno mesto
Do leta 1985 je začrtan viden napredek, prav tako bo znatno več skladiščnih:
površin
•—
J:e M- potem občane novomeške občine zanima, kako bo napredovala trgovina v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po tem,
Kar je zapisano v temeljih družbenega plana, bo nekaj novih blagovni, ja tudi več preskrbovalnih trgovin. Oskrba bo boljša tudi zara-*no?i,i 6750 m2 pqvršin skladišč.
Zdaj je novomeška občina že zgrajenih soseskah v mestu, d zadnjimi v Sloveniji, kar Sideva kvadratni meter trgov-kih lokalov na prebivalca, saj j^jPade na Novomeščana le >20 m2 prodajne površine.
~Poštevaje vse nove predvidene , kgovnice in trgovine, pa bo do *eta 1985 na občana prišlo 0,32 ^ trgovskega lokala.
»se trgovske organizacije, ki Poslujejo na območju občine,
zavezane, da razvijajo malo-Prodajno mrežo predvsem v ^krbovalnih območjih, kjer **‘de na občana manj kot 0,15 maloprodajne površine. V
Rekordni izvoz
V IMV izredno velika '2vozna obveznost še   presežena
Decembra lani je novo-meška tovarna IMV izvozila na konvertibilno področje ^ preko 31 milijonov USA1 “°larjev avtomobilov, prišle in raznih delov, s Clmer so dosegli izreden J^ord. V vsem letu 1979 je prodala v tujino za 58 ™ijonov USA dolarjev bla-8®> letos pa v enem samem h^secu nad polovico te vsote.
. Sicer pa celokui
v letu 1981 r____________
preden uspeh in rekordno °- Kolektiv je oktobra Prejel še dodatno izvozno r^veznost za 5 milijonov dolarjev, 31. decembra zabeležil za
n izvoz pomeni
P/ ,237.314 milijonov USA Hitije v
'ziedn
aliic
St
arjev izvoza. S tem je bila Q no velika obljuba IMV milijonih dolarjev zyoza še presežena.
..v IMV pa poudarjajo, da to?t	Železnica	pn
rol! nem ‘zvozu zelo na . ke. Samo za izvoz prikolic dalo ŽTP v decembru na Zpolago 700 vagonov.
ki imajo več kot 400 stanovanj in še ni trgovine, bo imela trgovinska gradnja prednost.
Novo in važno pa je, da bodo že v času izdelave urbanistične dokumentacije za nove soseske določili tudi odgovornega za preskrbo. V Novem mestu je začrtana gradnja blagovnice na Novem trgu, samopostrežne trgovine dobijo Irča vas-Brod, Šmihel in Bršljin, adaptirane bodo prodajne površine v lokalih na Glavnem trgu in v Gotni vasi. Dograjen in preurejen bo center za preskrbo kmetij in prebivaloev v Šmarjetit Dol. Toplicah, v Šmihelu pri Žužemberku in na Dvoru. Razen tega bo posodobljenih še 10 že obstoječih prodajaln v raznih krajih občine.
Glede na to, da je eden glavnih vzrokov pomanjkljive ali slabe oskrbe občanov pomanjkanje skladiščnih prostorov, bo v novi petletki namenjenih gradnji skladišč mnogo več skrbi in sredstev.
Medtem ko se bo do leta 1985 površina lokalov za maloprodajo povečala za 5000 m2, bo hkrati zgrajenih 1730 m2
V času od 3. do 7. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Zupančič z Brezovice - Iztoka, Ana Primc iz Fučkovcev - Boštjana, Mirjana Šalehar iz Breze - Majo, Pavla Veselič z Belčjsga vrha -Tomaža, Marinka Lube iz Zalisca -Bojana, Zlatka Fink iz Straže — Josipa, Milena Peterkovič iz Krškega
— Gregorja, Stanka Cvelbar iz Šentjerneja - Matjaža, Jožica Blažič iz Birčne vasi - Aleša, Vida Vrlinič iz Črnomlja - Nevenko, Marija Bec z Mirne - Petro, Helena Kobe iz Dolenje Straže - Boštjana, Danica Jurinčič iz Jurovega - Marino, Nada Burger s Senovega - Marjano, Alojzija Rahija iz Črnomlja — Aleksandra, Anka Štrusa iz Brato-vanjcev — Gordano, Andreja Čuček iz Gorenjega Gradišča - Jana_ Marija Grabnar iz Herinje vasi -Boštjana, Ana Kraševec iz Praproč
- Katjo, Štefka Zajc iz Svibnika -Urško, Justina Gorenc iz Dol« Rake - Bernardko. Čestitamo!
POZIV
PRISTOJNIM
Ker je očitno, da dela na Cesti herojev v Novem mestu še ne bodo kmalu končana in da bo cestna zapora še trajala, promet pa je zaradi tega močno oviran, posebno do Ločne, je izvršni svet novomeške občinske skupščine pismeno pozval komunalno skupnost in bivši Novo gr a d, naj zagotovita Koštialovi ulici primerno vzdrževanje.
Vozniki namreč to ulico množično uporabljajo kot bljižnico do Ločne, cestišče pa za večji promet ni grajeno, niti ni dobro vzdrževano, zato za promet ni varno. Tako stanje povzroča nezadovoljstvo stanovalcev predela Koštialove ulice in Mestnih njiv in občani terjajo ustrezne rešitve.
Izvršni svet je hkrati pozval tudi inšpekcijske službe in postajo milice, naj posvetijo nadzoru prometa po Koštialovi več pozornosti. Skratka: pozvane so bile vse pristojne službe, naj vsaka ukrepa v svoji pristojnosti, da bi zagotovili varnost prometa po tej ulici. Krajani so o tem obveščeni in čakajo, da bo poziv zalegel.
Novomeški Dinos zvišal odkupne cene za papir — V odkup čimveč odpadkov, samo da ne bi ležali vsepovsod — Skupne zbiralne akcije s krajevnimi skupnostmi
Da se dajo najrazličnejši odpadni materiali predelati in dobro uporabiti namesto dragocenih surovin, so v številnih državah ugotovili že precej zgodaj, pri nas pa se to spoznavanje le počasi prebija. Vendar premiki so. Ravno pri tem se lahko vsi preko delovne organizacije Dinos vključimo v stabilizacijska prizadevanja.
skih, 1 u sporov majhne vrednosti, 86 drugih sporov in 4 druge obravnave. Strokovnjaki menijo, da je število sporazumno doseženih poravnav še premajhno, predvsem zato, ker občani še niso dovolj seznanjeni z vlogo in namenom poravnalnih svetov, po drugi strani pa tudi člani teh organov nimajo dovolj izkušenj.
Za predsednike in tajnike je bil organiziran krajši seminar, podobne oblike izobraževanja pa bo potrebno še nadaljevati. Da bi občani delo poravnalnih svetov bolje spoznali in ga pravilno ocenili, morajo v vsaki krajevni skupnosti na zboru občanov najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo poravnalnega sveta.
skladiščnih površin za potrebe maloprodaje in 5000 m2 zaprtega skladiščnega prostora v Češči vasi.
V temeljih plana piše tudi, da bo do leta 1983 zgrajena večnamenska hladilnica z manjšo predelavo mesnih izdelkov, da bo preurejena in posodobljena mestna tržnica in da bo s sodelovanjem Šolskega centra za gostinstvo celoten Prešernov trg postal preskrbovalni oenter.
Obeti so vsekakor dobri, koliko vsega tega pa bo čez pet let potrošnikom na voljo, bomo videli. Prav pri trgovinskih planih so namreč slabe izkušnje.
Vodja novomeške poslovalnice Dinosa Franc Hočevar je zatrdil, da si prizadevajo, da bi zajeli v zbiranje odpadnega materiala čimveč občanov (z industrijo je to nekako urejeno), spodbuda pa naj bi bile tudi občutno višje odkupne cene. Tako so odkupno ceno za kilogram starega papirja, ki predstavlja na Dinosu enega glavnih „arti-klov“, zvišali od nekdanjih 50 par na 2,5 din. Spodbudno je tudi to, da so naše papirnice pokazale veliko več razumevanja oz. zanimanja za odkup odpadnega papirja kot pred leti, v kar jih prav gotovo silijo težave s surovinami. Dinos seveda zbira
Oceniti položaj delavcev
Tematske razprave v okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
V petek, 9. januarja, je bila v Novem mestu prva seja koordinacijskega odbora za pripravo 3..
kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo v Beogradu od 16. do 18. junija letos z osnovno temo „ Združeno delo v borbi za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj”. Obravnavali so usmeritve za pripravo kongresa in sprejeli program aktivnosti občinskega koordinacijskega odbora, ki mora zagotoviti, da bodo t e usmeritve čimprej obravnavali vsi nosilci aktivnosti za pripravo kongresa (občinski svet ZSS, Skupščina občine Novo mesto, Izvršni svet, OK SZDL). V ta namen so bile oblikovane delovne skupine za posamezna tematska področja kongresa — odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka, združeni delavci v delegatskem sistemu - la bodo za svoje področje pripravile delovne programe, organizirale in spremljale razpravo ter izdelale ocene, la naj bi vključevale že narejene ocene. Foudaijeno je bilo, naj bodo priprave na kongres povezane z ocenjevanjem razvitosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in s prizadevanji za njihovo krepitev v lastnem okolju oz. s konkretno obravnavo aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanj, ki kažejo na dejanski položaj delavca.
Še brez pravic?
Na ponedeljkovi seji občinskega, sindikalnega sveta Novo mesto so člani obravnavali še vedno precej-perečo problematiko položaja delavcev pri samostojnih obrtnikih v novomeški občini, analizirali športno rekreacijsko dejavnost v delovnih organizacijah in delavske športne igre v novomeški občini ter sprejeli stališča glede zahtev konference osnovnih organizacij zveze sindikatov IMV o informiranju oz. o pisanju o IMV v Dolenjskem listu.
Iz priprav 5 e ne analize in iz živahne razprave je razvidno, da seje položaj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, v zadnjih štirih letih po sprejemu kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi brtniki in po ustanovitvi osnovne organizacije zveze sindikatov, izbopal, da pa so še vedno številne pomanjkijivosti in samovoljno obnašanje obrtnikov pri urejanju višine osebnih dohodkov, dopustov, regresa za prehrano in dopust, vračilu stroškov izobraževanja, ni dovolj poskrbljeno za varstvo pri delu, kot naj večje odprto vprašanje pa še vedno ostrga udeležba delavca v dohodku obratovalnice. Svet je sprejel vrsto zaključkov, ki naj bi pripomogli k nadaljnjemu izboljševanju položaja teh delavcev. (Več o tem prihodnjič).
Ko so obravnavali športno rekreacijsko dejavnost v naših delovnih organizacijah, je bilo poudarjeno, da si bo treba v prihodnje prizadevati za množičnost, zaradi česar naj bi bile v delavske športne igre vključene nove discipline.
Ko pa so ocenili pisanje o IMV v Dolenjskem listu, so ugotovili, da ta korektno zasleduje celotno dogajanje v IMV in daje kritično pisanje celo pripomoglo k odpravljanju -nepravilnosti. Vsekakor pa se IMV ne bi smel zapirati vase, ampak mora skrbeti za ustreznejši pretok in-ormacij.	Z.	L.	-	D.
v manjši meri tudi odpadno steklo, črepinje in različne pločevinaste odpadke, odkupna in oddajne cene pa tu, niso spodbudne, in tako mnogokrat ne krijejo niti stroškov poslovanja, saj steklarne ne kažejo zanimanja za prevzem odpadkov. „Vendar skušamo zajeti v odkup čimveč odpadnega materiala, samo da ne bi ležal vsepovsod, čeprav si s tem ne kujemo dobička," pravi Hočevar. Rezultati njihovih prizadevanj so vidni, saj se je odkup v zadnjem času precej povečal.
Dogovarjajo se tudi s krajevnimi skupnostmi za skupno organizacijo zbiranja odpadnega materiala, ki naj bi steklo spomladi. Lanskoletni taki poskusi v Mačkovcu in Regerči vasi, ko je mladina pobirala pločevino in druge odpadke, so namreč
dali ugodne rezultate. Se naprej tečejo tudi akcije po šolah za zbiranje starega papirja in akcije RK. V stabilizacijska prizadevanja Dinosa pa sodijo tudi napori za čimboljšo izrabo vseh razpoložljivih strojev.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
DO 25. JANUARJA V RAZPRAVI
V novomeški občini poteka do 25. januarja letos javna razprava o ustavnih amandmajih ustave SFRJ, ustave SRS in spremembah statuta občine Novo mesto. O, vseh treh dokumentih bo javna razprava potekala v telesih občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine ter na odprtih sestankih organizacij na terenu inv skupščinah interesnih skupnosti ter v samoupravnih organih. Razprave o tem bodo vodili aktivisti iz občinskega štaba, celovito informacijo o spremembah v zvezni in republiški ustavi pa je dal delegatom vseh treh zborov novomeške občinske skupščine Bogdan Osolnik na zadnjem zasedanju konec leta 1980.
^ Pod eno kapo bo ceneje |
> Osem interesnih skupnosti oblikuje skupno službo s £
* 54 zaposlenimi — Reorganizacijo narekuje zakon
^ Z novim letom naj bi v ^ novomeški občini zaživela * ena sama skupna služba za ^ interesne skupnosti s podro-S čja otroškega varstva, social-^ nega skrbstva in socialnega ^ varstva in zdravstva. Združi-S tev teh narekuje zakon, ^ pridali pa so še telesno ^ kulturo, kulturo, izobraževanje in novo raziskovalno
nJ< S ski
^ regionalno
upnost. Ne bo pa reorgani-^ zacija izpeljana takoj ob
* začetku leta, marveč nekaj ^ mesecev kasneje. Dodatna ^ pojasnila v zvezi s tem je dal S	Jože Blažič, vršilec dolžnosti
J	vodje novih skupnih služb.
,,Doslej so bile skupne J službe v novomeški občini V organizirane skupaj za 6 ^ interesnih skupnosti, po no-
* vem pa se jim pridružujeta ^ še zdravstvena in razisko-JJ valna. Ne gre pa samo za ^ spremembo v naslovu, mar-^ več je glavni smoter reorga-^ nizacije v taki organizaciji J dela, ki prinaša racionalnejše N poslovanje.”
^	—	Koliko	je bilo doslej
N zaposlenih in koliko jih bo ^ po novem?
„V zdravstveni skupnosti, i« ki je bila doslej skupaj z zdravstveno skupnostjo, je delalo 95 J ljudi, vštevši tiste v Krškem £ in Črnomlju. V skupnih { službah ostalih novomeških
* interesnih skupnostih pa je ^ vsega 16 zaposlenih. Po ^ novem bo v zdravstveni J skupnosti za potrebe novo-5 meške občine delalo 38
> ljudi, za vse ostale pa ostane ^ 16 zaposlenih.”
S
— Očitno bo ob reorgani-
> zaciji regionalne in občinske ^ zdravstvene skupnosti nekaj ^ ljudi preveč. Kam bodo šli?
„Delno bodo zaposleni N pri zdravstveni skupnosti ^ Trebnje, ki nima doma
> ustreznih kadrov, nekaj jih ^ bo šlo na občinsko upravo
* za prihodke, ker ta prevze-S ma del nalog, predvsem J izterjavo prispevkov. Nekaj S delavcev bo še dalje opravlja-^ k) posle za medobčinsko ^ z cta vstveno ^ kakšnih 10 pa bo potrebno
> zaposliti drugod.”
^	—	Kdaj bo ta reorganizaci-
^ ja zaživela? Rečeno je bilo,
* da začne delati že 1. ^ januarja 1981?
„Res smo sprva mislili, da ^ bo možno na hitro izpeljati
omenjene spremembe, toda ne gre. Zlasti ne zato, ker morajo sedanje službe opraviti še vse zaključne račune do konca februarja in bi premeščanje v tem času povzročilo zmešnjavo. Računamo, da se bo nova delovna skupnost reorganizirala marca meseca, medtem ko bo samoupravno oblikovana do konca prvega polletja.”
- Ah bodo ljudje razporejeni k nalogam in opravilom tako, da bodo dovolj zaposleni? Od strani združenega dela je namreč večkrat slišati, včasih glasne, včasih prikrite očitke, da se v sisih lagodno živi.
„Ne dvomim o tem, da imajo vsi zaposleni v interesnih skupnostih dela ne samo dovolj, marveč čez glavo. Skrbno smo proučili obseg opravil po številu in normativih. Rekel bi še to,.
skupnost,
Jože Blažič: „Nalog ni opravil si nismo izmislili sami. Če bi pa hoteli vse opravljati, kar nam narekujejo predpisi, bi morali imeti še več ljuuL”
da se evidenc in opravil, za katere so zadolženi zaposleni v interesnih skupnostih, niso sami izmislili, marveč je večina le-teh določena ah z zakonom ah s predpisi itd.”
— Kakšni so in bodo osebni dohodki? Tudi glede tega so mnogokrat pripombe, čeravno brez argumentov.
„Osebni dohodki zaposlenih v skupnih službah interesnih skupnosti so bili in bodo še naprej v skladu z družbeno dogovorjenimi merili in ni nobenih preseganj dovoljenih izplačil. Očitki so glede tega neupravičeni.” R. B.
*
*
*
*
*
*
*
\
*
5
5
*
S
J
s
s
s
J
*
*
'i
i
s
I
I
*
i
*
*
i
*
t
#
*
*
*
*
*
*
£
od delegatovi za delegate
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nenadoma in tiho zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
TEREZIJA
KOSTREVC
iz Dolge Rake 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Hvala duhovnikoma za lepo opravljeni obred in poslovilne besede,
cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žaiostnike, tov. Tomažinu iz Društva upokojencev Raka za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi njenim prijateljem s Senovega, ki so nnkoinico v tako velikem številu snrermli na zadnji poti. Vsem še
enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je po dolgotrajni in neozdravljivi bolezni za vedno zapustila ljuba žena, mama, stara mama in sestra
ELIZABETA
CEKUTA
iz Gradca v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Mlačku za zdravniško pomoč, sosedi Ivanki in Jesihovi ter tov. Križanovi za poslovilni govor.
Žalujoči: mož Karol, hčerka Beti z uružino in Zlata z možem Ivanom ter ostalo sorodstvo
t
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil ljubi oče, stari oče in praded
FRANC ŠUŠTERŠIČ
iz Jume vasi 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanoem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se za pomoč v najtežjih trenutkih zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnioe Novo mesto, organizaciji ZZB, godbi, moškemu zboru Ruperč vrh in GD Lakovnice, Stranska vas in Šmihel, ki so s častno stražo ob krsti in grobu počastili pokojnikov spomin in ga nesli do zadnjega doma. Hvala govornikom za tople poslovilne besede.
Žlujoči: vsi njegovi
Z A HVA LA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ANGELE
SIMONIČ
roj. Novak
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, ste nam pomagali in stali ob strani ter zadnji poti ter ji darovali vence Zahvaljujemo se dr. Starcu in osebju bolnice Novo mesto. Zahvala velja župniku za opravljeni obred, družini Ivanki Simonič za vso pomoč.
znancem in prijateljem, ki pokojno spremili na njeni in nam izrekli sožalje, internega oddelka Splošne tudi črnomaljski godbi, Malenšek iz Štrekljevca in
Žalujoči: mož Jože, sin Silvo z uružino, vnuki Silvo, Matjaž, Irena in Benjamin
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nenadoma tiho zapustila naša dobra žena, mama, babica in prababica
ANTONIJA
CIMERMANClC
iz Velikega Orehka 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakorkoli pomagali v življenju, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala dekanu za lepo opravljeni obred, delovni organizaciji SGP Pionir, SVTK Ljubljana za podarjene vence, sosedom Klobučarjevim in Ovničkovim ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani
Žalujoči: mož Matija, sin Matija z družino, hčerke Marija, Lojzka in Angelca z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tašče
ANGELE KAVŠEK
roj. Vrhovšek iz Križa pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikov, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, jo obdarovali s številnim cve^em ali kakorkoli prispevali v njen spomin. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za dolgotrajno zdravljenje, hvala župniku iz Čateža za poslovilne besede in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
kujoči: mož Tine, sin in hčeika z družinama
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož oče, stari oče in tast
FRANC
MEVŽEK
z Broda 46
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje , ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom m strežnemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka Splosne 3, tov. An
bolnice Novo mesto-, tov. Ani Dolenc za njeno požrtvovalnost, vaščanom za podarjeni venec, tehnični enoti Splošne bolnice kolektivu tesarstva Jožeta Jermana, OOS uprave SO Trebnje, Društvu upokojencev in žu pniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob tragični in boleči, prezgodnji izgubi našega dragega 46-letnega moža, očeta, sina, brata in strica
IVANA
POŽUNA
iz Vranja 2 pri Sevnici
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično nudili pomoč, izrazili sožalje in pokojnika 20. 11 1980 v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti ter njegov prerani grob zasuli s cvetjem in vencu Posebno se zahvaljujemo govornikom za ganljive besede, tozdu za Tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, Zidani most in Dobova, konfekciji Lisca Sevnica, članom godbe na pihala iz Zidanega mosta ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami, najlepša hvala!
Žilujoči: žena Mici, sin Ivan, hčeika Matjana, mama in vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 30. 12. 1980 za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
ANA
TURK
iz Zajčjega vrha 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti Hvala kolektivom za podarjene vence. Iskrena hvala dekanu iz Stopič za opravljeni obred in pevkam za zapete žalostinke.
Žalujoči: sinovi Jože, France, Ivan, Pavle, hčerke Pepca in Anica z družinami, sestre in ostalo sorodstvo
' ** m
V SPOMIN
e
STANETU IN DARKU MARKOVIČU
iz Štefana pri Trebnjem
To zimo mineva prežalostno leto, odkar je umrl naš dragi mož in oče, julija pa poteče 4 leta, odkar je umrl naš dragi sin, brat Spomin nanju je vedno bolj boleč, njuna izguba pa za nas nenadomestljiva. Vedno bosta ostala v naših srcih.
Žalujoči: vsiuomači
})*
ZAHVALA
22. decembra je v 82. letu starosti umrla draga mama, sestra in teta
MARIJA
BENCINA
roj. Hočevar
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Hvala za podarjeni venec SVP Novo mesto in za cvetje knjigovodskega servisa ZTO Novo mesto. Hvala duhovniku zaopravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčeika Mimi in ostalo sorodstvo Gorenja Straža
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče, ded, praded, stric in brat
TOMAŽ
GABRIJEL
iz Grma pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Iskrena hvala dekanu za spremstvo od pokojnikovega doma in za opravljeni obred ter lep poslovilni govor. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem iz Mirne peči za ganljive žalostinke. Toliko vasje, ki smo vam dolžni zahvalo, zato vsem,prav vsem še enkrat lepa hvala.
2hlujoči: vsi njegovi
16
DOLENJSKI LJST;	-.*/<.
t 3*fTo40j T5?jahuarja 1
Razvoj ne bo počasnejši
V trebanjski občini si bodo prizadevali, da bodo poleg novih naložb-bolje.izkoriščali že postavljene zmogljivosti — Skrb za usklajen razvoj je še naprej prva
Kljub takim ugotovitvam, katerih namen je opozaijati vse odgovorne dejavnike v gospodarstvu na resnost položaja in na čimbolj smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki so jim zaupana, pa je več kot očitno, da se tempo razvoja v trebanjski občini zaradi stabilizacije bistveno ne bo zmanjšal. Za zdaj
»Trebanjska občina se bo zdaj, odkar ni več v klubu nerazvitih, znašla v velikih težavah. Za naše gospodarstvo, ki je bilo že doslej uadpoprečno obremenjeno, to ne bo imelo pozitivnih posledic,” pravi predsednik trebanjske občinske skupščine Tone Zibert, ko ocenjuje možnosti za uresničitev resolucije o izvajanju družbenega plana v letošnjem letu.
je vprašanje, kako bodo v takih razmerah delovale kulturne skupnosti, godba, igralska skupna; celo jugoslovansko znani Tabor likovnih samorastnikov bo zaradi tega trpel škodo. Zaradi tega seveda ne bo moč odlašati gradnje takega objekta v nedogjed. Prav tako bo treba vztrajati pri gradnji osnovne šole v Trebnjem, saj bodo z njeno dograditvijo rešeni tudi drugi problemi na področju otroškega varstva in drugih izobraževalnih programov.
„Mnenja smo, da smo realno ocenili rast družbenega proizvoda in bruto dohodka v letošnjem letu. Res pa je tudi, da bodo k temu v veliki meri prispevali učinki lani zaključenih investicij v Elmi, Iskri in Agrostroju. To pomeni, da se produktivnost bistveno ne bo povečala, kar je velika škoda.
TONE ŽIBERT: »Razvijanje Zdi 56 namreč’ da ne malega gospodarstva je nujno,
^ hočemo v manj razvitih Področjih	naše občine	še
obdržati ljudi Projekti za take obrate v	Dobrniču in	na
,'rebelnem	bodo narejeni	še
letos.”
s°> kar se naložb tiče, v oajslabšem položaju družbene ^javnosti, pri katerih večji del investicij lani ni bil zaključen,
Prav tako pa je veliko vprašanje, bo mogoče v letošnjem letu Uresničiti na tem področju.
Vsekakor je trebanjsko občino naj bolj prizadel izpad iz liste Kulturne skupnosti Slovenije,
Pri kateri je bila trebanjska občina evidentirana kot možna Prejemnica pomoči za gradnjo doma. Zdaj	te
možnosti ni več, denar je bil Porabljen za projekte in doku-rnentacija, tako da ni več niti otožnosti, da bi popravili obstoječe kulturne prostore. To prinaša cel kup problemov, saj
Po stališča med ljudi
Osnovna organizacija sindikata v D onitu je zaživela šele v zadnjem času — Pestre oblike dela
Konec decembra so bile Po trebanjskih delovnih organizacijah redne letne konference sindikata. Kot so Povedali na občinskem sindikalnem svetu, so to nalogo najbolje opravili v osnovni organzadji sindikata v Doni-bt TOZD Tesnila na Veliki Loki.
Predsednica osnovne organizacije sindikata v tem tozdu Mira Gole pa je Povedala, da sindikat, ki ga °na vodi šele drugo leto, v resnici predstavlja glavno gonilno silo za mnogp Politične in delovne akcije. Tako vlogo pa sije pridobil fcle v zadnjem času. Vse to pa je zaslugp poslovodnega organa, strokovnih služb in •zvršnega odbora, torej vseh, ki so tako ali drugače skrbeli 23 informiranje delavcev, za Uresničevanje delegatskega ostema, za nagrajevanje po delu.
»Naša glavna naloga je v ^danjem-času predvsem, da vendarle uresničimo delegat-odnose. Opazili smo namreč, da delegati, ki Vstopajo bazo v delavskem svetu, tega ne opravijo vedno z njenimi stališči *udi odbor samoupravne delavske kontrole ni najbolj Oliven. Seveda pa lahko ®^em, da so člani sindikata Koraj vsi zelo aktivni, o jv^r priča vrsta vprašanj, ^ jih postavljajo v zvezi z o°spodarjenjem, nagrajeva-
njem po delu, perspektivi nadaljnjega razvoja. Zlasti veliko pozornosti polagamo na pravilnik o nagrajevanju po delu, ki smo ga sprejeli lani Zdaj moramo kriterije za ocenjevanje dela še dopolniti, saj smo mnenja, da noben sistem nagrajevanja ne more biti dokončen. Dopolnjevati ga je pač treba s potrebami in razmerami tako znotraj delovnega kolektiva kot zunaj njega.
Da so v tem delovnem kolektivu dosegli tako vključevanje delavcev v delo sindikalne organizacije, ni samo zasluga vodstva, ki postavlja v ospredje obrav-
'Ura Gole
navo življenjskih vprašanj, ampak tudi drugih, za življenje in delo nebistvenih sestavin. Ta organizacija namreč organizira vrsto izletov, srečanj, na katerih se utrjuje medsebojna povezanost delavcev in se ustvarja ozračje pripadnosti kolektivu.
TONE ŽIBERT: »Ker krajane krajevne skupnosti Dobrnič skrbi, ali bodo končno dobili asfalt, lahko povem, da se bo modernizacija ceste nadaljevala tudi letos. Vsaj tako piše tudi v resoluciji republiške skupnosti za ceste.”
izkoriščamo	dovolj naših
zmogljivosti, da proizvodnje še nismo dovolj intenzivirali. Po drugi strani	pa smo lahko
zadovoljni z uspehi na zunanjih trgih, kjer v zadnjem času dosegamo dobre rezultate. Seveda uspehi niso prišli čez noč. Vanje je vloženo nekajletno delo. Res pa so tudi na tem področju težave; nekaterim delovnim organizacijam manjka surovin. To seje pokazalo zlasti v primeru Kolinske, ki je sklenila velike zunanjetrgovinske posle, zdaj pa ima krompirja le še za en mesec, naročnikov, ki čakajo naj, pa je več.”
Večjih problemov lani ni bilo, če izvzamemo IGK, ki pa bo s priključitvijo velenjskemu Gorenju vendarle našla trdna tla pod nogami. Vsekakor je rešitev te tovarne velik uspeh, saj tovarna veliko pomeni občanom trebanjske občine, pa tudi njeni izdelki so na jugoslovanskem trgu zmeraj bolj iskani Hkrati z reševanjem IGK se bodo nadaljevale investicije v drugih delovnih organizacijah. Proizvodne zmogljivosti bodo' razširili v Donitu, Dani, Pohorju, Trimu, Novolesu, Kolinski, veliko pa bo v povečanje pridelkov hrane vložila tudi Kmetijska zadruga Trebnje.
„ Nadaljnji razvoj naše občine bo temeljil še naprej na usklajenem razporejanju naložb, iz katerih ne bodo smele biti izvzete krajevne skupnosti. Zato ostaja še naprej naša velika skrb pomoč krajevnim skupnostim, za katere so potrebni predvsem industrijski obrati. Ta naša prizadevanja se ne uresni-tako hitro, kot bi si vendar pa se v Dobrniču in na Trebelnem lahko nadejajo, da bodo projekti za izgradnjo malih industrijskih obratov letos končani Vlagali bomo tudi v trgovino, kjer pa je za zdaj veliko vprašanje denarja, katerega pa bo morala prispevati banka. Razlog, zakaj še ni trgovine v Velikem Gabru, je namreč samo ta, da lani ni bilo denarja. Podobno je s trgovino na Veliki Loki in druge.
Veliko bi k stabilizaciji trebanjskega gospodarstva in trgovine prispevale združitve: za te pa, vsaj zdaj je tako videti, ni pravega navdušenja. Politična akcija za združitev GOP z Mirne in Tregrada iz Trebnjega je že stekla, prav tako je bila dana pobuda za združitev Mercatorja; in trebanjske kmetijske zadruge. Namen teh združitev je! povečati gospodarnost poslovanja, saj se v gradbeništvu pojavljajo nekatere investicije,! ki segajo daleč preko (razdrobljenih) možnosti in potreb. V kmetijstvu bi radi dosegli večje tržne presežke, vendar jih na tako razdrobljenih površinah ne bod cmogli več pndelovati po konkurenčnih cenah.
J. SIMČIČ
»Dolenjski list« v vsako družino
DOGOVOR JE PODPISAN — V ponedeljek so v Trebnjem slavnostno podpisali dogovor o temeljih plana občine Trebnje za naslednje srednjeročno obdobje. Kot je rekel predsednik izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič, se ta precej razlikuje od delovnega osnutka, ki so ga dali v javno razpravo lani poleti. Predvsem je v njem vsebovanih več stabilizacijskih faktorjev, čeprav ni mogoče reči, da bo razvoj tako ali drugače stagniral. Družbeni proizvod bo rastel po sedemodstotni stopnji na leto ob samo za nekaj več kot en odstotek rastoči zaposlenosti. Še najbolj razveseljivo pa je, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izvoz pokrival uvoz. Tudi naložbe še ne bodo povsem usahnile, saj jih nameravajo v tem srednjeročnem obdobju uresničiti za nekaj več kot dve milijardi dinarjev. Največ naložb bo v mirensko IM V, Dani in Trimu. Na sliki: takole so se zvrščali pooblaščeni podpisniki dogovora. (Foto: Jože Simčič)
Bo imel vsak svojo knjigo?
Trebanjska matična knjižnica ne bo mogla uresničiti svojega srednjeročnega programa nakupa knjig - Do leta 1985 bodo lahko kupovali na leto le po 1200 knjig
Če bi rekli, da je zaradi omejenih količin denarja obstoj trebanjske matične knjižnice ogrožen, ne bi izrekli resnice. Blizu nje pa smo, ko rečemo, da bo omejevanje denarnih dotacij zavrio njen razvoj, zlasti pa njeno vključevanje v vse vrste izobraževalnih programov. Ker se v vodstvu knjižnice zavedajo tega pomena — merljiv je s številom obiskov študentov in dijakov — tudt računajo, da bo najdena rešitev, ki bi to omejitev omilila.
Kot je povedal Franc Režun, vodja knjižnice, ki je organizacijska enota centra za izobraževanje in kulturo, so v tem srednjeročnem obdobju planirali za nakup 2.000 knjig letno. S takim tempom nakupov naj bi do leta 1985 dosegli število 30.000 knjig ali 1,5 knjige n< prebivalca, s. čimer bi sel približali republiškim normativom- Zaradi omejene količine denaija pa bo treba nakup knjig zmanjšati na 1.200 knjig. Za tako zmanjšan nakup bi rabili 1,2 milijona dinaijev, medtem pa jim kulturna skupnost lahko zagotovi le 910.000 dinarjev.
Take in podobne zagate z denarjem so prejšnja leta
dolžna prispevati tudi ta skupnost. V knjižnici menijo, da bo moralo do takega dogovora vsekakor priti, če nočejo bistveno okrniti delovanja te ustanore.	J.	S.
UČENCI ODPOTOVALI V BOHINJSKO BISTRICO
Preteklo soboto je iz Trebnjega odpotovala skupina 135 trebanjskih učencev, ki se bodo udeležili zimske šole v naravi v Bohinjski Bistrici. Z njimi so odpotovali tudi smučarski vaditelji in vzgojiteljice iz otroško-varstvenih ustanov, ki bodo pridobljeno znanje potem prenašale tudi na malčke iz otroških vrtcev. Poleg smučanja se bodo udeleženci šole v naravi seznanili z načinom življenja na Gorenjskem in z naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi.
reševali tako, da je na pomoči priskočila občinska izobraževalna skupnost, ki je lani dodala .250.000 dinaijev. Letos pa je take vrste pomoč tudi pn njih! črtana iz srednjeročnega programa. Čeprav je jasno, da knjižnica ne bo dosegla svojih ciljev, kar je v težjih pogojih gospodaijenja razumljivo, pa ni jasno, zakaj naj ne bi nekaj denarja za njeno normalno1 delovanje prispevala tudi izobraževalna skupnost. Kot pravijo v knjižnici, je kar tri četrtine obiskov iz vrst študentov in dijakov ter delavcev, ki se izobražujejo ob delu. To pa pomeni, da je knjižnica sestavni del v verigi izobraževalnega procesa in je potemtakem?
LITERARNI VEČER V OSNOVNI ŠOLI
Jutri bo v avli trebanjske osnovne šole ob 18. uri literarni večer, na katerem bodo svoja; dela brali stalni sodelavci Samorastniške besede. Literarni večer prireja Društvo knjižničarjev Dolenjske, izvajalec pa bo to pot trebanjska matična knjižnica. Hkrati z literarnim večerom bo v Trebnjem razstava, vsega tiska, ki izhaja v trebanjski občini
Kdo odloča v našem imenu?
Krajani krajevne skupnosti Čatež smo lani spomladi v Dolenjskem listu prebrali, kaj vse bomo letos in v prihodnjih letih gradili Seveda smo bili začudeni, da smo o tako velikem in obsežnem planu lahko izvedeli šele iz časnika.
Ker je tako, imamo seveda tehtne pomisleke o izvajanju delegatskega siste-j ma in uresničevanja samo-f upravnih odnosov v naši i krajevni skupnosti. Vodstvo1 krajevne skupnosti bi se namreč moralo zavedati, da bi morah o takih stvareh! odločati vsi krajani krajevne skupnosti, ne pa samo dva ah trije ljudje, ki štejejo v vodstvo. Je že tako, da imata tudi kmet in delavec pravico izvedeti, kaj in kako se bo dogajalo v krajevni skupnosti. Le tako bo mogoče doseči, da bo krajevna skupnost zaživela in še naprej dosegala uspehe.
s ___________________
IZ KRAJA V KRAJ
PA SO LE DOČAKALI POČITNICE - Ta ugotovitev velja za vse šolarje po Sloveniji, samo da se tega mnogi veselijo, ker to pomeni začetek zimskega veselja, medtem ko za čateške šolarje pomeni konec zimskega veselja. Vse do začetka počitnic so namreč ti šolarji trpeli mraz, ker peči niso dobro delovale. Zdaj pa jim je bito objubljeno, da bodo med počitnicami peči popravili. Seveda se šolarji vesele popravila peči, hkrati pa se vesele tudi prihaja pomladi, ki bo bolj zanesljivo oj njihove šolske sobane. Kljub s»^^. odgovornih je vendarle več kot očitno, da so se na popravilo peči spomnili nekoliko pozno.
Se ena s Čateža - Kot Pra
vijo v krajevni skupnosti Čatež, pravzaprav njeni vodilni, je dejavnost nekoliko zaspala. Pri tem govo-
rne
ela
br
re o skrbeh za novo tovarno in podobnem, prav nič pa ne govore o pravem vzroku. Kot kaže, pravi vzrok, da je dejavnost krajevne skupnosti v zadnjem času zaspala, ni v tovarni ali v drugih podobnih zadevah. Zdi se, daje delovanje ali nedelovanje vse preveč odvisno od ozkega kroga ljudi, medtem ko ostali krajani za načrte krajevne skupnosti, kateri pripadajo, izvedo šele iz časopisa. Tako vsaj kaže pisemce, ki smo ga nedavno prejeli iz te krajevne skupnosti
ŽELE SE ZAPOSLITI DOMA -V novem obratu Agrostroja v Šentrupertu so že dobili delo nekateri domačini. Ker je prednost zaposlitev v domačem kraju več kot očitna, bi se jim radi pridružili še drugi. Zato zdaj kar dežujejo prošnje za zaposlitev v tem obratu. Zal bo dobilo delo le še okoli 70 delavcev.
DA BO LEPŠE OKOLI TRGOVINE — Prodajalke Mercatoijeve samoposlrežnice na Mirni so minuli teden izkoristile lepo vreme in se odločile pospraviti okolico bloka, v katerem je trgovina. Vendar pa prodajalkam ni žal časa, ki ga porabijo za taka dela. Končno je tudi od videza trgovine odvisno, koliko kupcev se bo v njej oglašalo.
SVEČAN PODPIS
V veliki sejni sobi skupščine občine Črnomelj so 12. januarja svečano podpisali dogovor o temeljih družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1981 - 1985.
- KDO NAJ POSKRBI ZA RED?
Viniška mladina se je za konec tedna zabavala na vsakotedenskih plesih v Gasilskem domu, zdaj pa kaže, da bo še ob to. Gasilsko društvo je sklenilo, da plese ukinejo. Razlog je kar malce nenavaden: krivi so stalni razgrajači. Vsi vedo, -kdo so, 23nje ve tudi milica, pa je razgrajačem vseeno uspelo pripraviti manj vročekrvne Viničane ob tedensko razvedrilo. Tako bo ob zaprtem ,Gasilskem domu ostal mladim skromen bife, ki razen pijače nima kaj ponuditi.
Niti ena parcela ni urejena
V Kanižarici primanjkuje kvalificiranih rudarjev, beg iz tega poklica jih tudi tepe, za nameček pa se ubadajo še z zastarelo jamsko opremo in mehanizacijo, kar povzroča neljube zastoje. Nekajkrat so imeli tudi vodne vdore, nekaj požarov, naleteli so na močnejše ojalovitve premogovnih slojev. Vse to so takšne okoliščine, ki bi lahko govorile v prid neizpolnjenega plana. Vendar so rudarji izpade nadomestili tako, da so delali v nadurah in v vseh dela prostih dnevih.
Finančnega uspeha kljub temu ni. Da so pri končnem letnem obračunu obtičali pri
Mladi v MDA in SLO
Delegacija RK (ZSMS v Črnomlju — Bela krajina 81
nji pa sta bila še izvršni sekretar CK Ljubo Jasnič in general major
Delegacija republiške konference ZSMS, ki jo je vodil Boris Bavdek, v 'i pa ZKS
Stanko Mihelič, je 13. januarja obiskala črnomaljsko občina Med obiskom so si ogledali tovarno Belt, lokacijo novega stalnega brigadirskega naselja v Lokvah pri Črnomlju ter se pogovorili o mladinskem prostovoljnem delu v obeh belokranjskih občinah ter o vlogi mladih
v splošnem ljudskem odpora
Belokranjci pripravljajo tudi letos mladinsko delovno akcijo, »Bela krajina 81”, v kateri bodo brigadirji gradili kanalizacijski kolektor v Črnomlju, nadaljevali gradnjo vodovoda v Adlešičih, urejali cesto Gradnik - Omota in opravili nekaj del na cesti Dobliče — Stari trg. Brigadirji bodo delali v štirih izmenah, nastanjeni pa bodo v prenovljeni stavbi v Lokvah, ker staro naselje v Kotu pri Semiču ne ustreza več:
tako imenovani pozitivni ničli, je v prvi vrsti krivo prepočasno priznavanje ustreznih cen. Zdaj premog sicer ima pravšno ceno, vendar izgube, ki je nastala v prvem delu leta zaradi prenizkih cen,-ni mogoče temeljito odpraviti.
Tudi vnaprej so planirali izkop 120 tisoč ton premoga. Letos bodo poskušali pridobiti sredstva za odpiranje novih ležišč,kar bodo le tako rudniku lahko podaljšali življenje do leta 2005. Premogovih zalog je dovoli, strokovnjaki so jih oce-
GOZDNIREZERVATI
V Sloveniji poteka akcija o osnovanju gozdnih rezervatov na različnih rastiščih, kjer naj bi nastali novi pragozdovi ki imajo dolgoročen gospodarski pomen, pomembni pa so tudi za razvoj gozdarske znanosti in za spoznavanje praktičnih plati ravnanja z gozdom. V črnomaljski občini so razglasili 8 gozdnih predelov, ki spadajo v gozdne rezervate in je torej v njih z zakonom prepovedana vsaka gospodarska, rekreacijska ali kakšna druga dejavnost, ki bi kakor koli spreminjala naravno obstoječe stanje. Najobsežnejši predel v črnomaljski občini so Radenci nad Kolpo, ostali predeli pa so: Marindol, Hrastova loza, Dečinška stejia, Bistrica nad Črnomljem, Planina I in II, Ponikve ter pragozd Kopa.
MEDSEBOJNI ODNOSI
Danes, 15. januarja, bo v Črnomlju razgovor, katerega se bodo udeležili predstavniki verskih skupnosti, člani koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi in člani komisije za verska vprašanja. Pogovarjali se bodo o skupnih vprašanjih medsebojnih odnosov.
ČRNOMALJSKI DROBIR
GLAS MLADIH - Za
navdahnjeni in navdušeni Belo-
petje Belokranjci ' že vežbajo svoja grla. Priprave za najbolj obiskano prireditev v Črnomlju „Glas mladih” so že stekle. Dokler je na trgu še kaj svežih jajc in v skritih pevskih talentih kaj volje, ni prepozno prijaviti se. Nastopili bodo lahko pevci popevk in domačih viž da bodb le pokazali pravo mero posluha in da njihov glas le ne bo ;hudo mučil ušes zabave željnih nomaljcev.
BOLEHNOSTI - Prehladna ba lezen, katere povzročitelj je neznan virus, se je nastanila tudi v Črnomlju in marsikaterega spravila v bolniško po steljo z visoko vročina Če virus le ni posledica dolgih novoletnih tržnikov, mu bodo zdravniki malu kos in bolehni del občanov bo manjši
pre
Crr
e
ŽALJIVO - Sestavljalci »zabavnega” programa so se na novoletni prireditvi v Centru srednjih šol izkazali s počenim občutkom za šalo. Namesto duhovitosti so trosili osebne žaljivke, kar počez udrihali čez Center, skratka, pokazali so, da sami ne znajo premisliti lastnega početja, zato jim bo moral kdo drug pojasniti kaj se gre v šalo in kaj ne.
Ni VROČE - Referent za šport v Beltu se pritoži je, ker se retaeacije enkrat na teden v novi športni dvorani udeležujejo le moški, delavke pa se koristnega razvedrila ogibljejo. Mar je fantom in možem prehladno v moški družbi ali pa so pozabili da v urah rekreacije (od 19 - 21) nežnejši spol polaga k spanju vreščečo mladež? Morda bi primernejši čas spodbudil rekreacijske želje tudi pri Beltovih delavkah.
Vlečnica ni več kos potrebam
Črmošnjice zaspale v ponudbi
Te dni se v Crmošpjicah smuča nekaj deset mladih tečajnikov, ki na strminah merijo novo in staro smučarsko znanje pod budnimi pogledi učiteljev in vaditeljev. Napcrno pot po strmini jim olajšujeta stari črtno šnj iški vlečnici za kateri skrbi že celih 15 let invalidski upokojenec Jože Hudorovac. Ob vlečnici je preživel tako rekoč ves zimski utrip dolenjskega .smučarskega središča, kot so nekateri včasih imenovali Črmošnjice, zato ve povedati marsikaj o senčnih in sončnih plateh črmošnjiške smučarije.
..Smučarjev je pri nas čedalje več, žičnica pa je že ostarela," ugotavlja Jože Hudorovac. „Za novoletne praznike je bilo toliko ljudi, da so morali čakati tudi po uro v vrsti, ker s takšno vlečnico ni mogoče prepeljati več smučarjev. Kaže, da je napor vlečnico zdelal; imeli smo večjo napako, ki smo jp prejšnj i teden dva dni popravljali, da zdaj le dela."
Hudorovac je povedal, da so napake na vlečnici kar pogoste, da pa jih sproti odpravljajo Iskrini delavci, ki so prevzeli skrb zanjo. Popravljanje ni končna rešitev, saj bi le nova vlečnica pomenila pravi korak naprej.
„Ne vem, zakaj je ni Zadnje čase na stari iztržimo v enem dnevu toliko, kot sem prej dobil v vsej zimski sezoni. Smučarji so s terenom zadovoljni, pritožujejo pa se, ker morajo čakati”
Tem besedam bi pritegnil vsak, kdor se ob prostih dnevih pridruži množici rekreativnih smučarjev na čudovitih črmoš-njiških strminah. In tudi v tem bi dali prav Jožetu Hudorovcu, ko polarna, da so Črmošnjice zaspale v turistični ponudbi
MiM
V petih letih več zasebnih kot družbenih stanovanj — Komunalno opremljanje stavbnih
zemljišč je odreklo — Enotnejša lastna udeležba — Pereče vzdrževanje
Po načrtu stanovanjske gradnje naj bi v metliški občini v pravkar izteklem se srednjeročnem obdobju zgradili dve tretjini družbenih in le eno tretjino zasebnih stanovanj. Podatki pa kažejo, daje bil načrt uresničen v obrnjenem razmerju, zato je takemu stanju prilagojen načrt stanovanjske gradnje za zdajšnje srednjeročno obdobje. Tako naj bi v naslednjih petih letih predvidoma zgradili okoli 130 družbenih in blizu 200 zasebnih stanovanj.
Stanovanjsko gradnjo najbolj organizacijah začnejo razmišlja-
njih, družbeni sektor ni pripravljen pogodbeno prevzeti odgovornost za vzdrževanje, cene obrtniških storitev pa so kajpak močno zasoljene.
PREKO 400 TON DNEVNO — Iz Kanižarice odpeljejo vsak dan 400 do 500 ton premoga. Mrzla zima je še povečala potrebo po njem, zato bi ga rudnik zlahka prodal še enkrat toliko, če bi ga le zmogel več nakopati. (Foto: MiM)
V jamo ob sobotah in nedeljah
Kanižariški rudarji so nakopali za 500 ton premoga več, kot so načrtovali — Prepotrebne naložbe v odpiranje novih ležišč — Nadurno delo in delo v prostih dneh nadomestilo
izpad
Slovenski rudarji lani niso mogji zaradi številnih težav, ki tarejo rudnike, nakopati toliko premoga, kot so si v svojih planil, zastavili in kot bi ob povečani porabi potrošniki rabili. Kanižariški so izjema. Uspelo jim je, da so kljub številnim težavam nakopali načrtovanih 120 tisoč ton premogp in to količino celo presegli za 500 ton. Tudi če biga nakopali še enkrat toliko, bi ne imeli težav s prodajo.
nili na 3 milijone ton, toda te zaloge je treba načeti, načeli pa jih bodo lahko le z ustreznimi naložbami. Sedanja ležišča bodo izčrpana leta 1983. Če do takrat ne bodo odprli novih, bo rudnik prenehal obratovati. Potem tudi pohvalna delovna pripravljenost kanižariških rudarjev ne bo nič pomagala.
MiM
ovira pomanjkanje komunalno
Pc
opremljenih stavbnih zemljišč. Take trenutno ni niti ene ustrezno opremljene parcele, in to ne za družbeno ne za zasebno gradnjo. Svoj čas je temu botrovalo pomanjkanje urbanističnih načrtov, zdaj pa so kamen spotike zvečine nerešeni lastninski odnosi. Stanovanjska skupnost je resda dajala denar za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, a je bilo za tovrstno gospodarjenje premalo zavzetosti
V metliški občini je veliko takih, ki se odločijo sami rešiti svoje stanovanjsko vprašanje, pritisk na družbena stanovanja pa tudi ne pojenja. Vnaprej kaže poenotiti kriterije za lastno udeležbo pri dodelovanju družbenih stanovanj, nič prezgodaj pa ni, da v delovnih
ti, ali bodo izpolnili obveznosti okoli t. L solidarnostnih stanovanj mladih družin. Čez tri leta bo potekel rok, konaj bi mlade družine zapustile solidarnostna stanovanja, ponuja se možnost, da bi delovne organizacije skupaj z delavci odkupile taka stanovanja in tako trajneje rešile prenekatero stanovanjsko vprašanje.
Do zamujanja prihaja pri prehodu na ekonomske stanarine, ki zagotavljajo solidnejše vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskega sklada, vseeno pa se prepočasi izboljšuje odnos stanovalcev do stanovanj. Večanje stanarin mnoge tudi ogroža, zato se jih čedalje več poslužuje delnih nadomestil. Pereče je vprašanje tekočega vzdrževanja instalacij in naprav v stanova-
Bo še več pouka popoldne?
Nočejo dati otrok na Suhor — V Metliki premalo učilnic — Živahna izvenšolska cejavnost in samouprava učencev
Bolj ko nenadejanega podaljšanja zimskih počitnic bi se metliški šolarji (pa starši in učitelji) zagotovo razveselili hitre razširitve šolskega poslopja. Žal zaenkrat lahko le upajo, da se bo to uresničilo že v naslednjih petih letih. Zelo pereče prostor-sko vprašanje metliške osnovne šole je ravnatelj Ivan Žele prikazal takole:
„,Mnogim še ni jasno, da te stiske ne želimo odpraviti zgolj zaradi učiteljev, ampak predvsem zavoljo otrok in staršev. Pomanjkanje učilnic in drugih prostorov grozi, da bomo morali še razširiti dvoizmenski pouk, s tem pa se starši nikakor ne morejo sprijazniti.“
Da bi vsaj delno omilili težave, je šola pred časom dala pobudo za spremembo šolskega okoliša. Tako naj bi nižješolci iz krajevne skupnosti Lokvica (brez Trnovca) ali Radoviča hodili k pouku na Suhor, kjer premorejo celodnevno šolo. „To bi dokaj razbremenilo metliške učilnice, a kaže, da iz tega ne bo nič, saj starši odločno nasprotujejo. Torej lahko pričakujemo, da bo v Metliki še več dvoizmenskega pouka. V petih letih bo število šoloobveznih otrok naraslo za okoli 120, kar pomeni, da bi samo za te potrebovali pet ah šest novih učilnic. Seveda jih ni, zato se bodo štirim pridružili še drugi oddelki, ki bodo imeli pouk popoldne."
Nihče ni zoper kulturo
V Gradcu se je začelo
Tele vrstice naj bodo v spodbudo kultumo-ume tniškemu društvu Oton Župančič iz Gradca, ki se zlagoma prebuja. Za prihodnost ima obetavne načrte, bilo bi pa pieuranjeno omenjati karkoli določnega. Razveseljivo je pač dejstvo, da se je pričeio v Gradcu nekaj premikati na kulturnem področju. Se bolj pohvalno bi bilo, če bi še v drugih krajevnih skupnostih začeli glasno obljubljati: „Tudi pri nas bomo začeli” Nihče ne bi imel nič proti, če bi kje vzniknila ljubiteljska igralska, glasbena, likovna ati še kakšna skupina. Tudi kulturnemu življenju v Metliki bi prišla prav kakšna osvežitev, sicer bodo ljudje kmalu pozabiti, kako izgleda kulturna prireditev. Zadnje čase je malo dišati celo o foto-kino klubu Fokus Člani resda še menjajo fotografije v vitrini pri bifeju, živahnejše dejavnosti pa najbrž ni čutiti zato, ker člani kluba veliko časa preživijo v Ljubljani Morebiti nas bodo kmalu presenetiti s šokantno razstava
Starši temu že zdaj nasprotu-~ jejo, nikakor se ne morejo sprijazniti, da morajo ravno njihovi otroci hoditi v šolo, tako da se čez dan tako rekoč ne vidijo. Rešitev je kajpak le v dograditvi zdajšnje ah pa v gradnji nove šole na drugem koncu Metlike. Seveda ne bodo dovolj samo nove učilnice, treba bo zagotoviti še druge prostore, da bo mogoče uvesti celodnevno šolo.
Ivan Žele
Kljub težavam s prostori v metliški šoli izpolnjujejo naloge, ne tožijo nad učnim uspehom, več kot pohvalna pa je udeležba otrok v t. i. izvenšol-skih dejavnostih. V številnih krožkih, organizacijah, društvih, tekmovanjih in podobnem sodeluje blizu 85 odst. učencev, zgledna pa je tudi samouprava učencev.
D. R.
Velja poskusiti
Morda bi vprašanje obveščanja delavcev rešilo skupno glasilo
IjU
združenem ctelu in krajanov nasploh je bilo izrečenega in napisanega že toliko, da o tem že vrabci čivkajo, četudi jim v tem mrazu ni najlaže odpirati kljunov. Žal je bilo veliko več razpravljanj, kot je bilo v resnici storjenega.
Ne bom se spotikal ob usfne informacije, ki jih delimo ljudem preko zvočnikov ah kar takole na sestankih in zborih. Tokrat se mi zdijo bolj zanimiva glasila, ki zagledajo beli dan v naši občini. Stalno glasilo imajo delavci Beti in Kometa, drugod se zadovoljijo z različnimi obvestili na oglasnih deskah. V Transportno gradbenem podjetju so lani izdali svoje glasilo, ki pa je izzvenelo bolj kot poskus, kajti ostalo je pri eni samcati številki. Novoteksovi delavci dobivajo list iz novomeškega matičnega podjetja, vendar sami premalo skrbe, da bi se kdaj prebralo tudi kaj o njih-Enako se godi Mercatoije-vim trgovcem pa še zdravstvenemu osebju, tudi zaposlenim v Novdesu, da se ne bi čutih pozabljene. V krajevnih skupnostih pa še tega nimajo.
Vsebinsko in prof*^
vrzel bi lahko z dobro pripravljenimi informacijami zamašil INDOK oenter, o katerem pa vemo v naši občini le to, kaj pomeni njegova kratica.
Tako: misel smo privlekli že tako daleč, da lahko pridemo na dan z zamislijo. Mar ne bi vse delovne organizacije v občini izdale enkrat na mesec skupno glasilo? Beti in Komet počenjata to že dve leti kar uspešno in nič nezaslišanega ne bi bilo, če bi se jima pridružile še druge delovne organizacije. Poleg boljše informiranosti metliškega gospodarstva bi sodelovanje prineslo še druge ugodnosti, manjše stroške na primer.
Poskusiti ni gre n.
TONI GAŠPERlČ
SPREHOD PO METLIKI
V METLIKI SE JE PORODIL boksarski klub, ki šteje okoli petnajst članov, treninge pa imajo fantje v šolski telovadnici ob četrtkih. Privrženci boksarskega športa nimajo nikakršnih visoko letečih načrtov, s tem športom pa se tudi niso pričeli ukvarjati zato, da bi koga ustrahovati ati da bi komu preštevali koščice. Na treningih se zbirajo iz ljubezni do boksa. To pa je brez dvoma najvažnejše.
6. JANUARJA JE BILO MESTO ŽIVAHNO, kot že dolgo ne. Pa ne zgolj zato, ker so dobili v trgovino nekaj vreč cementa, marveč so prispevali razigranost fantje, ki so odhajati k vojakom. To so igrale harmo nike, to se je vriskalo, kričalo in prepevalo! Tudi kozarci so leteli naokoli Drugi dan je bila Metlika spet dremavna, dolgočasna in prava škoda je, da ne odhajajo fantje vsak dan k vojakom.
JANEZ ŽELE, referent v prodaji preje tozda Kodranka in volna Beti
je navdušen ljubiteljski fotograf. Že več kot dve leti slabi da so strani Vezla, glasila delovnih ljudi Beti in Kometa, popestrene s posnetki iz življenja in dela delovnih ljudi Skupaj z aparatom je prisoten pri vseh važnejših dogodkih, pa naj gre za delovne zmage, praznovanja otvoritve in tako naprej. Janez Žele s slikami derbi da ne bi odšle zadeve v pozaba
VODJA TAMBURAŠKE IN FOLKLORNE SKUPINE Stanko Križ je neutruden pri vabljenju ljudi, naj se včlanijo v eno od imenovanih skupin. Z manjšo razstavo stik, ki prikazujejo delo tamburašev in folkloristov, se seli iz delovne organizacije v delovno organizacijo, razlaga mlajšim in starejšim, kako lepo je biti.član njihovih skupin, ter vpisuje nove člane, bolje rečeno: članice, kajti fantje se ne morejo ogreti Morda pa se le bodo, ko bodo zvedeli koliko brhkih dekle* seje prijavila
18
metliški tednik
Št. 3 (16401 15. januarja 1981
DOLENJSKI UST
V mestu več krajevnih skupnosti
Preoblikovanje bo izvedeno po končanem popisu prebivalstva, ki bo spomladi — Na kratko o načrtih KS Kočevje—mesto v naslednjih petih letih — V načrtu tudi glasilo
Te dni sprejemajo vodstveni organi krajevne skupnosti Kočevje-mesto srednjeročni načrt KS do leta 1985, v katerem je Mčrtovanih za 159,626.000 din prihodkov in prav za toliko izdatkov.
Prihodki so predvideni kar iz
Planske nejasnosti
Vprašaji pri cestah, železnici in turizmu
V dosedanjih razpravah planskih dokumentih za obdobje 1981/1985 nekatere zadeve še vedno niso razčiščene. Tako se še vedno ne ve, če bo na kočevski progi uveden tudi hitri potniški promet (zeleni vlak), kar kočevski občani zahtevajo, v planskih dokumentih železnice pa to še ni dokončno rešeno. Hotel Pugled se bo uioral čimprej dokončno odločiti, kaj bo z motelom ■lasnico, ki ga je oddal v uujem, pogodba pa bo v novem srednjeročnem obdobju potekla.
Posodobitev ceste Videm -Struge-Hinje je v načrtih °bčin Grosuplje in Novo ®e»o, odsek, ki teče po občini Kočevje, pa še ni ®jet v načrtu kočevske občine. Podobno je z dograditvijo ceste Polom-Žvirče U} izboljšavo ceste Onek— Koprivnik, ki je tako slaba, da si šoferji, ki vozijo šolarje v kočevsko šolo, pogosto ne upajo na pot in otroci zamujajo pouk. V planih pa Je ostala posodobitev ceste °b Kolpi in proti Črnomlju,
u^dtem ko je obvoznica za Kočevje iziočena iz načrta. Kaže, da za koprivniško cesto bo denar, vsaj za tazširitev dveh nevarnih udsekov.
20 različnih virov, in sicer od občanov oz. hišnih svetov do OZD, SIS itd. pa vse do republiške kulturne skupnosti. Največ prihodkov je načrtovanih iz OZD in tozdov ter skupnosti, in sicer preko 38 milijonov dinarjev, nato iz samo prispevka 30 milijonov, SIS za ceste in komunalno dejavnost 24,878.000 din, Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava 16 milijonov, sredstva po samoupravnem sporazumu o financiranju KS
14.666.000 din, PUMZ
8.250.000 din itd.
Med izdatki jih je največ predvidenih za gospodarski razvoj, in sicer 98,915.000 din, za socialni razvoj 25,340.000 din, za ljudsko obrambo in družbe-
no samozaščito 2,010.000 din in za redno dejavnost KS
33.361.000 din.
Gradnja nekaterih objektov, kot so trgovine, stanovanja, tržnice, kanalizacija za posamezna območja, PTT napeljav, pekarne itd., v teh odhodkih niso vračunane, ker jih bodo v celoti finansirali drugi ali pa financer še ni znan.
Že letos, takoj po popisu prebivalstva, je predvidena tudi razdelitev sedanje KS Kočevje —mesto na dve ao tri manjše, ki naj bi v načelu ne bi imele nad
3.000 prebivalcev (zdaj je v tej KS 8.230 prebivalcev). Razdelitev naj bi opravili na osnovi referenduma, ki bo izveden prej. Za urejanje skupnih mestnih zadev pa bodo krajevne skupnosti mesta sklenile poseben samoupravni sporazum.
J. PRIMC
Bo več otrok brez varstva?
Resna opozorila iz ,,ženskega" delovnega kolektiva in Vzgojno varstvenega zavoda, ki pa še niso dosti zalegla
V dosedanjih razpravah o negospodarskih investicijah do leta 1985 v kočevski občini je bilo poudarjeno, naj bi denar za te investicije združevali, da bi tako lahko hitreje začeli z gradnjami. Dokončni prednostni vratni red gradenj še ni sprejet, seveda pa bo imela prednost tista gradnja, za katero bo prej zagotovljen ves potreben denar.
Na zadnji seji občinske skupščine je delegatka Trikona predlagala, naj bi imel prednost otroški vrtec in da naj bi torej zanj najprej zagotovili denar. Ta predlog je utemeljevala s tem, da je pri njih zaposlenih največ oz. velika večina žensk in skoraj vse imajo težave z varstvom otrok. Ker nimajo zanje varstva, jih zaklepajo doma. /fenske — mame so zato na
★
je n^^JENA KULTURA — Po okoli 20-letnem kd turnem zatišju v M*štirimi leti medinska organizacija spet oživila kulturno delo Vozlju. Vsako leto pripravi več nastopov, uvorana pa je vedno gledalcev.
DROBNE IZ KOČEVJA
letuRAZjA sreCa - Ob novem Zdra Sm° si ^vprek želeli srečo in Srečo nam je zaželela tudi steče119 ’oterija, in sicer tako, daje
stQt£e noHra^iln tar	100
podražila kar za 100 od-ste-Kolv' Tako velja zdaj lov na celo ^ 40 din, na polovično pa 20.
odgovarj«
ŠE VEDNO NEOČIŠČENI PLOČNIKI - Po Kočevju je še veliko neočiščenih pločnikov in drugih prehodov. Na debelem ledu ljudje padajo kot snopje. Najhuje je od Name do avtobusne postaje. Komaj pa je kje pločnik malo očiščen, že parkirajo na njem avtomobili. Za Namo si celo šolarji komaj utirajo pot mimo pločevine do šole. Je kje kakšen organ, ki bi napravil red ali pa je morda tudi ta zamrznil in čaka - kot pločniki in ulice — odjuge?
NEKATERI IZGUBLJAJO PAMET — Kaže, da je v našem mestu
precej takih, ki jih je pamet sicer srečala, a jim je zaželela na svidenje in šla dalje. To sklepamo po tem,
Dot* Ir. čem sklepaš, aa se ' o Ust- . Poslovni zeleni vlak ski nV^ ^ 113 postajah v kočev-bčini, v ribniški pa ne?
WTr ,so Kočevci v svoj
0(Wt- P 113 v”68!' ponovno
Pr°se 23 potnad Kibnicanje pa ne.
kočevske novice
delu razdražjjive, nepristopne in ne dosegajo norm.
Direktorica vrtca pa je v isti razpravi opozorila, daje gradnja novega vrtca nujna tudi zato, ker inšpekcija zahteva, da je treba do jeseni izprazniti vrtec Čebelico, kjer je preko 100 otrok. Nadalje je poudarila, da kar precej občanov trdi, da so novi vrtci preveč razkošni in zato drugi in da naj bi raje gradili montažne. Zato so se odločili za gradnjo vrtca v Stari cerkvi, ki naj bi bil montažni in zgrajen v 120 dneh. Zdaj je od začetka te montažne gradnje minilo že več kot 9 mesecev, vrtec še vedno ni vseljen, njegova gradnja pa ne bo nič cenejša, kot je bila gradnja klasičnega „luksuznega“ vrtca.
J. PRIMC
Kultura na vasi
Štiri leta spet živi v Mozlju kulturna dejavnost
ker so nekatere motili prometni znaki tn druge oznake, pa so jih preprosto uničili. Tabla z napisom „Reka Rinža” sloni polomljena ob tržnici. Proti Gaju so razbite steklenice, izruvani so betonski stebri smetnjakov, uničevalcem so bile na poti prometne table in celo obrobne svetilke. Da jih pri tem početju ne bi zeblo, so .si kurili tudi z gajbami. Res so nekateri lepo začeli novo leto!
Kulturna dejavnost je v mladinski organizaciji Mozelj poleg športne najbolj uspešna.
Pred 30 leti je bilo v Mozlju ustanovljeno kulturno društvo Svoboda. Takrat je bila kulturna.dejav-nost zelo razvejena, saj so mozeljske kulturne skupine gostovale po vsej občini Kočevje. Zaradi pomanjkanja mladine je z leti kulturno društvo razpadlo.
Mladinska organizacija Mozelj je začela uspešno delati spet leta 1976. Takrat je oživela tudi kulturna dejavnost Mladi iz Mozlja in okolice smo sklenili, da bomo kulturo na vasi ponovno oživili. Vsa štii leta od tedaj so se vrstile kulturne prireditve ob Prešernovem prazniku, prazniku dneva žena, ob dnevu mladosti, 29. novembru, za novo leto in druge priložnosti.
Posebnost vseh naših kulturnih prireditev je, da jih mladi samostojno pripravimo, zrežiramo, in jih sami tudi izvedemo. Vse prireditve so bie zelo dobro obiskane, saj je bila dvorana vedno polna. Vaščanom so naše prireditve skoraj edino kulturno razvedrilo.
Prosvetni dom v Mozlju, v katerem so naše prireditve, je dotrajal. Lahko pričakujemo, da bomo čez leto ali dve ostali brez primernega prostora. Vodstvo krajevnega odbora Mozelj se še ni odločilo, kaj naj bi storilo s prosvetnim domom: ga popravilo, zgradilo novega ali pa preuredilo sedanji gasilski dom v kulturno gasilski dom. Vsekakor so, za lepšo in boljšo prihodnost kulturne dejavnosti na vasi potrebni tudi primerni prostori.
MIROSLAV KUZMA
SEDEM NERAZVITIH
Po republiških merilih je v občini Kočevje nerazvitih sedem od desetih krajevnih skupnosti, ki zavzemajo skupaj preko 56 kv. km površine, na rgih pa je le 4.770 prebivalcev. Te krajevne skupnosti se razprostirajo skoraj na treh četrtinah občine Kočevje, v njih pa je dobra četrtina vseh prebivalcev obči.ne Kočevje. Te KS so: Draga, Kočevska reka, Kostel, Osilnica, Predgrad, Struge in Stara cerkev. Med razvite KS sodijo torej le KS Kočevje — mesto, KS Rudnik — Šalka vas in KS Ivan Omerza Livold.
f OKNA VARČUJEJO^
I V Inlesu Ribnica so začeli lani kot prvi v Jugoslaviji izdelovati okna INOVAK, razen tega pa po istem sistemu še balkonska vrata in vgrajene zasteklene stene. Atesti Jugoinspekta iz Reke so pokazali za te izdelke odlično vodotesnost in zrakotesnost ter solidno toplotno izolacijo. Letos bodo v Inlesu izdelali že okoli 60.000 takih oken, saj pričakujejo, da bo povpraševanje po teh kvalitetnih izdelkih šc večje.
N-------------------------  ■'
PO OBČINI
VOJAKI GOSTOVALI Kulturno zabavni ansambel iz vojašnice narodnega heroja Mirka Bračiča je v okviru praznovanj dneva JLA gostoval skoraj v vseh šolah kočevske in ribniške občine. S pesmijo, humorjem in plesi so se predstavili učencem v Ribnici, Kočevju, Sodražici, Loškem potoku, Ponikvah in drugod. To je tudi en izmed načinov sodelovanja med pripadniki JLA in civilnim prebivalstvom.
NA TELEVIZORJIH POGOSTO NI SLIKE — Večina prebivalcev ribniške doline sprejema TV sliko in glas s pretvornika za prvi in drugi program, ki je nad Ortnekom. Pogosto pa se dogaja, da slike na televi-zotjih ni. To se dogaja zato, ker prihaja do prekinitev dektričnega toka v Ortneku, za sliko pa so potem prikrajšani tudi tam, kjer sicer elektriko imajo. To se je zgodilo tudi za minule novoletne praznike. RTV so o tem obvestili, ta pa se je gledalcem - opravičila.
SMUČARJI UŽIVAJO - Pozimi postane glavno občinsko športno središče Sodražica, kjer so tudi najboljši pogoji za zimske športe. Znana je njihova skakalnica Na pesku, kjer so skoki že bili, napovedujejo pa še nove. Smučišče z vlečnico pri Izberju je polno predvsem ob vikendih. Sekcija zazimske športe pri sodraškem TVD Partizan bo to zimo pripravila več tekmovanj v skokih, smučarskih tekih in drugih smučarskih disciplinah. Oživela so tudi smučišča na Travni gori in v Loškem potoku, Ribničanje pa se najraje smučajo pri Bukovici.
SMETI OKOLI KANT - Kdo je dolžan pobrati smeti okoli smetnjakov? To se sprašujejo stanovalci skoraj vseh ribniških blokov. Smetnjaki so hitro polni, predvsem še ob praznikih. Zato nekateri zlagajo ali mečejo smeti ob smetnjake, če jih trpajo vanje pa same padejo ven. Komunalci, ki pobirajo smeti, izpraznijo le kante, smeti okoli njih pa puste, češ naj jih poberejo stanovalci; stanovalci pa spet trmasto vztrajajo, da so smetarji plačani za odvoz smeti. Najti bo treba pametno rešitev. Stanovanjski bloki potre-bujejo več kant za smeti, smetarjem pa tudi ne bo padla krona z glave, če bodo pobrali kakšno smet ob kantah.
»	M.	G—č
Sodražica: končno vrtec
Na kratko o investicijah, ki jih načrtujejo na območju KS Sodražica v novem srednjeročnem obdobju
Na območju krajevne *up-nosti Sodražica načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju za okoli 11 milijonov dinaijev investicij. Od tega še niso zagotovili kritja za okoli 4 milijone, kar računajo, da bodo dobli iz komunalne SIS.
Največ jih načrtujejo seveda v Sodražici, kjer je središče KS, in sicer gradnjo otroškega vrtca (ki je bila načrtovana že v mirniem srednjeročnem obdobju, a je bila zaradi stabilizacijskih ukrepov odložena), urejanje športnih objektov in asfaltiranje ulic.
V Podklancu bodo uredili avtobusno postajališče in nekatere odcepe. V Žimaricah načrtujejo popravilo ,.Kravje ga-se”, ureditev mostu sredi vasi, regulacijo struge potoka Ulca, razen tega pa bodo iz sredstev KS prispevali 50.000.din tudi za ureditev gasilskega doma. Na območju Vinic je Predvidena delna preureditev ceste, na območju Zapotoka pa tudi preureditev ceste in še delna ureditev kanalizacije. Na ob-
DRAŽJA VODA
Za včer<y, 14. januarja, je bila sklicana seja izvršnega sveta občine Ribnica, ki je imela na dnevnem redu osnutek družbenega plana občine s prostorskim planom, potrditev cen vode in sprejem stališča v zvezi s pokrivanjem izgube Hydrovoda, osnutek odredbe o pristojbinah za veterinarsko—sanitarne preglede, poročilo o sklepanju samoupravnih sporazumov v občini in še nekatere druge zadeve. Več bomo o" seji še poročale
LES JE GLAVNA SUROVINA
Na območju občin Ribnica in Kočevje je les glavna surovina, zato dajeta obe občini v svojih načrtih lesni industriji največji poudarek. V Ribnici zato grade kompleks primarne predelave lesa, ki bo delal predvsem za potrebe Inlesa. Prvi del tega kompleksa in sicer „Meles“ (mehanizirano lupilno skladišče oblovine) že poizkusno obratuje. Tik pred začetkom poizkusnega obratovanja je tudi energetska postaja oz. kotlovnica. Zgraditi pa je treba še novo žago (začetek del načrtujejo za letos) in končno še sušilnice ter skupno kro-jilnico.
močju Zamostca bodo urejali mostove (eden se je podrl) ter razširili in asfaltirali cesto od Zamostca do Grdega dola. Na Gori načrtujejo ureditev kanalizacije in ceste v Janežih. Seveda pa bodo dokončali tudi dela, ki jih je preprečil prezgodnji sneg, o čemer smo že poročali.
Razen krajevne skupnosti načrtujejo na njenem območju investicije tudi drugi. Samo-
UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA — V domu JLA v Ribnici so pred kratkim odprli razstavo umetniških fotografij magistre medicinskih znanosti Živke Radovič—Prošič	iz	Beograda.
Avtorica se je doslej s svojimi kakovostnimi in zanimivimi fotografijami predstavila že skoraj v vseh večjih mestih v naši državi. (Foto: Glavonjič)
upravna stanovanjska skupnost bo zgradila tu 12 stanovanj. Gozdarska kooperacija bo gradila ceste: Kaliči-Travna gora, Nova Štifta—Dolga dolina in Travna	gora—Breda—Pristava.
Elektro načrtuje gradnjo več transformatorskih postaj, obnovo omrežja na Gori, daljnovode in drugo. KZ Ribnica bo obnovila trgovino Dom. PTT pa bo investirala v svojo stavbo in krajevno kabdsko omrežje.
J. P.
SLABŠA AVTOBUSNA ZVEZA
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so delegati z območja Sodražice kritizirali novi vozni red SAP oz. ukinitev avtobusa, ki je pripeljal v Ribnico ob 7. uri. Prej je vozil direktni avtobus, zdaj, ko je zelo mrzla zima, pa je prestopanje uvedeno v Žebiču, kjer morajo potniki včasih čakati na mrazu nekaj manj kot uro (od 7,20 do 8,15).
Prodane kože izdale črne klavce
Rejci živine iz ribniške občine slovenski rekorderji pri črnih zakolih — Številka 600 zaklanih glav v letu dni presenetila vse odgovorne v občini
»Veterinarski inšpektor bo prijavil okoli 800 občanov, ki so klali govedo in teleta aoma, namesto da bi jih v klavnicah, kot določajo veljavni predpisi, za katere pa občani ne vedo,” je začel na zadnji seji občinske skupščine Ribnica delegatsko vprašanje delegat Anton Govže.
Nadaljeval je, da so prvi občani že prejeli dokumente o denarni kazni, ki se spremeni v 10 dni zapora, če ne bo plačana. To pomeni, da bi morali v najslabšem primeru zaradi „črnih za kol o v” ribniški občani presedati v ječi skupaj 8.000 dni. Nadalje je poudaril, da je do črnih zakolov prihajalo zaradi neusklajenih odkupnih cen in daje inšpektor odkril krivce na osnovi kož, ki so jih prodali Koteks-Tobusu, ter da se črni zakoli nadaljujejo, ljudje pa zdaj mečejo kože proč.
Za odgovor na to vprašanje (kije bio veliko bolj obsežno, kot smo ga lahko zapisali mi) bodo zaprosili veterinarskega inšpektorja. Ker pa so črni zakoli v ribniški občini velik problem, so o tem že razpravljali najodgovornejši organi v občini skupaj z inšpekcijskimi službami. Zato je bil delni odgovor na vprašanje lahko dan že na seji. Taje na kratko tak:
Po veljavnih predpisih je vsak dolžan klati veliko živino v klavnici in ne doma, ker je tako zagotovljeno, da je meso zdravo. Čc občan ne pozna zakona, mu to ■ ne daje pravice, da dela proti njemu. V občini Ribnica je bilo samo v letu dni (po letu dni prekršek zastara) zaklanih na črno 600 glav govedi in telet, kar pomeni, da je okoli 400 ton mesa izginilo neznano kam. Ve se, da so ga veliko večino kmetje prodali raznim kupcem za v hladilne skrinje. Hkrati pa v mesnicah ni bilo -mesa in ga velika večina občanov ni mogla kupiti. Prav to pomanjkanje mesa je sprožilo akcijo inšpekcij po vsej Sloveniji in med njo je bilo ugotovljeno, da je bilo črnih zakolov daleč največ v ribniški občini.
Na skupnem sestanku za občino Ribnico je bilo predlani no, naj bi inšpekcije strogp ukrepale proti tistim, ki koljejo teleta, in tistim, ki koljejo za prodajo; naj pa ne bi preganjala tistih, ki so klali za lastne potrebe. Sklenili so tudi, da bodo predpise, ki govore o klanju živine, objavili v Rešetu, da bo z njimi
seznanjen vsak kmet.
Poudarjeno je bilo, da inšpektor tega predloga ni upošteval in da predlaga v kaznovanje vse, za katere je na podlagi odkupnih listkov Ugotovljeno, da so prodajali kože. Kaže pa le, da vse ne bo šlo tako gladka Nekateri namreč že govore, da so na seznamu in to celo za več kož tudi nekateri naj odgovornejši občinski možje, predvsem taki, ki sploh ne rede živine! Kaže, da so se nekateri prodajalci kož znašli in povedali naslove drugih namesto svojih.	J.	PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
OBDARILI UPOKOJENCE -Med delovnimi kolektivi, ki so pred novoletnimi prazniki pogostili in obdarili svoje upokojene člane, je bil tudi ribniški INLES.
BAZEN ŽE DELA — Ribniški plavalni bazen je odprt. Hkrati lahko sprejme 50 kopalcev, vprašanje pa je, kako bo zaseden. Zdaj je v razporedu za plavanje še precej „1 ujsenj”. Rezervirani so naslednji dnevi in ure: ponedeljek od 18. do 20. ure RIKO: torek in petek od 14. do 16. ure za mlajše, od 1 8. do 20. ure pa za starejše; v sredo od 19. do 20. ure pa za žensko rekreacijsko skupina
ŽALOSTNA ULICA - Večina ribniških ulic je dobro očiščena, to pa ne velja za Kolodvorsko, ki sojo plužili z zamudo, saj je prej zaledenela in je zato že mesec dni le težko prehodna in prevozna, poseb-
no se v mraku, ker ne gore zarmce. To je za občane nevščeno, saj so ob tej ulici take ustanove in drugi lokali, ki jih Ribničanje napogosteje
obiskujejo.
— Kaj pomeni to, da je Koteks odkupil 600 govejih kož, mesa pa ni nikjer?
- Da se nekje sprehaja 600 nagih krav.
REŠETEJ
POČITNICE - Osnovnošolsko mladino je minuli teden nadvse razveselila novica o podaljšanih počitnicah. V klopi bodo znova sedli šele 2. februaija. Zdaj se bodo brez skrbi naužili smučanja in sankanja, če bo le dovolj snega. V ponedeljek se je živžav iz šole že preselil v Pečice, kjer se je začel smučarski tečaj za šolarje. Bolj kot kdajkoli si tokrat želijo, da jih odjuga ne bi spet prikrajšala za zimsko veselje. (Foto: J. Teppey)
Še vedno je čas za premislek
S seje OK ZKS v Brežicah — Temelji planov niso bili dovolj pretehtani
Občinska konferenca ZKS v Brežicah je podprla prizadevanja za preboj Brežic med srednje razvite slovenske občine, ko je na seji 7. januarja ocenjevala, kako so komunisti v planskih dokumentih tozdov, SIS, krajevnih dcupnosti in občine uveljavljali stališča CK ZKS in CK ZKJ.
Družbeni dogovor o temeljih planov je plod velikega dela, vendar so dokumenti tudi tokrat nastajali v časovni stiski in bili marsikje zato površno sprejeti Primanjkovalo je časa za tehtnejšo obravnavo, vendar konferenca ugotavlja, da za razmislek še ni prepozno in da 'popravke oziroma pripombe še vedno lahko upoštevajo pri sestavljanju planov.
Tako je bil na primer izrečen dvom o realnosti 3,5—odstotnega porasta zaposlovanja, če naj bi si hkrati prizadevali, da bi čimveč	mladih ostalo na
kmetijah, namesto da bi jih silili v mesto. Za razvoj kmetijstva so menili, da je zastavljen premalo pogumno, zato bodo komunisti Agrarie	in Slovina morali
jasneje opredeliti intenziviranje kmetijske proizvodnje, zlasti združevanje dela in sredstev. Z zadržki sprejeti temelji planov SIS v	nekaterih kolektivih
zahtevajo ponoven pregled nji-
hovega dela ob zaključnih računih-
Precej kritičnih misli je bilo naperjenih proti investicijam, zato naj bi načrtovalci dobro razmislili, če ne bi raje opustili vlaganja v zidove in	se
prepričali, če ne gre	za
podvajanje zmogljivosti in če ne računajo z istimi delovnimi močmi kot sosedje. Mišljena je bila gradnja strojne tovarne v Krški vasi O njej naj bi izrekla svoje mnenje še regionalna zbornica. Vprašljivo je tudi pospeševanje cestnega tovornega prometa v načrtih Prevoza, če se družba odloča	za
preusmeritev na železnice. ’
Gradnja doma požarne varnosti v Brežicah po mnenju konference mimo lahko počaka. Umestneje je kupiti opremo za reševanje (na primer iz stolpnic ipd.), kot pa začeti z zidovi
Prednost, ki jo plani dajejo otroškemu varstvu, konferenca
VABLJIVA PONUDBA - Novo okrepčevalnico „Vrtnica” v Brežicah najbolj oblegajo gimnazijci Doslej so zlasti voeači navsezgodaj zjutraj navalili naravnost v bližnjo delikatesno trgovino po hladen obloženi kruhek, zdaj pa si mnogi že privoščijo topli sendvič. „Hot dog” je nekaj časa ponuja tudi Hotel Turist, z vidno reklamo pa opozarja še na nekaj drugih prigrizkov. Napredek je, čeprav je precej dolgo trajalo, da je iz večjih mest našel pot na podeželje, kjer je čas tudi zlato in kjer marsikdo ne utegne vedno se i k mizi za malico.
OSEDSKA POMOČ SEPA - V b šiški občini je veliko ostarelih ol a nov, ki bi potrebovati občasno p noč na domu. Gre predvsem za a- e, ki si ne morejo privoščiti d< iške oskrbe ati pa se zanjo ne Oi >čijo, ker želijo prebiti jesen ži .jenja v dosedanjem okolju.
BREŽIŠKE vesti
odobrava, glede šolstva pa meni, da bi morda le še kaj dodalo za celodnevno osnovpo šolo znotraj razpoložljivih sredstev.
Ob investicijah iz referendumskega programa ne bo
Ignac Regovič, predsednik OK ZKS v Brežicah: „Vse delo ZK preveva bitka za gospodarsko stabilizacijo in komunisti so tokrat izpričali izreden čut za treznost in doslednost na vsakem koraku.”
odveč ponoven premislek, razen tega pa bo nujno tudi združevanje razdrobljenih sredstev, da bo učinek hitrejši in večji Zaradi odgovornosti do uresničevanja teh investicij bi bilo prav, da jih strokovno pretehtajo in poiščejo najcenejše rešitve. Konferenca je menila, da z dodatnim obremenjevanjem osebnih dohodkov zaposlenih interesne skupnosti ne smejo računati, ker s tem ogrožajo tudi socialno varnost delavcev.
J. TEPPEY
V TRGOVINI — Povsod se pozna, da je manj denarja in da ljudje dvakrat premislijo, kaj bodo kupili. Tudi v mesnicah ni več takih vrst, kot smo j£h bili vajeni. Odkar ljudje varčujejo, pa je večje povpraševanje po volni. Ženske veliko same pletejo in tako nadomestijo drage tovarniške izdelke zase in za družinske člane. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Zavod za starejše občane, kakršen je Dom upokojencev v Brežicah, naj bi se zato razvil v središče organizirane družbene pomoči starostnikom. Skupnost socialnega varstva računa s tem, vendar si mora priboriti podporo celotne družbenopolitične skupnosti
POLICE SE SPET POLNIJO -Večina inventur v trgovini je opravljenih in trgovci so bili najbrž zelo veseli, da so se police ob koncu leta vidno izpraznile. Za praznike so se dobro založili z vsem blagom, ki
MEGLE BO VEČ
Podrobnosti o vplivu jedrske elektrarne na okolje zanimajo vse tri posavske občine, najbolj pa brežiške občane. Radi bi zvedeli, kako se bo to odražalo v klimatskih razmerah tega predela, za koliko se bo povečala oblačnost in število meglenih dni. Zanima jih, kakšen delež bodo imeli pri tem hladilni stolpi in ogreta savska voda.
Natančnejša pojasnila je pričakovati na eni izmed naslednjih sej sveta posavskih občin, ko bo ta točka znova na dnevnem redu. Decembra so jo odložili na kasnejši rok, ker člani niso dobili v roke gradiva, da bi se pripravili na razpravo. Razen tega so želeli, da bi seji prisostvovali najodgovot nejši ljudje iz JE.
ga je prej primanjkovalo, le za margarino je se vedno težko. Januar bo eden slabših mesecev, ker so si ljudje temeljito izpraznili žepe. Sušo občutijo tudi gostinci zlasti pa zdravilišče Cateske Toplice, kjer imajo ta mesec izredno malo gostov. Vidi se, da celo zavarovancev ni več toliko, kot bi jih radi sprejeli na zdravljenje.
administraciji
NA PRSTE
Občinska konferenca ZK je na zadnji seji dala pobudo za imenovanje delovne skupine pri izvršnem svetu, ki bo proučila možnosti za zmanjševanje administracije na vseh ravneh- Ta se namreč začenja tozdu in nadaljuje v interesnih skupnostih, na ravni DO, v občinski upravi v službi družbenega knjigovodstva, in bančništvu. Zbiranje podatkov se podvaja in pogoVo po nepotrebnem obremenjuje delavce v administraciji Od komisije pričakujejo komunisti tudi napotke, kako bi lahko z večjim strokovnim znanjem vodili kvalitetnejšo administracijo, saj se število zaposlenih v pisarnah marsikdaj povečuje zaradi nesposobnosti tistih, ki svojega dela ne obvladajo.
Pogumnejši načrti kmetijcev
V prihodnjih petih letih več mesa, mleka, sadja in grozdja — Usposobiti nameravajo blizu 1500 hektarov novih zemljišč, sedanje kmetijske površine pa bodo še izboljšali
Povečevanje obdelovalnih površin, zaokroževanje in združevanje kmetijskih zemljišč obetajo v novi petletki izdatnejše količine kmetijskih pridelkov za potrebe občine in oskrbo drugih porabnikov. Boljša izkori Čenost kmetijskih zemljišč ter investicije v nove nasade sadnega drevja, vinogradov in naložbe v hleve ter izboljšavo zamočviijenih in drugih nerodovitnih površin naj bi kmetijstvu čimprej pomagale na zeleno veja
V naslednjih petih letih!) z Malim Kaninom, v KŠ Veliki planirajo kmetijci 10,5-odstot- Tm, in na območju Gore, Zdol
no povečanje proizvodnje. V količinah bo to: 6.120 ton prašičjega mesa, 2.340 ton govedine blizu 32 tisoč litrov mleka, 37.500 ton sadja 18.500 ton grozdja, 3250 ton jagodičevja in 10.000 ton kumar.
Tržno pridelovanje hrane bo pospeševal Mercator—Agrokombinat in usmerjal lastno proizvodnjo ter zasebno kmetijstvo. Prednost bo dajal reji molznic za čim večjo oddajo mleka ter reji prašičev, da bi tako izboljšal preskrbo tižišča z mesom. Kombinat se bo povezal s samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo Ljubljane in zagotavljal dogovoijene količine pridelkov tudi za potrebe svoje občine.
V živinorejo in poljedelstvo bodo usmerili KS Raka, KS Rožno — Presladol, Dolenji Leskovec, del Brestanice, Dov-ško, Brezje, Kališovec, Gorenji Leskovec in Senovo. Sem sodi še KS Krško polje z delom Leskovca, Dmovim, Velikim Podlogom in delom Podbočja.
Sadjarstvo, živinorejo in vinogradništvo bodo razvijali v KS Brestanica in KS Koprivnica
USPEŠNA PETLETKA
Projektivni biro 1GM Sava v Krškem ima po petih letih obstoja za seboj bogato žetev. Svoje delo in dosežke je ob tej priložnosti predstavil v ličnem katalogu, v katerem je nazorno prikazana široka dejavnost biroja.
NOVI GRADBENI ŽERJAVI S SENOVEGA
Letos bo Tovarna gradbene opreme na Senovem1 izdelala 70 sodobnih gradbe nih žeijavov LM 63 HC. Metalna Maribor ga je< predstavila kupcem na gradbišču športne dvorane v Mariboru. Novi hidravlični žerjav ima med drugim to irednost, da ga lahko zelo itro montirajo in razstavijo. Nadomestil bo žerjav „X 12 66 Y”, ki se je sicer dobro uveljavil, vendar je zahteval veliko časa za sestavljanje in demontiranje. Zanimanje za posodobljeni gradbeni žerjav iz družine HC je med kupci izredno veliko, saj jim obeta precejšen prihranek na času.
Na Senovem upajo, da bodo celotno proizvodnjo prodali za med.
G
in Dolenje vasi ter v delu Leskovca in Krškega.
V tem petletnem obdobju bo kmetijska zemljiška skupnost pridobila okoli 1500 hektarov novih površin za obdelovanje. Z regulacijskimi deli ob vodotokih Lokavec, Račna, Senuša in ob Jelšanskem potoku bo usposobila za kmetijstvo 350' hektarov.
Melioracije napoveduje v okolici Podbočja, v predela Dobrave in Pristave, v kostanje-viški okolici, v Dobravi pri Prekopi in v KS Raka ob Semiši. Osušiti nameravajo kar 580 hektarov zamočviijenih površin v naštetih predelih.
Z agromelioracijskimi deli bodo kmetijstvo obogatili še za' nadaljnjih 630 hektarov rodo-.
vitnih zemljišč. Združbe zemljišč bodo nadaljevali na območju Kalce — Naklo, in jih izpeljali še na nekaterih drugih melioracijskih območjih, tako da bodo zajeli približno 730 hektarov površin. Urejali bodo tudi pašnike, predvidevajo pa še nekaj arondacij in zamenjav. Pri teh posegih seveda računajo na sodelovanje s skupnostjo socialnega skrbstva, da bi skupaj^ zagotovili sredstva za preživninsko varstvo kmetov.
J. T.
AVTOBUS TUDI V PODBOČJE
Prebivalci krajevne skupnosti Podbočje, ki sega visoko na Gorjance, niso zadovoljni s slabo avtobusno povezavo. Kar precej poti jim prihranijo postajališče v vasi Podbočjs, žal pa avtobus ne more čez Krko, dokler ne popravijo mostu. Za novega, žal ni denarja. Tudi do telefona občani ne morejo priti Zdaj gradijo šolo. Ta bo prinesla kraju precej novega, ko bo zaživela z ljudmi Pogrešajo tudi otroški vrtec, ki ga že vključujejo načrti za šolo. Za varstvo bo torej kmalu poskrbljena
KRŠKO — Pred Agrokombinatom, Zdravstvenim domom, Slovenija — avtom, Pizzerio in pod op jem, kjer domujejo interesne skupnosti, v dopoldanskem času vedno zmanjka prostora za parkiranje, zato avtomobili pogosto obstoje kar na pločniku. Največja stiska je na dvorišču Agrokombinata, kamor prihajajo kmetje z vprežnimi vozovi in traktorji, vmes pa odvažajo in dovažajo blago še tovorni avtomobili. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
SEDAJ ZARES! — Priprave na oživitev taborniške dejavnosti so v Krškem končali z ustanovnim občnim zborom. V to organizacijo se bo zaenkrat vključilo precej mladih, predvsem iz krškega šolskega centra in iz osnovne šole v Leskovcu. Ob tolikšnem odzivu bo treba kar najhitreje poskrbeti za vodje čet
ZA UPOKOJENCE - KrSco upokojensko društvo je že nekaj časa v novih prostorih, potem ko so prejšnje v mestnem delu na desnem bregu reke Sare podrli Zatekli so se v poslopje, kjer je prej domovala skupnost protipožarnegi varstva. Ob manjšem bifeju imajo tamkaj tudi društveno pisarno, ki pa jo ta čas še delijo s krškim Turističnim društvom.
PROSTORA BO DOVOLJ -Skorajda nismo mogli verjeti daje krška mladina vendarle dobila večkrat obljubljene prostore. Že nekaj časa imajo ključe nekdanjih upravnih prostorov jedrske elektrarne, teh je le nekaj manj kot 20. Sedaj so jih že pričeli opremljati v Dom
mladih. Breme, ki so si ga s tem naložili, ni majhno, saj bodo v njem morali upravičiti zaupanje, ki so ga bili deležni v času dogovarjanja za to pridobitev. Da bo dom namenjen v prvi vrsti organizirani dejavnosti mladih v prostem času, ni treba še posebej poudarjati da pa bo ta tudi prav zaživela, bodo mladi potrebovali vsestransko pomoč, mentorsko in drugačno.
tuji jeziki - Španska vas
- V delovnih kolektivih ugotavljajo, da poklicno znanje še ni vse. To velja predvsem za dejavnosti z razvito tehnologijo. Mednje sodi Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj”, Iger jim povzroča neznanje precej preglavic. Ž nekaj časa namreč opažajo, da mladi, ki prihajajo iz šol, ne znajo nobenega tujega jezika, vsaj ne toliko, kolikor od njih pričakujejo. Vrzeli poskušajo mašiti preko delavske univerze, vendar je sedaj že marsikaj zamujeno. Razpravo o tem bi kazalo sprožiti pri temeljih, pri snovanju šolskih programov, na katere bo združeno delo moralo povečati svoj vpliv.
KOVAČ — Vedno mani jih je, ki si takole služijo kruh in na nakovalu kujejo srečo. Poklic kovača izumira, ohranja se le kot priložnostna obrt na podeželju. Tudi tale gorjanski kovač bi se brez kmetije težko preži v-I ljal. (Foto: Jožica Teppey)
Novi Agrostrojev obrat v Šentrupertu je začel delovati tako, kot je bilo	ob	njegovi	davnostni	otvontvi 23. novembra lani
obljubljeno.	Zdaj je našlo delo	v njem 16 delavcev, večinoma
domačinov, ki so se morali doslej voziti na delo v Trebnje ali celo v Ljubljano. Do začetka maja, ko naj bi v obratu s poskusne proizvodnje prešli na teden proizvodni proces, pa naj bi v njem našlo delo še okoli 70 domačinov.
Vodja	obrata Rudi	Pr ose ni k	saj je šentruperško področje
pravi, da	pri	zaposlovanju novih!	močan rezervat delovne sile.
delavcev	v sodelovanju	s krajev-	Zato je prišlo v obrat precej
prošenj, ki pa jih bodo reševali postopoma do začetka maja, ko naj bi v obratu bilo zaposlenih že 80 do 95 delavcev.	I
Dosedanje usposabljanje delavcev za livarsko delo, katerega večina izmed njih doslej še ni nikoli opravljala, poteka pod vodstvom iz ljubljanskega Agro-stroja. Kot kažejo prve izkušnje, bodo novi delavci lahko v celoti osvojili proizvodnjo. Za to so se usposabljali na štirinajstdnevnem tečaju, praktično pa se bodo za reden delovni proces usposabljali do konca aprila. Hkrati z zaposlo-nn c]/-,,	_	vanjem in usposabljanjem za
to kpnCr	,8ledaj°	Prav na	proizvodnjo poteka tudi oprem-
Dosame °	j	* mora	voziti	lj3nje tovarne, ki mora biti prav
dmoa zen	d°mactn na	delo	tako opravljeno do konca
ohrf*,m •	3	P3 ,v	tem	aprila. Največ težav je še z
u niso	v	stiski za delavce,	opremo za proizvodnjo alumi-
nijastih kolesnih obročev za avtomobile, za katere morajo pogodbo skleniti z neko italijansko tvrdko.	1
Sicer pa bo osnovni proizvodni program temeljil na proizvodnji odlitkov iz barvnih kovin, katere potem Agrostroj vgrajuje v svoje namakalne naprave. Ker pa proizvodne zmogljivosti presegajo potrebe Agrostroja — livarna bo lahko na leto proizvedla do 400 ton drobnih livarskih izdelkov -bodo te izdelke plasirali tudi drugam. Pa tudi sicer gre Agrostrojeva proizvodnja namakalnih naprav v veliki meri v izvoz.
Letna realizacija naj bi bila 100 milijonov dinarjev. Zanimivo pa je, da so v Agrostroju prepričani, da bodo dosegli take učinke. Prve izkušnje z delavci namreč kažejo, da so se' delavci pripravljeni resi o oprijeti dela v novem obratu. Stekle so tudi že priprave na ustrezno samoupravno in družbenopolitično organiziranost. V tem obratu bodo imeli samostojni osnovni organizaciji sindikata in Zveze komunistov.
J. S.
Kdaj združitev?
Nekateri še ne vidijo Prednosti združevanja dela
Veliko govorimo o varčevanju, boljšem gospodarjenju s surovinami, popolnej-šem izkoriščanju delovnih sredstev, skratka, o večji kvaliteti gospodarjenja. Vse to kaže, da smo na besedni ra vni že do kraja osvojili politiko stablizacije, malo manj Pa nam je to uspelo prenesti v prakso. Pogosto so ovira takemu uresničevanju stabilizacije ozki skupinski ali za-sebniški interesi Kaj drugega tudi ne more biti ovira pri združevanju, ki bi sicer prineslo gospodarske koristi za vso skupnost.
Prav v trebanjski občini katere gospodarstvo je v zadnjem obdobju kazalo izredne življenjske sposobnosti, imajo zdaj dva taka primera, kjer jim ni do združitve dela in sredstev, kot rečemo ponavadi Enega imajo na Mirni v majhnem Gradbeno-opekarskem podjetju, ki hoče združitev s trebanjskim Tregradom zavleči do naslednjega leta. Vse letošnje leto naj bi tekla razprava o združitvi o njenih prednostih, šele naslednje leto pa naj bi se lotili združitve. Hkrati v tej delovni organizaciji še naprej razmišljajo o lastni betonarni ki bo veljala 7 milijonov dinarjev, čeprav vedo, da tako betonarno Tregrad že ima in jo menda namerava graditi tudi SGP Grosuplji
Velike ovire za združitev vidijo tudi v trebanjski kmetijski zadrugi, kjer menijo da morajo počakati do uresničitve vseh zaostalih nalog iz preteklega srednjeročnega obdobja. Tako bo treba do združitve med Mercatorjem in KZ px)čakati še nekaj časa. S tem pa tudi na bolj smotrno založenost trgovin in na možnosti za večje naložbe v kmetijstvo, kjer ima SOZD Mercator velike načrte in potrebe. Tako postaja vse bolj res, kar je rekel član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc v Trebnjem. Vsi bi bili radi zunanji in finančni in kdove še kakšni rninistri, ne brigajo pa se za zadeve v svojem domačem °kolju. Tako se bo še dogajalo, aa bo kvadratni meter stanovanjske površine še dražji, da bodo vse trebanj-ske trgovine prodajale belo tehniko, da pa ne bo moč uPiti obleke ali čevljev.
J. SIMČIČ
DELO BODO DOBILI DOMA- Novi šentruperški obrat Agrostroja bo za marsikaterega krajana pomenil precejšen prihranek časa in denarja. Z zaposlitvijo doma se namreč ne bo treba voziti na delo v Novo mesto ali celo v Lj ubjjano. Na sliki: prizor s slavnostne otvoritve obrata Milana Majcna lani jeseni.
Dela jim zdaj ne manjka
Mirenska TOZD IMV našla mesto v srednjeročnem planu
Nejasen položaj gjede prihodnosti mirenskega tozda IMV m težave z materialom so v veliki meri prispevale k črnogledosti. Ta delovni kolektiv je bil namreč edini v trebanjski občini, kije ob koncu leta ostal brez temeljev plana za pravkar
začeto srednjeročno
Zdaj pa, ko je načelna usmeritev sprejeta, tozd je namreč že uvrščen v temelje planov IMV za to srednjeročno obdobje, je razpoloženje nekoliko boljše. Kot kaže plan, naj bi v tem srednjeročnem obdobju znašale naložbe 320 milijo-nov dinarjev. Ta denar naj bi bil naložen v nove proizvodne prostore in opremo. Tudi proizvodna programa naj bi še poslej ostala pri takšni usmeritvi, to je proizvajala naj bi dele tako za avtomobilsko in prikoli-čarsko industrijo. Kako pa bo v resnici z ure ati če vanje m tega plana v letošijem letu, za zdaj
še ni jasna Dokončno sprejetje resolucije o uresničevanju plana v letošnjem letu b o treba počakati do 15. februarja, ko bo situacija v slovenski avtomobilski industriji, ki jo čakajo velike nalogp na področju povezovanja, do kraja razjasnjena.
K boljšemu razpoloženji delavcev v mirenskem tozdi IMV pa ni prispevalo samo to da so se končno znašli i srednjeročnem programi razvoja, ampak tudi to, d* imajo zdaj dovolj materiala ir dela. Kot je že znano, so v drug polovici leta morali za nekaj dn prekiniti delo, ker ni bile materiala, zmanjšati pa sc morali tudi število izdelanih avtodvigalk. Zd^ je tega mate riala dovolj, imajo pa tudi naročila za trimesečno izdelave avtodvigalk, ki jih po Sijaje Renaultu v Francijo.
OPEKE JE ZDAJ DOVOLJ — Vsaj tako kaže ponudba trgovine Kmetijske zadruge Trebnje na Veliki Loki. Tudi Jeričevi iz Male Loke so izkoristili dobro ponudbo in za obnovo strehe na gospodarskem poslopju nabavili zdaj novo opeko. Opeka je kar draga, saj stane kos okoli trinajst dinarjev. Toda če streha pušča, še tako velik izdatek ni odveč.
TREBANJSEE NOVICE
uspesen Agrostrdjev začeten
Agrostrojeve zmogljivosti v Šentrupertu znašajo 400 ton livarskih izdelkov na leto
Preventivno cepljenje — Steklina v sevniški občini že čez mesec?
Steklina vse bliže reki Savi
Minuli teden so v vasici Kalobje pri Planini nad Sevnico uplenili steklo lisica Predsednik komisije za zatiranje kužnih bolezni pri sevni-škem občinskem izvršnem svetu dipl. vet. Alojz Mihev sodi, da se lahko v enem mesecu ali še poprej steklina pojavi tudi v sevniški občini. „Morda so prenašalci te nevarne bolezni, ki prinese strašno smrt okuženemu, že na našem območju, a jih še nismo registrirali," opozarja Mihev.
Občinski izvršni svet je že novembra lani sprejel odredbo, s katero je proglasil levi breg Save za neposredno ogroženo področje. To pomeni, da so pričeli veljati ukrepi, ki jih kaže spoštovati V petek so veterinarji sklenili cepljenje na štajerski, ogroženi strani Cepili so čez 90 štiri mesece starih psov, ki jih še niso zajeli ob rednem cepljenju. Vseh psov je na levem bregu Save čez 7001
„Psi morajo biti privezani Ce se prosto gibljejo, morajo biti na vrvici, imeti pa morajo nagobčnik. Mačke morajo biti zaprte," pojasnjuje Mihev in pove, da ima veterinarsko—higienska služba v sodelovanju z lovci nalogo, da pokončajo sse potepuške, necepljene in neregistrirane pse. Enaka usoda čaka mačke. Lovci lahko lovijo s psi le ob pogoju, če so ti v letu dvakrat cepljeni Na petkovem sestanku predstavnikov vseh osmih lovskih družin, ki delujejo na sevniški občini, so poudarili, da morajo prav lovci dajati zgled. Dva lovca in lovska družina se bodo že znašli pred sodnikom za prekrške, ker ukrepov niso upoštevali Seveda si vsi željo, da bi bilo čim manj primerov, ko bi morali posegali po sankcijah, saj je steklina že sama po sebi svarilo pred nevarnostjo.	p, p.
AKCIJA NA SILVESTROVO - Krajani primoške krajevne skupnosti so se ravno tedaj, ko so se drugi že veselili, lotili akcije za ureditev ceste, ki jo je pričel spodnašati plaz. Cesta v Orehovi dolini je bila že popoldne nared, tako da je marljivim vaščanom ostalo tudi nekaj časa za praznovanje. (Foto: Alfred Železnik)
Ceste in spet ceste!
Plitvejša malha republiške cestne skupnosti bo opazna tudi pri posodabljanju cest v sevniški občini
po vsej verjetnosti postala občmska.
Delegati KS Šentjanž so že na
S koncem minule petletke je ugasnil tudi sldep republiške cestne skupnosti, po katerem bi morali v sevniški, laški in kočevski občini posodobiti vsaj 50 odst cest.
Več pripravljenih enačic proračuna republiške cestne skupnosti je na kraju pristalo pri najnižji. Sprejete številke obetajo težke čase pri začetih delih. Tako naj bi bilo za nadaljnje posodabljanje obmirenske ceste namesto 74 milijonov na voljo le šestdeset milijonov, najhuje je okleščen znesek za nadaljevanje del) na cesti Šmarje-Planina, od predvidenih 94 milijonov so namreč padli na borih 10 milijonov. Znatno je okrnjen tudi predvideni znesek za most čez Mimo pri Dolenjem Boštanju, ki naj bi nadomestil sedanji preozki most
De legacija krajevne skupnosti Loka se čuti prizadeta, ker v seznamu cest, predvidenih za posodobitev, še vedno ni ceste Breg - Sevnica. Kot je bilo pojasijeno na seji vseh treh zborov občinske skupščine, bo ta cesta v prihodnosti
prejšnji seji postavili delegatko vprašanje za cesto Veliki Cimik — Češnjevec. Zatrjujejo, da ji krajevna skupnost ni kos Če jo naj bi prevzela cestna služba v občini morajo prej dopolniti občinski odlok. Brez posebnih težav bi bilo ustreči delegatski pobudi z Blance. Naselje Dolnje Brezovo namreč še vedno ne premore table za oznako kraja. Krajani se čutijo ogrožene, saj drvijo avtomobili skozi kraj z neomejeno hitrostja Groza jih je tudi na Blanci Cesta skozi kraj je vijugava in da bo pregledna. Posebno nevarno je pri odcepu za šolo. Upajmo, da dobronamernih opozoril ne bo prehitela kakšna huda nesreča.	A. Ž.
ŠPORTNIKI TRŽIŠČA PRIDNO DELAJO
Na pobudo krajevnih dejavnikov bodo v Tržišču ustanovili športno društva Pod njegovo »streho” bodo različne panoge (nogomet, rokomet, odbojka, smučanje in šah), tako da bodo lahko zadovoljili raznotere interese. Tone Kralj, „duša“ telesne kulture v kraju, sicer zaposlen v kr meljski Metalni postavlja med prednostne naloge ureditev igrišča ob šoti Krajevna skupnost je že' kupila Tomosovo smučarsko vlečnico, in ko bodo snežne razmere ugodnejše, bodo mladinci uredili smučino pod Skovcem. V nogometu so mladinci iz Tržišča doslej dosegli največ in s priljubljeno igro navezali
stike z mladimi od Šentruperta do Loga. Posebej so bila zanimiva srečanja z vojaki iz Jelovca in Mokronog. Okoli petindvajsetim športnikom gre na roke tudi šentjanška osnovna šola, ki jim je brazplačno odstopila telovadnico za vadbo enkrat v tednu.
Med prvimi začeli drugače
Maroltovi nad Boštanjem preusmerili kmetijo — Kako do več umetnih gnojil? — Več pospeševalnega uela
Kmetija Antona in Fani Marolt iz Boštanja je ena prvih v sevniški občini, ki se je leta 1969 odločila za pašno—košni sistem. Ta omogoča intenzivno mlečno proizvodnjo, saj je za govedo dovolj kakovostne hrane.
Kar 15 ha travnikov in za-travtjenih površin zagotavlja Maroltovim, da na 23 hektarjih, kolkor mer jo vse površine, dobro gospodarijo. Poenostavljeno kmetovanje, specializacija in usmeritev v mlečno proizvodnjo pa vseeno ne dovoljujejo lagodnega živjjenja. Potem ko so nakupili vso potrebno kmetj-sko mehanizacijo, so spomladi 1979 pričeli graditi še sodoben hlev. Predračunska vrednost še leto poprej je bila 1,20 milijona diruujev. Ker so Maroltovi več kot 10 let kooperanti sevniške-ga kmetijskega kombinata, so dobili 250 tisočakov dolgoročnega posojila. Hlev je v glavnem narejen, v njem pa je našlo dovolj prostora 30 glav živine. Petnajstim kravam - za obnovo črede pripuščajo letno okoli pet telic — pa je treba prišteti še ostalo plemensko živino. Morda gre za nekakšno rezervo za čase, ko je mleko preslabo plačano. Sicer pa tudi z današnjimi odkupnimi cenami mleka Maroltovi niso kdove kaj zadovoljni, saj so ob zadnjem dvjgu cen mleka & vedno z mislimi pri neprimerno večjih skokih cen naprimer umetnega gnoja.
tako draga gnojila pa pri kombinatu težko dobimo," potarna Fani in odločno nadaljuje:	„Umetni gnoj naj dajo
tistim, ki od njih kaj dobijo. Pri nitrofoskalu so to upoštevali, dušično gnojilo kan pa bi lahko dobili le, če bi podpisali pogodbo o združevanju dela zemlje in sredstev."
Anton pa preudarno razmišlja: „Če ne bi bik) umetnih gnojil, ni možno računati na povečanje proizvodnje mleka. Ko nas je pospeševalec, kmetijski inženir Doberšek, nagovoril za preusmeritev, smo že porabili okoli 10 ton gnojil. V rekordnem letu 1978 smo tako oddali 31.000 litrov mleka, lani pa le nekaj nad 26.000 litrov. Lani nam je kombinat zagotovil le 3 tone gnojil, sami pa smo v Škocjanu nabavili še 6 ton. Brez umetnih gnojil re bi mogli izvajati Sredinske paše!"
Maroltovi so brez dlake na jeziku, ko spregovori gospodar, ijegova žena ali pa sin Tone, ki je končal kmetijsko šolo na
Grmu. Med tremi fanti in dekletom je prav Tone tisti, ki največ pomaga in računajo nanj. „Cene nasploh bi morale biti bolj usklajene. Kmet je še vedno v neenakopravnem položaju z delavcem, to pa že ni več problem samo Maroltov," pove Tone, ki je pismonoša na sevniški pošti Starši pa kot najbolj gorečo žejo večkrat poudarjajo žejo, da bi osemenjevalna in pospeševalna služba le zaživela. ,,To bi merali bolj čutiti, naj pridejo na kmetijo, ne pa da jih moramo mi iskati!"
P. PERC
_________________________________
TEDENS
MB
Četrtek, 15.januarja - Pavel Petek, 16. januarja - Marcel Sobota, 1 7. januarja - Anton Nedelja, 18.januarja - Marjeta Ponedeljek, 19. januarja - Marij Torek, 20. januarja — Boštjan Sreda, 21. januarja - Neža Četrtek, 22. januaija - Cene
LUNINE MENE N-20. januarja ob 8.39 - ščip
BRESTANICA: 17. in 18. 1. ameriški barvni film Dva super policaja.
BREŽICE: 16. in 17. 1. ameriški barvni film Mlada žena. 18. in 19. 1. ameri9ci barvni film V strahu so
hitre noge. 20. in 21. 1. ameriški barvni fUm Maščevanje belega bli-
ČRNOMELJ:	16. in 18.	1.
ameriški film Sodoma in gomora. 17. in 19. 1. ameriški film Plavi vojaki. 18. 1. angleški film Most na reki Kvvei. 20. 1. am <rtšk i film Izgnani kavboj. 22. in 23. 1. ameriški film Veliki Jack - Javna hiša v Singapuru.
KOSTANJEVICA: 17. 1. ameriški film Lenny. 18. 1. jugoslovanski film Let mrtve ptice.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 16. do 18. 1. ameriški barvni film Bojevniki podzemlja. 19. 1. balet. Od 20. do 23. 1. ameriški barvni film Barakuda — operacija Lucifer.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 16. do 18. 1. francoski film Lopov. Od 19. do 21. 1. ameriški film Arabske pustolovščine.
RIBNICA: 17. in 18. 1. francoski barvni film L’animale.
MO
SLUŽBO DOB!
IŠČEM DEKLE ZA DELO V GOSTILNI, lahko brez kvalifikacije. OD po dogovoru, stanovanje in hrana v hisi, nedelje proste. Rozika Pemar, gostilna, 68273 Leskovec.
STANOVANJA
OPREMLJENO in centralno ogrevano sobo s samostojnimi sanitarijami in toplo vodo ter posebnim vhodom, oddam samskemu moškemu v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro ,,MESTO .
IŠČEM GARSONJERO v Novem mestu, po možnosti opremljeno. Nudim predplačila Naslov v upravi lista (115/81).
MLADA SLOVENSKA DRUŽINA z enim otrokom išče stanovanje v okolici Krškega, lahko je tudi starejša hiša ali gremo v pomoč starejšim ljudem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro , .POŠTENI”.
Motorna vozila
PRODAM Z 124, neregistrirano, letnik 1968. Milke Sobar 2 a, Novo mesto.
PRODAM R 18. Ivana Roba 13, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, obnov-Eeno, letnik 1973. TeL 24-024. Naslov v upravi lista (113/81).
PRODAM Z 750 L, letnik 1978. Jože Šmalc, Pod Trško goro 8, Novo mesto, tel. 25-916.
PRODAM CITROEN GS 1220, letnik 1973 v dobrem stanju. Brusnice 23
126 P, 594 ccm, september 1977, ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah v Žužemberku 16.
PRODAM Z 101 comfort, letnik 1980 še pod garancijo. Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto.
UGODNO PROITAM R 4 TLS, letnik 1978. Tel. 22-650.
PRODAM GOLF JD diesel, dve leti star. Janez Škabar, Nad mlini 22, Novo mesto, teL 21—451 po 15. uri.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen Renault 4 TL, letnik 1978. Mačkovec 12 A, Novo mesto, teL 24-560.
PRODAM DAF 55 variomatik, karamboliran. Martin Turk, Pod-gora 44, Straža.
PRODAM Z 750 S, letnik 1978. Tone Kraševec, Jelše 7, Otočec,
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1978 in novo Z 101 mediteran. TeL (068) 21-546.
PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1970 v voznem stanju, neregistrirano. Jože Krštinc,- Bereča vas, Suhor pri MetlikL
PO UGODNI CENI PRODAM še neregistriran FIAT 125 in R 12, vozila si lahko ogledate pri Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno.
PRODAM PO UGODNI CENI R 4, letnik 1974. Franc Bukovec, Vavta vas 51, Straža. Oglasite se v popoldanskem času.
PRODAM VW 1300-hrošč, registriran do maja, letnik 1966, delno karamboliran. Ponudbe pod šifro ..PRILIKA”.
PRODAM	ZASTAVO 750 lux,
letnik 1978, prevoženih 24000 km. Stane Župan, Veliki Ban 1, Šentjernej.
PRODAM	Z	750,	letnik	1977.
Andrej Pečjak, Vavta vas 8.
PRODAM	Z	750,	letnik	1977,
prevoženih 32000 km. Selak, Lutrško selo 13, Otočec, teL 85-178.
PRODAM	R	4,	letnik	1979,
prevoženih 16000 km. Martin Gazvoda, Stopiče 57.
NUJNO PRODAM Z 750, letnik 1973. TeL 23-995, Mestne njive 7/VII, Novo mesto.
FIAT 850 coupe, malo karamboliran, prodam ali zamenjam za Z 750. Franc Blaznik, DoL Boštanj 56, Sevnica
PRODAM VW 1200, modre barve, letnik 1974. Zlatko Jakša, Vrano-viči 5, 68332 Gradac.
ŠKODO 110, dobro ohranjeno in vzdrževano, letnik 1973, prodam. Dr. Oblak, Novo mesto, Glavni trg 31, Novo mesto, teL 21-593.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje ‘n Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din, letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SKD v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, a a 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: Glavni trg 3, p. p. 33, tel.(068) 23—611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UGODNO PRODAM SPACKA, letnik 1972. TeL 22-476.
^ Kmetijski stroji^
PRODAM BCS novo, dieseL Anton Češnovar, Velike Poljane 14, Škocjan.
PRODAM kosilnico za traktor Fer-guson in dve kost R. Škedetj, Ra-tež 13.
PRODAM
PRODAM 100 kg težke prašiče, popoldne tudi mesarske usluge. Možnost sušenja. Naslov v upravi Usta (114/81).
PRODAM kombiniran otroški voziček, dobro ohranjen. Darja Kastelic, Kristanova 30, Novo mesto, teL 23-248.
PRODAM nov stereo Hi—fi center HITACHI 2 x 45 W. V račun vzamem stereo prenosni kasetofon. Informacije na teL (068) 72-056.
PRODAM rabljeno aU novo spalnico. Naslov v upravi lista (110/81)
PRODAM zmrzovalno skrinjo (220 1). Anton Retelj, Bučna vas 4, Novo mesto.
PRODAM hrastova garažna vrata (230 x 230 cm), 6ut) kosov BH 4 opeke in 80 m2 ladijskega poda, borovega. Slavko Plut, Mladica 9, 68333 Semič.
PRODAM 3000 kg sena in 2 peči na olje. Kranjčevič, Leskovec 17 pri Krškem-
12-, 13-, 14-, 15-in.16—eolske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakovnik.
PRODAM prikolico za osebni avto. Šmihel 11, Novd mesto.
PRODAM junca, starega dve leti. Franc Murgelj, Vrhovo 15, Mirna peč.
INFORMACIJE o izgubljenem vojaškem plašču dobite na teL 23-944.
PRODAM dva prašiča. Češek, Stopno 8 pri Škocjanu.
DNE 2. 1. 1981 sem izgubil par elanovih vesel na relaciji Novo mesto - Soteska. Najditelja prosim, da jih vrne na naslov: Žiberna, Koštialova 6, Novo mesto.
VINOGRAD 22 arov, južna lega na Sremiču pri Krškem ob asfaltni cesti, vodovodu in električnem vodu, prodam najboljšemu ponudniku. Boris Sepec, Krško, Majcnova 11, teL (068) 71-379.
POCENI PRODAM 30 arov vinograda z zidanico v Jeprejeku pri Mal-kovcu. Oglasite se v Telčah 9 ali v Novem mestu, Muzejska 6.
V ZAGREDŠKI GORI nad Škocjanom prodam vinograd (30 arov) s hramekom, Antonija Žnidaršič, Močvirje 3, Bučka, teL 21—584 Zrim.
' PRODAM stanovanjsko hišo z lepimi sadovnjakom, vinogradom in njivo na lepem sončnem kraju,' primerno za vikend.. Alojz Možina, Vrhe 14, 68297 Šentjanž.
PRODAM VINOGRAD (18 a) z zidanico, elektrika na parceli, možen dostop z vsakim vozilom. Informacije na teL 85 — 106.
PRODAM vinograd z vrtom pri Smolenji vasi. Naslov v upravi lista (112/81).
V NEPOSREDNI BL1ŽINI KRŠKEGA ob asfaltni cesti prodam stanovanjsko hišo, primerno za obrt, vinograd in sadovnjak. Naslov v upravi lista (111/81). ~~
PRODAM parcelo (travnik) na Otočcu. Alojz Jožef, Harinja vas
1 / ntočpp
PRODAM PARCELO (19 a) v Regerči vasi. Zupančič, Ob Težki vodi 23, Novo mesto.
PRODAM vinograd (8 a) in nekaj
?rzda na Debencu pri Mimi. onudbe pošljite pod šifro „1 ZRE DNA PRILIKA
JREKtfCt^
PREPOVEDUJEM vožnjo po moji parceli (travnik), k. o. Polhovica. Škedelj, Ratež 13.
TONČKA IN JANEZ BLATNIK iz Klenovika 19, Škocjan, prepovedujeva vsakršno vožnjo in delanje škode po vseh najinih parcelah v Zagradu in Krsinjem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova ' sodno preganjam!
RAZNO
DNE 31. 12. 1980 sem v Kristanovi ulici našel majhnega belega psička s črnimi lisamL TCdor ga pogreša, naj se javi na naslov: Marjan I lar, Vrh pri Ljubnu 2.
FANT STAR 40 let, upokojenec, samski, nealkohcjlik, osamljen,
. živim na vasi, imam svojo domačijo z nekaj zemlje v okolici Brežic, želim spoznati resno dekle staro 30 do 40 let En otrok ni ovira. Samo resne ponudbe pošljite na upravo DL pod šifro “BODIVA SREČNA”.
DRAGI MAMI MARIJI FRANČIČ iz Čadraž želijo za njen 80. rojstni dan vse lepo in ji kličejo še na mnoga zdrava leta njeni otroci z družinami! .
DRAGEMU SINU IN BRATU FRANCETU ANTONČIČU iz Lobetove, Novo mesto, za njegov 56. rojstni dan želimo vse najboljše, še mnogo zdravih in srečnih let. Mama, sestre Martina in Jožica, bratje Viktor, Martin, Lado in Dragica z družinami. Ženi Mariji pa Tep pozdrav!
DRAGEMU OČETU ANTONU HRENU iz Gor. Gradišča pri DoL Toplicah za njegov 90. rojstni dan in bližnje praznovanje želimo še veliko zdravih let žena Ivanka, sinovi in hčerke z družinami!
IVANU KRALJU iz VeL Brusnic čestitamo za uspešno opravljeno! diplomo na fakulteti za strojništvo, obenem pa želimo vse najboljše za 23. rojstni dan ter obilo uspeha v nadaljnem življenju. Mama, ata, sestri Pavla in Sonja, Pavel in Nataša!
iflOB/ESTILAl
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo začeli sprejemati naročila za dvomesečne piščance za leto 1981. Naročila sprejemamo v popoldanskem času. Priporoča se Ivan Turk, Sela pri Ratežu 21, Otočec.
IZREDNA PRILOŽNOST! Obveščam, da izdelujem v eni minuti' fotografije za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slikam samo doma. Delovni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev.
zahvala
Ob pre rani izgubi dragega sina in očeta
RUDIJA VLAŠIČA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, tovarni Melamin Kočevje za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti Posebna hvala govornikoma pri odprtem grobu, godbi na pihala iz Kočevja ter aipniku iz Stare cerkve za opravljeni obred. Hvala vsem.
Žalujoča: oče ki hčerka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre
NEŽE
COREL
iz Novih sel pri Kočevju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom vaščanom Novih sel in znancem, ki so nam izrazih sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti Poseuna zahvala župniku iz Fare za opravljeni obred.
Žalujoče sestre in drugo sorodstvo
EMPISaL IN BROTHER pletilne
stroje čistim in popravljam. Tel. (061) 41-135.
cenjene stranke obveščamo, da imamo vsako soboto' enodnevne piščance bele težke pasme, rjave nesnice Hisex in petelinčke po konkurenčni ceni. Piščance lahko naročite po telefonu, rezervirali pa vam bomo do 10. ure na dan prodaje. TeL 23—384 in od 12. ure tudi teL 23-385. VALILNICA, CeGEL-NICA 20, 68000 NOVO MESTO.
ZAHVALA V 80. letu starosti je umrl
JOŽE KUKMAN
iz Dečje vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancei?* in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za pomoč. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga spremljali na poslednji poti Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ŽD Trebnje za zdravljenje ter obiske na domu. Prisrčna hvala kolektivom Lekarne Trebnje, OŠ Trebnje in Dolenjskih lekarn Novo mesto, Društvu upokojencev Trebnje, OORK Trebnje, stanovalcem iz Slakove 3 ter razredni skupnosti 7. a OŠ Trebnje za podarjeno cvetje in sočustvovanje z nami Najlepša hvala pevcem in nonetu Carmen za žalostinke ter duhovnikoma za lep obred in poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata
JOŽKA PETKA
iz Boštanja 30 .
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in v tako velikem številu spremili pokojnega na zadnji poti Hvala za podarjene vence kolektivom Temeljno sodišče-enota Sevnica, Temeljno sodisce Novo mesto, Jugotanin Sevnica, DES Sevnica, Merx Sevnica in društvom - organizacijam: GD Boštanj, KS Boštanj, OOZSMS Boštanj, KUD Anton Umek Okiški, Boštanj, in Šoli za prodajalce Brežice. Zahvaljujemo se GD Boštanj za častno stražo in udeležbo v sprevodu ter vsem nosilcem praporov in zastav, še posebej govorniku Antonu Simončiču, župniku Bogataju, patru Leopoldu Grčarju za ganljive besede in lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju ZD Sevnica, posebno dr. Pesjaku, ki je pokojnika v vsem času njegove težke bolezni spodbujaL Vsem še enkrat iskrena hvala!	„, . .
Vsi njegovi
ZAHVALA
70. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE NEMANIČ
iz Božakovega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem tistim, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZD Metlika, govornikoma Jožetu Nemaniču in Jožetu Matjašiču, organizacijama GI) in ZZB Božakovo, kolektivom Rudiju Vraničar, KZ.Novoteksu Metlika in Mercator Ljubljana ter pevcem iz Božakovega in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Stanka, otroci Nada, Jožica, Boris, Anica, Jože, Jure z družinami in
Milan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
ALOJZA GRADIŠARJA
iz Vinice pri Šmaijeti
se iskreno zanvajjujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Zalokar in Žibert za nesebično pomoč. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom 1MV TOZD Tehnoservis, 00 sindikata, 1MV Šmarje Ta, ŽTO tozd za promet Novo mesto, GD iz Orešja, Šmaijete in Zb ur, obema govornikoma in župniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: žena Ivanka, otroka Martin in Ivica, oče, mama, brat Vinko z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE IVANŠEK
iz Malin 15
ki nas je tiho in nenadoma zapustila v 57. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, za vence in cvetje, ki ste ji ga prinesli na njen prerani grob. Hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za vso tolažbo in pomoč, Iskri iz Semiča, ZZB Štrekljevec, tov. Tončki Malenšek za poslovilni govor pred hišo žalosti, tov. Vinku Mrviču za besede ob odprtem grobu, kaplanu za opravljeni obred ■n vsem, ki ste nam denarno pomagali. Še enkrat hvala vsem za tako številno spremstvo na zadnji poti
Neutolažljivi: mož Janez, sin Janez, hčerka Marija z družino, brat Lojze z družino in ostalo sorodstvo
m**.
ZAHVALA
V 8i letu nas je zapustil naš oče, stari oče, brat in ded
JOŽE VIDMAR (NACE)
s Sel pri Semiču 13
uicreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni Posebno zahvalo smo dolžni osebju ZD Črnomelj in Semič, urološkemu oddelku bolnice Novo mesto, posebno dr. Janezu Kramarju in dr. Adolfu Arniču za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem sosedom, posebno družina m Kočevar, Simonič - Rožman in Zelko, za vso pomoč v težkih trenutkih. Zahvalo smo dolžni GD Semič - Stranska vas, Štrekljevec in ZZB Semič, Iskri Semič,govornikom, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence. Zahvala vsem trem govornikom, Juletu Kočevarju, Albinu Novaku in Antonu Plutu ter godbenikom iz Črnomlja. Še enkrat vsem iskrena hvala!
2hlujoči: sin Jože z družino, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nasje po dolgi in težki bolezni v 92. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, ded in stric
FRANC MEDIC
izOtovca 10
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovane vence in lepo cvetje. Zahvaljujemo se GD Rožič vrh, Petrova vas in GD Talčji vrh za organizacijo pogreba, Tonetu Jermanu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter domačim pevkam za zapete žalostinke ter GG Agroservis Kočevje za podarjeni venec, godbi na pihala iz Črnomlja ter župniku Urbaniji za lepo opravljeni obred.
£i: sinovi Franc, Tone, hčerka Fančka z družinami ter Lojze in Jože z
ženama
Otovac, 5.1.1981
Žalujoči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na* drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE MARINČIČ
iz Sodevec pri Starem trgu ob Kolpi
^ianr„reno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in ben! n.m’ so- z nami »čustvovali in nam pomagali v težkih ■d s« j ’ H8?1 izrelcli sožalje, darovali cvetje, in tudi vsem tistim, k "daroval1 namesto vencev za mašo, ter vsem, ki sojo spremili Cm J?mu počitku. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD iXtoomeli za pomoč. Iskrena hvala Upniku za opravljeni obred iz n°rnlja starega trjp ter pevskemu zboru.
^ujoči: hčerke Slavica, Julka in Matjana z družino ter sorodniki Črnomelj, Rimsko, Kočevje, Kranjska gora
■v*	.-»S
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti dragega moža, očeta, brata in strica
IVANA KRAMARŠlCA-
iz Dol. Straže 34
se najtopleje zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so z nami delili žalost in nam lajšali bolečino, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in se v tako velikem številu zbrali na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo 1. b razredu OS Vavta vas, 4. b ESŠ v Novem mestu, 00 ZSMS in GD Dol. Straža, ZZB NOV Straža in Novolesu za podarjene vence, cvetje in denarno pomoč ter nosilcem praporov, ki so pospremili pokojnika k njegovemu zadnjemu domu. Posebno se zahvaljujemo postaji LM DoL Toplice in dr. Žvkoviču, hvala tudi tov. Virantu in tov. Smoliču za poslovilna govora in župnikoma za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Ljuba in Silvica, brata in sestre z družinami
	ZAHVALA
	Ob tragični izgubi našega dragega
P*	
£ /	NIKOLE
* ■ /	BADOVINCA
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z nami delili najtežjo bolečina Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prgateljem, znancem, poslovnim sodelavcem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga tako'številno spremili na poslednji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem društvom, družbenopolitičnim organizacijam, posebno dr. Tomi sla-vu Badovincu in Vladimirju Brci za požrtvovalnost in pomoč, Petru Keseriču in Martinu Čmuglju za tople poslovilne besede od pokojnika pred vsemi Žumberčani in Metličank
Žlujoča družina BADOVINAC
m
ZA HVA LA
Ob boleči izgubi našega dragega
ERNA ŠALIJA
iz Vavte vasi 52
se zah valujemo vsem, ki ste nam v času njegove dolge bolezni in v poslednjih težkih trenutkih slovesa z njim stali ob strani Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji NOVOLES Straža za vso skrb in pomoč ob slovesu, še posebej za tiste prve trenutke prisotnosti, ko smo za vedno ostali brez njeta. Zahvaljujemo se tov. ing. Pečarju za globoke besede o življenju našega očeta in delavcem TOZD tovarne vezanih plošč za zadnje spremstvo. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za dolgotrajno zdravljenje, še piav posebno pa dr. Vodniku za vefletno lajšanje njegove bolezni V tolažbo ob slovesu nam je bila prisotnost dobrih sosedov, njegovih voj n ih tovarišev in sodelavcev iz časov njegovega plodnega življenja. Zvezi borcev za izkazano poslednjo čast, tov. Virantu za poslovilne besede, pevcem KUD Maks Henigman iz Dol. Toplic za pesmi slovesa in godbi na pihala, ki je pokojnika spremljala k poslednjemu počitku, ter vsem, ki ste nam kakorkoli izrazili sožalje, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, prisrčna hvala.
Žna Malka, hčeri Majda in Malči v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
V 80. letu starosti nasje za vedno zapustila naša ljuba,draga mama, babica in prababica
MARIJA BRATKOVIČ
roj. Udovič iz Mihovega 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali pokojni wnce m cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih dr. Babonču, delovnim organizacijam in sodelavcem SGP Pionir, IMV Novo mesto, Iskri Sen^ernej ter Domu upokojencev Tabor iz Ljubljane. Zahvala velja tudi duhovniku za opravSe-m obred.	K	*
Žalujoči: sin Stanko z družino, hčerki Marija in Pepca z družinama ter ostalo
sorodstvo
Šentjernej, 7.1. 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, stare mame in tete
TEREZIJE KRAVCAR
z Griča pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam ustno in pismeno inazili sožalje. Najlepše se zahvaljujemo KRKI, tovarni zdravil, Novo mesto, TRIMO Trebnje SOZD ELEKTROTEHNA Ljubljana. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in strežnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in osebju ZD Trebnje. Enako zahvalo smo dolžni duhovniku in pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Tone, sinova Tone in Jože, hčerki Mira in Marta z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama sestra in prababica
MARIJA KLOBUČAR
roj. Ajdič z Vinjega vrha 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so takoj priskočili na pomoč ob tako boleči izgubi Posebna zahvala kolektivu IMV in vsem ostalim za darovane vence in cvetje, pevcem za zapete žalostnike, duhovnikoma iz Bele cerkve in DoL Toplic za opravljeni obred in vsem, ki sojo spremjli na zadnji poti
Žalujoči: hčerki Minka in Jožica z družinama, sin Ignac in ostalo sorodstvo
TTirrm .j 23
	
j Prvič kot gospodar časa
„Od šole sem se tako rekoč že poslovil”, je kar nekam zadovoljno dejal Anton Plut iz Šentjerneja pred novoletnimi .praznila. Po 22 letih ravnateljevanja na osemletki, ki nosi ime po heroju, domačinu Martinu Kotarju, je povsem izpregel in se zapisal k upokojencem
Še pred dobrima dvema mesecema je imel slavnostni govor ob otvoritvi novega dela šole. Ko je bila gradnja končana in najsodobneje urejena šola predana namenu, se poslavlja. Ima občutek, da je še zadnjo težko nalogo opravil z vso odgovornostjo.
„ Uživam v občutku, da je dan moj Doslej sem imel vselej delavnik, pa tudi mnogo sobot in nedelj, razdeljenih na šolske ure, sestanke in druge dolžnosti Vselej je bil dan že vnaprej odmerjen, ne glede na to, kako sem se počutil in kaj bi sam rad počel ”
Takole pravi Belokranjec iz Ručetne vasi, ki pa ga v Šentjerneju štejejo za svojega, saj učitdjuje v kraju že od 1956. Njegovi učenci so že o čet je in matere.
„Ko sem prišel v Šentjernej, smo imeli pouk v treh starih, vegastih stavbah. Na podeželju je bila še vrsta podružničnih šol s kombiniranim poukom, potem se je vse to postopoma združevalo. Veliko naporov smo vložili v gradnjo nove šole, odprte leta 1963, žal pa je bila takoj ob vselitvi pretesna. Pouk je bil še vedno v dveh izmenah in nekai od-
delkov je še ostalo v stari šoli. Takratnih razmer ni moč primerjati z današnjimi Od novembra lani ima šent-jernejska šola najboljše pogoje tako za pouk, kot za zunajšolske dejavnosti, ki so bile prej močno utesnjene. Pouk poteka le v eni izmeni, za učitelje in učence pa je delo na šoli mnogo prijetnejše.”
Kdor zdaj ogleduje moderno šentjernejsko šolo, si težko predstavlja, v kakšnih pogojih so delali pred leti in koliko naporov je bilo potrebno, da so se razmere spremenile. Gotovo ima ravnatelj pri tem veliko zaslug.
„Nisem najboljšega zdravja in današnji tempo življenja mi je začel sedati na živce V šoli sem vedno želel poglabljanja v pedagoško delo, pa sem moral večino časa porabiti za razne pravilnike, za sestanke in zadnja leta za gradnjo. Zase sploh nisem imel časa. ”
— Pa zdaj? Se boste vrnili v domačo pokrajino, med belokmniske griče?
„ V Šentjerneju sem pognal korenine in tu ostanem. Rad hodim domov na obisk, a za vedno se ne mislim vrniti Niti najmanj se ne bojim, da bi mi bilo dolgčas. Predvsem bom začel brati to, kar sem več let želel, a nisem utegnil Tudi z manj zahtevnim fizičnim delom st bom bavil in sploh bom počel to, kar me bo veselilo.
Postal sem gospodar časa. To je izredno lepobčutek!” RIA BAČ ER
Enajst »očetov * bizeljčana v priporu
Vrsta nepravilnosti pri prodaji vina v brežiškem Slovinu — Pod zaščitenim bizeljčanom prodajali sumljivo ali cel (.onarejeno vino — Osmerici vodilnih delavcev Slovina in trem kooperantom preiskovalni sodnik odredil pripor
Še lanskega avgusta smo poročali o velikem uspehu Slovi-novega obrata v Brežicah, ki si je na velikem mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani med 2.219 vinskimi vzorci (iz Jugoslavije jih je bilo 292) z belim bizeljčanom priboril laskavi naziv Šampion 1980. Danes pa ta veliki uspeh brežiških pride b-valcev vina ostaja v senci neljube afere, ki po svojih razsežnostih prav gotovo sodi med največja kazniva dejanja gospodarskega kriminala pri nas. Vsa zadeva je prišla na dan pred dnevi, ko so delavci krške UNZ skupaj s tamkajšnjo službo družbenega knjigovodstva opravili podrobnejši pregled pri brežiškem Sbvinu.
Govorioe, takšne in drugačne, ki so se že dalj časa širile po Posavju, skuša danes potrditi ali pa ovreči preiskava. Brežičani namreč zadnje čase veliko govore o nenadnem bogatenju nekaterih odgovornih mož iz Slovina (šušlja se celo o bajni, še neocarinjeni jahti na carini), okoliški kmetje na glas nergajo ob privilegijih, kijih imajo nekateri prodajalci grozdja in vina, drugi spet vedo povedati veliko o tem, da so nekateri ljudje po Bizeljskem in okolici kupovali registrske številke o kvalitetnem poreklu vin, ki so jih prodajali Slovinu, itd. In ko smo se v ponedeljek med potjo v Krško, kjer nas je čakalo pojasnilo na vse takšne in drugačne govorioe pri delavcih tamkajšnje UNZ, ustavili za hip še v Kostanjevici, smo bili priča izjavam nekaterih krajanov, da tudi v Kostanjevici ni vse „čisto“. Da so pri nekem gostilničarju, ki ima svojo polnilnico vin našli več deset tisoč litrov umetno narejenega vina, ki ga je nameraval prodati Slovinu za zaščitenega in še kaj. Naj takoj povemo, da odgo-
POŽAR V
Črnomaljski imv
V soboto je gorelo v tovarni lesne galanterije IMV v Črnomlju. Ogenj je nastal v lesnem prahu pri format ni žagi. Črnomaljski gasilci so takoj prihiteli na pomoč in ogenj zadušili, tako da ni gmotne škode. Izguba dohodka pa bo zaradi dveumega zastoja, ko ni delalo 40 delavcev. Pravijo, da se pri obdelavi lesa prah kaj hitro vžge. Delavci so bili doslej ognju kos z gasilnimi aparati, tokrat pa je prah potegnilo v cevi, ki vodijo v večji, na srečo prazni silos.
POPRAVEK
Tiskarski škrat si je vzel v zakup že tudi večje „pravice“, saj ne spreminja le črke, marveč tudi besede. Tako je v portretu tedna prejšnji teden nekdanjo Ljudsko mladino prekrstil v Ljudsko milico in s tem popačil seznam funkcij portretiranca Jožeta Jekeja. Njemu, avtorju in bralcem se za napako opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
Požar razkril vso uboščino
Požar v romskem naselju Kamnolom pri Gradcu opozarja na enega od problemov v kopici problemov, ki se jim reče tudi romsko vprašanje
Na baraki Slave Hudorovac v romskem naselju Kamnolom pri Gradcu je v nedeljo, 11. januarja, ob 14. uri zaplapolal rdeči petelin, ki je hitro spremenil uborni dom v kup kadeče se žerjavice. Gradiški gasilci so sicer prihiteli na pomoč — baraka stoji tik ob gozdu in drevje bi se zlahka vžgalo, prav tako pa tudi sosednja baraka - vendar drugega niso mogli narediti, kot da so preprečili širjenje ognja. Slava Hudorovac se je preselila k sestri, ki živi v istem naselju, problem, ki so gr plameni spravili na dan, pa je ostal:	Romi v Kamnolomu so
namreč brez vode, kar ne pomeni le pomanjkljivosti v primeru požara, temveč tudi s higienskega stališča.
„25 nas živi v naselju brez vode,“ , pravi Janez Hudorovac,-oče štirih otrok, trenutno brez zaposlitve. „Po vodo hodimo daleč k studencu v Gradcu. Vodo nujno rabimo! Pripravljeni smo delati za vodovod. Lani, ko so nam napeljali elektriko, smo pokazali, da znamo tudi sami kaj narediti. Kupili smo drogove in izkopali jame.”
Romi iz Kamnoloma glasno zahtevajo vodovod vsaj do naselja in pri tem kažejo s prstom na občino pa na boljši položaj Romov v sosednji črnomaljski občini Vendar v primerjavi z ostalimi pripadniki te etnične manjšine niso na boljšem. V
nobeno od 6 romskih naselij, kolikor jih je v metliški občini ni napeljan vodovod.
Kot je povedala Milica Janžekovič iz skupnosti socialnega skrbstva, romskim željam ne bo mogoče ustreči Lani so z denarjem, ki so ga namensko dobili od republiške skupnosti napeljali elektriko v dvoje naselij, Kamnolom in Dobravi-ce, letos pa je v načrtu vodovod do naselja SvržakL In to je vse.
„Romsko vprašanje je bilo desetletja zanemarjeno,” je poudarila Milica Janžekovič, „zato gre zdaj, ko smo se ga lotili, težko naprej. Mislim, pa da ni reševanje te
PIPm
čAli •.	&
v 1 *	;	•Oj.
»A. ,
$533**
vorov na vse to tudi na krški UNZ nismo dobili, saj je preiskava še v polnem teku in se mnoge stvari šele postavljajo na svoje mesto, vendar so tudi naslednje vrstice za začetno informacijo in prvi ,,vtis“ več kot dovolj.
Kot smo že uvodoma omenili, so delavci UNZ Krško in služba družbenega knjigovodstva opravili pregled v brežiškem Slovinu in pri tem odkrili vrsto nepravilnosti pri odkupu grozdja in vina od občanov, hkrati pa tudi ugotovili, da je veliko Slovinovih kooperantov oškodovanih, saj so v podjetju pri nakupih dajali prednosti nekaterim posameznikom. Šlo je za to, da so le-ti vino prodali brez težav, da so denar dobili takoj izplačan (bojda je šlo v posa-
KOZOLEC ZGOREL DO TAL
V soboto ob 14.15 je prišlo do požara na kozolcu Jožeta Lokana iz Sel 25 pri Raki Ogled pogorišča je ugotovil, da je šlo najverjetneje za otroško igro. Pred požarom je bilo namreč slišati pod kozolcem pok, takoj zatem pa se je pojavil ogenj. Tako obstaja utemeljen sum, da je nekdo izmed otrok, ki so se tačas tam igrali, vrgel petardo, zaradi katere se je vnelo seno. Kozolec je povsem zgorel, tako da je škode preko 200.000 din. Za storilcem proizve-dujejo.
VLOMLJENO V ,AGRARIO“
V noči na pretekli petek je neznanec vlomil v upravne prostore Agrarie v Brežicah. Vlomilec si je dajal največ opravka po pisarnah, kjer je odklepal pisalne mize in stikal za denarjem. Sreča se mu je nasmehnila v enem od predalov, kjer je našel 1.100 din, veliko škode pa je naredil tudi na vratih in mizah. Storilca še iščejo.
S hidrogiiserjem potujejo v Benetki
iz AAetiike
problematike le stvar socialnega skrbstva, temveč vse skupnosti, saj gre za kompleksen pojav, ki ga je treba kompleksno reševati.”
Res je tudi, da v metliški občini še niso začrtali kako bodo dolgoročno reševali romsko problematiko, čeprav so opravili nekaj analiz. To kislo jabolko jih torej še čaka. Medtem pa naselja Romov životarijo naprej z megleno prihodnostjo. Nihče ne ve, ali bodo ostala, ali se bo tudi njih dotaknil komunalni napredek, ali pa bodo izumrla, ko se bodo Romi naselili med druge občane.
M. MARKELJ
408 rešitev novoletne nagradne križanke „Maksi-market" - Spet mnogo napak
Za novoletno nagradno križanko „Maximarket“ smo prejeli 408 rešitev, kar je nekaj manj kot za težjo Kompasovo nagradno križanko, objavljeno ob dnevu republike. Maximarketova križanka je imela le eno past, na katero pa se je ujelo približno polovico reševalcev. Drugo ime za acetilen je etin ne pa eten ali etan, kar so zapisali mnogi
Žreb je izbral naslednje nagrajence:
1. nagrada: potovanje s hidrogiiserjem za dve osebi iz Pirana v Benetke — Mladen Cesar, Na Obrh 8, Metlika
2. nagrada: prav tako potovanje s hidrogiiserjem za dve osebi iz Pirana v Ben teke - Tanja Valand, Cesta na grad 23, Sevnica
3. nagrada: 1.000 din — Matjaž Barič, Cankarjeva 3, Črnomelj
4. nagrada: 500 din — Mitja Orožen, Brestanica 187
5. nagrada: večerja za dve osebi v Emonski kleti v Ljubljani - Marinka Sajovič, Milene Korbarjeve 25, Kranj
Knjižne nagrade pa so prejeli: Danica Vrbinc, Gotna vas 28, Novo mesto; Anka Krivec, Brač na vas 2, Bizeljsko; Peter Štular, Gorenjesav-ska 36, Kranj; Marta Sila, Nad mlini 27, Novo mesto; Slavko Drobnič, Rumanja vas 13, Straža; Martin Frankovič, Leskovec 173; Milan Travnikar, Zupančičeva 2, Metlika; Martina Kačičnik, Kvedrova 8, Sevnicak Vera Taradi, Celovška 99/c, Ljubljana, in Fanika Grošelj, Spodnja Idrija 51.
Nagrajencem čestitamo!
Sr
OSTANKI BORNEGA DOMA - Ta kup očmelih tramov in desk je bil v nedeljo dopoldan še dom Romke.
OTVORITEV PO KRANJSKO
V Goriči vasi pri Ribnici je domačin Lovšin odprl novo gostilno, ki je po zatrjevanju nekaterih daleč najlepša v zahodni Dolenjski Otvoritev je menda potekala po naših ustaljenih običajih. Nekdo je - verjetno iz nevoščljivosti — že ob otvoritvi ugotovil, da je vse v redu, le barve se tepejo... Še isti večer pa so se v gostilni tepli tudi ljudje.
meznih primerih za več sto s tarih milijonov) in podobno. Takšne nepravilnosti da se v Slovinu pojavljajo že nekaj let nazaj. Zaenkrat so delavci krške UNZ zbrali dokaze o sodelovanju v aferi prodajanja slabega ali celo ponarejenega vina, goljufij in še česa za 11 oseb, od tega jih je 8 iz Slovina, trije pa so kooperanti Zoper njih je napisana kazenska ovadba za kazniva dejanja goljufije, ponarejanja listin in pomoči pri storitvi kaznivih dejanj, za vse pa je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Novo mesto odredil tudi pripor.
• V priporu so se znašli: direktor Slovina, Bizeljsko—Brežice, Edi Verstovšek, kletar Viktor Kostevc iz Pavlove vasi, inž. Vlado Kovačič iz Brežic, sicer vodja laboratorija v Slovinu in enolog, inž. Franc Cerjak, enolog iz Cerkelj, Ivan Lipej, Slovi-nov pospeševalec na Bizeljskem, Ivana Lapuh, blagajničarka, doma iz Spodnje Pohance, Peter Kunovič, jemalec vzorcev iz Jastrebarskega in Nikola Tončič, prav tako jemalec vzorcev iz Jastrebarskega. Od zunanjih kooperantov pa so v priporu Milan Herakovič, zasebni gostilničar iz Kostanjevice, Viktor Lipej, upokojenec iz Črnca in Vlado Kunovič, avtoprevoznik iz Jastrebarskega.
Kot vidimo, je vsa zadeva prešla tudi republiške meje in zajema območje poleg Bizeljskega, Kostanjevice, Velikega Trna, še območje sosednje Plešivice in Jastrebarskega.
..Zaposleni v Slovinu (osem imenovanih) sc prodajali vino brez ustreznega porekla morda celo ponarejeno lastni delovni organizaciji kot vino z geografskim poreklom, pri tem pa so se posluževali fiktivnih imen proizvajalcev vin ter si z lažno dokumentacijo ustvarjali večjo protipravno osebno premoženjsko korist. Hkrati so vsi omenjeni organizl rano in v večjem obsegu pridobivali od kmetov proizvajalcev vin na širšem območju Bizeljskega, Plešivice in Jastrebarskega registrske številke
o kvalitetnem poreklu vin, s pomočjo takšne prevare pa seveda prodajali Slovinu slaba, nezaščitena vina, ki so kasneje prišla na naše mize kot sloviti bizeljčan z geografskim po-
ZARADI GLADKIH GUM V NESREČO
Brežičan Aleksander Slak se je prejšnjo sredo peljal z osebnim avtom po magistralki proti Zagrebu. Pri Vihrah ga je na zasneženem cestišču zaradi prevelike hitrosti in predvsem zaradi gladkih gum zaneslo v osebni avto italijanskega državljana. Slaka je po tem odbilo na desno, kjer je obstal, Italijana pa je vrglo na nasip. Pri nezgodi se je Slak poškodoval in so ga odpeljali na zdravljanje v brežiško bolnišnico, na pločevini pa je bilo za kar 100.000 din škode.
reklom. Zaenkrat poreklo na ta n: čin prodanega vina Slovinu še i ugotovljeno in ga bodo dale še opravljene analize.” je bilo poj* nejeno na krški UNZ.	.
Omenjeni pa so osumljeni tud da so na blagajni Slovina dvigova večje zneske denaij* za vino, kij bilo prodano podjetju, seveda goljufijo, pri tem pa so se posluževs li lažnih pooblastil.
Toliko zaenkrat iz izjav pristoj nih delavcev krške UNZ, vendar p« iskava še zdaleč ni končana. O vse odkritjih in ugotovitvah bomo po*® čali sproti, saj je javna informacij: tudi najboljše orožje proti raznm govoricam in namigom. V vsake primeru pa lahko zapišemo, da J' Slovinu s tem dejanjem narejena ne popravljiva škoda, ki je močno na čela ugled enega vodilnih proizvaja cev vina.	BOJAN	BUDJ-
20 let dela semiškega radiokluba
Radioklub Semič je 6il ustanovljen 1961. leta na pobudo Vlada Zorca in Luna • Dergmca iz se miške Ukrf > industrije kondenzatorjev, ki * sedaj vsestransko pomaga radioklubu (nekaj denarja prispeva tudi občinska zveza za tehnično kulturo iz Črnomlja) in ima veliko zaslug za njegove uspehe. Semiški radioklub YU 3 ACA šteje že preko 50 aktivnih članov, razpolaga pa z 20 UKV g in KV sprejemnimi in oddajnimi postajami V 20 letih obstoja kluba so člani vzpostavili preko 10.000 radioamaterskih zvez p® vsem svetu, z UKV zvezo pa s® : zajeli že skoraj vso zahodno Evropo.
Radioklub Semič sodeluje v j številnih akcijah v Semiču in vsej Beli krajini predvsem pri štafe-tah, akcijah NNNP in	civilne ': ,
zaščite, pri volitvah, na MDA Bela krajina pa član kluba skrbi za zveze med naseljem in j gradbiščem in v prostem času za i glasbo v naselju. Imajo tudi j rnf*na'*razn!h prireditvah utfvar-jj jajo dohodek za tekoče vzdrze- i | vanje in nakup novih aparatur. I Za svoj naraščaj pa klub slabi z , vsakoletnim radioamaterskim tečajem na semiški osnovni šoli.
Za svoje delo	je	semrik
radioklub prejel	že	velik?
priznanj in diplom, med katerimi je najpomembnej še doseženo prvo mesto v SFRJ na Minikon testu 1978 pa lanskoletno pri® mesto na radiomaterskem tekmovanju v Smederevu 88-letnici tovariša Tita.
Dvajsetletnico obstoja klub* bodo semiški -radiomaterji pm^ novali delovno.	Že	kone°
januarja se bo začel trimeseč® tečaj za radioamateije (predavanja bodo dvakrat na teden 1® dve uri) iz območja Semiča * Metlike, po uspešno opravljene® izpitu ob koncu predavanj P* bodo tečajniki dobili diplom0 radiomaterja C razreda.
F. DERGANC
ST SW
□B=5[filS3
□SBEM
aiisHEK
=•21111
□IMOS
asnis^n
JvflalEll
□BEuna
srečno 1981
trgovska hiša maximark§t
arina
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
SH5HS
HUME
--m
P!SiA'N,A'
Pravilna lešitev nagradne križanke
Na podlagi številnih primerov iz dela komisij 'n ^užb za odlikovanje, pisem številnih °Qčanov, naslovljenih na predsednika in zdaj na P^dsedstvo republike, vesti in napisov v redstvih javnega obveščanja itd. lahko ^9otovimo, da so postala odlikovanja v naši j^vi nenadomestljiva in najbolj priljubljena ob|ika družbenega javnega priznanja. Odlikovanja Socialistične federativne republike Jugo-avije so znaki priznanja, ki se podeljujejo za !™0 ali za dejanja, ki zaslužijo splošno _ l?nanje in odlikovanja. Odlikovanja so redi in ',nedalje (redov je 35, medalj 6), odlikovani so o Posamezniki, organizacije združenega 'a. druge organizacije in skupnosti ter vojaške in zavodi. Odlikujejo se lahko tudi tuji 2avljani ter tuje in mednarodne ustanove ter °r9anizacije. Odlikovanja podeljuje predsedstvo RJ, več kot 27 let pa je to pomembno in ^9ovomo dolžnost opravljal predsednik Tito.
, vsak red in medalja ima svoj statut, v j^J®rem je odlikovanje opisano in določeno, se nosi. Znak odlikovanja lahko nosi samo Spanec, če je odlikovan nekdo, ki takrat ni l živ, ali če znak odlikovanja ni bil za ' ienja vročen odlikovancu, se znak izroči le9ovim druž inskim članom.
^ Poglejmo si nekatera jugoslovanska odliko-v [N a nekoliko pobliže. Red jugoslovanske p ‘*e zvezde se podeljuje šefom držav za J|Se^n« zasluge pri razvijanju in utrjevanju r°ljubnega sodelovanja in prijateljskih odno-l"®1* SFRJ in drugimi državami. Ta najvišji podeljuje tudi našim državljanom, in sicer ?as|Clol90,etno revolucionamo delo in izredne u9® pri graditvi SFRJ ali za izredno
pomemben prispevek k utrjevanju miroljubnega sodelovanja in prijateljstva med našo in drugimi državami.
Med našimi najbolj cenjenimi odlikovanji sta tudi rad narodnega heroja in red junaka socialističnega dela. Prvi se podeljuje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom, drugi pa za izredne delovne uspehe ali dolgoletno priznano delo za družbeni, gospodarski, znanstveni in kulturni razvoj Jugoslavije.
merilih. Poleg tega'je danes v Jugoslaviji tudi precej drugih oblik družbenih priznanj, na primer plakete, znaki in značke.
Redi Socialistične federativne republike Jugoslavije: 1. rad jugoslovanske velike zvezde, 2. red svobode, 31 red narodnega heroja, 4. red junaka socialističnega dela, 5. red narodne osvoboditve, 6. red jugoslovanske zvezda z lento, 7. red vojne zastave, 8. red jugoslovanske zastave z lento, 9. red partizanske zvezde z zlatim voncem. 10. red republike z zlatim Vincem, 11. red zaslug za narod z zlato zvezdo, 12. red bratstva in enotnosti z zlatim vencem 13 red ljudske armade z lovorovim irencem, 14. red jugoslovanske zvezde z zlatim vence m, 15. red dela z rdBčo zastavo, 16. red za vojaške zaslug z veliko zvezdo, 17. red partizanske zvezde s srebrnim vencem, 18. red republike s srebrnim vencem, 19. red jugoslovanske zastave z zlatim vencem, 20. red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 21. red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, 22. red ljudske armade z zlato zvezdo, 23 red za hrabrost, 24. md jugoslovanske zvezde na ogrlici, 25. red dela z zlatim vencem, 26. red za vojaške zasluga z zlatimi meči, Z7. red republike z bronastim vencem, 28. red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo na orlici, 29. red partizanske zvezda s puškami, 30. red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 31. red ljudske armade s srebrno zvezdo, 32. red jugoslovsiske zastave z zlato zvezdo, 33 red dala s srebrnim rencem, 34. red za vojaške zasluga s srebrnimi meči, 35. red jugoslovanske zastave s srebrno zvezdo.
Medalje Socialistične federativne republike Ajgodavije: 1. medalja za hrabrost, medalja zaslug za narod, 3 medalja dala, 4. medalja za vojaile zasluge, & medalja za vojaška vrline, 6l medalja za zaslup.	j
Najvišje vojaško odlikovanje je red svobode, podeljuje se za izredne uspehe pri vodstvu in poveljevanju največjim enotam oziroma vojaškim zavodom med vojno.
Za posebne zasluge v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek drž »/e v drugih družbenih dejavnostih, podeljuje predsedstvo SFRJ red dela z rdečo zastavo, red dela z zlatim vencem in red dela s srebrnim vencem, medtem ko se red bratstva in enotnosti z zlatim vencem in red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem podeljujeta za posebne zasluge pri ustvarjanju in širjenju bratstva in enotnosti.
Med medaljami sta najbolj znani medalja za hrabrost in medalja dela. Prva se podeljuje ljudem, ki so v boju s sovražnikom storili eno ali več dejanj, s katerimi so dokazali svojo osebno hrabrost, medalja dela pa se podeljuje za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih.
Zanimiv in natančno predpisan je tudi način nošenja jugoslovanskih odlikovanj. Redi se nosijo na levi ali desni strani prsi. Pripenjajo se od sredine prsi, pač glede na stopnjo, ki jim
pripada po zakonu o odlikovanjih. Vseh šest medalj SFRJ se nosi na levi strani prsi. Osebe, ki so bile odlikovane večkrat z enakim odlikovanjem ali vrsto odlikovanja različne stopnje, nosijo praviloma vsa odlikovanja. Velja tudi pravilo, da so domača odlikovanja glede razvrstitve pri nošenju po svoji stopnji večja od tujih.
Ker s predpisi ni določeno, kako ravnati v primerih, ko se odlikovanja zaradi njihove številnosti ne morejo uvrstiti na prsih v eno vrsto na določeni strani, se je v praksi ustalil običaj, da se 3 do 5 najvišjih odlikovanj pripne v prvo vrsto, druga pa glede na njihove stopnje v eno ali dve vrsti pod njimi. V praksi se tudi izogibajo, da dobi ista oseba dvoje ali več odlikovanj, katerih sestavni del je lenta Če pa ima kdo dve odlikovanji z lento, je že ustaljen običaj, da nosi samo eno lento, na kar silijo tudi same okoliščine — širina traku lente in isti način nošenja.
Po evidenci Pisarne odlikovanj je bilo Jugoslaviji od leta 1943 do konca leta 1977 podeljeno skupaj 1,700.000 odlikovanj, od tega približno 8OO1OOO redov in več kot 900.000 medalj. Letno se torej podeli pri nas okoli
50.000	odlikovanj. Največ odlikovanj je bilo podeljeno v prvem povojnem petletnem obdobju, pri čemer so razumljivo prevladovala odlikovanja za zasluge v narodnoosvobodilnem boja V zadnjem času je letno povprečje podeljenih odlikovanj manjše, saj so potrebe za podeljevanje odlikovanj izključno za vojne zasluge (k sreči) tako rekoč minimalne, odlikovanja za razne zasluge v miru pa se podeljujejo bolj enakomerno in po ustaljenih
I Si#l
....
S&VsSA^
staro z novim
Stara petrolejka bo tudi v zelo moderno opremljenem stanovanju odličen okrasek. Ni se bati, da starinski predmeti zahtevajo le serinsko okolje, nasprotno! Z izostrenim čutom za kombinacijo med starim in novim lahko dostikrat veliko dosežete. Bati se je le kiča, pa čeprav ta ni vedno cenen.
Kuha PETER BEVC
poskusimo
divjačino
DIVJAČINSKA PAŠTETA RAGUJUHA
SRNA NA LOVSKI NAČIN KROMPIRJEVI ŠTRUKUI RADIČ SFIŽOLOM SADNA TORTA MARMELADNI ŽEPKI
Divjačina je v prehrani zelo priporočljiva, ker vsebuje malo maščobe in nekoliko več beljakovin. Divjačina ima poseben vonj in okus; kar vzbuja večji apetit Pred uporabo mora biti dobro uležana. Divjačino tudi zmrzujemo.
DIVJAČINSKA PAŠTETA
Jetra od sme očistimo žolča in pazimo, da se n »n ne razlije. Če nimamo dovolj srninih jetrc, lahko dodamo svinjska. Jetra zrežemo na večje lističe, kot za pražene. V kozico damo maščobo, na lističe narezano čebulo, slanino; ko čebula zarumeni, dodamo narezana jetra in pražimo do mehkega Pri praženju dodamo paštetne začimbe:	sol,	poper,	majaron.
lovorjev list, brinove jagode, rožmarin in česen. Še vroče vse skupaj zmeljemo, nato pa še zmiksamo. V skledi umešamo maslo ali margerlno, dodamo Jetra in penasto umešamo. Okus izboljšamo s tekočo smetano in konjakom. Serviramo hladno s toastom in maslom.
RAGU JUHA
Na maščobi prepražimo na drobno sesekljano čebulo, kateri dodamo na kocke narezan korenček, korenine peteršilja in malo zelena Ko čebula zarumeni, dodamo slabše dele divjačine, narezane na majhne kocke, in pražimo toliko časa, da meso izpusti vodo. Nato pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo, strt česen, lovorov list, sol, poper in zalijemo z vodo ali kostno juha Dodamo posebej zakuhane krpice, debelejšo ribano kašo ali male žličnike. Okus izboljšamo z rdečim vinom.
SRNA NA LOVSKI NAČIN Srnino meso razkosamo, očistimo kosti, operemo na krpi, osušimo, nato pa ga pretaknemo s slanina Meso vedno pretikamo v smeri vlakea Meso osolimo, popopramo, namažemo z gorčico in opečemo na vroči maščobi. Opečenemu mesu dodamo: na kolobarje narezan korenček, peteršilj, čebulo, jabolko, kolerabo, in slanina To dušimo toliko časa, da je meso mehko. Medtem dodamo tudi začimbe: lovorov list, brinove jagoda, celi poper, rožmarin in rezino limone brez
Strokovnjaki menijo, da ima omenjeni transporter vrsto dobrih lastnosti, vendar tudi nekaj pomanjkljivosti. Največja je njegova sorazmerno majhna hitrost na vodi.
Ta pomanjkljivost (13,5 km na uro) se nenehno povečuje, kajti pri sodobnih sredstvih za obrambo obale se bodo morale desantne ladje ustaviti že vsaj 25 milj daleč od obale. To pa pomeni, da bi morali biti amfibijski oklepni transporterji čim hitrejši, zakaj le tako se bodo lahko izognili hudim izgubam med plovbo proti obali. Poleg tega morajo imeti transporterji dovolj debel oklep, da bi bili med plovbo in na obali čim manj ranljivi za nasprotnikova protioklepna sredstva
Zato so v ZDA začeli pripravljati povsem novo desantno sredstvo, ki naj bi ob koncu osemdesetih let nadomestilo sedanje amfibijske oklepne transporterje LVTP—7. Ze v začetku del so naleteli na velike težave. Težko je namreč združiti zahtevo po čim večji oklepni zaščiti in zahtevo po čim večji hitrosti. Zato so preskusili najrazličnejša vozila in modele na podvodnih krilih, drsne ladje, leteče naprave in naprave na zračno blazino z goseničnim in kolesnim podvozjem. Nazadnje so se odločili za desantni oklepni transporter na zračni blazini, ki so ga krstili za L V A.
Strokovnjaki od njega zahtevajo, da mora biti čim manj ranljiv in da mora posadko ter desant zaščititi pred kroglami, malokalibrskimi topovi in drobci granat Predvsem pa vztrajajo pri veliki hitrosti na kopnem in na vodi. In IVA je res hiter; tri desetine vojakov lahko pelje po vodi s hitrostjo do 64 kilometrov na uro, na kopnem pa se premika celo s hitrostjo do 88 kilometrov na ura Oborožen je s topom kalibra 25 do 30 milimetrov in mitraljezom kalibra 7,62 mm.
sprehod za zaljubljene
Iz enake debelejše volne pleten pulover za fanta in dekle ali mlada zakonca bo parom všeč, ko se bodo morda že prihodnji mesec podajali na sprehod v poslavljajoči se zirri. Zanjo je pulover dolg, zanj. le- malce čez pas, oba pa imata zelo podoben norveški vzorec, spet iz enake barve vol neb Kombinacija beige—rjavo ali beige-—črno je letos še posebno moderna.
VOJAŠKI KOTIČEK
OKLEPNIK NA ZRAČNO BLAZINO
Že proti koncu šestdesetih let so v ZDA začeli izdelovati gosenične oklepne transporterje LVTR—7, ki imajo amfibijske lastnosti, kar pomeni, da vodne ovire kar pleplavaja Transporterji so namenjeni za pomorske desantne operacije oziroma za izkrcanje ameriške mornariške pehote na obalah.
koža Ko meso poberemo iz kozice, zelenjavo pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo s kostno juha Ko vse skupaj dobro prevre, prepasiramo ali zmiksamo. Omako zboljšamo z gorčico, vinom; po okusu še * popramo in dodamo kislo smetano.
Če želimo imeti smo v lovski omaki, dodamo malo prepraženih gobic. Zraven ponudimo tudi brusnice, le da je te težko dobiti na trgu. Zato gostom rajši ponudimo košarico z mešanim sadjem, kjer ne smejo manjkati pomaranče ali mandarine.
Po istem receptu lahko pripravimo tudi govedina
K jedem v omaki priporočamo naslednje priloge: kruhovi cmoki, domači široki rezanci, trgane!, skutini cmoki, zdrobovi štruklji, krompirjevi hrusta\ci, ljubljanski ocvrtki in krompirjevi štruklji
KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI
Za 4 osebe potrebujemo: 1/2 kg krompirja, 15 dkg ostre moke, 7 dkg margarine, 2 rumenjaka, sol, 10 dkg drobtin. Pripravimo krompirjevo testo, na pomokan'' deski ga razvaljamo na 1 centimeter debeline, potresemo * prepraženimi drobtinami, med katere pomešamo malo domačih ocvirkovi Testo zvijemo v štrukelj in ga zavijemo v krpo, povežemo z vrvico in kuhamo v slani vodi 1/2 ure.
Kuhane narežemo na rezine in strežemo k mesnim jedem v omaki
MINSKA VOJNA
V minsko vojno spadajo vsa podzemna dela, s pomočjo katerih skušajo v vojni porušiti ali ubraniti fortifikacijske objekta Prvi znani primeri mirenske vojne segajo v davno zgodovino; na nekem egiptovskem reliefu, ki je star okoli 4.000 let, vidimo vojaka kako kopljejo podzemni rov proti trdnjavi, ki jo napadajo. V starem veku so podzemne rove kopali zato, da bi po njih pod zidovi vdrli v trdnjavo ali utrjeno mesto, presenetili branilce in s čim manjšimi izgubami zasedli objekt. Še večkrat pa so rov izkopali samo do zidu, nato pa še pod njim, vendar so strop v zadnjem delu galerije podprli z bruni. Ko so bruna zažgali, se je strop pod težo obzidja podrl, s tem pa seje zrušil tudi del obzidja. Napadalci so potem preko porušenega zidu vdrli v trdnjavo.
Židovski zgodovinar J. Flavius pri opisovanju dogodkov iz leta 1074 pred našim štetjem omenja, kako je kralj Savel nekatera mesta napadal z oblegovalnimi stroji, pri drugih pa rušil obzida s pomočjo podzemnih galerij.
 ^
priloga dolenjskega listt
,ju..
JSŽ
St
v
Enako se je zgodilo, koso Perzijci pol tisočletja kasneje oblegali Barka Toda takrat so branilci zaslutili, kaj jim Perzijci pripravljajo. Neki kotlar med branilci je z bronastim ščitom, ki g3 je polagal na tla, prisluškoval, iz katere smer) Perzijci kopljejo podzemni rov. Ko so branilci to ugotovili, so izkopali rov v nasprotni smeri in napadalcem onemogočili delo.
Po izumu črnega smodnika so podzemne rove oziroma galerije uporabljali za rušenje obzidja v nekoliko drugačni obliki. Sprva so smodnik kar prislonili na obzidja toda uspeha ni bilo. Ko pa so Španci leta 1593 napadli Neapelj, so smodnik, ki so ga k nekemu trdnjavskemu stolpu pripeljali s čolni, vtaknili v , podkop in ga nato zažgali Eksplozija je zrušila del obzidja.
Minska vojna je dosegla največji obseg krimski vojni, zlasti med obleganjem Sevastopo' Ija. Takrat so Francozi samo pred bastionom št 4 izkopali 1130 metrov galerij in vžgali 11® min, za kar so pora bili 66 ton črnega smodnika-Rusi so njihovo delo preprečevali s Icontragaleri-jami, izkopali so jih okoli 3000 metrov.
Precej razvita je bila minska vojna še med prvo, manj pa med drugo svetovno vojn0-Rdečearmejci so v Stalingradu rušili nekaterp močno utrjene stavbe, v katerih so bile nemŠk® posadka tako, da so se do njih priplazili P° izkopanih podzemnih rovih ali pa kar P° kanalizacijskih ceveh.
Nedavno tega se je mudil v Združenih državah Amerike naš sodelavec Jože Splichal. Za Prilogo Dolenjskega lista je po vrnitvi Pripravil nekaj reportažnih zapisov, ki jih bomo objavili pod nadnaslovom ,»Amerika v dolenjskih očeh". Te dni bo slovesno prisegel ^i Predsednik Združenih držav Amerike rePublikanec Donald Reagan, zato za začetek Psovanja po- Ameriki objavljamo zapis o formuli Reacpnove zmage in Carterjevega ^P°raza. Če je seveda taka formula sploh bila.^
najhujši minus je bil po splošnem mnenju povprečnega Američana — njegov štiriletni mandat v Beli hiši.
Ko sem se v dneh pred novembrskimi volitvami pogovarjal s povprečnimi Američani, skoraj nisem mogel verjeti tako silno izraženi apolitičnosti; vsi po vrsti so zatrjevali, da je pač popolnoma vseeno, kdo bo zasedel položaj prvega človeka prve zahodne velesile, ker ne eden ne drugi nista umešena iz pravega testa. Zato, so govorili, niti ne bodo šli na volitve. Po njihovem mnenju ne Carter ne Reagan nista sposobna sama vladati: to bodo namesto njiju počeli široki strokovni štabi — prav zaradi tega pa se je v takih pogovorih večina izrekala, da raje vidi Carterja z vajetmi v rokah, ker je bolj umirjen, Reagan pa kot oblasti željen politik da lahko naredi tudi kako hujšo neumnost.
Od kod potem tako prepričljiva Reaganova zmaga? Po mnenju političnih izvedencev je Carter krepko izgubil zaradi tega, ker so republikanci nasploh bolj poslušni svoji stranki in v veliki abstinenci — nepojmljivi za naše razmere — je manjkalo več demokratov kot Reaganovih pristašev. Strokovnjaki za preučeienje javnega mnenja so še dodali, da je tudi televizija odločno pomacpla zmagovalcu:	ves čas so namreč
sporočali trenutne izide volitev in normalno je, da omahljivci, teh pa je bilo ob zadnjih volitvah bržčas več kot kdaj prej, dajo svoj glas močnejšemu Ta pa je bil tokrat od samega začetka Ronald Reagan.
Če ni izrazite politične osebnosti, kot je bil tokratni primer, potem pač odločajo druge stvari. V Ameriki so pravili pred volitvami, da bo odločilno to, če bo Reaganu uspelo prepričati
državljane, da je Carterjevo gospodarstvo trhlo, Carter pa nesposoben, da bi ga spravil v red. Po drugi strani je bila glavna Carterjeva naloga prepričati volivce, da je Reagan avanturist in da lahko spravi Ameriko v vojno vihro, česar je Carter državo obvaroval.
Zaključni spopad je bil teden dni pred volitvami v Philadelphiii: po 90—minutni debati pozno zvečer so raziskovalci javnega mnenja naslednje jutro že pripovedovali statistične rezultate debate. Ti so bili porazni za .Carterja in odtlej je bilo očitno, da starega predsednika lahko reši le še čudež. Čudeži pa se danes ne docpjajo niti v Ameriki...
Za naš način razmišljanja je bilo Carterjevo početje pred volitvami veliko bolj normalno in veliko spodobnejše, saj skoraj ni bilo mogoče zaslediti osti, ki bi naravnost in z vso neumnostjo letele v Reagana. Nasprotno pa so si televizijske družbe bržkone mele roke ob republikanski širokogrudnosti. Uničujoče reklame na račun Carterja in demokratov so se vrstile ena za druga
Tako so iz dneva v dan vrteli dva demokrata v avtomobilu: eden namiguje, da bo zmanjkalo bencina, drugi prezirljivo odmahuje z roka Potem se na sredi puste planjave avto ustavi. Tako se bo torej zgodilo z demokrati na volitvah... Čas je za močnega moža: Volite Reagana! In na zaslonu sta se pokazala še nasmejana Reagan inBusch.
Druga reklama je prikazovala smejočega se Carterja po zmagi na volitvah 1976, kako obljublja nizko inflacija In druga podoba: zaskrbljeni Carter in zraven podatek o visoki inflaciji. Smejoči se Carter in izjava, da ne bo
nezaposlenih. In spet zaskrbljeni, Jimmy ter • podatek o visoki stropnji nezaposlenosti... In tako naprej. Skratka, v Ameriki je v predvolilnem boju dovoljeno spotikati nasprotnika, kakorkoli ga moreš: prav nasprotno od njihovega nogometa, ki je trda igra (s številnimi poškodovanimi), toda po natančno dovoljenih pravilih, ki ne prenesjo zahrbtnosti.
Da je pred volitvami dovoljeno vse, je izpričala tudi oddaja o Ronaldu Reaganu, v kateri so vrli televizijski možje zmontirali številne njegove izjave. O Carterju je bila na primer tudi tale: „Kaj je restrikcija? Ce tvoj sosed izgubi službo. Kaj je depresija? Če službo izgubiš ti. In kaj je relaksacija? Če izgubi službo (predsedniško, kajpak) Jimmy Carter..."
Reagan nasplbh nima dlake na jeziku. Za palestinsko organizacijo je izjavil, da so divjaki, ki so se izvolili sami, nekaj podobnega je pozneje rekel tudi za Irance, o tolikokrat omenjenih pogajanjih Salt II pa je dejal: „Če bi o tem vprašali mene, bi Salt II tako hitro vrgel Rusom nazaj, da bi mislili, da smo odprli nov poštni urad!"
Vse to pa Amerikancev ne moti, da.ne bi po natančnem scenariju volilne igre zvečer, ko so bili rezultati jasni, Carter z ženo čestital Reaganu (tudi z ženo) - odveč je pristaviti, da sta bila oba nasmejana in da je Carter novemu predsedniku ponudil vso svojo pomoč.
In po pravilih dobrega novinarstva so reporterji hiteli vprašat Carterjevo mamo, kakšno delo priporoča sinu po porazu. Pa je mirno rekla: „Naj pride hitro domov, treba bo pokositi travo okrog hiše in počistiti dvorišče."
JOŽE SPLICHAL
AMERIKA V DOLENJSKIH OCEH (1)
ZA ZMAGO JE VSE dovoljeno
Povprečen filmski igralec epizodnih vlog v s|abih hollyvoodskih filmih je s perfektno Popolnostjo dobil glavno vlogo v svoji življenjski '9D: v teh dneh bo že prebivalec Amerike št 1, v oktobru in novembru se je srdito bil in zmagal na ottieriških volitvah. Republikanci so spet zajezdili konja oblasti, R onald Reagan je do nog potolkel Svojega tekmeca Jimmyja Carterja, katerega
uoe da
VENDAR
OAGOMA
zgradila industrijo sintetičnih goriv. Te industrije namreč še sploh ni. V ZDA bodo samo za ..pripravljalna dela" potrebovali v naslednjih petih letih kar 85.000 visoko kvalificiranih gradbincev, nekaj tisoč inženirjev, ki bodo risali načrtev podjetja, ki bodo izdelovala posebno vrtalno opremo, specialna vozila, cevi, kotle itd. Gre za podvig ki bo do leta 1985, ko bo končana prva faza, veljal državnih in zasebnih 20 milijard dolarjev. Druga stopnica načrta, ki ga po investicijski požrešnosti prekašajo samo izdatki za oborožitev, bo stala nadaljnjih 68 milijard dolarjev. In to samo zato, da bi leta 1992 pridobili 2 milijona sodčkov sintetične nafte.
Ameriške zaloge premoga so velikanske, ocenjujejo jih na več kot bilijon ton. Iz njih bi
lahko (na papirju) iztisnili energije za štiri stoletja. Ta številka je tudi največji adut v rokavu ameriške energetske politike. Premog lahko predelujejo v plinska ali tekoča goriva. Nerodno je le, da doslej znani tehnološki postopki niso preveč učinkoviti, bolje rečeno, ekonomični.
Skoraj neizmerne težave so tudi z zelo dragim odstranjevanjem žvepla za življenje na zemlji ne\arnega, brez katerega ni noben premog. Poleg tega je vprašanja če se bodo morebitne nove metode spreminjanja premoga v plin ali tekoče gorivo iz laboratorijev, kjer je vse čisto in s številkami dokazljivo, zlahka prešelile v prakso, v kruto proizvodnja Prav zaradi tega izbirajo nekateri tudi vzporedna pota. Tako se kar 150 zasebnih družb ukvarja samo z navidez nepomembnim čistejšim zgorevanjem premoga.
Tudi z oljnimi škriljavci ni vse preprosto. Njihove ameriške rezerve bi res zadostovale za prepričljivih 200 do 400 milijard sodčkov nafte. Po pravici povedano, vsebujejo škriljavci kerogen, ogljikovodik, podoben nafti, ki cp iz kamenja prisilijo s kuhanjem. Ostane brezvredna jalovina, ki se ji po obdelavi zaradi drobljenja na kosce kar za petino poveča prostornina. Kam s tem odpadkom? Pri pridobivanju, ki je zaenkrat še
zelo drago, se sproščajo tudi zelo strupeni plini. Nevtralizacija proizvodnje gotovo ne poceni.
Z bitumenskimi peski se Američani za razliko od v svetu vodečih sosednjih Kanadčanov ne morejo hvaliti — ameriški peski ležijo pregloboko — s čimer pa seveda še ni rečeno, da ne smejo biti Američani v Kanadi navzoči s svojimi dolarji in tehnologija
V teku je tudi načrt, po katerem naj bi Združene države leta 1990 nadomestile desetino vse porabe bencina z gazoholom, mešanico alkohola iz žit in bencina, delež sončne energije v celokupni porabi energije pa naj bi na prelomu tisočletja znašal kar petino. Kar se Sonca tiče je vse jasno, treba je samo iznajti bolj učinkovite pretvornike toplote v druge energije, bolj zapletena pa je reč z gazoholom. Proizvodnja je subvencionirana, največji razmah je doživela v času prepovedi izvoza žita Sovjetski zvezi. Vprašanje jft če bo mogoče pretvarjanje kruha v bencin in energijo zagovarjati tudi v bodoče. Lakota po svetu bo vsako leto večja, hrana postaja tako kot nafta strateška surovina. In od Združenih držav, največje pridelovalke žita na svetu, pričakujejo, da bodo voljne prodajati žito tistim, ki ga nimajo dovolj. Hrana je energija in energija je orožja
."Čudotvorno orožje za zmago v energetski 3n' so sintetična goriva," trdijo predstavniki aruženih držav Amerike, Zvezne republike arDčije in Japonske, ki so julija lani podpisale P°9odbo o sodelovanju pri pridobivanju sinte-bjtn'^ 9oriv iz premoga, oljnih škriljavcev, ^forrtenskega peska, tako imenovane biomase in ^ekaterih drugih energetskih virov. Načrt, ki 1 bi bil obenem simbol novih poti v energetski ''tiki omenjenih industrijskih velikanov, pa ima veda tudi svoje nasprotnike. Najostrejše kritike 'bajajo iz vrst borcev za zaščito okolja. Človeštvo je namreč še vedno brez odgovora lc. vprašanja ki ga zastavljajo številni znanstveni-ve se, ali ne bodo velikanske količine Jankovega dioksida, ki se sprošča med spremi-ianiem premoga v nafto, formirale nekakšne ovojnic^ ki bi onemogočila odbijanje laht ^ *ar*cov v prosto vesolje. V tem primeru tem P0^06 Zemlja nekakšna topla greda, ^bPeratura bi se dvignila, klima skočila z plenih tirnic.
k0 moči bi bili tudi zoper kislinska deževja, * imenujejo škodljive snovi, ki gredo med Ja*[evan*em f°s''n'h substanc v ozračje, se L-,*.n° zadrže v oblakih, nato pa v obliki ^“'inskega dežja" padejo na zemljo. Tak dež bi jjJ^osko škodoval poljem in gozdovom, vode bi ' brez življenja. Poleg tega bi površinski kopi uničili neznanske površine zemlje, sintetičnih goriv porabi tudi veliko na primer so potrebni za pridobitev nafte iz oljnih škriljavcev štirje sodčki
težav s področja varstva okolja bo nova prinesla tudi ekonomske in socialne Pri tem ne mislijo samo na graditev mest in infrastrukture, ampak tudi na popolnoma nove industrije, ki bo
Priloga	dolenjske
(227
Še ne tako dolgo je bila nerazvitost območja, ki ga s svojimi pritoki zajema Krka, eden poglavitnih razlogov, da so mnogi pripisovali zeleni dolenjski lepotici skorajda deviško čistost in jo prištevali med najmanj onesnažene reke pri nas. Danes je od tiste nerazvitosti ostal le še spomin, ki vse pogosteje vrača misli v čase, ko so bistri zelenkasti vali vse od Žužemberka do Brežic sprejeli nešteto kopalcev, ko so si ribiči ob bregovih dajali opravka s kapitalnimi sulci, somi, ščukami, ko je bila Krka resnično ponos in biser Dolenjska
KRKA NI VEC KOS SEBI
Krka in večina njenih pritokov sodijo med kraške voda katerih čudovita lastnost je velika samočistilna moč, nenazadnje pa tudi sposobnost, da njihov podzemni tok dalj časa prikriva onesnaženja Danes sta tudi obe ti lastnosti premalo, da bi Krka ušla vse večji nevarnosti, kiji preti iz njenih bregov. Da ta namigovanja niso brez.sleherne osnove, pove že pogled v zaključno poročilo o opravljenih preiskavah vode od izvira do izliva Krke v letu 1978. Medtem ko hidrokemijske in hidrobiološke preiskave kažejo, da Krka pred dvema letoma še ni bila huje onesnažena, pa bakteriološke preiskave za;tisti čas govore o povsem nasprotnem.Ker gre pač za kraški teren, je zato tudi možnost podzemnih okužb in onesnaženj precejšnja. Veliko je ponikovalnih jam, slabe, pomanjkljive ali pa nikakršne kanalizacije. Eden najznačilnejših primerov podzemnega onesnaženja je nastopil pred leti. Pokazal j^ da je Obrh, eden od pritokov Krke, ki izvira pri Podturnu, povezan s kočevskim rudnikom rjavega premoga. Ob nekem močnem deževju v Kočevju je Obrh prinesel na piano toliko premogovecp prahu, da je z njim obarval Krko vse do Otočca in še dlje.
VEC ČREVESNIH BOLEZNI
Še zanimivejši je pogled v analizo o vzrokih pojava nalezljivih črevesnih bolezni ob Krki. Znano je, da ljudje Krke skorajda ne pijejo (izjema so morda hude-suše), jo pa uporabljajo za pranje, napajanje živine; zalivanje vrtov ipd., tudi za kopanje, čeprav danes vse redkeje. Znano je tudi, da se v Krko izliva veliko kanalov, da je čistilnih naprav malo, pa še te so večinoma slabo vzdrževane. Zato naj torej.ne preseneča ugotovitev preiskave, da je prav v krajih in naseljih ob Krki neprimerno več nalezljivih črevesnih bolezni kot v ostalih krajih Dolenjske. In kaj drugega narediti za zmanjšanje števila obolenj ali celo popolno izkoreninjenje, kot da Krko rešimo črnih pritokov fekalij in umazanije, da uredimo kanalizacije, da se zgrade ali vaj usposodobijo obstoječe čistilne naprave in ne nazadnje, da spremenimo odnos do reke, ki je nekdaj tako simbolično predstavljala Dolenjsko, njene lepote, ki je bila še pred leti tako tesno povezana z delom, običaji in življenjem sleherne^ Dolenjca!
Dobri dve leti zatem, natančneje lanskega septembra, je bila Krka ponovno na ,.sistematičnem pregledu". Prve diagnoze krepko potrjujejo ugotovitve analize izpred dveh let s tem, da.je danes stopnja onesnaženosti Krke (vsaj navidezno, saj dokončni rezultati vseh analiz še niso znani) navzlic pompoznim zagotovilom o delu čistilnih naprav še večja. Nekatere ugotovitve posadke v dveh čolnih, ki sta prečeč la Krko in njene pritoke vse od zližemberka do Dobrave in v katerih so na pobudo Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto poleg inšpektorjev sedeli še delavci UNZ Novo mesto, domače ribiške družine, v akciji pa so sodelovali še enota JLA Novo mesto, Območna vodovodna skupnost Dolenjske in Zavod za socialno medicino dela, so prav zastrašujoče. Beležnica o številnih virih onesnaženja se je pričela polniti že v Žužemberku. Njena vsebina je približno takšna:
ZAKAJ JE KRKA »SHUJŠALA"?
Na obeh bregovih Krke v Žbžemberku je najti nekaj odlacplišč smeti (teh bomo do Dobrave srečali še nešteto) neznanega izvora. Edini znani lastnik je KZ Žužemberk, ki krasi bregove z odpadlo embalažo in jotam včasih tudi sežiga.
Čolna sta se ustavila na Dvoru. Objektiv fotoaparata je usmerjen proti gradbišču nove ribogojnice, ki je občutno zožila strugo Krke. Slišati je strokovno pripombo, da gre pri vsem tem še za nedovoljen poseg.
Voda od Dvora navzdol je čista, videti je dno, sem pa tja celo kakšno ščuko, ki se bliskovito požene za plenom. Veliko dela pa je z jemanjem vzorcev in pregledovanjem Krke pri Novolesovem obratu blizu Dvora. Tudi tam je namreč struga precej zožena, le da tokrat z odpadki in deponijo. Bistre inšpektorske oči so našle celo kup zavrženih konzerv vazelina, kar je bilo seveda zadostno pojasnilo za nekaj oljnih madežev na gladini vode.
Brez postanka tudi v Straži ni šlo. Pozornost je pritegnila začasna mehanična.usedalna kanalizacija pred izpustom na Krko, namenjena novi stanovanjski soseski. O stopnji prispevaka k onesnaženju Krke bo povedala analiza.
OGROŽENI MOSTOVI
Smo že v Vavti vasi, natančneje: pod prostori ,,Gorjancev". Tam je bilo namreč najti oljne mad^e na Krki, inšpektorji pa so ugotovili, da jih gre pripisati nevestnemu in malomarnemu vzdrževanju lovilca olj. Verjetno ob tem ni odveč pripomba, da so bili ,.Gorjanci" za tovrstno malomarnost pred časom že kaznovani. Kaže, da brez haska. Sicer pa tudi sam pogled v strugo reke.ni bil nič obetajoč. Iz debate o tem je bilo močsrazbrati, da novomeško vodnogospodarsko podjetje ne opravlja svojih nalog, kot bi moralo. V vodi je namreč, več podrtih dreves, ki ob visokem stanju reke predstavljajo ne povsem nedolžno nevarnost za nekolikanj šibkejše mosto-
SOS UMAZANE LEPOTICE
ve. Pravcato orjaško drevo je bilo najti v strugi pri Gaberju.
LE ZA DOBER ŽELODEC
Vožnja naprej do Bršljina je bila kar prijetna, tudi kakšnih večjih onesnaženj ni bilo, ce ^ izvzamemo pogled na dno struge, kjer je bilo med bujnim podvodnim rastlinjem najti tudi kaj takega kar, po šolskih urah biologije sodeč, ne sodi med rastline. Nenadoma pa dokaj bistre voda povsem spremeni barvo. Kanalizacijs ' izpust v Bršljinu, ki ga »napajajo" kasarna, Iskra/ Inis, del Cegelnice in še kdo, nudi grozn podobo. Po smradu, odpadkih, ki se mr?°*® f13 gladini Krke, velikih količinah pene, bi težko sklepali, da imamo opraviti s Krko. Del odgovora^ zakajt tako, je ponudilo pojasnilo, da je kanalizacija brez predhodnega čiščenja. Slišati) tudi pripombo, da ye levji delež onesnaženja tegB kanala pripisati malomarnemu ravnanju bršlj inske kasarne, od koder še posebej obsreoa in petkih pošiljajo velike količine lužin, milm odplak, in prav ob pregledu je bila v vodi visoka koncentracija lužnih tokov, nerazkrojenih šamp0" nov in praška ter še česa.
Bršljin pa ima za svojega tudi nekak potok »Nekak" zato, ker si, če sodimo po vsebini, skorajda ne zasluži svojega imena. Vrli sosedje si tokrat za odlagališče smeti niso izbrali le bregov, paž pa kar struga Tako štrlijo iz vode deli koles pa razne pločevine, ki po nekaterih lastnosti spominja na štedilnik in še kaj.
Prvo od čistilnih naprav ntydemo nekolik0 niže od Novoteksa. Ugotovljeno je, dB svojo nalogo zadovoljivo opravlja, saj nevtralizt® odplake in mehanično zadržuje pene..
Pod železnico v Bršljinu je znamenit izpust, *° se hrani v Bršljinu in z delom Kolodvorske ceste. Vsebina njegovih odplak ni za občutljiv želodec, kar velja tudi za kanalizacijo gostišča Na Loki. Je slabo urejena, po nekaterih naplavinah pa se 00 dokaj natančno sklepati, kaj je bilo pred kake p° ure skuhanega in serviranega v gostišču. Inšpek' tor ji so zasledili tudi oljne madeže na vodi, kar govori, da na izpustu ni lovilca maščob |Z kanalizacije, ki je speljana iz kuhinje.
30 TON PRAŠKOV V VODI
In sedaj k presenečenju, vsaj za nekatere, če b' komu zastavili vprašanje, kdo je danes največ)1 onesnažeialec Krke, bi navzlic temu, da je znana cela lokacija, težko dobili pravilen odgovor-Kanalizacijski izpust pod novomeško bolnišnic0 danes najhuje og-oža Krko in njen živelj! Resda je omenjeni izpust povezan na staro čistilno napravo pri bolnišnici, vendar pretresljivega učinka ni videti. Izliv odplak v Težko vodo pod mostom tik pred izlivom potoka v Krko je nudi-yozno podobo, dal pa je tudi odgovor na gornje vprašanje, saj lahko skoraj z gotovostjo trdimi da je danes bolnišnica v Novem mestu eden
največjih o nesna že valco V Krko.
sta: letno porabijo v bolnišnici za takšne ckugačne potrebe preko 30 ton pralnih praškov, ki vsi preko omenjenega izpusta in navzlic čistil0! napravi prihajajo nerazgrajeni v Krko. To pa še vse. Ni potrebno posebno izurjeno oko, da b' opazilo med vso ostalo svinjarijo tudi najrazli^ nejše ostanke operacij pa vato, obliže in še kaj-
Čolna se vse počasneje pomikata naprel-Izpustov in smrdljivih pritokov je vse več. Ed®11 takih je izpust odplak iz starega de(a mesta 03 levem bregu Krke. Popolnoma neprečiščen prihajajo v reko, ki je od svoje znamenj zelenkaste barve v gornjem toku že veli*40 izgubila. Če se nam je vožnja od Žužemberka d° Bršljina zdela prav prijetna, je tukaj postala*^ prava mora. Kanala iz naselja Majde Šilc 1 Ragovske ulice sta prav tako pošiljala neočiščen ocfclake, na veselje rib, seveda.	,	j
Takšnih kanalov je še veliko, na primer t|S pod bloki na Jerebovi, ki pomeni pravo nevarni a reko. Vse več je tudi črnih odlagališč sro®*| najznamenitejše je proti Ločni ob Poti na ža9
POMANJKLJIVA ZAKONODAJA
Ko smo že pri Ločni naj omenimo, da čist|lf1® naprava »Krke" danes še ne opravlja zadovolj^ svoje naloge; na črnem spisku onesnaževalcev r se je nekolikanj niže našel obrtnik Avgust Ko»^ pa Jože Luštek s svojim odlagališčem smet' Mačkovcu, ki se sipajo v reko.	..j
Lešnica. Razen potočka gnojnice ni opaZ' večjega onesnaženja in tudi Krka dobiva ponov° nekolikanj lepšo barvo. Za Lešnico sledi Otočij Za nevarno Krki so inšpektorji označili baZ AMZ pa velik parkirni prostor, na katere vozniki popravljajo vozila in obstaja.ne\rarno5 i da olje steče v kanalizacijo in od tam v Km Nujen bi bil zategadelj ob izpustu lovilec na takšen, kot ga imajo v Strešniku za Raduu 1 saj je slabo vzdrževan in skorajda brez haska.
Na srečo je bila ta zadnja večja nevarnost . okužbo Krke, ki je še našla prostora v že prep0 beležnici. Takšnih in drugačnih komentarjev r. ob koncu akcije seveda ni manjkalo. Nič m® zaskrbljujoči niso od dejstev.	.
Povsem logično bi bilo zoper vse ugotovlje ,j onesnaževalce primerno ukrepati (inšpek t°„ zagotavljajo, da bodo). Temu »nasprotuj^ pomanjkljiva zakonodaja, tudi lastnike odlagaj in smetišč je težko najti. Kam bodo v taK primerih romale odločbe, še ni znano, zato Pf * toliko razločneje prišla na dan že znana reSn' |j da je večini tistih, ki živijo v takšne00 ^ drugačnem odnosu s Krko, kaj malo mar ^ nekdanji biser Dolenjske Ekonomski interesis° j takih primerih daleč nad vsemi razum0'^ razmišljanji o ohranjanju in varovanju rek® j njenega življa. In zato se vsak dinar, namenj® ^ te namene zdi mnogim povsem odveč. Pa ^®*\L je veliko bolj opravičljiv od prenekat®r ^ ckugega. Ravnamo, kot da Krka ne bi bila °? «
BOJAN
TRDINOV KROŽNIK IN LEVSTIKOVI ŠČIPALNIKI
Trdinove in Levstikove zapuščine ne sestavljajo le rokopisi, pisma in drugi pisni dokumenti, ampak tudi •^jrazličnejši predmeti, ki sta jih ta znamenita Slovenca uPOrabljala v življenju. Nekaj jih je razstavljenih v ^nski vitrini na enem izmed hodnikov v novomeški tudijski knjižnici, ohranili pa so se po zaslugi Trdinovih 'n Levstikovih častilcev. Nobenega dvoma ni. da Predstavlja za zdaj še majhna zbirka starine, katerih reuzejska vrednost se povečuje, čim bolj se orknikajo e,a- Kajpak ima vsak od teh predmetov posebno Z9°dbo, tako tudi žlica in krožnik, iz katerega je srebal |uho Janez Trdina.
Kako so zašli ti predmeti pod ključ novomeške ^dijske knjižnice in kakšne zgodbe se jih držijo?
Po prihodu v Novo mesto je Janez Trdina, tedaj že lnan pisatelj, še lepo vrsto swjjih moških let preživel kot *mec in v najemniških sobah. Na svoje je prišel šele, ko ženitvijo priženil tudi hiša Toda pravi lastnik ta hiše i* postal Trdina šele po smrti svoje žene. Hiša ni bila Pretirano gosposka, vendar je bila v njej vse, kar je °*tareli pisatelj potreboval za stanovanje. Kasnejši 'astrrik je po Trdinovi smrti, najbrž iz velikega *Poštovanja do pisatelja, med rtugim ohranil že 0r**nleni porcelanasti krožnik in kovinsko žlica V |Pominu se je ohranilo, da Je Trdine do svojih zadnjih ur !•*! iz tega krožnika in s to žlica Žlica je tudi zgovoren d°kaz, kako trmasto vztrajen je bil oče ,,Bajk in povesti 0 Gorjancih", saj je ni odvrgel ali zamenjal z drugo.
iz moledoval popotno palica debelo in okorno kr ivačko, ki je bila zvesta Levstikove spremljevalka na izletih na cbželo. Po ustnem izročlu Krajčeue družine je Levstik s to popotno .gorjačo" opravil svoje znamenito dovstveno popotovanje od Litije do Čateža. Po Levstikovi smrti si je Janez Krajec, kakor je trdil njegov sin prof. Janko Krajec, izprosi tudi Levstikova očala. Te ščipalnike si je menda dolgo tudi sam natikal na nos, ker sta imela z Levstikom enako dioptrija
Krivečko in ščipalnike je poleg drugega darovala novomead študijski knjižnici magistra Emilija Fon, Krajčeva dedinja, doma iz Kostanjevice. . 7nR.w
.,Pa četudi nisi. Bela krajina, zanimiva v zemljepisnem °bziru, si vendar prav zanimiva v narodopisnem. Saj se je v tebi ohranilo še mnogo pristno narodnega, kar se je *ugodi večinoma že poizgubilo. Ti si ohranila, vsaj Povečini še, narodno nošo, četudi se zadnja leta, žal. 'redno bolj i ta izgublja. Tudi imaš še dokaj zanimivih hodnih običajev, kateri segajo brezdvomno v staro 'kvnino. Res pa, da se tudi te lepe navade vedno bolj opuščajo in da so se dandanes ohranile večinoma le še v farah ob Kulpi. In tvoj jeziki Kako lep in zanimiv je. ^ko bogat na izrazihl"
Tako je v začetku našega stoletja, točneje pred 75 *®ti. opeval Belo krajino Ivan Šašelj, ki je hodil od vasi vasi ob Kolpi, zbiral ljudske pesmi, pripovedke, Ptegovore in reke, vraže, narodne običaje ter si jih ®pisoval, da bi ostale znane tudi poznejšim rodovom, ^nogo pesmi, rekov in običajev je res že po»bljenih,
"'kaj pa jih Še Živi med ljudstvom- NajveC jtr ohranjajo lončne Skupine Ko gledamo in poslušamo te običaje, ** pra\,3nrav sploh ne zavedamo, da so bili še v začetku reSB stole.13 del vsakdanjika preprostega belokranjskega Novaka.
Ker^t, je bila deželica ob Kolpi revna, so ljudje toliko i kovali v vraže. A Šašelj je že v začetku stoletja os°iav|jal, da mnogo vraž in praznih ver ni več.
ekatere izmed njih so bile le še po nekaterih vaseh, aruge celo le po posmeznih hišah.
Pa si poglejmo nekaj takšnih vraž:
Nekatere dneve so imeli ljudje za srečne druge za n«rečna A niso bili edini V Tribučah so bili moški in t0rej nesrečni dnevi torek, četrtek in petek. V teh dneh nis° smeli kupovati živine ker je rada obolela. V Selih *° imeli za nesrečne dneve ponedeljek, torek in četrtek, 0stali so bili ženski in srečni.
Če je katera od kokoši, ki so jih zaklali za pir, še ■•žabečala" ali „zakr'cata", so morali vse vreči stran; lsti, k i bi j ih poskusil, b i dobil božjast.
Takoj ko je nevesta izustila 'da', je šla okrog oltarja er spustila na tla jabolko, zato da bi lažje rodila. To 'Bvado so imele predvsem neveste iz Tribuč.
Ce se zasuje grob, preden denejo vanj mrliča, pomeni, 09 bo pri hiši kmalu spet kdo umrl.
Kadi je družina, mora biti ijužine.
Kakor se koscu streže, tako mu kosa reža
Senica veli: meči me v blato, ja ču tebe v zlato.
V deželi belih brez so imeli mnogo ljudskih običajev, od katerih sta danes med folklornimi skupinami priljubljena zlasti dva, jurjevanje in kresovanja
Dan pred Jurjevim — 24. aprilom, so ..vodili" po vasi „Jirija", če je bilo takrat že kaj zelenja. Dva do štirje fantje so ovili deset do dvanajstletnega dečka z bukovimi vejami ter povesti s srobotom. ..Zelenega Jurija" so voditi od hiše do hiše, peli pesem ob spremljavi ustne harmonije, v dar pa so dobili jajca ali denar.
Kresovanje so praznovali čez dva meseca, 24. junija. Na kresni večer so škropili po polju z blagoslovljeno vodo ter metali po njem ..ivančice". V strehe hiš so zatikali praprot in ..ivanjske rože". Ko je padel mrak, so metala dekleta na streho vence in kitice (pušeljce). Dekle, katere venec je ostal na strehi naj bi se kmalu poročila.
Zvečer so dali v sito glavice ivančrc, in sicer toliko, kolikor je bilo ljudi pri hiši Vsak si je zapomnil svojo cvetico. Tisti, katerega ivančica prva uvene, bo prvi umrl.
Dekleta zvečer in ponoči kresujejo — pred hišami pojejo pesmi Ta dekleta, imenujejo se tudi ..kresnice", spremlja na piščal deček — „piskar". Ena izmed kresnic nosi košaro, v katero dajejo darove, navadno jajca in ..novce". Ta običaj je bil še v začetku tega stoletja ohranjen skoraj v vseh vaseh ob Kolpi Če v kateri vasi ni bilo deklet, ki bi znale kresovati, so prišla na kresovanje dekleta iz drugih vasi
Tako so živeli nekoč Belokranjci, v krogu svoje številne družina vraž, pripovedk, običajev. Njfrov vsakdan je bil nenehen boj za obstanek, za košček kruha, zato ni čudno, če so iskali uteho v praznih verah, kajti prav v teh vražah so videli rešitev iz svojega težkega življenja. Toda ko je razvoj s čel prodirati tudi na to stran Gorjancev, so ljudje začeli odhajati v tovarna Zapuščali so zemljo, njihovo življenje ni bilo več odvisto od nje, izumirati so začele tudi vraže. Danes jih lahko najdemo le še redkeje in se ob njih, seveda, nasmihamo.
M. BEZEK
Seveda bi k takemu nekoliko snobovskemu pogovoru spadala tudi predstava o vroči obmorski noči, zvezdah in muziki in prikipeli čutnosti. Kopa se taki zakrknjeni celinci vrnejo z morja domov, pozabijo na slastne brancine ali zobatce ali škampe in spet jedo samo govedino pa svinino in klobase in salame. Tako je riba, i posebej morska, samo dakor toplih poletnih noči ob morju, ni pa še postala vsakdanja hrana. Celo Avstrijci, ki nimajo srnjega morja, pojedo več rib kot Slovenci, medtem ko bi bila primerjava z Jugoslavijo kot celoto za slednjo šb bolj porazna. Pri tem pa seveda ne gre omenjati Japoncev ali Norvežanov, ki so pravi požeruhi, kar se rib tiča Ob vsem tem pa je več kot očitno, da, vsaj v večjih mestih v Sloveniji oskrba z ribami ni slaba. Tudi Novo mesto ima kar dve ribarnici, ljudje pa še ne derejo vanje, le ob zatfiji mesni krizi so nekoliko bolj pritiskali na kiju te teh ..mesnic", ki so takrat edine obratovale. Še posebno znana je postala v zackrjem času ribarnica, ki deluje v sklopu hotela Kandije (ta spada v Krkin tozd Zdravilišča, ki je ribarnico vzpostavilo skupaj z delovno organizacijo Školjka iz poreške Plave lagune). Seveda
glavna odlika te ribarnice ni samo da je njen prodajalec vedno notri — tako je izjavil eden izmed kupcev — ampak tudi bogata izbira rib.
Pavle Herval, ki si je v kratkem letu obratovanja pridobil simpatije ljubiteljev rib, namreč ve vsakemu svetovati, kako se riba pripravi, kaj spada zraven itd. In pri „njem" je resnično bogata iz ura rib. Od sladkovodnih so vedno na voljo sveže postrvi, krapi, v zadnjem času amurji. Med morskimi ribami pa je dobiti vse vrste zmrznjenih rib: zobatca, brancina, ombrirta, skuše, osliče, ledenke, škampe. Za nameček je mogoče kupiti žabje krake, poceni ribje konzerve, istrska vina, slane sardBle, to je take, ki se dobe v dalmatinskih konobah, in kdo bi še našteval. Vsaj enkrat na teden pa je mogoče dobiti vse vrste svežih morskih rib.
„V kilogramih bi težko povedal, koliko rib prodam. Lahko pa povem, da se je prodaja v času mesne krize nekoliko izboljšala, saj je tedaj izkupiček znašal tudi 1(1000 dinarjev na dan, medtem ko zdaj v poprečju ne presega treh tisočev. Vzrokov za tako stanje je več, med njimi tudi ta, da ljudje ne vedo, kaj vse imamo, kako bojpta je riba po hranilni vrednosti, itd."
Marjan Slak, ki vodi Hotel Kandija in ribarnico, zraven katere deluje tucf nova delikatesa, govori prizadeto o premajhni porabi rib: „Naša ribarnica, ki smo jo začeli s pomočjo Školjke iz Poreča, še ni prav zaživela Veliko prispevajo k temu naše prehrambene navacte. Prav zato nameravamo letos spet organizirati teden ribjih jedi. pri katerem boda sodelovali kuharji iz e negi od hotelov Plav« laguna Vendar je to samo ena izmed akcij pri popularizaciji rib. Radi bi prodrli tudi v otroške vrtca šole, delovne organizacije. To nam je pri vrtcih do neke mere u^selo, tudi novomeške šole so zarad vocfe kuhinj, ki pozna vrednost rib, že redne
odjemalke rib. Težje pa je prodreti v delovne organizacije, v katerih se kuharice nočejo ukvarjati s pripravljanjem ribjih jedt Seveda ne bomo popustili. Z akcijo bomo nadaljevali tudi teko, da bomo skrbeli za redno dobavo rib (kupii smo si avto za te namene), pa tudi z akcijami Tako bomo tudi letos ob tednu ribjih jedi pripravili vse vrste svežih morskih rib, zraven pa bomo postregli z ustreznimi vini."
O tem, da je obisk za zdaj v ribarnici še slab, smo se lahko sami prepričali V času ene ure sta bila v njej samo dva kupca, pa še ta dva sta bila stalna ocfamalca. Krog novih uživalcev rib se širi zelo počasi Seveda ne gre, da bi z večjo potrošnjo rib pomagpli razvijati našo ribišlo Doto, ki v Jadranu ne uspe poloviti toliko rib, kot bi jih lahko; zato pa jih Italijani Prav tako nam ne gre, da bi pomagali eni izmed novomeških ribarnic k boljšemu poslovnemu uspehu. Radi bi samo opozorili na nov vir hrana ki je pri nas še premalo cenjen. Zakaj? Riba je sorazmerno najmanj zastrupljena s pridobitvami civilizacije, še posebno če jo primerjamo z ostalimi žerili. To je v neki izjavi potrdil tudi dr. Jože Štirn, ki vodi v Portorožu morsko postaja Poleg togi je glede na sestavo, to je beljakovmskio in vitaminsko ter mineraloško vretteost, najbogatejša hrana, tudi najcenejša Kila sardel, ki ima več beljakovin kot govedina, velja samo 40 dinarjev. Zraven tega so ribe polne kalija fosforja, magnezija, železa, fluora, joda itd. In fosfor, ki je v njih, bi še posebej koristil, tistim, ki omejeno prisepjo samo na goveje in telečje zrezke. Dober je za boljše delovanje možganov.
JOŽE SIMČIČ
MOŠKI DNEVI, NESREČNI DNEVI
Tisterp, ki poljubi nove zvonove, ki jih pripeljejo v njihov kraj, ne bodo nikoli boleli zobja
Vrv, ne kateri je pripeljal gospodar domov kupljeno žhal, je moral ovti okoli noge mize ali stola, zato da je ostalo blago krotko.
Če je kmet kupil prašiča, mu je moral dati jesti najprej kvas, če je hotel, da se bo žival dobro redila.
Če so obroči na sodu pokali, je bilo prihodnje leto «liko vina
Trte je najboljše rezati v soboto; potem je veliko vina, ker ima vsaka jagoda samo po en peček.
Oslovski kašelj odpraviš, če vzameš nekaj oslovskih dlak in jih namočiš v vodi ki jo izpiješ.
Belokranjci veliko govorijo v pregovorih. Mnogi pregovori, ki so veljali že nekdaj, prav dobro služijo še danes. Prisluhnimo nekaterim, v belokranjskem narečju seveda:
Ako kokot ne zoblje, i ne pei«.
Bolje je vino iz lonca, nego voda iz zdenca.
Dok je čep pri lajtu (sodu) moker, vsak mi je boter, kada je čep suh, je vsakdo zame gluh.
^'•Pbtem smo šli Da v restavracijo in smo si naročili ^ Itega zobatca ter smo popili nekaj steklenic vina, vse pa nas je veljalo čez dva tisoč dinarjev. TodB kaj ko greš na morje, moraš tudi nekaj riskiratl"
čeprav je bila obrabljena in počena. Koliko lastnikov je ta Trdinov jedilni pribor še zamenjal, ni znano. Njegova zadnja lastnica, Novomeščanka Jelica Gros, ga je pred leti podarila Študijski knjižnici Mirana Jarca, tako da si dandanes lahko ogleda vsak obiskovalec te ustanove. Vso drugo opravo iz Trdinove hiše so prodali na javni dražbi in je prišla v razne roke širom po Dolenjski. Pohištvo iz sobe, kjer je stanoval Trdina, je kupil novomeški sodnik uradnik Adolf Grom, odkupilo pa ga je Muzejskg društvo v Novem mestu in ga predalo Dolenjskemu muzeju takoj, ko je bil ustanovljen. Bogo Komelj, upokojeni upravnik študijske knjižnice, si ni vzel teko malo truda, tfe so dosegljivi predmeti iz Trdinove zapuščine prešli v družbeno varstvo. Meni, da bi se morali naposled zavzeti, da bi vse Trdinove predmete zbrali na enem kraju in z njimi opremili Trdinovo sobo, ki jo je Novo mesto svojemu slavnemu meščanu še vedno dolžno urediti
Iz Levstikove zapuščine omenjamo njegovo uro, ščipalnike in popotno palico, ki delajo v isti vitrini novomeška študijske knjižnice družbo Trdinovemu krožniku in žlici O uri je bilo pred leti že nekaj napisanega v Dolenjskem listu, zato zgodbe z njo ne ra meravamo ponavljati O zanimivi usodi popotne palice in ščipalnikov pa se je ohranila tale pripoved.
V dijaških letih je Fran Levstik stanovat v Ljubljani na Gradišču, in sicer pri starših kasnejšega novomeškega tiskarja Janeza Krajca. Fran in Janez sta se hitro ujela in te spoprijateljila, tako da je njuno prijateljstvo razdrla
ČE NI MESA, SO RIBE
šele prezgodnja Levstikova smrt. Ko je Janez Krajec v Novem mestu odprl lastno tiskamo in začel z založniško dejavnostjo, je postal Levstik njegov glavni svetovalec. O tem, kako je Levstik vplival na izdajanje knjig v Novem mestu, pričajo ohranjena pisma, ki jih je pisal znanemu novomeškemu založnika Levstikov vpliv ni bil majhen. Menda je Krajec prijatelju tako zvesto sledil, dB je začel celo svoj ponemčeni priimek Kreuz spet pisati po 4o venska
Levstik je svoje življenje končal v popolnem uboštvu, brez kakršnegakoli premoženja. Vse, kar je premogel, je nosil na sebi in s seboj. Ob nekem srečanju je Krajec
Andrej Hieng: OBNEBJE METULJEV
Travnik je imel velikost dvorane.
Razjahala sta. Ona je nemudoma sezula čevlje. Konja sta Sla sama k vodi. Rekla je, da ju ni treba privezovati.
Reka je na tistem mestu napravljala ovinek, tekla je med črnima stenama dreves, senca ji je razpolavljala tok; ko je Alonso za hipec priprl veke; se mu je zazdelo, kot bi gledal zeleno kačo, ki polzi iz prigrevice pod listje. Bila je prav tako tiha, le ob bregu je mlaskala, lizaje rušo in trak kamenčkov, nanesenih kdove od kod. Temno steklo.
Razgledoval se je s trmo, s skoraj čudaško zavzetostjo, kajti na dnu zavesti mu je neki glas dopovedoval, da si mora vtisniti vse slike, saj jih nemara — pravzaprav zagotovo — ne bo videl nikoli več-
Med njima je bilo deset metrov. Ob bregu si je odpenjala obleko, dolgo vrsto gumbov iz ahata. Zaklicala je naj se tudi on sleče: nikogar ni v bližini nikogar ne bo.
— Umila te bom, gospod.
Ubogal je
Obleko je odvrgla v travo, srajca pa se je napela, ker je po gladini prišla sapa. Slekla je še srajco. Lasje so se ji sami razvezali Do kolenje zabredla v vodo.
Prišel je za njo. Iz vdolbine pod trtico se ji je trup sločil proti ramam kakor vrč, in kakor vrč je bil presvetljen od sonca, visečega nad reko. Njeno telo je poznal le od pasu navzdol, noge in mednožje
Obrnila se je Oči o katerih je bil prepričan, da so ognjene je svetloba, udarjajoča od gladine, razkrila do dna, kjer je tičalo jedro, napravljeno iz medu.
— Čakaj, gospod! je ukazala, ko je segel po njej.
Sklonila se je, zajela vodo in ga-oblila. Izpod njene gosto obraščene pazduhe so polzele kaplje potu in se mešale z vodo. Umivala ga je s kratkimi dotiki, konci prstov so ji drhteli. Slišal je, kako ji od vznemirjenosti trkajo zobje.
Ukazal je, naj bo trša; oba sta torej ukazovala; potem ji	je	vzdel	neko	ime,	ljubkovalno,
igrač kasto ime, spomin na otroštvo.
Ona je	razpredala	štreno	iz	indijanskih in
šoanskih vzklikov, vmes je nenahoma vpletala besedi „dobri gospod". Vprašal je, kdaj in kako si je bil prislužil tak vzdevek, ni odgovorila, z vročo sapo je prihajalo:
— Dober si! Dobri gospod! Dober!
Zdaj se	je	sklonil po vodo	tudi Alonso,
medtem ko se je vzravnaval, je šel z obrazom in sapo po njenih napetih stegnih, čez modnožje, prek trebuha;	vonj	telesa	mu	je povzročal
vrtoglavico, a ni ga več ločil od vonja reke: slanica in grenke korenine Privzdignjene dlačice so se bleščale Roke, s katerimi sta umivala drug drugega, so se srečavale. Zelo zasoplo je dejala, da so njegove roke bele; v resnici so bile ožgane, torej je ugovarjal. Ženska je vztrajala:
— Jaz se spominjam: bele!
— In kakšne so tvoje Cuna?
— Rumene, gospod Grdo!
— Poglej, kaj je rumeno!
Pokazal je sonce in neznansko preprogo plamteče rumenih rož, ki so se poganjale ob steni gozda na drugem bregu. Izmil ji je znoj izza uhljev, njegove dlani so objele vrat, močno utripajočo žilo in šel čez rame proti prsim. Imela je obilne malce povešene dojke z bradavicami v velikosti dublona. Bradavice so se pod dotikom sfrkale in zaštrlele, čutil pa je tudi, kako se gostijo in napenjajo mišice pod kožo, prepredeno z vijoličastimi žilami. Trebuh je plal. Ker je bila razkoračena, ji je med stegni sijalo sonce in razsvetljevalo grmič in v njem škrlatni cvet. Voda je bila tako čista in mirna, da je bila njuna slika na gladini komaj kaj razlomljena.
Potegnil jo je k sebi. Hotel je, kot je bil vajen.
Sunila ga je proč, ampak še v istem trenutku je z očmi in z dihom in s kretnjo prosila odpuščanja.
Spomnil jo je na Caracas.
— Daj!
— Ne še, gospod!
— Nikar mi ne govori gospod! Nisi dekla, dona Mercedes! Kako bi hotela? Kaj bi rada?
Nenadoma je imela na dlani prgišče blata in kamenčkov. Potegnila mu je črto prek čela, prek nosu, nato pa tod grodnice do popka. Zahtevala je, naj isto napravi on njej. In ko sta bila poslikana, korjima je od prstov kapljala glenasta brozga, je iz pogorja, kije bilo goščava, iz ostro dišeče gozdne brezbrežnosti, prišel glas tukana, zaokrožujoč vse druge krike; šepete, klice, vriske in tožbe: kakor slavolok se je vzpel nad reko, nagca sta stala pod njim, poslikana, vrtoglavična,' pijana, zmedena, kot je pač zmedeno bitje v trenutku posvetitve; kadar sredi slasti blisne jeklena svetloba slutnje o smrti.
Precej dolgo: utripanje, pogledi, pragozd in reka v zenicah, prepletanje dihov, oglašanje živali, ki se ta hipec rojevajo, igrajo, parijo. Umirajo, vse hkrati; nič preteklosti in tudi nič prihodnosti, zanju.
Potem sta se potopila v reko. Reka je blato odplaknila.
Na rokah jo je odnesel čez breg, proti senci, in jo položil med žuželke Neznana zelišča so ju zag-nila. Počel je stvari, kakršnih ni še nikoli: vodo na njeni koži je mešal s svojo slino, z ustnicami in z jezikom je obredel njeno telo od goltanca do prstov na nogi. Tisti trenutek, ko.se je popel nanjo, ga je sunkoma vzdignila, na usločenem mostiču bokov ga je držala visoko, da bi prišel globlja Dihala je kakor nadušljivci, mukoma zajemaje sapo, v grlu ji je piskalo; blizu njene premetavajoče se glave je skoraj enako piskal in cvrčal hrošč iz bakra.
Konja sta se pasla. Topotanje iberskih podkev.
Trikrat je sled oblaka zastrla sonce, vsakič je zazeval vijoličast rov v plameneči gori dneva.
Tukan je odletel, papige pa so ostale. Čarovnice brez pameti.
Šelest kače. Srebro in steklo.
Sadeži so dopadali in opisovali globino gozda.
Na reki kdaj pa kdaj tlesk ribe, ki seje pognala za žuželko. Neka živalca je vzdihovala v zavetju trobastih vijoličasih cvetov; njeno vzdihovanje je bilo na moč podobno Cuninemu vzdihovanju, le da je ostajalo ves čas enako, medtem ko je Cunino naraščalo in upadalo kakor luč pod nihajočo vejo.
Sladki vonj medenih rož in ribji vonj spola in usnjeno ječmenasti vonj konj; konja sta včasli prišla v bližino.
Alonso je momljal:
— Nikoli še nisem tako... To je... Še nikoli...
Nato ona: — Daj počasi! Ne! Daj hitro!
Napenjala sta trebuha, da bi si bila blizu kolikor mogoče, z zobmi je lovil bradavice, gubo med zazduho in ramo, prek križa ji je zasadil nohte v zadnjico, njena stegna so bila mokra in so polzela z njegovih bokov, bili so trenutki zaprtih oči, safirne zvezde in vibe, bili so pogledi, divji udargi svetlobe videl je, kako ji utripajo veke, se ji po čelu zvijajo prej nevidne gube, ona pa je videla v njegova odprta usta, ki med stokanjem niso mogla zadrževati sline, in ji je torej slina v tenkem curku tekla za vrat.
Kobila je prhala.
Dve ptici sta se zapodili čez reka
Nenadoma ga je obrnila podse, da bi ji bilo povsem tako, kot je hotela; zasula ga je s trdim mesom, oklenila ga je z vročo vlago, z zmerom hitreje pulzirajočim obročem mišic in sluznic; vzpela se je, prsi so mu visele pod brado, naježene, nabrekle od žil, predirno je zakričala neko ime; nato se je kričanje sprevrglo v rigajočo tožbo — trikrat se je ponovila — in tudi ko je ponehavala, je ta tožba ostala podobna oglašanju mezgov ali oslov.
Med prvim počitkom se je zdelo, da ga ne posluša.
U,*»
Ponovil je: — Še nikoli...
Pri tem je imel občutek, kot bi se pogrezal nekam, kjer je nekoč dolgo bival. Jecljal je zloge, kakršne nizajo otroci, ko so sami s svojo igro. Cuna je zibala glavo med steblikami. Obraz, na katerem so se sledovi glena mešali s slino, je bil tako rekoč zaprt. Nazadnje ga je vendarle pogledala: pri dnu satje na površini črepir^e sonca in on.
— Saj hočem, da je tako! je rekla hripavo. — In da bo ostalo!
— Kaj, Cuna?
— Nikoli več ne boš tako!
Alonso je čutil: zarotitev. Obraz je pritisnila v rušo in zamrmrala nekaj nerazločnega. Vzdramila mu je spomin. Potožil je kako ničesar ne ve o njej. Ponoči sta bila govorila o reki. Koliko prevzaprav pomni!
— Ne smeš!
Iz te resnobe pa je potlej prešla v igrivost, ki je tudi ni bil vajen, kot vsega drugega. Le stravaganze... Nekakšna opera, nekakšne majhne šale v malem svetu. Kako daleč, kako idiotsko, kako neresnično! Caracas na koncu obrnjenega daljnogleda in Kastilija, podobna ponvi.
Mar je resnično res samo tisto, kar je ta hip? Cuna je ta hip riba, s katero plavata skoz tolmun: dolgo podrhteva nje stegen, poizkusi, da bi prišla drug do drugetp od vseh strani, ohlajena slina, napeti premori, prsti na nogah se lovija
Med drugim počitkom je slonela na komolcih in grizljala njegovo brado. Dejal je, dajepiranha, a da naj ga vendarle pusti kakšen košček.
— Komu?
— Nevestam! Čakajo.
Ona je rekla, naj si nič ne domišlja, saj dobro ve, kje ga mora prijeti in držati. Med smehom ji je velel:
— Napravi mi šotor!
Ni razumela.
— Iz las, Cuna!
— Zadušila te bom!
— Poizkusi! Ne bo šlo. Če me nisi zadušila med stegni...
— Mogoče bi morala!
S kazalcem mu je risala po telesu in zahtevala isto. Dan se je premikal. Cu ni na zadnja igra je bila zelo mehka in valovita, mišice so se ji omedile, objemi so postajali kakor natikanje ogrinjal, sama svila, vsak gib je izražal vdanost, kri je postajala gosta; in nenadoma sta se v njenih vzdihljajih spet pojavili besedi ,,gospod" in „dobri". Ko se je odtrgala od nje^ — na stegnu mu je ostala sled njenega mokrega mednožja — je spregovorila o vrnitvi in tudi nekaj o nevarnostih.
Alonso je tedaj začutil, da mu po hrbtenici prihaja žalost; potem se je žalost spremenila v nemir in razdraženost;obojecp si ni znal razložiti, zdelo se mu je abotno, ampak neka^lika ga je vse bolj naskakovala: Adam joče, iz raja ga podijo; nemara jo je bil videl v valladolidski cerkvi. Neumni pomeni. Kakšen Eden, sploh, kakšen svet je to zani tile neizmerni in nori gozdovi? Dekla je postala senora, iz senore je skočila čarovnica, čarovnica je skočila nanj. Čeprav seje na vso moč branil s posmehom, pa.se mu je vendarle na dnu prsi kakor velik zvon, ki ga.ni mogoče ustaviti, oglašalo spoznanje, da so bile žareče ure na mostiču Cuninih bokov pravzaprav jedro njegovega življenja.
Reka, ki je bila ob njunem prihodu iz temnega stekla, se je pokrila z zlatom, kajti sonce je zlezlo na drugo stran; žarki so predirali goščavo onstran vode; stena se je drobila, ovijalke so postajale bakle, med debli so se odpirale jase, podobne dvoranam. Tukan se je vrnil. Veliki rumeni fagot njegovega kjuna, odmevi. Kobila je puščala vodo v oblaku mušic.
Ker je Alonso zijal naokrog — hotel si je zapomniti — je nenadoma uzrl človeka, ki se je premikal za drevesi na de*H torej ob poti, po kateri sta bila prijahala; visok človek, moški; izginil je tolikanj hitro, da ga je uvrstil med prikazni, kakoršne pridejo iz razdražene domišljije. Vseeno je poklical Cuno in ji povedal. Videl je, kako se je obrnila in kako so se ji oči zožile. Nato je pogledala Alonsa; rekla je, naj se ne meni za prikazni Zdaj je vseeno, kaj bo prišlo. Strmela je vanj, kakor bi ji bilo ukazano napraviti podobo; vkovana je bila v bleščanje reke; zapenjala si je lase, ki so bili posuti s travnimi semeni.
— Pridi sem, Cuna!
Klečal ja že oblečen. Niti približno si ni predstavljal, kakšen bi utegnil biti izid prigode, a vedel ja da bo moral ukrepati. Računica, s katero si je bil doslej določal pot, je postala nečitljiva.
Ko se je Cuna ustavila pred njim, je buljil v rušo, mečkaje bilke in žuželke.
Zamrmral je, da menda vendar ne bo ostala na haciendi
Ona je po premoru rekla, da je hacienda kraljestvo, v kraljestvu pa je ena sama komanda. Zasovražil je hrapavi nizki glas; in ker je pristavila nekaj indijanskega, je tem bolj čutil razdaljo, ki se je spet napravila med njima. Iskala je špansko pojasnilo za indijansko besedo pa jo nazadnje našla: tako je zapisano, je skušala razložiti, usoda.
Vprašal jo je, ali hoče ostati sužnja v nosilnici in v židl Malik. Pajac za klofutanje. Lutka. Vprašal je tudi, če je prepričana, da bi jo bil tisti prasec, do n Amadeo, možen pokončati.
Ko je odgovorila, je bilo čutiti, kako se čudi: v primeru iznevere je smrt vendar nekaj razumljivega, nič drugega ne more pričakovati.
— Ne bom dovol il!
predstavljamo vam
Andrej Hieng, slovenski- pisatelj srednje generacije, kot pravimo, čeprav to zanj morda ne velja (roj. I. 1925), je slovenski literarni publiki znan kot uspešen in plodovit avtor gledaliških del, ki so ob vsaki odrski uprizoritvi doživela izjemno pozornost. Malo manj znano pa je, da piše tudi radijske igre, filmske scenarije in prozna dela. Čeprav je s temi deli dosegel nedvomen odmev v javnosti, pa slej ko prej ostajajo v središču njegovega
dela romani, ki jih je od leta 1966 izdal že štiri: Gozd in pečina, Orfeum, Čarodej in Obnebje metuljev.
V tem zadnjem letu, ki ga je izdala Mladinska knjiga, je Andrej Hieng, kot pravi Taras Kermauner, dosegel svoj umetniški vrh-In res, delo, ki ga to pot priporočamo za branje, predstavljamo pa morda najlepše prizore ljubljenja v slovenski literaturi, je tudi po avtorjevi izjavi njegovo najboljše delo-Zgodbo o propadu ene izmed južnoameriških kolonij in življenjski poti prismuknjenega španskega plemiča dona Alonsa, je namreč začel pisati v . peripatetični vročici", kakršne sam ne pomni. Roman, čeprav se dogaja na tujih tleh in je z naslanjanjem na Hiengov .španski" dramski ciklus na prvi pogled za slovenskega bralca nekoliko tuj, takoj pritegne. Jezik v tem delu je poetičen >n realističen hkrati, zanimiva pa je tudi kompozicija romana, v kateri so vsebovane
Štiri pripovedne eno*© »n *•• «->*	t	-
Delo, ki bo bržkone obveljalo za+ultumi dogodek lanskega leta in je med slovenskim' kulturniki že doslej vzbudilo izredne odmeve, je opremljeno s spremeno besedo Tarasa Kermaunerja. V tem eseju Kermauner razčlenjuje njegove etične in estetične razsežnosti, kar prav gotovo lahko veliko prispeva k boljšemu umevanju dela.
Nežno, sočutno, pomilovalno:	—	Dot*1
gospod!
— Bedasto! Noro! A res ne znaš drugeg3', Čemu, hudiča, tako trmasto ponavljaš „gospod in „dobri gospod"? ! Ravnokar sva tičala eden * drugem, polna usta tvoje sline imam, vroč sem °® teba moker sem od teba tule si me ugriznil3' tole je ravno tako od tebe, nikoli še nisem im®1 ženske, kakor sem imel tebe, tudi tebe ne, zdaji® bilo prvič, morda sem znorel, ampak zame je vse> kar mi je važno, med tvojimi nogami, ne morem si več misliti... da bi ... da bi ... Komu torej praviš „dobri gospod"?! Kje imaš zavoj * perilom! Ne, jaz te nisem kupil kakor tisti ogabni, smrdljivi merjasec s haciende! če h® treba, te bom odkupil! Pripeljal bom vojake! J®1 Španija ni kruljav berač, nikar ne misli čeprav^ ti ubijali v glavo! In ti nisi dekla! Nisi služkinja' Pridi! Reci mi Alonso!
— Alonso!
Počenila je predenj in mu pobožala pesti, ki bile nabrekle od udrihanja. Alonso je dvignil *>&• Dotlej je srepel predse. Zazdela se mu je podob®3 starodavnemu kipa Sprevidel je, da ni razumel® njegovega španskega izliva, t istega .slapa besed,® celo če bi bila razumela, bi vse skupaj odteklo 'n bi ne pustilo sledi: za smehljajem, od katerega je široki obraz rahlo gubal, na dnu oči, v kater^ je medena sredica temnela, je stala ne te misel n smrt, temveč tudi sprijaznjenost z njo.
Prosila je, naj se ne boji zanjo, toda;prec®l zatem je kar v prazno in brez zveze pristavila:
— Tristo hlapcev ima. Vsi imajo orožje.
— Jaz bom ...
Zelo resno: — On je gospodar!
— Zakaj si šla torej z mano!
Zmajevala ja pregibala je ustnice, kot bolh1*' ki bi na moč rad še nekaj povedal, a ne m** sestaviti stavka; potem se je nagnila proti ®ier1^ da je bil ves omotan z njenim vonjem, in medte®1 ko mu je s konci prstov božala senca, je šep®®,
— Saj je vendar dovolj. Zame za zmer°fin Dobri...	.Im
Alonso je vstal Pripeljal je Cgnino kobil® '| ženski pomagal v sedlo, nato je še sam *aj® 5,-Svojerp konja je večkrat močno mahnil z h'č®flj tega ponavadi ni počel. Na povratku se mu je P zdela krajša. Ker se je dan nagibal, so P1^ oživele, gozd je odmeval od vreščanja in prepir
priloga dolenjskega list0.
Slovence
znamenit/ slovi
stanko
rega rega iz Šentjanža in krmel ja
V začetku oktobra 1979 se je Andrej Grabar, svobodni umetnik iz Radeč, ki je Poučeval glasbeni pouk na krmeljski in ^entjanški osnovni šoli, odločil, da bo skušal ^trinajstletne poklicne, zlasti skladateljske \^J*kušnje prenesti tudi na pockočje zborovske-
ga petja. Pravzaprav je v novem delovnem okolju v Kremlju in Šentjanžu s potrpežljivim delom z okoli iridesetimi otroki v izjemno kratkem času uveljavil sodobno mladinsko pesem, kateri je težko določiti zvrst, čeprav morda malce spominja na popevka Mladinski pevski zbor Rega rega je dobil ime po besedilu uspešnice, ki sojo posneli za ljubljansko RTV.
jesenski" so sledile ,,Kuštrane glave", pred poldrugim mesecem pa so v studiu 14 kar 6 ur snemali z.Bojanom Adamičem samo sodobno priredbe narodne „Marko skače". Adamič, v. d. direktorja tozda Glasbena produkcija, in še nekateri priznani glasbeniki so izrazili zboru največje pohvale za kakovost. Primerjava z beogajskim MPZ Kolibri se je ponujala kar sama po sebi.
Skladatelj, aranžer, pisec besedil, skratka, zadolžen za umetniško obdelavo Andrej
Priloga	dolenjskeg
Grabar skromno molči o svojem prispevku, zato pa mu ne zmanjka lepih besed za prizadevne otroke; ki se morajo pošteno potruditi, da je zadovoljen zahtevni tovariš Andrej .pe starši, ki bi jih ob napornih vajah radi čim prej domov in seveda — na učenje ne smejo pozabiti. Sicer pa sploh ni tako hudo, kakor bo morda kdo pomislili Pevci pravijo, da jim je v veliko zadoščenje že to, da lahko pojejo pod strokovnim vodstvom, saj nadvse ljubijo glasba Zanemariti ne kaže niti že dokaj številnih izletov v slovensko metropolo in njeno okolico, ki so jih združili z nepozabnimi snemanji za radio in televizija
Najmanj tr igla sna pesem še bolj izrazito, bogBto izzveni obispremljavi plesnega orkestra RTV Ljubljana. S PORL-om pa se je MPZ Rega rega prvikrat srečal v Krmelju ob nastopu v oddaji Iz naših kolektivov. Dirigent Jože Privšek je bil prijetno presenečen in tako so se pohvalam občinstva na raznih proslavah pridružila še vse bolj pogosta prizanja glasbenih strokovnjakov.
Za pevce iz Šentjanža in Krmelja se zanimajo tudi na zagrebški RTV, zato je tokrat prvič predvideno snemanje dveh pesmic v srbohrvaščini. Spevna pesem „Red mi mama" govori o osamelosti otrok, starih 10 do 15 let, njihovem delu, odnosih med njimi in do staršev. Za spremljavo kakih dvajsetih mladih pevcev je predvidena zasedba z godali. Pesem ,,Taj let" pa opisije mladega fl o veka, ki hrepeni po svobodi in iubezni in se skuša rešiti spon utesnjenosti Predvidena je spremljave plesnegi orkestra RTV Zagreb.
Med načrti za letos je ponoven nastop na televiziji v oddaji za JRT. Vsi srčno upajo, da
bodo na ljubljanski televiziji poskrbeli, da ne bo prišlo, kot pri zadnji oddaji Kar bo pa bo, do napačne predstavitve MPZ Rega rega \ osnovnih šol Krmelj in Šentjanž. Kajti spodrsljaj, ki so ga nekateri očitno preveč napihnili, se ne sme ponoviti, saj se še zdaj ni povsem polegla huda kri v Šentjanžu, ker povezovalec oddaje ni omenil, da prihajajo učenci tudi iz njihove šole. V Mirenski dolini so ljudje zaradi dediščine preteklosti in določenih izkušenj še bolj občutljivi za take dogoc&e; ki bi jih drugi morda označili za čisto navadno površnost
Učenci šentjanške in krmeljske osnovne šole, združeni v pevski zbor nesporne kakovosti, že dobro leto tkejo niti sodelovanja.
..Preprosto skladbo za otroke je težko narediti Stalno je treba imeti ideja Skladba nastaja iz navdiha, in sicer melodija in tekst hkrati Potem je na vrsti instrumentalizacija, ki mi vzame največ časa," razlaga Grabar. O trudu pravi, da nima smisla govoriti, saj gre za njegov odnos — ljubezen do glasbe. Meni, da imena niso pomembna, ampak predvsem glasba. Vseeno ne pozabi omeniti tehničnega vodje; organizatorja in dirigenta zbora tedaj, ko sam spremlja ,,regice" za klavirom. To je ravnatelj šentjanške osnovne šole Franc Bastardi, ki je tudi moral požreti marsikakšno grenka češ zakaj si ni bolj prizadeval natočiti čistega vina. Verjeti pa kaže predsednici KK SZDL Šentjanž Jožici Rau, ki podobno kot številni vaščani in starši sodi, da da bi bilo škoda po napornem delu in velikem uspehu zbor razpustiti
PAVEL PERC    /
ljudstva. Toda tudi v tej borbi, ko postane celo poslanec, doživlja poraz za porazom, izkusi, da je ,,ljudstvo čreda", da raje živi v laži, nepravičnosti in suženjstvu kot v resnici, pravici in svobodi. Alekos zori v človeka, ki se vse bolj zaveda, da je v svoji borbi osamljen. Postaja zgrešen junak, saj zideo-logiziran svet ne potrebuje takšnih neprilagodljivih posameznikov, od junakov pa-so najboljši mrtvi junaki. Alekos konča življenje kot žrtev najetega morilca.
Hkrati z življenjsko zgodbo Alekos teče Orianina intimna izpoved o ljubezni. Ta osebni element pripovedi je grenak. Ljubezen z.grškim svobodolju-bom, nasprotnikom vsakršnih režimov, joje prevzela, kot je ni še nič v življenju, toda razen „redkih oaz veselja, kratkih neviht radosti" ji je prinesla le tesnobo, nevernost in trpljenja
Oriana Fallaci je v zgodbi izrisala nenavadno misel. Človek, ki se „noče ukloniti cerkvam, strahovom, modam, ideološkim shemam, absolutnim načelom katerekoli strani, katerekoli barve in pridiga svobodo", tak človek je sam, postane sicer junak, vendar junak donkihotovske vrsta ,,Če je človek človek in ne ovca iz čreda je v njem nagon po preživetju, ki ga vodi v borbo, čeprav ve, da se bori zaman ... da bo izgubil: don Kihot, ki se zaganja proti mlinom na veter".
Naš bralec verjetno ne bo mogel pristati na Fallacijevo obsodbo politike nasploh, če-
tudi je v njenih zapisanih
mislih, ki vrejo iz junaka „Nekega človeka", zrno resnice: režim je nasilje nad člove-kon\ pa naj bo utemeljen z Bogonv profitom ali katerokoli ideja
M. MARKELJ
prvenec
Prozni prvenec slovenskega pisatelja Borisa Jukiča „Ukleta graščina", ki ga je Mladinska knjiga poslala med bralce v svoji zbirki Pota mladih, najbrž ne bo naletel na množično navdušenje bralnega občinstva. Za kaj takega je Jukičevo besedilo preveč odmaknjeno od običaj-
>0 <cj
•rj Js;
r—^ M 2 >0 •o >02
m
•H
u
o
&
e>
IS
fi-
nega gledanja na prozo in tudi jezikovni artizem, ki se od strani do strani izpričuje kot ena od kvalitet tega uveljavljajočega se avtorja, ne bo nagnil tehtnice na stran večjega zanimanja.
Jukič je pripoved zasnoval v izredno zapletenem sestavu nekakšne kronike; zapiskov, dnevnikov in avtorskega pisanja. Gre za zapisovanje mejnega položaja človeške eksistence ko se življenje izteka v konec in se zato kaže v drugačni luči, kot.se morda sicer. Seveda pa se Boris Jukič pri teh zapisih, katerih zunanja določljivost je „yašči-na" — nekakšen dom ostarelih, giblje v sanjskem, simbolnem in ,,resničnem" svetu z enako mero gotovosti, kar bralcu nehote daje vtis fantastičnosti, mestoma pa celo zmedenosti in nerazumljivosti Morda bi večkratno branje razkrilo trdno logično zgradbo Jukičevega besedila, enkratno, četudi pazljivejše branje, je ni, zato je težko
pritegniti besedam, ki jih je na
ovitek knjige zapisal Branko Gradišnik, češ da Jukič spominja na slovitega pisatelja Garcia Marqueza in njegovo Macondo iz romana „Sto let samote".
Vsekakor pa bo ..Ukleta graščina" pritegnila prozne sladokusce, če zaradi drugega ne, pa vsaj po svojem očitnem spogledovanju s sodobno evropsko literatura M. MARKELJ
grk miron
Statistično je dokazano, da ni važno, kakšne kakovosti je, ako je le zgodovinski, potem dober ali slab roman ne bo ostal neopažen pri slovenskem bral-
iz izložbe
Vnema, s kakršno so pri založbi Partizanska kaiga pred leti začele izhajati knjige o znamenitih Slovencih, se je, žal, unesla. Najprej so izšla dvakrat po štiri dela, predlanskim že eno manj, nedavno tega pa je zbirka postregla le z dvema knjigama. Upehala se najbrž ni založba, sodeč po že izdanih knjigah, je treba vložiti veliko truda za pravšnjo predstavitev tega ali onega znameni-teža, torej znabiti je sapa zastala piscem. (Pomnimo, da je bil izid knjige o Franu Levstiku napovedan že pred leti, v dnevnem časopisju smo lahko brali celo odlomek, Kmeclovo delo pa vseeno še ni dostopno; upamo, da bo prišlo na knjižni trg letos, ko mineva sto pet de St let od Levstikovega rojstva.)
Kot znamenita Slovenca sta tokrat prikazana skladatelj Davorin Jenko in slovstveni raziskovalec Fran Levec.
O prvem je Dragotin Cvetko že v petdesetih letih spisal dvoje knji<v zdajšnjo obravnavo življenja in dela moža, ki je 1860 ugiašbil Simona Jenka pesem ..Naprej", pa je še razširil, zlasti z vidika družbenih posebnosti, ki so pogojevale njegovo ustvarjanje. Davorin Jenko je najprej predstavljen kot samorastnik, ki je po glasbeni plati krojil podobo šestdesetih let prejšnjega stoletja na Slovenskem, avtor znamenite slovenske himne pa je zapustil še vidnejšo sled v srbski glasbeni romantiki saj so na temelju njegovih skladb s področja zborovske, instrumentalne in scenske glasbe ustvarjali številni mlajši skladatelji Cvetko je na docela znanstven način obdelal Jenkovo osebnost in tvornost, prikazal je skladateljevo vztrajsnot pri ubiranju svojskih glasbenih potov, s teh pa so se skozi desetiejta izluščile skladbe; ki umetniku odmerjajo vidno mesto v slovenski in srbski glasbeni romantiki.
Poljudna a znanstveno dovolj natančne naj bi bile knjige pričujoče zbirke. K temu
smotru je težil tudi Stanko Janež, ki je popisal tista po čemer se med znamenite uvršča Fran Levec. Letnice, ki začetek in konec življenjske poti, povedo, je bil Levec sodobnik D. Jenka, moči pa je namenjal raznovrstnemu ukvarjanju s slovensko književnostja Bil je eden od teta noviteljev Ljubljanskega zvona, kot glavni urednik je v prvem desetletju (1881-90) izhajanja okrog te revije zbral vse vidnejše slovenske literate; Slovensko matico je dvignil na raven osrednje narodne znanstvene književne ustanove; zasnoval je vrsto zbirk; sistematično je raziskoval slovensko kulturno preteklost, položil je temelje sodobnega proučevanja književnosti, pripravil je kritične izdaje del Levstika, Jurčiča, Erjavca, Valjavca. Janež ga je prikazal „kot nenavadno osebnost, ki je poznala vse vzmeti, niti in ozadja kulturnega dogajanja pri Slovencih".
D.
s tv a Petra Motrama pripoved o ,,Grku Mironu" je zgodovinska do tolikšne mere, da bralca že po malem dolgočasi, ko ga z naslovnim junakom vodi po starodavni atenski družbi, mu kaže neminljivo človeško slo po oblasti, razgalja politične spletke, pomanjkljivosti atenske demokracije in še kaj. Ne gre za ddo, ki bi zgodovinsko neoporečno govorilo o miselnosti in siceršnjem obračanju antičnega
PETER
MOTRAM
sveta, temveč je Stanko Jarc za Cankarjevo založbo poslovenil romaa ki duhovno ne more obotptiti še tako nezahtevnega bralca.
parmska
kartuzija
V zapisu, ki hoče zgolj opozoriti na izid knjige, bi bilo povzemanje vsebine tako znane-ga romana, kot je Stendhalova ..Parmska kartuzija", morebiti cdo pocbenjevelno do bralstva. Zato o delu (že pred dolgimi desetletji ga je poslovenil Oton zbpančič, tokrat pa izdala Državna založba Slovenije), ki velja za eno najvrednejših Stendhalovih umetnin in je tako rekoč temeljna francoska stvaritev na prehodu iz romantike v realizem, na kratko tole:
„Parrreka kartuzija" razkriva t l beytizerr; po pisateljevem pravem imenu označeno filozofi čno pojmovanje sreče; ta je
mogoča le, če je zagotovljena' svobocb človeškega duha, če posameznik lahko brez predsodkov oblikuje lastno osebnost, se predaja strastem in' podobna Junak pričujočega romana doseže tako srečo, v; boju zanjo pa se mora ocfrečr, marsičemu, četudi je dovolj močan in vseskozi voljan spopadati se z veljavnimi družbenimi nazori.
ion kihot proti Oblasti
Oriana Fallaci je ime, ki je 'obro znano v svetovnih novinarskih krogih, saj energična Pijanka slovi po svojih ostrih o aktualnih intervjujih z vodili držav, odporniških gibanj n Političnih strank, prav tako
neki človek
ORIANA FALLACI
^.Postaja njeno ime pomemb-v literarnih krogih. Fallacije-je napisala poleg odličnih ^vinarskih prispevkov tudi de-' ki presegajo okvire publici-stke in so prava literatura. Eno ^kih je kr^iga ,,Neki človek", ie pred kratkim izšla pri ^ladinski knjigi v zbirki Krog.
. ^ „Nekem človeku" Fallaci-
*eva Pripoveduje resnično zgod->5; o 9iVom U Dorniku Alekosu,
• m *° ‘e Povezal° tovari-J'*0 in ljubezensko čustvo. J®kos je v bistvu nekakšen ^°derni don Kihot, ki se bori Joti Oblasti. Najprej jedinami-. r- Pripravi atentat na diktator-s Papadopulosa, vendar mu ^dleti. Ujamejo ga, zaprejo in buntinih zaporih zverinsko
Ohfij°' ne 1:13 bi 93 ukl°nil'-
J*°dijo ga na smrt, nato pomilostijo, nazadnje pa še "Pustijo iz ječe.
, Ko hunta pade, se Alekos J*l proti novi oblasti na i u9ačen način; z manj nasilja . nadaljevati boj, ker je v Ivovih očeh vsaka oblast s'lje nad svobodo človeka in
3
■
V
mmm
W.'  ................
•Ivi
I&3&&
LES ŽIVI DLJE OD ČLOVEKA
Zasamoukega pesnika v lesu Antona Malusa so dolgo vedeli le njegovi sovaščani in znanci iz bizeljskega okoliša, odkar pa se mimoidoči radovedno ustavljajo ob skulpturi njegove Matere z otrokom pred osnovno šolo na Bizeljskem, seže glas o njem veliko dlje.
Marsikdo se napoti do njegovega doma v Orešju, od koder se odpira eden naj lepših pogledov na vinorodne bizeljske griča Skromna hišica stoji na strmem pobočju, tik pod Sveto Marjeto, kjer se nehajo vinogradi in začenja z drevjem poraščen skalnati svet.
Malusov domači vinograd sega prav do hiše, nad njo pa že kraljuje gozd. Les je kiparju samouku ponudila narava. Dolgo je tuhtal in okleval. Pogum za ustvarjanje je dala pravzaprav hčerka, ko si je zaželela, naj ji naredi babico in deda. Te želje ji ni mogel odreči. Na tihem je je bil najbrž celo vesel. Prvo naslednjo zimo se je lotij dela. Spoznal je, da me gre dobro od rok, da ustvarja nekaj trajnejšega in da bo upodobitev deda in babice razveseljevala še tudi potomce, kajti leaj je usojeno daljše življenje kot človeku.
Po tistem je samouk Malus vsako zimo izpel svoje ustvarjalne želje v lesu, ki ga obdeluje z dletom Drugih pripomočkov nima, čeprav bi mu bila električna žagica zelo dobrodošla. Z njo bi si prihranil veliko časa, toda kaj, ko ima časa.še vseeno več kot denarja. V hišo se steka le malo dohodkov, zato živijo nadvse skromno. Med letom si kiparski samouk Malus služi kruh tudi tako, da hodi pomagat okoliškim kmetom, da škorpi, reže in trga v vinogadih ter opravlja druga kmečka dela.
Vmes pa seveda premišlja o svojem kiparjenju in o motivih za nove skulpture. Nikoli si nič ne nariše. Risati ne zna, ampak dela vse na pamet. Zelo si želi, da bi pri rezljanju človeških obrazov dosegel podobnost, vendar se mu to do zdaj še ni posrečilo. Ljudje, ki pri njem naročajo kipce, tega ne pričakujejo, ampak so zadovoljni s tem, kar zna. K njemu prihajajo po domačnost in preprostost, ne po izdelke šolanega umetnika.
Rojakinjo iz Amerike je na primer razveselil s parom v slovenski narodni noši. Naredil ga-je iz enega kosa. Ko se je prvič polotil tega dela, seje sosedom zdelo smešno, da iz enega šulka dva človeka napravi. Potem so se privadili in postalo jim je samoumevno, zanj pa je pomenilo velik
dosežek, saj se je do njega dokopal popolnoma sam z urami trdega dela.
Ponosen je tudi na svoja plesalca, ki zdaj krasita drug dom, za spomin pa ju bo obdržal na fotografiji. Tudi ti dve figuri je naredil iz enega kosa. Najraje rezlja iz orehovine, ker je že sama tako slikovita, veliko kipcev paje ustvaril tudi iz lipovega lesa. Prakso je dobil z rezljanjem pip, vendar je te opustil.
Letos se je polotil brentarja. Ob njem je iz istega kosa lesa upodobil še grozdje na trsu. Seveda tudi brentar ne bo ostal doma, obljubil ga je v Zagreb. Zdaj že oživlja zamisel za naslednjo skulpturo, za dekle, ki vsa nasmejana obira trsje v vinogradu.
Malusova življenjska želja pa je, da bi ves stari zid v domači hiši oblekel v orehov les, na njem pa vrisal ves potek trgatve do stiskanja grozdja. Nadvse rad bi upodobil tudi nevesto v domači bizeljski noši, kakršno ima v spominu iz otroških let, ko so jo tetke „krancljale" za odhod k poroki.
Pravi, da mu motivov ne bo nikoli zmanjkalo.
JOŽICA TEPPEY
HASI ZAKLAO/
Ho se je tacal bala smodnika
f
¥
Nevihte z nevarno točo so bile že od nekdaj strah in trepet za kmečke ljudi, posebno za vinogradnike^ saj toča lahko v nekaj minutah uniči celoletni trud, oziroma precej zmanjša ali v celoti „pospravi'' letino. Zato ni prav nič čudno, da so si ljudje skušali pomagati na različne načine (kdo ne pomni zvonjenja ob zbiranju nevihtnih oblakov?), oziroma zavarovati svoje posevke ali nasade pred to nevarno naravno šibo. Tako so kmetje na Štajerskem že ob koncu prejšnjega stoletja uporabljali za boj proti toči streljanje s topiči, mož nar ji — kot so jim pravili — češ da stresanje zraka, ki ga je streljanje povzročalo, preprečuje zmrzovanje dežamih kapljic in tako nastajanje toče. Iz raznih poročil iz tistega časa razberemo, da se je streljanje posebno dobro obnedo v ptujski okolici in da v letih, ko so preganjali točo s pokanjem možnarjev, ta res ni niti enkrat padala, čeprav je prej vsako leto v kakšnem kraju naredila ogromno škode.
Na Dolenjskem so s prvimi takimi poskusi, ki jih je spodbudila prav dobra štajerska izkušnja, pričeli leta 1898, in sicer v krški okolici, kjer so postavili 12 strelnih postaj. Streljanje z možnarji se je potem kar.precej razširilo po mnogih vinorodnih krajih po vsej Dolenjski in Beli krajini, saj v Dolenjskih novicah iz leta 1898 beremo, da.je deželni zbor v Metliki dal na voljo 100 goldinarjev, da so nakupili topiče, določenih pa je bito tudi 12 postaj, kjer naj bi streljali pred nevihtami. Sicer pa so Metličani že imeli strelne postaje na Veselici, Grabrovcu, v Bojanji vasi in Drašičih in streljanje je marsikdaj pomagalo, da so nevihte minile brez toče. Nato so začeli postavljati strelne postaje tudi v novomeški okolici. Tako je vodstvo kmetijske šole na Grmu poleti istega leta postavilo strelno postajo na Trški gori tik cerkve, sestavljeno iz štirih velikih	možnarjev, zvočnega lija
in pa lesene hišice, v kateri je bilo vse skupaj spravljeno. Pobudo za postavitev postaje je pri deželnem odboru sprožil deželni poslanec Langer iz Bršlj ina. Deželni odbor je potem dal še 50 goldinarjev podpore šentpetrskemu župniku za postavitev enake postaje na vrhu grčevske gore. Leto kasneje je postavilo vodstvo grmske kmetijske šole že tretjo postaja Prva je bila pri cerkvi na Trški gori, druga na takratnem Cavzarjevem vrhu prav tako na Trški gori, tretja pa v Cerovcu pri Smolenji vasi. Najpripravnejša in najcenejša je bila postaja (štacija) na Cavzarjevem vrhu in Dolenjske novice so priporočale njen ogled
tistirrv ki si nameravajo postaviti takcrpostajo z možnarji za streljanje proti toči, saj so kmetje v tistih letih precej uporabljali možnarje, očitno zadovoljni z rezultati takega odganjanja toče.
Tak možnar so imeli tudi pri Franku v Jelši pri Dolnjem Vrhpolju, ki je skupaj s še dvema - Škofovim in Rangusovim iz Dolnjega Vrhpolja - uspešno preganjal oblake, ki sd gozili potolči letino s točo. „Purft" So ti trfa kmetje dobivali zastonj v Šentjerneju. S tem možnarjem so — po zapisih v Dolenjskem muzeju — zadnjikrat streljali pred približno 70
leti, potem pa so prenehali, Ko.	ia	nj
padala več tako pogosto. Nadaljnja usodi \ možnarja ni znana, najverjetneje pa-je bil uporabljen za kaj drugega.
V tistem času so vsi, ki so streljali z' možnarji proti toči, lahko dobili na prošnjo smodnik po nižji ceni — navadno kar po 25 kilogramov skupaj — kar je odobrilo vojno ministrstvo na prošnjo deželnega kranjskega odbora.
In kako je sploh izgledalo streljanje z možnarji, ki je imelo namen pregnati ali pretresti oblake, v katerih se je delala toča? Streljali so s topiči, možnarji, ki ,so tehtali od 28 do 60 kilogramov, na katere so postavili še okrog dva metra visok cilinder, lijaku podobno pločevinasto cev. Možnarji so bili navadno postavljeni na posebnem kamnu n8 postajah, ki so morale biti na najvišjem mestu sredi vinogradov ali nad njimi. Vsaka postaja je morala imeti vsaj tri možnarje, saj je bilo treba v času „kuhanja" nevihte zelo hitro streljati, pri tem pa so se možnarji toliko razbelili, da jih ni bilo moč prijeti ali vanje brez nevarnosti vsipati smodnik. Prav zato jih je moralo biti več, da so se med streljanjem lahko nekoliko hladili. Sčasoma so težke možnarje zvočnega lija iz brona zamenjali z lažjimi in trpežnejšimi kovanimi možnarji. Postaj pa je moralo biti več skupaj — od enega do dva kilometra narazen — sicer streljanje ni bilo učinkovito.
Pri nabijanju topičev so najprej vsuli okrog 100 gramov smodnika, ki so ga zatlačili s papirjem, nato pa zabili,s stolčeno opeko ah kosom lesa, da je bil pok močnejši in zato učinkovitejši. Zažigali so smodnik z žveplen-ko. Vendar preganjanje toče s streljanjem n* bilo posebno dolgo popularno in so ga kmalu začeli opuščati, čeprav se je toča, kiji danes marsikdaj nismo kos s sodobnejšim1 sredstvi, očitno le „bala" smodnika.	.
ZDENKA LINDIČ - DRAGAS
mm ‘
\