Slovenske Narod
-YEAR IX.
CHICAGO, ILLINOIS 11.
krizposiliostl.
listi nam v eni as-jejo, da se je prek Fdržav razlila prosperi-Francija in Buaija a je vojne potrebščihe oelo Italija naroča pre-znala j o več ato ti-dolorjev itd. io poročila iz našel-ivakem- položaju v delav-• članki o prosperiteti listih, spoznamo, niao deležni prosperite-pripovedujejo, da de-do tri dni v tednu Ukozi yea teden, je za« in zadostuje komaj za ftjte. Delavskih moči je mJL
eedanji položaj je pridelajo po par dni v te-je delavskih moči pro-beeedami bi rekli: ivoev je brez dela in ss-jo svojo delavno moč
i ee aamopoeebi, če ao de dela, da trka beda na Sa brezposelnega de-če živi v miljen Chicago ali pa v kak Bin farm a rake m gne-dela, ni saalužka, ni jc-je danes aplolna Združenih državah in leoia velika meeta. V i, da kapitalietična anarhija ravnotako i delavoe na cesto in pod v katsrih živi od 60 — v velikih in-
store strokovne organizacije v A-meriki aa relitev vpralanja bres-posenosti, je tole, da včaai odborniki povedo, koliko članov njih organizacije je brez dela. Mi ne podcenjujemo statističnega dela, ker ae a statistiko lahko dokaže, da so delavci bres dela, če kapitalisti v svojih listih trdijo narobe. Mnogo več kot statistično delo pa vredno, da ae brezposelne delavoe podpira in za čas brezposelnosti oprosti prispevkov. 2e marekteri delavec, ki je skozi več lot bil reden in dober član strokovne or-ganizacije, je bil črtan is organizacije. ker valed brezposelnosti ni mogel plačati priepevkov.
Ce je danea delavec zavarovan proti bolezni in polkodbam, zakaj naj bi ne bil zavarovan le proti brezposelnosti f Brezposelnost prinese delavski družini ravnotako gorje in bodo kot bolezen. In čo smo spoznali, da je zavarovanje proti boleznim in poikodbam ko-ristno za delavce, moramo priti do prepričanja, da je savarovanio proti brezooselnosti ravno tako važno vprslsnje, za delavoe.
Akcijo za to morajo vaeti strokovne organizacije. Gompers in tovarili se ne brigajo za relitev te ga vpralanja, saj jim le zakoniti osemurni delavnik za vae industri je ni vleč, ker bi mogoče preveč znižal Itevilo brezposelnih delav cev in bi ae delavci prepričali, dn se a politično akcijo in bres velikih žrtev mnogo več doaeže kot pa s ItrSjkom.
Čim večjo j« jaenost v delav skem gibanju, tembolj jasni in
Turki poraženi v Kavkaau in Mezopotamiji. Is Carigrada poročajo, da ao ae v Kovkasu po sodem
dnevnih bojih umaknile njih prednje straže južno in severno pri reki Ar asi, ker je sovražnik d iadrtno pomoč. O bojih iz Mezopotamije ni poročil
— Na morju. Is Londona poro-' čajo, da je franooeka potaplj "Foucault" potopila maj avstrijskega križarja, ki spada v reared "Novare." Is Dunaja ao dva dni kaanejle poročali, da franooeka potopi ječa-ni poto nobenega avstrijskih križarjev, če je pa ree potopila kakšnega križarja, je moral biti saveznižki.
Komu naj verjamemo V Is Londona poročajo, da bodo poostrili blokado na morju proti Nemčiji no to način, do bo bolj odgovarjala mednarodnemu pravu in da čimpreje izstradajo Nemčijo. V trgovskih krogih v Ameriki pravijo, da jim ne gre v glavo, na kaklen način bo Anglija is NtrSdala zdaj Nemčijo, ko ima po suhem aveso s Malo Azijo.
— Drobna vesli. Is Londona poročajo, da ao francoske čete aa-sedle grški otok Krt V grškem kabinetu pripravljajo ostro noto proti kršenju nevtralnoati, ki bo najbrl toliko salegla kot belgij-ska proti Nemčiji. 4
Vojne airote. — Is Avstrijo došla vet, da jo bile koncem tembro samo na Ograkem vojnih airot Številka je in govori, koliko otrok jo
odporne jednote
V zdruftcn|u |c moči
(JANUARY) lil«.
vlade nočejo nič slišati o potem ao v protislovju a tvora, ki teli mir. Tekom svo-govora je povdarjal, da eor sahtevajo sa pruski detel-splošno, enako in tajno pravo sa oba spola.
r Mehika. V zadnji izdaji smo itko povedali, da so mehi-roparji ustavili vfcjc in več Američanov. Ta do-eo dllngotl izrabili in sada Združene države zase-republiko na jugu. Njih pod-govori v kongresu niso uspeha, ker je vlada sto-^dobro premišljene korake v ivi. Carransa, priznani via-pa isdal povelje, da se vsa-roparja, ki se je udeležil na-tokoj ustreli, ko pride voja-v pest. Ameriški konsul is stara je aporočil smerllki da je Carranaa obljubil, da vae zahteve ameriške vlade naallnik Huerta je mrtev, je boleani na jetrih. Hu je dal umoriti Madero, sad predsednika mehikanake rein sebe dsl proklamirati likom republike. 8 tem Čl-|Jo povsročil novo revolueijo •o mu tla postala prevroča „ iml, je pobegnil v ino->. Časniki ao poročali, da je odneeel s sabo $1,600.000, pišejo, do je avojlm sorod gapootil le po dolarju.
Is ftangaja poročajo, lete porazile čete Itajakega oeaarja po
ske predloge ss vojalko obvea* »ost. Premier Aaquith je delil konoeeije na levo in desno, da pravi predlogo pod streho.
Zastopnikom delavstva je obljubil, da obvesne vojaške dolžnosti ne bodo israbili proti industrijal-nim delavcem. Rudarji ne dajo Uoeti na besede ministra, ker ministri se menjajo in a njimi tudi obljube ministrov.
Nksekutiva rudarske organise-oije je sprejela oatro protestno ve. solucijo proti predlogi in predložila Članstvu na splošno glasovanje, če naj ae proglaal splošno stavko v obrambno proti vojalki obveznosti.
Portugalsko. Is Lisboua poročajo, da je v vojalkem skladišču izbruhnil požar, ki je napravil $1,600.000 škode. Vojni mini-ster je iajavll v parlamentu, da je bil ogenj potakujen.
Ameriške vesti.
_"Ameriška delavska ivaaol'
(A. F. of Jj.) apelira na atrokovno orgauisirano delavatvo, da doe 87. t. m. vsak delavoe proetovoljno podari saalulek ene ure v pokrit-je denarne globe, na katero ao bili obsojeni klobučareki delavci, ker ao bojkotirali tvrdko, ki je delalo s stsvkokssi.
Tajniki strokovnih društev naj pošljejo proetovoljno prispevke Martinu Lowlor, tajniku unije klobularakik deUveev.
be in atalno delo, preden lahko o-t rok sapusti šolo in sme garati aa kapitalista. Priaadeti ao seveda e-troci med 14. in 16. letom. Splol-no se sodi, da bo 87 tiaoč otrok več hodilo vfolo do 16. leta. ^
— Kdo povzroča rabuke? Is Niagara Falls, N. Y., poročajo, da ao aaatavkali delavei pri Aluminium Co. Zahtevali eo 6 oentov povišanja mesde na uro. Drulba jih jc plačevala od $1.66 do $8.00. Opoldne ao delavci obdrlavali shod in na shod je prilel gl. ravnatelj Morita, ki jim je prigovarjal, naj ae vrnejo na delo. Ker ae je drulba bala stavke, je iqed delavoe razdelila $8,000, da bi jih kupila a to nagrado. x ,
Do rabuke je prišlo, ko je policija hotela odgnati Itrajkovne strata v bližini tovarne. Policija je streljala na Itrejkarje in udrihala po njih s količi. Vel Itrajkor-jev je bilo talko ranjenih in nekaj polloajev malo opraakanih.
Kapitalistični časnikarji, ki smerjajo inozemske delavoe s dru-haljo, naj podoče naj prvo polloa-je, kaj sta ustava in aokon, in ob laau štrajkov bi Imeli malo rabuk, mogoče pa tudi nobenih.
— Pooetrenje
Naaelniška komisija pripo-roča, do imajo val mladoletni iml-grontl poleg potnilkega lista le rojetnl list, do sa lahko iskalejo a legalno liatino, le vpralajo ao dalo v tovorni.
Nodoljo priporoča, do as dal-
m
krogi, državna
sestopi napram bresposelnoeti in s kak-hočejo pomagati airomakom. vidimo t Clm večji jO po-It delavoev, tem boljle organizirani, toliko bolj vlade in občinski sssto-iti največjo bedo brez-
e do sedaj, dokler T občnakem zastopu živ krst ni brigal delavoe. Če eo [lato dali bresposelnim de-seveda le nekterim — In malo prežganke, kar seveda zaslužiti a trdim občino, so mislili mero-do ao storili več, kot dolžnoet. Zdaj veje t občinskem sestopu in brespoeelnoeti so se iti zastopniki, ki *o temu vpralanju nave-
nočemo reči, da jc delav-popolnoma sado-relevanjem vpralanja loeti. Vladajoči krogi aploh ne morejo reliti brezposelnosti zadovo-»Lavoe, vendar bi lahko aa brezposelne delavce,
moraU država in , da je nju dolž-sa brezposelne delav-milolčino je treba od-lolčina ponižuje in ve-gre se plače u-
milolčinske organizaei-
»
ivo bede med brezpoeel-bi lahko mnogo eto-organisaeije. V Ev-isbrnhom vojne oko-strokovne organizacije več ali manj svoje bres-F lane. Po isbruhu vojne eo skromnimi sredstvi podim vpoklicanih rezer-kolikor so jfln sredstva ils Taka podpora ne ivea, ker prihaja od _ katere je Član in k on priepeva, ko dela. strokovne orgontaoH-uvedene podpore aa i bčutno Ikodo.
Iz Dunaja poročajo, da so na južnem bojilču zasedli talijanske strelne jarke pri Oslavju in ujeli 933 mož, med katerimi je bilo 31 častnikov. Zaeegli so tri strojne puške in tri metalce bomb. Iz Rima poročajo, da ao avstrijske čete pri Oslevju ree zasedle nektere strelne jarke ln is katerih so jih pregnali drugo jutro.
Lovčen, črnogorski Gibraltar, je v posesti Avstrijcev in z njim je padlo tudi Cetinje, glavno mesto čmegore. Črnogorski krslj je vprašal za premirje, da prično mirovna pogajanja. Avetrija je zahtevala, da Črnogorci takoj od-lože orožje, predno prično pogajanja sa mir. Črnogorci ao zahtevi ugodili. Brzojavka Iz Rima pripoveduje, da je Avstrija 'pri volji skleniti mir e Črnogoro pod nea-lednjiml pogoji: Avstrija gerenti-ra Craigori ozemlje krog »kadra, pridrži pa zase Lovlen.
Loveen je velikega pomene za Boko Koiorsko Bil je edini vri» v gorovju, a katerega se ogrožali topovi svobodno gibanje evetrij-skih bojnih ladij ki torpedovk v Boki Kotorski, U je kot oporišče ss sMrnarniee velikega pomena.
Is Londona porolojo, da eeJrfli
tflfc: vtofc- držav, imeU šele pravo eliko o kudodel
stvu, Id so go isvrlili lumpje no vladnih klopeh, ki ao povzročili to grozno morjenje Novo napoved vojne. —■ Iz Ca-
mesto provinoe
V bitki je bilo mrtvik in krog 1,000 mož. Vstalem je sepovedoval Taal-Ao, bivli governor provinoe. Is Pekinga poročajo, da je Bki
rigrada poročajo, da je generalni Hoeki, japonski poalanik, obvestil governor Lurietana v Perziji pre-1 kitajakega ministra sunanjih del, vael sopovedniltvo nad četaini in da joponaki eeeareki dvor ne more
napovedal vojno Rusiji in Angliji.
Dnevni vojni stroški. — Francoski ekonomist Alfred Neymarok
sprejeti v avdijenei kitajakega po-ministra in naj mini-ster preloži svoj obisk ne jspon-
Is Psrise poročajo, da odpokličejo nemškega poelanika
je isračunil, da pet vojakujočih * akem na kaancjši čas ail potroši vsaki dan 73 miljonov I V diplomatičnih krogih smatra-dolarjev sa vojno. 'jo lo bdklonitev,. do na Japon-
Za vezni ki ao iskrcali četo bliao skem nočejo priznati kltejake mo-Aten. — Iz Berlina poročajo, do nsrkija ao aavesniki izkrcali čete v Fha-leronu. Grška vlada je del državnega arhiva odposlala v Bariaeo, ki leži v severozapadni Grčiji. |T Bornu, ker je sprejemni poroči-V slučaju potrebe se premesti tu- u od Ivicarskih čaatnikov o pozi-di vlada v Larisao. ^ franeoekih čet.
--| Polkovnik de Wattcnevyl in
— Nemčija. Iz Berlina poroča- polkovnik Kgll, ki sto prideljena jo, da je Bethmann -IIol I wag, nem- genorolnemt* lUbu, sU strogo saški državni kancelar, ob otvoritvi ,troleno. Obdollena sta; ds sts praškega deželnega zbora ponovil poPO|aU nemškim vojaškim obla-staro frazo, da je bila Nemčiji >tim o franeoakih pozicijah ob vojna veiljene, ki jo miniatri dru- švicimki meji. Obtožnica nju dol-gih vojskujočih držav govore in m veleitdaj«-ponavljajo s razliko, da je bila ' %
vojna om ^ y^ ^
liko, da Um govore o angMkem, ^ 1M0 ^ M fr||nk# ^ francoskem ali ruskem narodu. vrflUt0 {n da se ts vsoU pomnoži Is Berlina poročajo, da je etran- nA 9<000 f^kor, če ee nepravi kina ekeekntiva izključila dr. K. v urednllkem delu lists
Liebkneehta is strsnke s 60 gle- M frtneoako posojil0. sovi proti 26. Koliko je Menice na, ^^^ doh#
m. ne moremo koneUtlrati. do- uk# ^^ Ubko ^i^o, kako kler ne pridejo čaaniki is Evrope. , a,nwn, ki jih dobe vo-
ls Dueeeeldorfe je dolls veet, liki in vplivni kapHolietlčni listi da eo aretirali socialista Kaeterto. J Nem ae adi, da povsod smrdi t v ker je realirjoval manifest zim- nemfld mrmsrhiji in francoski merivaldeke konference, Id smo \ nrlsosnl republiki, eplnh v vsaki ga priobčili tudi "Olaailn". vojskujoči državi
Boeiolietični poslanec Hireeh je M ,-
aboro laja- — Anglijo. V sngletkem parts-
vil, do eoelalieti zaktevajo popel- mentn ae je sa kulisami IzvriKU no neodvisnost Belgije in le eo- pravo kravje kupčije redi zekon
V
goli v stavki. Isvojovali so povilanja mesde no dan in dvojno meado aa delo po delopustu.
— Enakost pred zakonom I V
Hamiltonu, O., je bilo obsojenih nad dvajaet strojnikov na deaet do patdaaat dolarjev denarne globe, ker so grdili proti sodnijski prepovedi, ki jim je prepovedale govoriti s atavkokasl. Obeojeni delavei ao iajavill, do gredo rsjšc v ječo, kot da plačajo denarno globo.
Ej, delavei, ali ate le kedaj čiu li, da je bila iadana aodnijska prepoved, Id prepoveduje delodajal-ceni iskati stavkokoaef Ali ste mogoče kedaj brali, da so bili delodajalci obeojeni, ker ao prelomili tako aodnijako prepoved f
Kajne delavei, pred zakonom amo vsi enaki, saj nam tako pojejo kapitalistični dnevniki in mesečniki v rasnih vsrijscljahl
Kapitalistična dobrosrčnosti
Bogata Pullman družba je zelo dobroerčna. Njeni spalni vozovi drdrajo skorsj po vseh železnicah In noaijo družbi dobiček. To je le del dobrosrčnosti, vsndar je pa le ne poznamo v eelem obsegu. Družba je sedaj povišala avojlm uslužbencem mezdo za "celih deset odstotkovČrnci, ki so pri-deljeni sprevodnikom na spalnih vozeh, so do sedaj dobivali $37.60 e, tia mesec. Od sedaj, ko so jirn povišali mezdo, bodo dobili $90.76 na mesec. Direktorji družbe si domišljsjo, da je to sijajna plača, a katero lahko olenjen delavec preživi sebe in družino.
Do sedaj so živeli uslužbenci od napitnine, ki so jo dobivali od potnikov. VbodoČe menda tudi ne bo drugače, ker eelo ljudje v no-rilnlcl ne verjamejo, da se lahko človek preživi človeško s $3076 plače na mesec. .
Peonsflvaoiji ae jo odneeel Novi zakon aa varstvo otrok je znižal za 96 odstotkov tfevilo otrok, ki so morsli v tevsrno In drugs In-duetrijslns podjetja, in jih ohre nil Ml. "I
Zakon predpisuje sdravnllke preiekevo, določeno mejo leebras-
Istom in med IS. letom In 81. lotom no) bode dovoljeno aa Ukrasti, če gredo k avojim starilem oil aorodnikom (bratu, aeatri, stricu all^Uti).
potujejo v spremstvu svojih storitev, naj apremljs oseba, ki je polteno in garantira, do jih Uroči oaabam, h katerim potujejo.
- Delovika bnskrilnosi V
Grand Hopidau, Mieh., ao tovarnarji, ki isdslujejo pohiltvo, po-vilali daUvnl čaa od devet no deaet ur dnevno. Noben delsvee ni protestiral. DeUvei niso strokovno orgsnisironi.
M na rad i I saae si loU kanite-listi povsod.
M Rudarji v Colorado pred saltom. V Castle Roeko, okraj Douglas, Cob., ae vrli aodnijaka obravnava proti ttirim blvllm Itrajkajočim rudarjem, ki so ob-dolženi, da ao vbiii majorja P. P. I*eterja v aprilu 1914 v Walaeu-burgu. f
Med delavci v Coloradu vlada splošno prepričanje, da bodo ob-toleni In olMlolženl rudarji spontani nekrivim.
— "Blagor krotldm , . li tferantona, Pa., poročajo, do je med verniki v Du Pontu, ki se sbi-rsjo krog eerkvs "PreeveUgs sr-aa desusovsga," nastala krvava bitka in je na bojlllu obletel en mrtev, dva talko ranjeno in en tu* cat Uhko ranjenih. Bojevali ao ae s noti, koli In ssmokrssl. Med ranjenci ss nahaja U mol drlav-ne policijo.
Vsrok loj krvsvl bitki je duho-ven, ki gs je Imenoval Ikof za dulnega paetlrja pohlevnim ovil.
Nekteri eo bili ss dulnegs pa-sUrja, drugi ao bili proti. fHranki se nieU mogli sporazumeti In prišlo je do vel manjllh prask, pri katerih ni tokU kri In nleo bile odločilne. Končno je prillo do odločilne bitke, pfl kateri ao nekemu verniku pomagali na drugI svet, druge pa seewnovall, ds bodo vse live dni nodll znamenja kvlčanske krotkeeti In ponltnostl.
GLASILO Bt/K
" ivsleth.
Ne novega leta je naše društvo "Napredek," itev. «9 S. N. P. J., priredilo veliko veselico, ki je pri-cela že ob dveh popoldne. Basu-uie se, da plesalci niso bili pripravljeni ob Um Česu in začeli smo drugo delo.
Nsš rojak John Agnich je daroval 25 gslonov domsčegs vina za Narodni dom, ki ga je izdrsžil ns šaljivi dražbi rojak Georg Kotze in ki se je lepo zshvslil za vino. Hkočil je na mizo, snel klobuk z K lave, vrgel vanj dolar in zakričal: "Kdo de več!" Tako je pričela dražb* znova. Br. John Dum se je trudil, da izdraži vino, a u-soda mu ni bila mila. Srečnejši od njega je bil br. Martin Panjan, ki se je v mu tudi odpovedal in gs dsrovsl bratom, ki spadajo v Narodni dom, da ga zavžijejo na prihodnji seji. Vino nam je na dražbi prineslo lepo vsoto. Zs izdraži-ti srno imeli še eno veliko presto, sto funtov moke, purana, zaboj o-ranž, ki so jih dsrovsli nspredni rojaki za Narodni dom. Dražba nam je prinesls vobče lep dobiček
Občhistvs js bilo toliko, ds se je kar trlo. Obiskali so nas iz Vir-ginijs in Gilberta. Zabava »e je vršila v najlepšem redu in godci ro tako neumorno pritiskali, da niso imsii časa večerjati Hvala njim t
Zahvaljujemo se tudi rojskom Zaje Iz Albe, ki sta poleg darova-la še vsak po pet dolarjev sa Narodni dom.
Vsem. ki eo kaj izdralili, želim dober tek, poeebno Mary Jane, Id je izdrašila veliko preeto in živo jagnje, ki nam je vrglo lepo vzo-tico denarja.
V imenu društva "Napredek" ee zahvalim celemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo in požrtvo-v sin ost. Čistega dobička smo imsii $421.55. Od to vsote je naše društvo darovalo ta Narodni dom $368.51.
7. Mssera.
nakopali bolezen v strelnih jarkih. Delavcem ne bo vojna prinee-a nič dobrega.
Za delsvee ni bilo dobro pred vojno in ne po nji. dokler se de-avei trdno ne organizirajo, da bodo kot en mož.
Z delom gre tako, da ee bolj slabo preživimo, na prihranke pa « ne moremo misliti.
Pozdrav vsem čbnom in članicam S. N. P. J- in novemu gl. od-H»ru, da bo delal za procvit naše »lavne jednote, vsem skupaj pa bolj srečno novo leto.
John Msrkich.
Ohisholm, Minn.
Čital sem govor B. Kristana, ki gs je govoril pred zbrsnimi dele-gatinjami šeste redne konvencije S. N. P- J. in drugim občinstvom v prilog Jugoslovanski Akademiji v Ameriki, v katerem je priporočal, da se prične z akoijo zato prosvetno napravo v najkrajšem častj.
Mogoče kteri čitsteijev misli, aa nam js Jugosl. Akademi-nepotrebna, ker je naša književnost dosti obsežna in imamo dosti rszvito časopisje. Če pogle-Jsmo našo književnost in čssopis-vidimo, da je prepojeno s kle-ri kal i zrnom hi šovinističnimi bu-ostmi. Bes je, da imamo tudi dobre knjige in časnike, a teh je bolj malo. Ae slabejše izgleda, Če "topimo ▼ kakšno javno knjižnico, ki so jo ustanovile dobrotvome organizacije ali meceni: Y. M. C. A., Carnegie, itd-
V teh knjižnicah najdemo, knjige v raznih jezikih, seveda tudi v slovanskih. JKakšne so te knjige, sem se prepričal v Hibbingu in Chismolmu. Ko sem pregledovsl hrvstske knjige, sem nsšel knjigo Žena in socializem," znanega nemškega socialista August Bebe-dve, tri brošuriee, ki jih je spisal slavni ruski pisatelj Lev N. Tolstoj. Slovenske knjige, ki sem ;ih videl, so bile večinoma iz Katoliško Bukvarne v Ljubljani. To znači, da so klerikslne, seveda niso bile oetale hrvatske knjige mnogo boljše.
Ko sam pregledoval knjige, sem sebe vprašal, ali naj vedno tako oetane v Amerikit "Ne!" se ja izvilo iz mojih prsi. Osvoboditi moramo izobrazba, ki nam jo
terl mogoče mletijo, da sem odšel v ljudsko klavnico, ftel nisem ni-ksmor in ostal sem v Ameriki. Mirno poslušam govorico In čitam razna listo, kako se tam onkraj Atlantika bijejo med eabo.
In zakaj to klanje! Ker ni izobrazbe I Kdo je kriv, da ni prave izobrazbe med našim narodom in drugimi narodi, da je ljudska masa šs nevedna t Krivi tega so svečeniki aU duhovni, ki strašijo ljudi s peklom in jih tolažijo s nebesi. Kdor jih nočs vbogati, gre po njih nauku po smrti dslat družbo škrateljčkom, da ga pečejo v ponvi ali mučijo na drug način-Kdor jim elepo verjame, jih vboga, tega čakajo vsi užitki in veeeljc na drugem svetu. Da doeežejo svoj naitoen in obdržs ljudstvo v temi, mu ne dovolijo čitati naprednega čaeopisja, ki govori* ljudstvu resnico hi odkriva*odkrito, da sta pskel In nebesa le sredstvo, s katerim se strsšl ljudstvo, ds ostane pohlevno. Ca se vprašamo, kdo jo največ kriv, da je ljudstvo o-stslo neuko in se dalo pognati v vojno, dobimo odgovor: svečeniki.
Mogoče mi kdo očita, da to ni res.
Nato odgovarjam, če bi narod iKobraževali v naprednem duhu, mu dali čitati dobre knjige in časopise, bi usrod odgovoril ns splošno mobilisscljo: "Kronsnei hodite in pretepajte se sstni, mi ns gremo 1" Ohrsnjenih bi bilo mnogo mladih življenj in ne bilo bi toliko pohabljenega naroda. To strešno krVoprelitje sta sakrivila klsrikallasm in kapitalizem.
Oovorie« so krožile in pisslo je, da konča ljudsko klanjs o Božiču. Lsto 1915 smo končali s trpljenjem In žalostjo. Pričeli smo leto 1916 in prerokoveli so, da pri dejo med leti 1915 — 25 vse nsd loge nad narod, da ga skoraj popolnoma uničijo. In če danes sodimo dogodke, Isgleds tako, da bo narod uničen.
V tej vojni nekteri žanjejo In nabirajo ogromna bogastvs. Ka. pa oetane tfrptpom od te vojne Nekteri bodo umorjeni. drugI pohabljeni, prav malo jih bo tako srečnih, da odneesjo is tega klanja sdrsvs ude. Kar jih ns bo po-morjsnlh In pohabljenih, si bodo
Wait Park, 0.
Že dolgo se nissm oglssil In nek- vsiljujeta Carnegie s knjižnicami
n Rockefeller s cerkvami in skrbeti moramo sami sa svojo izobrazbo.
Tri leta sem v Ameriki. Dve leti me je izkoriščal jeklarzki trust in sno leto trust črnega diamonta. V vseh teh letih sem prihranil le žulje na rokah, sadovi mojsga dela so pa šli v Wall Street, New York, da jih tam vžlvajo multimiljonar-, Tako se godi vsem delsveem Ameriki.
Kaj naj storim proti temu izkoriščanju in da nam sijs nekega dns lepše solnoef Med delavci moramo razširjati izobrazbo, da bo vsak delavec smatral sebe za človeka, ki Ima vse pravice do živ jenja, če izvrši svojo dolžnost v 'loveški družbi. Izobrazbo pa lah ko širimo, če ustanovimo Jugoslovansko Akademijo. Zategadelj rdružimo svoje moči in ustsnovi mo to prosvetno organizacijo, ki >o v korist jugoslovsnskemu de-svhtvu, lui, ki bo jugoslovansko delavstvo vodila is teme v svobodo*
J. Bolf.
I. ns starem prostoru 1708
St., točno ob eni popoldne.
Upam, da v prihodnjem ' bodo trajale seje tako
v minolem; zato pridite eni^popoldne in ne pril no. Ako preje začnemo z vsiljeni, toliko preje je čana, in ostane dovolj časa za druge stvsri. Posebno ugodno je sa tiste, čc seja kmalu konča, ki gredo zvečer na delo. Na prihodnji seji bom razdelil tudi stenske ko-edarje in pravila Važno je, da pravila pazno prečitate in se po njih ravnate. V novih pravilih je mnogo sprememb in tudi muoKO novega. Posebno vsžne so toekf glede bolniške podpore in boliiiŠ-cih obiskovalcev. Nepoznenje pravil ne opraviči nobenega, da jih srne kršiti in da se mu ni treba ravnati po njih. Tudi izgovor, da nima pravil, ne izda nič, ker je njegova dolžnozt, da zanje vpraša pri tajniku. Vsakemu Članu, d bo vprašal za pravila, mu jih min dal drage volje.
Članom, ki žive izven Lojalna, naznanjam, da sem zopet izvoljen za tajnika za leto 1916. V vseh tajniških zadevah se obračajte name. Asesment je povišan za 7c. in priporočam vam, da to vpošteva-te pri pošiljanju ssesmenta, Pošiljajte asesment redno, da dete suspendirani. V društveni zapisnik, ki se se za vsakega člana založi meseca, tretji mesec je _ dirsn. Član, ki je suspendiral, ni ob čssu bolezni upravičen niške podpore. Ker ne v ne dneva svoje ne«reče,
oljše, da redno plačate da vas no Zadene suspenzi j*/ Kaj pomaga, čc je človek Slan pa ni deležen bolniške
Zdaj smo zs leto dni <3e sprevidimo sli spoznal smo zanemarjali svoje preteklem letu napram zavedajmo se svojih ^d novem letu. Redno sejam in redno pla sment. Če se udeležimo mo, kaj se sklepa na seji.
Če člani spremeife -naj mi naznanijo takoj t>o naslova, da lahko naslov pri Glasilu in v niški knjigi
Delajmo skupno, žno, to je pravilno, ahko rekli, da smo eden pa sa vse. Jadral ii bomo lah ko po pot^ napredka, kloge in dinoeti do pravega cilja. Sloga in edinost sta tskorekočJ voditeljici, z teh obeh se rodi, k*p imenujemo pravi društveni
Na svidenje dne 30. januarjalti pripeljite s seboj nove kandidate 1 Anthony Mavec, tajnik.
1625 E. 34 St
Lorain, 0.
Cenjeni uredniki — V dolgih zimskih večerih sem nspissl te vr-stiee, ds jih priobčite v našem vobče priljubljenem Glasilu.
V noči 31. deecmbra ee je ka-ralee na uri pomaknil na dvanajst n pams plščal je zatulila dolgo, zategnjeno hi naznanila, da se je hers, O. sa isto kompani ki je oddaljena milje od Youngstowns. V detrfekVjgp
| pikate. Zastraženi so bili ™
vsi uhodi v tovarno, H se razti skoro iy% milje ob Mafconin« ver. Večji del štrajkarjev je p v os lavne vere, ter so slučajno i hajali pravoslavni božič. Strajki ji so se še precej dobro obnai kljub temu, da niso imeli nob« prave vodje.
Sli so od stavbe do etavbe, i prepodili vse stavbinske in ton niške delavce, zaprli pot želei cam, sploh vse, kar se je dsl* eno besedo: imeli so kontrolo b mogočno veliko tovarno in v« B. Youngstown, ki šteje 30 tš prebivalstva.
' Kompanijski beriči so bili strahu. Oborožili so se — men so vedno oboroženi — in se v ta priplazili po trebuhu na moet parkrat ustrelili. Pravijo, d« bilo ob istem času več nevar ranjenih in dva na meetu vbil Eden ranjencev jo danes umi Streli so množico raskačili. H je, kakor čc bi bil kdo vlil ol> ogenj. Ujetniki pravijo, da so \ tujci, nepoznani ljudje, ki so Iu skali množico in najhujše divji Kdo je najel te tujce I Delsvit jih ni nsjelo in tudi ne poklica
V rabuki je zgorelo 30 hiš, l šta, banka, več lepih dvoran dva kinogledišče. Škodo cenijo poldrugi miljon dolarjev.
V soboto je prišlo is srednje hio tisoč miličarjev in nsprar
air,'
k delavske federse J. Volk4ji tukajšnji organih posredujeta medf delavci in kc panijo in mogo^ se doseže sj» zum, preden to V"tice zagled beli dan. .
Kompanija je pri volji povi mezdo od 19% na 22c. na o Ali delavd sprejmejo ponudi Mogoče jo sprejmejo in se on« zirajo in potem prično z delo«
V Youngs to w u, O. v Repel Iron and Steel Co. jo tudi štn dninarjev, kateri še trpi čes t^ dni- Strajkarji eo složni. Tudi kaj te posreduje, da ee delat*
j_ "n.i..
organizira. Delavd ae nadej polnega napaka v njih prid
Eeetyoungstownekl dogodki tukajšne jeklarske magnete n
poparili, da eo kar naenkrat več krajih 10% pleše proste« no povišali. Tudi v bližnjih ■
GLASILO SLOVENSKE N
Hubbard. O. Nil««, ao [
ia strahu. J« razvil fttrajk v Far-Sharona, ter je 41o fttrajk v Carnegijevih prebivalstvo se boji >t v E. Youngstownu. John Petrich.
Pueblo. Oolo. slovenske časopise, bi se smejal ali jeaiL leti je prilla neka dodan, to je "Sloveeko Za stvsr se je še po-, in nabralo ee je v to tisočakov. Glej, pri-kraju vojna in ivpilo od ene strani, bura sa ligo-zavetišče m pričeta ligo in proti li-je liga in z njo nekaj t tisočakov. Kaj >a je zopet priti z rarjo na dan. Aha, je Cujte Jugoslovanska Ta pojde, ker jo pod Kristan m br. Petri«. Kristana inpriče-»ga odgovori: bolj potrebno sloven v Ameriki: Zeve-Akademijaf Vem, da oboje potrebujemo. »1 Vendar mislim, da 10 bolj potrebni Zave-Akademije. V PuCblu, naselbini, katera 10 tri tisoč Slovencev, [onemoglih, za delo nespo^ rencev. Kjer so pa več-le, jih je pa več. Ako ij, bo jtti malo kaaneje. [njimi t Ali ne bi bili pre-ako bi imeli svoje Zalim, da bi se zavoljo idila vsa društva, spada-različnim jednotam in posamezni slovenski se oglasijo in prebudijo lbor "Slov, zavetišča H račun: to je denar, il za zavetišče, in da de-bj. Ako nočejo delo-fse izvoli nov odbor, ki da se dovrši ta najbol; ir sa slovenski narod
), da zvršimo eno pričnemo drugo,
r tako aH tako mrtva.
rži za "Slovensko zave-
Martin Hočevar,
Diamondvtlle, Wyo.
uredništvo! — Sprej skromni dopis v predale ibljencga Glasila S. N.
smo novo društvo z it je Miru," in ga pri-N. P. J. Novoustanov-Šteje še 87 članov. >hu je največ pripdmo-Bibničan, Id je še član N.HP. J. v Cumberlan-ki je oddaljen 16 milj Ibine.
smo novo društvo, predaleč hoditi k dru-jam. Boljše bo plačati r, ki bi ga plačali za vož-in društven ase-
ki še niste pri nobenem pristopite k našemu dru-je pod okriljem S. N. P. ne ve ure ne dneva svoje tto je dobro, da ee saee ler je Človek zdrav in
razmere so sicer do-icmu ne svetujem, da za delom, ker se bo šel s trebuhom za knj-idi
prostor.
io mrzlo in tudi ne-in dovolj sneinih vihar« >ma pojavljajo v
vsem čitateljem S. N.
novo leto, četudi je lo šo malo kasno, itnik, sačasni Ujnik.
m
Obveščam člane druži "SUun-tonaki Slovenci," štev. 842 8. N. P. J., da od januarja meseoa ee bodo vršile društvene seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9 uri ae v Labor Temple poslopju.
■ Člani, ki šale oeebno priti v do-tiko a tajnikom, ae naj oglasijo v Schubert Hotelu, tik Wabash postaje.
Avg. Lipošek, tajnik.
America first P — je parola. Je pač povsod snako s temi rečmi Kar so nas učili glede patrioti*-V starem kraju, ss sedaj ponavlja tukaj. Ta reklama je pov-tod enaka in ima poveod enake poaledice: — vojna, pa ji recite potem defenzivna ali pa ofenziv-na
V tem smislu se hoče sedaj trenirati amer. javnost sa kapitalistično vojno pripravljanje, med tem ko se čisto pozablja, ali ae saj skuša pozabiti razmere, ki do via-
O.
Ia urada društva "Triglav," Štev. 48 S. N. P. J. Naznanjam članom in članicam našega društva, da naj vsaki blagovoli poravnati svoj dolg od lanakega leta do t. dol, da mi bode mogoče zaključiti celoletni račun in ga bra torn nadzornikom dati v pretres. S tistimi, ki tega ne store, se bode ravnalo po pravilih.
Ako še kateri izmed članov in članic ni dotyl stenskega koledar ja in pravil, se naj oglasi, dokler jih imam v zalogi, po pošti jih pošljem samo članom izven društvenega sedeža.
John Bataj, tajnik.
Piney Fork, O.
Društvo "Novo Leto," štev. 17« S. N. P. J. v Piney Fork, 0.f je sklenilo, da plača vsak član po 25 e. skozi tri mesece v društveno blagajno in po 10 o. na mesec, ko poteče jo trije meseci. Tš izredni prispevek se pobira, da se pokrije deficit v društveni blagajni.
Opozarjam člane našega društva, da plača sedaj vsak član 7 s. več mesečnega asesmenta, kar lahko vsakdo vidi na stenskem koledarju in v pravilih.
Člani, ki bivajo izven društvenega sedeža, naj naznanijo društvene naalove, da jim lahko pošljem pravila in stenske koledarje.
Člani, ki prebivajo bliže drugih krajevnih družtev, naj vssmejo prestopne liste, da ne bodo imeli sitnosti, 6e jih zadene nesreča.
Frank Strah, Ujnik.
ivami, sa katero naj agi-v tem času delavski reared.
Frank Petrich.
MMtsristKss Imbrsz-bs" m iaUflrante?
Bratom in sestramje snsno, kaj se je sgodilo pred nekaj dnevi v Youngstownu, O. Zadnja števil-"Glaaila" je pisala o tem in tli eo tudi drugi liati. Znano je namreč, da so se vršili isgredi, da,
dale in še vladajo v dešeli, ko be- j« obležalo par mrtvih in veliko
SodaHstt In vojno pri-
je ni bilo sovražnika v bližini. Socialistov dolžnost bi bila torej, da se pobrigajo sa tisto, kar ae kapitalističnemu razredu ne ljubi brigati, in kar logično res ns spada v njegov delokrog
Mi vsi vemo, da je kapitalistični razred pripravljen vedno, v vsakem štrajku zlomiti trdovrat uost delavcev, ko zahtevajo vfč pravic do življenja, in sieer ne aa-mo legalnim, temveč tudi rieeil nim potom. To zadnje sredstvo je kapitalistični razred podedoval vzled svoje politične moči in njega moralna vzdržljivost je prešla ljudetvu v meso in kri. Na drugi strani vidimo, da ima delavstvo Samo eno moralno pravico do obrambe — to je legalna, med tem ku mu je fizična odrečena. Dobro so nam Še v spominu delavski boji v Homestead, Chioago, McKees Rocks, Los Angeles, Calumet in drugi. Čisto moralno je bilo in tako jc večina amer. javnosti tudi vzeleče so deputijšerifi, milica ali zvezno vojaštvo napadali delavstvo, in čisto neeststično in abnormalno je bilo — in tako je zopet veela amer. javnost — če je delavetvo v svoji obrambi pobilo kakega šerifa ali miličarja. In kako teško je bilo naporih delavsko stvar zagovarjati prod sodišči. Clarence Darrova, znane ge zagovornika delavcev, so valeč tega, ker je zagovarjal delavsko stvsr v Los Angeles, pregnali in gs hoteli po sili, vtakniti v ječo V tej zaroti kapitalističnega razreda proti delavsksmu sagovorni-ku so se porabila vsa mogoča sred-atvs, da se to zgodi, in le njegovi sposobnosti je imel zahvaliti, da se to kap. razredu ni posrečilo.
ranjenih, da je par sto delavce^ v flaporih, nekaj blokov hiš je pož genih in rasdejanih — in končno jO snano, da je bil Um štrajkl Vea resnica seveda še ni snana. Osa par dni je šele prišlo po ovin-na dan, da isgredov niso pri-delavci, temveč od družbe na-polioiati. Sčasom bo prižlo še na dan in tedaj bo jasno, eo bili štrejkarji najmanj krivi ■vete lastnine in drugih v, katere jim danes obešs Pa pleča. Neki Hrvat, ki je pri is Youngstowns, mi je pravil, i Umkaj v saporih okrog 150 tov in Srbov (mogoče tudi Slovenec med njimi), ki jih o požiganja in drugih slo-
m Uga mojega članke ni, bi se ukvarjal a vpražanjem, iva je krivda teh obžalovanja ih izgredov, dssi sem osebno ičsn, oziroma verujem, de štrsjkarji ni iskati razlogov, fnjc. O Um naj razpravljajo na drugem mestu. Hočem pa »riti braU in sfstre ns nekaj ki se je iseimilo is tegs
Ika.
iki jutranji list "The Chi Tribuns" je dva dni posneli uredniški Članek gle-izgredov v Youngstownu. U-Ugs lisU (poznsm ga oseb ni čakal, da bi ss saj deloma le okolnosti v svesi s U-Iki in da se dožene, kje le-kvns krivda —- ne, Uga n temveč je naglo zgrabil zs bat in navaomoč mahnil po delavcih, po i migren ki tvorijo veČino Umožnjifc irjev, in jih enosUvno ob-1: Oni in samo oni so vssga
U
^-PSflai
in vabila
Ambridge, Pa.
članom in članicam "Naš Dom." ŠUv. 81 8. da se bodo vršile društve-leto 1919 vsako zadnjo icseeu, točno ob pol os-»r v Rkapekovi dvorani. 29. januarja ss bodo nova pre vila ia lepi trji. Člani udeležite ne j večjem številu t Fr» Zorman. tajnik.
Socialisti smo Še e Um, ker smo
v načelu proti sedanjemu kapitalističnemu sistemu, ki vsebuje in povzroča vsa gospodarska zla sedanjega časa — kar vključuje torej tudi vse tozadevne posledice — logično proti vojnim pripravam, v smislu kakor ss sedaj razlaga o njih ns dolgo in široko v amer. meščanskem časopisju.
Ampsk to kar na kratko in malo ne pomeni, da izključujemo socialisti potem vsako obrambno pripravljanje* Naše sUllšče v Um času, ko amer. meščansko časopi sje pripravlja amer. javnoet ze mišljenje o vojnem pripravljanju v *kapiUlističnem smislu, kar pomeni izbrano sUlno vojaško moč na suhem in na morju v inUre-su amer. plutokracije, bi moralo biti: DeUvski načrti proti kapi talističnim načrtom; delavsko pri pravljenje proti kapiUlističnemu pripravljanju.
Kaj naj pomeni za deUvstvo to pripravljanje t V čem naj se loči naše sUlišče glede obrsmbe od ka-piulističnef Kaj naj branimo t ■ Kapitalistični razred želi o-hrambe sa razširjenje svojih tr gov, kjer jih more doseči, v južni in centralni Ameriki, na KiUj skem, v Afriki in drugod. Vsled sedanje evropske vojne je mnogo trgov zf nemški, angleški in francoski kapiUlistični razred izgubljenih. Na U trge računa sedaj a-meriški kapiUlistični razred. Naj-prvo si hoče nsravno pod' zaščito Monrojeve doktrine zasigursti a-meriška ozemlja; panameriški k on g res, ki se je bil sešel pred kratkem v Washington«!, to potrjuje. Ker pa amer. kapiUlisti vedo, da vojna v Evropi ne more trajati na vse večne čase, in da bodo potom sedej bojujoče drževe, ki so oborožene od nog Ho gUvs, pogledale sa izgubljenimi trgi, ae je treba smer. kapitalistom pripravi-ti na vsak slučajen odpor. Zato kapitalisti ne varčujejo s novci, rla potom časopisja vzbode v smer. ljudstvu največjo agitacijo sa obrambna sredstva. Kakšna je U agitacija, vemo vsi Pojejo ee tirade e bogeetvu Amerike, o njenih bogs tih zakladih, o napredku o njeni svobodi, ki ji ni para pod o demokraciji HA itd.
vedno moč, pri kateri je
krščansko usmiljenje in dobas vo»
ljs človeks izključene. Socialisti
jemljejo za razlaganje zgodovine
niaUrialistično stališče in torej vemo, da odlučujejo vedno gospo-darski interesi. Vemo tudi, da ima to moč* danes kapitalistični razred, zato s njo tudi raspolaga kjerkoli se mu zdi potrebno. Ali vemo tudi, da U moč izhaja iz ljudzke nemoči, Is ljudske nevednosti. Doner sam ni tisU moč; denar je mrtev, empak sredstvo je, s katerim kapiUlistični rasred napeljuje moč na svoj mlin- Do ljudstva je pa pot odprU vsakomur, nobeni oklepi ga ne objemajo in nobena vraU do njega niso zaprta. ProsU pot do njega je torej tudi socisiistom — delavstvu sploh. In če moremo v luči rezu me dobiti iz njega kaj moči i njegovo lastno korist, je tedaj nafte dolžnost, ds jo dobimo. Kako pat — Trenirati je trebe etner. javnost v drugi smeri, de dobi teh pripravah in moralni obrambi drugačne nazore. Povedati moremo amer. ljudstvu, ki tvori v vs-čini delavski razred, da ima delavstvo isto pravice do življenja, kakor kapiUlistični rasred in da kadar se brsni v boju s kspiUli stičnim razredom proti gospodar »komu in duševnemu izkoriščanju, dela to iz etične potrebe, ki je bolj v soglasju pravega amer. nacionalizma kakor ves sedanji hrup o vojnem pripravljanju, Id ima edi ni nemen, da brani intoreee smer. plutokrecije.
DeUvstvo mora pred vsem spoznati, da mu je trebe politične moči, to je res; vedeti mora pa tudi, kakšno sredstvo nej rabi U-dej, če mu političnih sakljnčkov ni mogoče izvesti.
Zsto je umestno in logično, da podpremo deUveko obrembo v vsakem slučaju, na znotraj in na zunaj, v mirnem in'v vojnem čeeu in da Cnto vsled tega M oborolbo te alore na j potem ■kljnšajo, Mej
kje tel
no aadbo, is
njih h
Ooborofimo ss vsi sH pa nobeden! V Um vidim rosiiko med kapitalističnim! vojnimi priprevead
šlsnek se glssi v celoti "Nssilje v East Youngstownu ne sasluži niti imena: žtrajkarsk isgredi sli plemenski isgrsdi. Bil so isgredi bres vsakega n imena in bres nsjmsnjžegs oprsvičenjs To je bil Ubruh bruUlnoeti in proti Uj brutalnosti se ni moglo drugače nastopiti kakor s oboroženo silo. ftkoda je le, ds sila n prišla Se bolj hitro in da ni imeU večjega uspeha.
Nasilna druhal te vif&, slepa, pijana, brezobzirna, okruta in i-dijotlčno uničujoča druhal, je še redkokdaj naredila tak madež naši dišali. Amerika je še doživele nssilje, ki ga je povzročila nebrzdana strsst In surovost, kot ns primer plemensks mržnja, tn ki je bilo nedopustno, ali tak izbruh eosUvne anarhije zasluži, ds mu posvetimo več pozornosti.
Skrajni čas je, ds kongres in odgovorni državljani Zedinjenih držav opustijo svoje nspačno mnenje in optimistično teorizirs-nje o Uko kritičnem predmetu kakor je imlgracijs, in ds vpošU-vajo dejstvs nsšegs položaja. Mi imaoM iUk že dovolj UžkoČ z našimi eksperimenti bres da bi do. pustili, kakor smo ves čas zadnje generacije, da nsrsžčsjo msse no. voprišleeev, ki nimajo nol>enegs pojma o naših Institucijah, ne morejo storiti ničessr zs ojsčenjs In rasvoj Uh institucij, ki dsjejo pri liko ss izkoriščanje In ki so vsled Uga večni izvor slsbosti In neprl jetnik nemirov,
Ns sem o, de se moramo enkrst zavedati, ds se naše priUgoditve-nt sUe ne smejo več dslje skušstl z neoviranim prihajenjem tujcev, temvoš moremo U sile tudi vtrdl-ti s efektivnejšlmi sredstvi družabne discipline. Med vssml sloji opažajo znamenje pomanjkljivega državljanstva, državljanstvs discipline In odgovornosti. Nsrod potrebuje mors 1 neg* zdra-vila, in obširno odobravanje nečr-U sa. milfUristišno izobrazbo v javnih šolah, je dokaz, da se tre*-Amerikemel zevedejo U potrebe. Is stališča soelalne K kakor is sUlIšča mili-obrsmbe, lahko smelo sdvokstiramo splošno mllluristl-
e "Tribune" tole: Naaeljenei, tu-esemaki delavci, so druhal bres sobraabc, ki nimajo pojma o a-meriških institucijah, da ni U pest k) bolj trda in okrutna. Kdina Šola sa nje bi torej biU, da jih ko-lufndira oborožena peet, a kot splošno sdravilo sa vse podivjane i te vrsU je prisiljeni miliU-rizem.
Clankar neiuno< nehote prizne-, da je med v nohti" rtmeuikuni sloji —. torej tudi med kapiUlisti! —• pomanjkanje discipline in dr-žsvljanske odgovornosti, ne ssmo med priseljeno "druhaljo" mob) t da samega sebe strašansko klesti po zobeh, je očitno, kajti vsakda ismed nas, ki spadamo med "mob", ve, da s masakorjem Ludlowu, linčanjem Franka In s neštetimi sličnimi barbarskimi čini so se ovenčali domačini, ne pa 'tujerodna druhal." Ali Tribunin urednik je slep bi od nog do gle ve saUleban v kapitalistične in tereso, v tiste inUrese, ki danes rjovejo po miliUrlsmu v Ameriki sebi v prid.
Teško se bi človek smenll sa klobasanje kapitalističnih listov i saj se to ponavlja dan aa dnevom in kapitalističnim škribantom je organisirano delavstvo <4mob", pa naj so domačini ali tu jsrodci) s svojega stališča so pri siljeni tako pisati. Ali človeka bo 11, ko konoem konca sywns, da je med našim delastvom, ki ee je pri selilo semkaj in si tukaj ustanovi lo svoj dom, še veliko pomsnjklji vsga In da si Ukorekoč ssmo daje priložnost, sa Uko poniževanje. Kapitalistična strahovUda sloni večji del na brezbrižnosti in du Ševni okostenelosti nezavednega deUvstve. Oospodarji kapitala podpirajo nevednost, prsznover-nost hi vso mogočo duševno temo na vseh koncih in krajiht s ka dar pa delavce pripravijo v tak položaj, da nevednost mora učln kovati v obliki surovega nasilja, tedaj pa hinavsko kažejo na nje čež, Uki so. Nevednost v Airžih maaah je vselej mati nizkotnih čl nov in nevednega, neizobraženega delavce je veliko ložje nahuj akati k nasilju, kakor pa omikanega, ker zadnji pozna druga in boljžs sredstva za moderni boj, ki
ga delavatva lahko doseže svoje cilje bres prelivanja krvi In uničevanja sveU faaebne lastnine. ,
Ml ne maramo mlliUrisma nit nobene "izobrazbe" v imenu mi-Utariama. Kakšno izobrazbo In "kulturo" prinaža miliUrissm, vidimo dovolj jasno v Evropi. Pač pa Uhko pokažemo, da Imamo dovolj aoli v glavi sa moderno kulturo in da je tudi "tujerodna druhal" dostopna za vso omiko, kolikor je dan« poseduje civili sireni svet, ako se sami potrudi mo.
Jugoelovanska Akademija je lahko prvi korak do Uga cilja, in če nočemo prenažatl grdsgs poniževanja in bresobreznega sramo-Unja, še nočemo biti po krivici in deloma po pravici vss čas samo "mob" in isginiti kot Uki, pojdimo takoj na delo.
Skupne kulturne organizacije vseh Jugoslovenov, Živečih v A meriki, kskoržno obcU Jugoslovanska Akademije, bo očiUn dokaz zapsdnemu svetu, ds so se grdo smotlli nsd nemi.
Iva« Molek
deč, da se Winter ne gane, jc mi- . slila, da je mrUv in je Šla klicat redarja. Ko pa se je s redarjem vrnila, je na evoje veliko sačude-nje videle, da visi WinUr sopet na ravno tisti kljuki, kskor prej. Winter je bil adsj res mrtev in je torej sa vselej prestal slabe čase n vojno.
Nezgode na šelesaieah. Na
šelcsuiški postaji v Ponikvi ob j. žel. je padel Iz odprtega vagona tovornega vlaka sodček piva naravnost na ' železniško tračnico, kar je povzročilo, da je vrglo zle-deči železniški vos s tira- Predno so sopet spre vili dotični železniški voz na tir, je poUklo precej česa vsled čessr so imeli vlaki nekaj ur samude. — Ko je šel bolnižki vlak sa garuisljsko bolnišnico v Ljubljani po progi dolenjske žele-xuice, aU skočila sadnja vosa is tira as nekem ogihallžču, sta se nagnile in sadeU brzojavni drog. Vseled močnega naguenje ae je zlomila oa predsadnjega vosa in sprednji del vosa se je sloinll. K sreči v teh dveh vosovth ui bilo nobenega Človeka.
— Kako ravnajo s kmeti v sta-ram kraj«' Neki kmet la Sloven-tklh gorio poročat Koncem novembre je pripeljalo nad 40 kmet-sklh voznikov rekvirirano žito is celega političnega okraja v Maribor k Scherbaumovmu skladišču, kjsr ima komlsijonar Urban salo-žlščs žiu sa vojni Žitnopromctni zavod. Ker jc Žito prevsemsl osmo en ursdnik, več kot polovice voznikov ni prižla na vrsto, da bi oddali žito. £tvina in vozniki so celi dan morali sUti na mrasu in še po-Um iskati saao in sa šivino dragega prenočišča v Mariboru ter drugi dan sopet čakati na milost, da pridejo s svojim šltom na vrsto. Okrajno gUvarstvo bi moralo vse potrebno ukreniti; da ne bo treba ubogi živini in kmetom« ki eo 1-tek s delom preobloženi, na mrazu čakati.
Kajne, to bi moralo storiti o* k rajno glavarstvo, ali okrajni gla* \arji v Avstriji so vsllki gospodje in lehko vladajo kot fcvoječasno turžke paže v pašallku. Kmet jim ni več, hot jc bil paši raja., Ml
t drugimi besedami je povede-
Vesli iz domovine.
— Značilna vest. Slovenskih In hrvatskih lieguneev v Htelnklam mu-RabenaUinu je 4000. Od 3 novembra do I. decembra 10U je umrlo ondi ftftft otrok.
Auvilka je Itrašnsl V krajšem ^s«u kot snem mesecu je umrlo 33fi otrok. Vsled pomsnjksnja mro otroci doma, odrsščene moške ps pobijajo na bojiščih. Kresne je pertpektivs za Evropo.
— Bestijalnoet, Inženir I^uU s Dunaja Je prlžel po opravkih v Murau in se je v krčmi spri s kmetom Lereherjcm. Kmet je inženirje nspsdel in ga Uko zgrabil za levo uho, da ga mu je (str-gsl Kmete so srtftirall. Inženirje ps prepelje!! v bolnišnico
^^aj^AMAIIMA mm oam^M smI
—.prostovoljno v smn rani voj ns In psmsnjkssija. Neki Anton winter v Oroden es je sleMb še-sov Uko nevellšel, ki jih je pov-zročils vojna, da se je v svoji sobi obesil, ftlučejno v sobo prišls gos pedlnje Je hitro odrezala vrv, a vi-
rikalei čez drn in strn ia v< Is Uks mošs v postavodsjne shore, ki jih priporočite gospod fsj-moštor In gospod knplsn raz le* eo ali v spovedniei.
— Kako žive v domovini? fiu*
jersko nemestništvo jc odredilo sssego vseh sslog sens, oUvs in
slsme V prid vojsškl upravi. V Uj nsre<|bi je dološeno, da se odslej neprej ne sme isvašati seno, oU-vs In slama is Itajsrsks dežel« brez dovoljsujs namestnižtva ali vojsžks in tends nos v Gradcu. Prodaja, osiroma nakupovanje sena, ouve in sUrne v deželi eami pa ni prepovedano. OdsUj naprej se bo smslo prodajati seno, oUva in sls-ms ssmo vojsžklm sklsdiššem po slsdečlh, uradno določenih eensh i ss msUrski slot sens tt K 50 v, o-Uvs 9 K in slame od 9 do 7 K mC-terskl stot Te cene veljajo ss kraj, koder so ss ti predmeti kupili, osiroma prodali. Stroški ss pre-važsnjs, Nt iskanje sena Itd. ae po* sebej prersšunijo. Samoumevno ni zasežens tista množina sena, oUve in sUme, katero rabi kmet se svoje leetne potrebe. Namest-nljs js zasegls tudi poljsks zajce, lovski lastniki smsjo prosto prodajati ssmo 20% postreljenih sej-cev. če jih torej lovec ustreli 10, Jih more 8 ponuditi v nakup poli* tični oblasti, Is 2 sme sam proeto porabiti sil prodati. Zaseženi saj-cj so določeni za eprovizaeijo me-sU Oradee-
V (Jrsdeu živi preeej gospode in U gospoda misli, da sajei niso ustvarjen! sa kmečke želodec In prebivalec v msojših mestih. Ce-serskl namestnik se ved s "velik gccpod" — je isdal odredbo, de bodo ssjee prodajali In jedil le v Oredeu. Razume ee, ds revnsjži sloj! In uredniki e! ob česu U strašne draginje ne morejo privoščiti zajcev, peš jih pe lahko pokupi gospoda, ki adaj doma lenari In udobno širi, mejtem ke drugI p spraznim i želodci umirajo se "domovino" v strelnih jerklh, ell pe etredejo dome, ds se jim vidi v želode*. -
Gospode se sdsj v Uh težkih Isattt očitno norčuje Is IJudstve, kljub Umu umira to ljudstvo ran Jo ns bojnih poljenah. Kedej se bo ljudstvo spemetovelof
^ ■■■w^-Tf
,>||)W BP III ),ljP
GLASILO
J 1 M ' ' 1 i-"- " " MMI* • »
»m* M*
n
TIORAl
*A
imoii
»tam?**
Napred proti sovražni-kon ameriške reptbHke,
Rockefeller ime vsled svojega bogastva večjo moč kot kakšen evropeki kronani vladar v Evropi. Vladar v ustavni monarhiji je večalimanj ca svoja dejanja odgovoren parlamentu, - mejtem ko Oockcfellerju ni treba nobenemu odgovarjati sa njegova dejanja. Rockefeller lahko podkupi časnike, vsled njegove neizmerne denarne moči ee ga boje zakonodaj ci v rasnih zakonodajnih zborih Zanj ni nič nepremagljivega, če gre za kapitalistične intereee, in bati ss mu ni treba, da bo moral dajati odgovor, če nekaj atori, kar ss ne ujema s ustavo in etičnimi nazori.
Rockefeller ne ljubi le organiziranih delavcev, ampak tudi ni prijatelj profesorjev, ki aa drznejo učiti na univerzah eocializem in rocnJan
Nihče danes ne more dvomiti, da je Rockefeller pričel boj le proti organiziranemu delavstvu, da mu bodo industrijs dajale še večji dobiček, v katerih ima naložene svoje miljono, ampak hoče tudi določati, kaj ee bo učilo in kakšen naj bo poduk na univer-zsh in drugih uttliščih, do katerih sega njegova vsemogočna ke-pitaliatična roka.
eta delavec m
ctrijalnim k net profesor le toliko čeea dobrodošla, dokler ee žrtvujeta v njih interesu in elepo v bogata veak ukaz, ki prihaja od njih. %
Če obetoji nevarnoet za ameriško republiko, jo vidimo v Roekefellerju in drugih denarnih mogotcih. Proti tej nevarooeti ae je treba organizirati, ker ugroža vae ameriške državljane, ki si služijo svoj kruh z ročnim sli duševnim delom.
V jeseni bomo imeli predsedni ške volitve. En miljon aocifliatič-nih glssov pomeni enega eociali stičnega kongresni ka. Scat miljo-nov glaaov pomeni zarjo aoeializ-ma, ohranitev ameriške republike, polom kapitalizma in prihod nove dobe, v kateri bo aolnce aijalo vaem enako, v kateri ne bo ae-etradanih airomakov in vaegaai-tlh bogatinov.
Delavci, pričnite z agitatorič-nim delom eedajf Nabirajte nove rekrute za zavedno delavzko armado in oznanujte aocialiatične ideje povsod, kjer pridete z brezbrižnimi tovariši v dotiko.
Na agitacijo delavci! Naprej za etrmoglevljenje kapitalizma, eo-vražnika ameriške republike, jesen bo kmalu tukaj I
Oboroževalne pripra-vlfanje.
Načelnik zvezilega armadnega štaba je aporočil, da je izdelal načrt za cenzuriranje časopisja v vojnem času, s katerim eta on in armadni štab poveem zadovoljna. S cenzuro bodo aeznsnili zastopnike vodilnih listov in voditelje armade In mornarnicc. Sicer ne vemo, na kakšen način bo seznanil šef armadnega štaba zastopnike čaaopiaja a cenzuro. Mogoče bo česnikarjem povedal, kar je nekoč rekel sir Garnet Wolaeley, zapo-vednik angleške armade v Egiptu: "Goepodje, to le vam zaupam. Če hodetc pisali drugače, ste izdajalci vojne tajnoeti in kaznovati vss bom moral strogo."
Bcf armadnega štaba govori le o zastopnikih vodilnih liztov. Ktc-ri listi pa ao vodilni v očeh šefa armadnega štaba t Nč verjamemo, da smatre delavske liste za vodil-
SI!WŽJ*2tiM2f
Delavec, ki dala v odprti delavni d ne sme misliti zase, ampek njegove misli se ne smejo bsviti s drugimi stvarmi, kot s takimi, ki koristijo njsgovemu goepodarju. Če delevee misli in dsla drugače, izgubi delo ln lahko gre s trebuhom za kruhom po svetu. Ravno-tako dalajo s profesorji, ki uče mladino na univerzah, ki imajo sa pokrovitelja kakšnega Ročke-fellerja, Oarnegieja ali katerega drugega multimiljonarja. -Dokler je profceor ponižen in uči proti avojemu prepričanju ortodokani kapitalizem, tedaj ae profeeorju ni treba bati, da izgubi zvojo zlužbo. Gorje profeeorju, kateremu ae rode puntarzke mieli v glavi in prič ne učiti reenieo o narodnem go-apodsmtvu. Tak profcaor zlati rs-vnotako na cesto kot delavec v to-varni, ki priporoča avojim tovarišem, naj ee organizirajo atroko-vno, da izboljšajo evoje tužne razmere. Potem lahko profceor gleda, kje zopet dobi elužbo.
Če ee Roekefellerju poerečijo njegovi načrti, kot jih je nekoč prerokoval, da koneam leta 1016 ne bo organiziranih delavcev v A meriki, da bo vaepovaod odprta dclavnica v induatriji in na šolah, potem ne bomo več državljani republike ampak aužnji in podlož-nikl nekronanega eecarja, ki razpolaga a mitjardaml, ki jih je ta-aeael na najbresobzirnejši način iz ameriškega ljudatva.
Kako rečno mieli Rockefeller a avojim prerokovanjem, dokazuje jo dogodki v Coloradu in tudi v podjetjih drugod, kjer je on neomejen vladar. In tudi na univerzah vlade njegova roka. Na unl-verzi v Penney Ivani jI ao odpuatlli profesorja Seott Neeringa, na u nI verzi v Colorado profesorja Ja mce H. Brewsterjs, ksr niaU uči Ia v interesu denarnih mogotcev.
Harry Laldler, organizator ao-elallatičnlh študentov na univer-zeh, je v daljšem članku dokazal, kako ao Rockefeller in drugI kralji lesa, vodne eile, I*letnic, bank In drugih produktov hoteli ne o-nlversl v Washington« odstraniti zibal socializma, ko so sshtavali, de ee ne podučujo politične ako nomije na univerzi
Roekefellerju In drugim Indu
vlado čes drn in strn ln sago-vsrjajo Imperializem. Zastopnikom teh listov bo šelja šefa armadnega štaba ukaz, njegov mlg-lcj povelje. Treba mu bo le namigniti in časnikarji bodo storili še več kot svojo dolžnost* Urednike delavskih lietov bodo v vojnem čaau že ukrotili z ječami, viz-licaml in kroglami, če bodo piaali rcanieo. Sredatva ao aiccr barbar-aka ln diže po divjažtvu, ali kdaj ro ae še generali v voinem čaau — mnogi tudi v mirnem — brigali, če jim je kdo očitat da se obnašajo in naatopajo kot divjaki. Za take očitke dajo generali toliko kot za 1 enaki aneg. Vojaki so in u-čili so se vbijati od blizo in daleč, vbiti enega človeka, zto, tisoč ali ps več tieoč hkratu. Kaj bi ae potem brigali, še enega ali več čaani-karjev prikrajšajo sa glavo, ker »o poročali reanioo.
V Evropi imamo zdaj lep zgled, kako ravnajo e čazoplzjem, ki poroča reanieo. V demokratični An gliji, Franciji in Srbiji ravnotako konfiacirajo Čaanike kot v nazadnjaški Avatrij! in Ruaiji ali v ml-litarietični Nemčiji. Čaanikarjem groce z ječo, z vešcli in 'kroftfa-
Hl
Kaj dokazuje torej izjave šefa armadnega štaba t Ali nam ne pripoveduje reanieo, da dokazuje cenzura, ki jo priporočajo vojaške glave, da demokracija ne more živeti v deželi, ki je oborožena do zobf
Vsako pravo, ki je zajamčeno v uetavi, pravo do zborovanja, svoboda govora in tlaka, vragu, če pravijo milltarlati, de jih Je treba utreti.
Ne verjamemo, da aa ubranimo aovražnega upada, če asm i vstva-rimo mllltariatične bogove in jim Uročimo veo oblast ln obljubimo prostovoljno ln sboolutno pokor-Mino ljudem, o katerih nem dovina s nobenim dokesem ns potrdi, da ao bili sa ljudsko dobro in prsvo ljudsko svobodo.
Ogromno oboroževanje bo satr-lo še tisto trokloe evobode, ki J Imsmo sedaj, in povzročilo bo ve no Lep zgled v tem oshru nem daje abeenela Evropa, kjer sdaj rc« nieo postevljajo ne glevo ln
vohunstvu odprta vrata na
Delavci ne moremo od vanje pričakovati nič najmanj pa od vojaške dil Tiati, ki zapovedujejo v kazujejo le v interesu gc čega razreda, delavci pe povelja izvesti kot vojaki in i tvojo kožo naprodaj jih v mirnem čaau odirajo Ujo.
, Bankfrstvo.
Vpražanje.
Recimo, da poacdujcjo či našega liata akupno deaet nov dolarjev. Kaj bi atorili z mil
Poizkuaimo uganiti. Naložili bi jih najprvo na banki, potem bi začeli misliti, kako jih nalože še boljše. Prepričani amo lahko, de v tem čaau ne bo nihče zabavljal kapitalu in kapitaliatom- To bi bilo zabavljanje aamemu sebi.
Ravnotako je delalo mno< laveev in delavk v Pittsb okolici. Govorimo o Piti ker ae je tam dogodil bankrot, ki je občutno, lavcc. Leta in lete ao noaili ci prihranke, ki ao jih od avojih ust, na neko'banko; ao ji Pittaburgh Bank for inga. Ko ao oddali avojc dane groše na banko, ao šli domov in eanjali, kako doče naložili avojc prih jim več nosijo.
Počaai in počaei, zrno do in nastala je pogače desetih nov dolarjev.-Delavci ao še na banko avoje prihranke in li o bodoči sreči Mejtem delavci epali in eanjali, je bdel. To je bil bankir, kij lavei nieo poznali po imenu oeebi, ki je moral biti bogat talizt, ker je leetoval deaet nov dolarjev — dl delavskih dolarjev, med temi delevci je zabavi pitalizmu in kapitaliet jih je oderuhe, ki lavcc. Drugi — večina bavljali kapitalizmu in atom. Nekteri ao še v videli dobrotnike delavi ejo delavcem kruh. 0 bankirju, o kapitaliatu, rem ao hranili evoje Ione In od ust pritrgsne ni zinil nihče alabe beeedB mož, ki je hranil njih denar. In o takem človeku se vendar ne more alabo misliti, še manj pa govoriti.
Nekega dne, ko ao šli na banko, ao videli tam veliko gnečo, ki je klele in na glas dajala evoji jeai duška. Na stopnicah, ki so vodile
_ AU bodo naši
kra-
lji pomrli od gleduf Težko I Letno poročilo mesa rekih kraljev izkazuje, da eo goepodje zopet obogateli za nekaj miljonov, njih de-Isvci so pa najbrž postali bolj revni na "premoženju" in zdravju.
Poročilo tvrdke Swift A Co. izkazuje, da je bilo letoe dobička J8 odatotkov. Poročilo tvrdke Armour k Co'a pripoveduje, da ae je letoa trgovina tako obneala kakor ae nikdar preje, odkar obetoji tvrdka. J .0. Armour lahko zapiše aedaj za avojim imenom: največji meaar na cvetu za govedino, drobnico in prašiče. Če čitamp finančno poročilo, potem lahko tudi razumemo, zakaj je letoe svojo farmo pri Lake Foreatu, III., ki mu služi za oddih, ogradil z visokim zidom iz kamna, ki je atal malenkoet — $60,000.
Poročilo pr^vi, da je tvrdka Armour k fco- prodala v letu, ki Je končalo dne 30. oktobra 1915, za 425,000,000 dolarjev produktov, ali za $50,000,000 več kot v prejšnjem letu. čiati dobiček znaša enajat miljonov dolarjev. Dividends zdaj znaša 55 odstotkov na $20,000,000 glavnice, mejtem ko je znašala v letu 1914 le 37.55 odatotkov, v /letU 1913 pa 31.41 odstotkov.
Upamo, da ee nam ni treba bati, da pojde kteri mesarskih kraljev ali ktera njih cenjenih eoprog na atara leta v okrajno ubožnico, ali da jim bo treba prodajati avinčnike in trakove za čevlje na ceatnih vogalih, da ae skromno prežive. Če pogledamo bilanco tvrdke Armour k Co., vidimo, da ao poslopja in etroji vredni $51,-302,577, železniški vozovi a hladilnico in brez nje $4,162,000; vloge pri drugih kompanijah $8,000,000. Mesarji, Id prodajajo meso na drobno, groeerijeki trgovci, laet-niki hotelov in reetavracij in drugi dolgujejo tvrdki $54,700,000 Za gotovino na roki potrebuje tvrdka že par varnoetnih shramb, ker znaša $8,401,470. Vendar pa niemo čitali nikjer čaanikih, da je družba svojim dclsvccm povtfala nizko mezdo. Videli smo zapisano, da pojde slmpensijsU.eist vniškega
Zagovornik je vtemeljeval, da jc obtožnica brez podlage in je posledice hujskanja rimskokatoliške cerkve in političerjev.
verjame v take bedarije, s mi je "čudodelnih' evoje cenjene rojake Stvar preiskuje zvezni država«
Po končani obravnavi eo porot- nik in dognalo ee je, de je
niki oprostili obtožence krivde. Občinatvo je izrek porotnikov hrupno posdrevilo in tako izreklo svoje zadovoljetvo, da eo porotniki izrekli, kar jc bila želja vseh.
— čudna pote natchilibt komisije. Znani Pankhurstovi, angleški agitatorici sa žensko volilno pravo, js naeclniška oblaat v New Yorku zabranila ae izkrcati na a-meriška tla. Pankhurstova je obljubila, da ne bo delale propagande za žensko volilno pravo. Taka propaganda ni nič protizakonitega v Združenih državah, aploh je pa Pankhurstova bivale pred dvema leti v ameriški republiki in kljub temu ee ni podrl svet Torej mora biti nekaj drugega, da ji ne dovolijo stopiti na suho. Med vrsticami je čiteti v ka-pitalitičnih listih, da sumijo, da prične rogoviliti proti centralnim evropekim silam.
No, če bi tudi kaj takega nameravala in izvršila, vendar ae ni treba bati, da bo čeme ena žena p os ta vila Združene države na gla vo, četudi je ta žena znana Pank hurstova, agitatorica za žensko volilno pravo na Angleškem.
Ako so na Angleškem streljale oblasti kozle in pripomogle Pank burstovi, do nepričakovane alave, nikar naj ne hodi še naša načelni ška oblast to pot, ker si bo končno Pankhurstova ree domišljala, da lahko vee cvet postavi na gla ▼P-
\ •' - ...
ponujal evoje motnost" pod štirimi imeni svojim rojakosa.
Velika množina lietov, ki jik dobival, "čudodelnih" da je med Poljaki še ljudi, ki jih ne areča življenju.
— Skaplodja se ameriški po-teplječi. Na ameriški potapljači "E 2" se je dogodila ckeploaija, ko je bila v doku in eo poizkušali Edisonove baterije. Razatrelba jc uničila štiri človeka življenja in ranila deaet oecb'. Džingovako časopisje je takoj za vpilo, da jc eksplozija poeledioa inozemske hudodelske zarote, ne da bi čakalo na aodbo izvedencev.
Iaeedepei izjavljajo, da jc eksplozija podedica naravnih vzrokov.
uhodu sta stala dva policaja s toliči in pehala množico nazaj, v kateri je šumelo in vrelo. 8tp}e ste tamkaj kot av. piaemaki angelj ognjenim mečem, ki je Adama n Evo tpodil iz paradiža, ker ale edle prepovedani aad. Tam v o-zadju je atal voz s policijsko rezervo, če bi poliesja pri »uhodu alučajno potrebovala po Ljudje ao kleli, atiakali peati, teri jokali, drugim ae je širil pet ameh blazneža na obrazu, ae rad prikaže pri obupanclh. vratih jc bil pribit kos pepirja, caterem jc bilo zapiaano, banka zaprta, ker bankir ne jeraa in vrača denarja.
Z drugimi beeedami i banka jc bankrotirala.
Tako Izgleda bankiretvo v današnji družbi. Delavci eo med ee->oj prepirajo, ktere banka je boljša, ktera bolj pošteua, jih še nikder noben benldr ni klical, jim dal pregledati jc knjige ali jim celo kakšnih špekulacijah je denar, ki eo mu ga deli Bankirji eo navadno molčeči ljudje in ne obešajo evojih špekulacij In kar je v svesi s njih bianliam ne veliki zvon. Teke reči
R6berteone ne izkazuje, da je znižala umrljivoet v klavni-kem okraju. Socializtični mestni svetovalec John C. Kennedy je is-;avil pred industrijalno komisijo, le v klavniškem okraju unurje ae-demkrat toliko otrok po arugim etom kot eno miljo proč od klav-niškega okraja.
Kajne delavci, številke ne lažejo. In Če, ae najde delavec, ko jc prečital tele številke, ki še potem verjame, da morajo biti na cvetu gospodarji in sužnji, da ao ao-cialisti bedaki, ker delavcem pri poročajo, naj se organizirajo po-itično, da iztrgajo gospodarjem politično moč, strmoglavijo kapi tallzem in ga nadomeetijo e socializmom, takemu delavcu ni pomagati in najboljše je zanj, da se sastonj vdlnja pri mcaarakih kra Ijih, da bo tem prej* izveličan in nc bo oviral drugih delavcev pri delu za oevoboditev delavetva iz kapitaliztične aužnoatl. ■ '
čisto reenieo lave ljudstvo takrat, če bankir bankrotira.
Privatno bankiretvo pod državnim nadzorstvom bo cvetelo, dokler ge ne nadomeetijo mea ln državne hranilnice, Id jamUjo s davčno silo se varnost ulog. Pa šs v takih državah, v kterih ao razvite mcetne, deželne In drflev ne hranilnice, obstoja privatno bankiretvo. Bankroti ee dogoda v Ameriki In v atarem kraju, pri bankah, ki imajo evetnike sa | trone in vojvode In nadvojvode sa pokrovitelje ali pa nobenih, In dogajali ee bodo, dokler bo vlgdal kapitalizem, lri vzbuja v ljudeh pohlepnost po večjem bogaetvu.
— Izkoriščanje otrok še cvete. Oacar F- Nclaon, tovarniški inšpektor v Chicagu, poroča, da še cvete izkoriščanje otrok, ki delajo v velikih obhodnih trgovinah« vendar je pa število izkoriščanih otrok padlo.
V letu 1913 4* bilo zapoeljenih 1,328 otrok v ataroeti od 14 do 16 let v teh trgovinah. V letu 1915 je padlo število otrok na 678.
Trgovski princi se ne sramujejo prof!ta, ki ga prigarajo nežne ročice malih trpinčkov, ampak ga spravijo s veeeljem in dodajo 1 nakuplčenim miljonom.
Taka je kapitalietična družba.
— Klerikalci eo pogoreh pred
eodiščem. V Joplinu, Mo., ee je te dni vršila aodnijaka porotna obravnava, ki je vašna sa časnikar-jc s ozirom na poštni zakon. Toženi eo bill Marvin Brown. Bruce Phelpe, Wilbur F. Phelpc in The-odors 0. Walker, laatniki In izdajatelji znanega proti rimzkokato-liškega liata "The Menace." Obtožnica jim je očitale, de eo razširjali svinjsrsko (obsceno) lito-rsturo v spisu "Papež, šef aužno-držccv belih eužnic" in "Veliki duhoven Intrig." V spisu so i kon prelomili šeetkret.
PU*
i* * ;
'šruo
pr^ tvnji
— Vaša proeperiteta! ,? ^
nem prenočišču v Chicagu m i noli petek odklonili 3M liro* kov, ki eo proaili sa presoj ker sanje ni bilo prostora. ■ Na svetu je preveč obleke, * nc, izložna okna ao okusne op\ Ijcna z izdelki, kamor pogledat ko, ee vrste hiše, kapitalisti&u ati pojejo alavocpeve proaperiu. ti, brezpoaelni, izmučeni, aestrafc. ni delavci pa nimajo preekore, 4 bf položili evojo trudne glavo. -Ali ni to narobe svet T
— Ia premogarskib naacMz li
Coultervilla, HL, poročaje, da j preddelo za ustanovitev kento« nega društva končane. Kousoa no društva bo ustanovljeno j rochedalakem sistemu, e katera jc pred leti izšla razprava ▼ Gla silu S. N. P. J.
Iz Bucknerja, 111., piše je, da k kmalu dograjen "Delavski dom,' ki bo lastnina organiairsnih n darjev. Proctore v pritličju bodi vporabili za konsumno druitn Konsumno društvo jo de satanov ljeno in pripravljene ja vae, 4 prične poeloveti, ko bo dom do grajen.
Is Sprzngfielde, I1L, pišejo, b je Frank Farrington, predaednil 12. okraja U. M. W. of A. razp. alal podokrajema 1 in 2 okrofe co, v kateri razlaga, zakaj jc bili cena za premog ze domačo upon bo določene ne $1.96 sa tono.
Vprašanje je bilo predložen komiaiji, obstoječi ia treh aaate nikov organiziranih rudarjev i treh kompanijskih aaetopnikoi Po daljši razpravi koarisija i mogle 4^cči sporazuma in vpn šanjc ee je predložilo raawdiii ki ae tudi ni moglo udintti ns i
m družbe.
Kadar pozimi prihrumi mrzel val in stisne živo srebro pod ničlo, te-k&t vidimo v današnji kapitali-atični družbi, ki se ponoeno imenuje krščaneko, ljubezen do bližnjega sv pravi luči
Na 1088 Orleans St. v Chicagu* UL, jc atanovala 88 let stara zakonska dvojica. Mož je bil veteran in alužil je državi v civilni vojni. Za avojo vestno službo jc dobival penzijo, ki pa ni bila tako velike, da bi ai zakonska dvojica kupile potrebno kurivo. Ko je v nedeljo, v strupenem mrazu, k zakonski dvojici prišel neki prijatelj in prinesel premog, je žena sedela zmrznjena poleg nezskur-jenc peči, atari vojni veteran Andrew Charleton je pa ležal veled mraza v nezaveati na tleh.
321etno Karolino White, ki je atanovale na 10,338 Ave N., so našli zmrznjeno na praznem stav-bišču med 106. in 107. ulico. Ka-pitalietični dnevniki no navajejo podrobnosti v njeni smrti.
To se jc dogodilo v Chicagu, v meetu o katerem trdijo kapitalistični dnevniki, da je. poleg New Torka najbogatejše mfeeto v Ameriki. Vclikanaki kupi premogu leže ne aklediščih v Chicagu, star veteran, ki je v vojni tvegal Življenje za državo, pa ni imel par koeov premoge, da bi aegrol svojo sobo, smpak jc zmrznil vpričo tega neizmernega bogastva.
— Čudodelnih v škripcih. Pametni ljudje vedo, da ee danda-nea nc gode čudeši, vendar ee pe nejdejo še ljudje, ki verujejo v "Kolomanov žegen," "Črne buk ve" in druge enake priamodarije Lahkovcrnoet ljudstva je Izrabil v Chicagu neki F. Kempineki, rodom Poljek. "Čudodclnik" je prodajal denarnice, iz katere nik der ne izgine dolar, če ee pe isde, pa sopet prileae venjo. Naprodaj je imel zloglssno "knjigo s aed miml pečati," v kateri eo bile po-pisane vee "čarovnije." Ze knjiga je sahteval od $4 do $7.60, $8 sa vedno polno denernico, $5 sa dolat*, ki ae vodno vreča. 8voje podjetje je oglašal v brošurieah v poljakem jeziku in trgovina je teko krasno cvetela, de ee jo začel ca "čudodelnike" zanimati zvezni nadzornik Angier, ld eeveda ne
vprašanje oecbam od razsodišča In te ao d
ločile ceno $1.98 ae tooe prem ge za domačo vporabe. Proti t odločbi ni mogoče apelirati, če j ne odgovarja našim idjeat, ee j ne more drugje rešiti kot na d žavni konferenci.
Iz Columbuaa, O., ponašajo, d je minolo credo pričela konveu ja 6. rudarakega okraje. Konva ci je jo velike vašnoati aa endank organizacijo, ker epomladi pot če pogodba in je treba ohrani plačilno lestvico od "saine ras premoga, kateri promogarii kompanijc nasprotujejo.
Iz Anckcney, le., peeošejo, i delajo v rudnikih v okolici Di Moines vse dni v tednu, le vod kov primanjkuje, ker ee rudni) prenepoljeni a rudarji. „
Ia Coehatona, O., poročajo, d vabijo vee rudarje, ki eo delali rudniku Merry Widow, da ae p družijo * krajevni ok*ipi it« 379. Tisti, ki octane jo jrfnhi zal poziv, plačejo deaet došerjev b nerne globe in njih knane bod priobčena v etfokovncaa Meta n flarjev.^ , .
— S premogovnega petya. P"
dukcija premoga ee je pemnofl v minolem letu v Nov Mczie Montuui, Coloradu, Dlek in M ho.
Blizo Seminole, Pe., je drča i aula železniški tir. Te je ponr čilo, da nieo, delali v rudniki Shawnut Coal Co.
Gallway Coal Co. v Memphi« Tcnn., je kupila 520 akrev preo govnege polje pri Cerken HiD Ale., kjer odpre rudnik
V Kensasu se v let«, ki jc k« čelo dno 80. junije 191*. prod« rail 6,701, 426 ton premoga,' pol milj ona manj ket v prejšnji letu.
v —v in e krvjo pod-v vedni smrtni nc-
cev naj poči, ki jih čevljev ovitih krog hlajenje zida, po kate-vodo ln v trenutku Id bi zahtevala par 8omo eden nepremišljen K ročaj, ki obratuje zgodi se isto.
zaposljenim v teh sročim amrtf v oči, dosti prigovarjati, da ssdnje krvave grole, da »v.
bode nas varoval, ako bog T" ao govorili, za naprave ee niso
Slovenci je bil tudi »1, njegovi aodelavci Slovaki. Delal je iz katerega je teklo par ur, in če mu je je hodil ob nedeljah n ki ao jo Slovenci posta-elovenake naselbine, ivd je pričelo neko gi-ssitrajkajo, ako ae raz-aboljčajo. Goepod eo is-atvar in podučili Sloje fttrajkar velik grel-bogom, ker ae punta gospodarju. Dela-sahvsli. do ima dola pri družbi, ki stalno
jo ttrojk, Slovenci ae svojim tovarišem je Mla radi njih izgub-
so v forme, kakor so le storili stoinstokrst Jože je odšel a mokolnico, da pripelje peeka in glino, da aamale zopet luknjo, ko izteče železo. Delavei ao ae trudili, da odmaše ozko vrzel, 'akoai katero priteče belorazbeljeno železo, prcddelavec, neki ireki pri ganjač s znamko vitezov Kolumba, je vpil in klel nad njimi, da se je delala tema.
Tedaj je v zidu počila cev napolnjena a vqdo/ V naslednjem trenutku je maloo sagrmelo ^plavžu, na to ae je sasibalo sem
1 ja in počilo jo v ozračju
ač je na drugi Strani cm gledalitču, hripar
oepredju eo pa stale velike alike, nasnajajoče, da donee igrajo,
Stric Tomovo kočo."
Ko je stopal v vos, mu je' pršilo na miael, da ni nič boljli o^Snao na Lagrija, prodajalca sužnjev, v poveeti4 • Stric Tomove koče' • — roda -samo trenutek in misli ni iilo več.
Zapuatil je v os pred hotelom in oddal vstopnico strežaju, ki go jo peljalw elegantno jedilnioo. Krasna čarobna svetlobo se je razlivala od atropa," po mizah ae stale lepe vaze is kitajskega porcelana, ležale eo vilice in noži is težkega srebra .*. . "-ve© to ga je slepilo, da je octal pri vratih kakor kmet v davkariji, ki ne ve, h kateremu goepodu, bi ae obrnil, da bi pravo.zadel.
Nekaj gospodov in dam je bilo Eo navšočih, opravljeni v moderne obleke eo stali v gručah. Neki nižji uradnik, ki je bil povabljen tako jjo nesreči kot župnik in namenom, ga je aagledal stoječemu pri vratih. Pohitel k njemu in ga med pokloni predstavil ostali družbi.
I Pri mizi je dobil prostor poleg ravnateljeve gospe/ pobožne ženi, ki ga je izpraževala o rasnih podrobnostih. Omenila je nesrečo pri plovžu kot "fatalno stvar" in hvalila boga, da ao bili ubotček tako hitro rešeni vseh muk . . .
"Neki delavec je v bolnilnicl, pa mislim, da kmalu okreva," je rdihnila gospa,
' Potem bode pa gotovo tožil t" je pripomnil ravnatelj in vpralo-joče pogledal lupnika. "Totil — mogoče — ne verjo-
JKDNOTK
prižuico je lupnik v ognje besedah dokazoval, da mo-biti foroni hvaležni laatni-tovarn akozi teden sa delo, naj pa molijo aa njega, ker
župniji orgle, koroni, naslonjen na zid, je Jože Peternel, iu vsak, ki ga pogledal, se je obrnil e atudom njega, ugledavli njegov obras, je pa vee zamaknjen poslušal kako lepo po jo "uove orgle." ————-
KOLIKO JE VREDNA GNOJNI OA V PRIMERI X UMETNIMI GNOJILI?
ve ter j. pram ce
asovi v
nee vred V resnic
Gnojnica je ado različne sestave ter je sto galon gnojnice na-ceni posatnesnih hranilnih umetnih gnojilih danda-vrednih kakih 8—10 centov, reenici pa atane gnoj ni ea kmetovalca veliko več iu je nedvoipno ne le razumno, ampak tudi neobhodno potrebno zaradi rentabali-kmetijstva, da se vsa gnojni-pridom porabi. Že sama* po-gnojnice bo prav gotov bo-poplačala popravohleva, zre-treba prišteti le velike prodnoati, in sieer velik prick na atelji in na delu ter srak v hlevu, ki veliko pri k zdravju in dobremu u u živine.
mora biti tako zgrajen, da tka gnojnica v betonako jamo ae ulovi gnojnico in skrbi sa srak v hlevu.
vojni tisti ljudje na bojnih ladjah ki ao v miraem času gospodarji na morju. Zato je uganka, kje bodo nali dolarski patriotje dobili amerilko pomorščake v vojnem čaau, le bodo v mirnem času najemali Indijoe, Kitajoč in Ja-ponoe kot pomorlčake.
Patriotisem nalih dolarskih patriotov je humbug in njih kričanje po pomnoženi mornarnioi navadim prevara, ker jim pri tem ne gre sa drugo, kot da ae agradi ne-caj drednotov, magari če ae jih precej vrže med staro želeao, ali če leže v vojnem čaau aaaidrani sa parado, dobro alhrltl in bres mo-tva v dobro kriti luki, da ao le spravili profit v svoje lepe.
Dolarskim patriotom ne gre aa obrambo amerilke republike, Če le tako glasno priporočajo pomnote-no oborolevanje, to dokazuje aa-konaka predloga o trgovskem morr narniltvu. Le lahkoverne! verjame, da imajo reene namene, če govore o obrambi amerilke republike.
Razno«
mem," je rekel župnik nekam ao-ničljivo in naredil važen obras, kakor bi hotel reči i" Jaa sem tisti, od katerega je odvisno."
Gospa mu je pripovedovala, do ji je neljubo, da ae je neareča dogodila ravno tam, kjer je mož njo* ne hčere ss nadzornika! Njeno hčer ae je aaljublla vanj, ker je| bil vse leta, kar je bil no vacuči-lilču, zvezda pri roko in ni — logi. Papa mu je dal i nadzornika, pa takoj ta Župnik ss je nasvrihaval,
je delal kot muca dnevom. Otopel je pri polnoma, zvečer in zjutraj, ponoči, je zvrnil por Igsnjo. Polcgetalo ga pogrelo po lelodcu. po cu je razlika nekako io zadovoljnoet mu je
dne eo ee pripravljali, Ispnete razbeljeno žele-
ki ee sboji nič dobrega obetajoče šibe nad hrbtom,
nato jih je pa Še pokrila lava raztopljenega leless.
Malo je sacvrčalo in deeet življenj je bilo relenih nadaJjnega dela in peklo no tem svetu. Jole te je približal a aamokolnico, ven-dar je bil oddaljen toliko, da ga je razbeljeno želeao polkropilo samo po obrazu in roki.
Ohladili ao vreče železno maso, najprvo a peakom, potem s vo<*% razbili in nabrali par zgorelih kosti r. . ostanek dceetih teles, ki ao garala za gospodarja atanujoče ga v gradu na Sipkem.
Jože jc ležal v bolnilnici, edini živ od oddelka, zsposljenegs pri plsvžu. Izvedel je, do isgubi oko, roko ln kožo no eni strani obraza.
e e e
Sredi meeta, daleč od tovarne, so stale, največje trgovine in najboljši hoteli, naznanjajoči ponoči svoja imena s velikimi električnimi nspisi. Po ulicah ao vrvcli ljudje, ln ako jc človek zalel v to gnečo avtomobilov, ljudi in . vozov poulične železnioe, čutil se je osamelega sredi tega vrvenja. Vsak je hitel za svojim poslom s nekakšno mrzlično hitrieo.
V nekem prvem hotelu, ki je stal sredi tega babilonakego vrvenja, je obdrševalo dobrodelna drulba svoj banket v pomoč dru žinam zgorelih. Kakor je popre je kapitalistično časopisje nakretko oihenilo "neizogibno" nezgodo pri plavlu, tako je eedaj razpravljalo na ti roko o požrtvovalnosti gospodov in dam, ki ae trtvujejo ca svojce ponesrečenih delavcev.
župnik slovenske fare je dobil tudi povebilo. Obračal je v roki elegantno vstopnico in obras mu js raztegnil pri opaaovanju v zadovoljne gube.
"Ne morejo izhajati no godilo M ee jim dobro, ako ae delavsks masa save svoje moči," je govoril poluglasno, stopil pred ogledalo in ee emejal i
Par ur pred leeom ss je opravil v najboljšo obleko In kuharica mu je mogla najmanje deeetkrot povedati, do je no njem vse redu- Ko je prilel no vospsl, da počaka vos ulične železnice, ogledi
gledal po omizju, ako go opazuje, kako se obnala*
Ko je goepa končala, jI je H tožil o svojih faranih, da je njegova cerkev tako revna, da U nima orgel. Pri tem je spretno namignil, da bi farani, ki ao do zadnjega val revni delavei, Is bolj pridno delali, ako bi vedeli, da jim je družba, pri kateri delajo, podarila orgle.
"Izpoalujcm jih vam," je rekel ravnatelj, ki je vedno s enim ule* som poslušal pogovor med svojo leno in župnikom. "Razume se, da tudi vbod oče ostanete na naši strani." In župnik je slovesno obljubil Vstalo je par govornikov in povedalo nekaj fraz, kako se naj pomaga družinam In na j ae v ta namen skliče po par tednih aejs. Omizje je zaploskajo ... In revežem je bilo pomagano.
Dvignili ao se izza mize, gos-podje eo stopili v male akuplne In ae pogovarjali, gospe eo poeed-le po mehkih naelonjaČih, govorile a sUdklmi obrazi med eeboj, s očihi ps ostro kritizirale toaleto druga drugi.
župnik je atol s ravnateljem na strani, govorila sta mnogo, po preteku pol ure sta ae poalovlla s izrazi trgovcev na obraslh. e e e
Po preteku por meeeeev so ss dlo zalili in zakrpali Joletu Po-terpelu kolo no obrazu, in tudi roke, dad nerabna so delo, ss jo ililo.
župnik gs js obisksl par krat v bolnišnici. Ko jo aapuetil bolnll nieo, prilcl je ponj župpik ln Id s njim k družbi, ld js laetovala tovorne ob reki. Ispodovsl js zanj par sto dolorjev, do ss lahko, ako kole, povrne v domovino.
Jole je prijel gospodo ss roko in jo poljubil, v sdrsven ee je po ssleeketolo solzo hvslel-nosti bi potočlls po volem Ueu.
Odločil ae je, da gre ▼ staro domovino, kakor mo je lupnik svetoval, ko ae malo popravi.
Delavci, podla no aakonodoj-0 moraarništvu. Z velikim om in agitacijo se je doeeglo momarnilki sakon, ki Človetke razmere aa,morns trgovakih ladjah. Odkar sakon sprejet, rujejo proti u parobrodne družbe in laat-parnikov in ladij, da bi upi kar ao delavd pridobili a trn-
obema kongresnima predložena sskonsks senstorja Galllngerja in Humphreyaa. Uničiti določbo, ki pravi, do moro >v moštva na ladji oi razumeti jasik častnikov
iil
bi radi imsll orlen-pomorlčake, ki delajo poln so sodovoljnl s dsbo hra-
trustovci ao patriotični in vpijejo no vee glas, da povečati vojno mgfnarni-ustanoviti močno moftiarnil-ko reservo. Resnies je, ds so v
— Delavska nago v sodilču.
Več uradnikov rudarake organise olje (U. M. W. of A.) je bilo ob-dolženih, da so gretlli proti pves-nim sakon om ob čaau rudarake atavke v Coloradu.
Sklicali ao veliko poroto 1913 v Pueblo, Colo., ki ni le obtočila u-radnlkov rudarake organissdje,
marveč ja poleg dognala le dede-Če t
Drutabno in poUUčno življenje je bilo pod nodaoratvom kornpo-nij. "Sila," ki so jo najeli tabori-tčni maršali, je absolutno gospodovala v rudarskih taboriščih. Prelomljeni ao bili odprto državni aakoni aa varstvo rudarjev na ddu in aakoni a odrom na rudarsko meado. Kompanlje ao bile v sved s saloni in ao ddile dobiček s salonskimi intereeeUlL
Velika porota je nadalje dognala, da ao premogovne drutbe gospodovale nad krajevnimi in državnimi uradniki in da vdika porota nima juriadikdje nad operatorji. Potem je velika porota 'nadaljevala a svojim ddom in pronalla, da obtoži tiste, ki eo i-moli edini ishod, da as postavijo po robu proti na glavo postavljeni vladi, proti ponižni sutnostl.
Ta dni js predlagd avesnl državni provdnlk, da aa obtolbo brile v sodilču, ker obtožnica ne odgovarja aakonu. Zvesno sodllče js vpoltevalo predlog drlavnega pravdnlka. \
I i
M
, USTNICA UREDKIiTVA.
Cleveland, O. A. K. Prejeli lr-tlco. Hvda Posdrav I
Vsem dopisnikom. Dopisi, ki smo jih prejeli preposno ss to is-dajo, iddejo v prihodnji. Po-sdrav vaeml
Par maesesv po neerečl je dobila slovenske topnije nove orgle, podaril jih jo lastnik tovsrne ob raki.
Veliko js bde slavi jc isto nedc-
STUD DO JEDIL
Kaj js vsrek tsgebs stsstl le Jedili Tsšbrel ss pripeli, da aa aasekvel ■gubi«« slast Is jedi is le ss aasi ssle stadi. Mi ss ket M sevava eeao ■ab to vala, le sMsjšasM jssmsjs JslU, ksr jih ae aevaMC prsbavitt. OsleMe, si prsbaval ftival ss sMrsjs vsi prabsvljaU ke« sevalec Is »te as epvde vssti vsi. Ts snail, la petrsbsjsje pMseil, le scpsl prišeels svoje Islsveojs bres strajesosti. Ml prlperelssie
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ts vslessaaa wmm bod« sajprv* IsAlstUe setreejs prebevss Me, jib eješUa Is Isle jisi levelj ssMt. JEgabo slssM le slsl Is jsSU ss bsls filsgisu ■gabil la vt best« sepsl IsmM
flf T i A §T DO
* i ' OfšMV žtvot XM
Kakor bito« prlpomslbl sa vsmU Mvljsaje prisMejkejsjs, »sreM M Trlssrjsve ssisrlšbs prsbevs« gvwb« via« la
«0 It
FLZV — V JUD
Lab bo sle »t« boSo Sel« posMŠ. rt, le Trta«rjo»o Amm išb« pNlorae grmk» vise warn
Vaaks dmilaa ■ Morali M aajmjo lai orala M v«Se« UmM Sob oti Mass's Osess Ssis ro oSrartlo prll beWjs pri wO«b.
mri, bet sefla le bleestferei.
fptoil.1 Osee Hs tmfh,
Trincr
IflMI So. ASBLAND AVZ.
PLAŠILO SLO
pri krajevnih društvih decembre 1916.
5 Siavija, fttev. 1. Zopet »prejeti Joeeph Zveuut, e. 14647; John iiacecic, e. 16110; Ann* Kreeovee e. 16695; Peter Protner, e. 10206 Joeepb Kamniker, e. 20771; Mary Gasper, e. 13316; Joeeph Kreeovee, e. 13861; Merko Geeper, e 13319; And. Kordee, e. 5429; John Troha, e. 1694«; Mary Troba, e. 19353. Prvi ineeec euapendovani Frank Kriaten, e 15918; Martin Judnich, e. 19310. Novo priatopil Joeeph Ahcin, e. 21211.
Triglav, štev. 2. Prvi meeec au spendovena: Mary Kramaraic, e 10701. Novo pristopih Anton Pelt, e. 21212; Frank Forme, e 21213; Auguet Ferine, e. 21214 Jacob Ferine, e. 21215.
Adrija, štev. 3. Prvi meeec su-»pendovan: Joeeph Babic, 20773. Novo priatopila: Anna Si-nioncic, e. 21210. , Bratatvo, štev- 4. Zopet sprejet: Joeeph Kereul, c. 15548. Prvi me sec euapendovani: Steniey Pitijk, c. 5261; John Hrama, c. 4308. Novo pristopli: Frank Plahuta, c. 21217; John Poezke, c. 21218; Andrej Pojed, c. 21219.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Joe. Ahiin, c. 6284; Fr. Ginletti, e. 7629; Joa. Pomikvar, e. 18259; Andr. Kranjc, e. 1439; Joa- Slo-gor, c. 3846; Fillip Epich, e. 11907; Rudolf Kruzic, e. 9185; Anton Mooter, e. 9644; Tomo Bretric, e. 14321; John Mav, c. 16268; Joe. Miklaue, e. 20775; Fr. Tekauc, e. 8862; Jack Scbenik, c. 16269; Matt Praznik, c. 12057; M. Kranjc, e. 9189; Al. Zdesar, e. 6704, Fr. llaffner, c 11287; Anton Boldin, e. 12386; Leo. Bellinger, c. 10887; Jack Bukovec, c. 11904; Fr. Kunat, c. 12052; Joe. Japelj, e. 18509; M. Lukner, o. 4227; Anton Novak, e. 9168; Al. Baakovic, e. 14322; Fr. »raj, c. 8435; S. Parse, c. 16861. Prvi uie-seo euapendovani: • Fr Žagar, e. 16704; Andr. Seeek, c. 16614; Jos. Klemenclc, e. 7549; Miloe Legan, e. 6855; John Lener, e. 12389; tttefen Oabor, c. 12725; Fr. Hkr-jene, e. 7676; John Zdovc, e. 18705; Ant. Mslensek, e. 14095; Blea Luaner, o. 11435 y Andr. Bo-getej, o. 7670; Joe. Menard, e. 8370; John Lah, e. 13275; Fr. lloeevar, e 3378; Rioh Makovec, 10503; Fr. Fajhar, e. 12960; Oe-orge Poje, e. 7669; Valentin Bol-U, o. 12060; Martin Marine, e. 11671; Kari Meeek, e. 19366; Ford. Mišic, e. 2959; Joe. Pisen, e. 11107; Jernej Ulčar, c. 9646; George Kvisetie, c. 13896. Drugi meeec suspendoavni: Fr. Dolar, c. 9686; Joa. Krsje, o. 5440; Fr. Ze-krajšek, c. 7678- Izobčeni t Anton Kauaek, c. 9831; Ant. Nahtigal, e 11725. Umrl: Joa. Rupnik, e. 5003. Novo pristopli: John Plee-ko, e. 21220; Joseph Levdek, c. 21221; Frank Stefanclc, e. 21222.
Bratstvo, štev. 6. Zopet sprejet: Anton llauptmsn, e. 2480. Drugi mom««' mispcndovsn: Frank I*uzek, e. 20414 Izobčen : Rudolph Gowln, e. 80886.
Delavec, fttev. H. Zopet sprejeti: j Julia Kumar, e. 19560; Alois Ko-nie, e 86R7%, Roaalija, Komar, e. ■14550; Joseph fa pane, c. 19986. I*rvi mesec suspendoven: Bin* llvala, c. 254 Dni«i mesec su-spendovan: Joseph SuKiiik. c. 7304. Novo pristopile: Ksr^'inn Hočevar, e 21223.
Brststvo Naprej, fctev 0. Zopct sprejet: Joseph LubcJ, e- 15270. Novo pristopli: John Skrbbic, c 21894 ; Leopold Bergant, c. 21225; Anna liogataj, e. 21 '22f; Joseph Woleasck, e. «1227; Frank Ah ram, c. 2122H
Trdnjava, štev. 10 P »vi meeec »uapendovan: Luka Knsiovieh, c. 11916 Novo pristopil : S|*ro, Yer-kovieh, e. 21229; John Martin-rie, e. 21230; John Siiaanj, c 21831; Vlneenc Micul'uiich, c 21832; Joeeph M Zeailieh, c 21233
ttokol štev. 11. Novo pristopil AnUm Maatiliea, e* 21234V
Rdinost, štev. 12. Zopet spreje ti: Matt Simonieh, e. «718; Geo Kadovieh, e. 8552
Rdinost, štev. 13 Zopet spreje ti: Peter Manrie, e. 16675; George Totolovich, e. 15331; Peter Slugs, e. 16696; John Merael. S. 10697 Prvi mcoee suspendovani: John M ocen, e. 9668* Jacob Otonih, e.
8631; Mike Cesnik, e. 17176; Steve Maaan, e. 17998; John Krakos, e. 1638; Flori jen Adolsek. 14557; C. Keig, e. 4684; MiEtfe Polduker, c. 17926. Drugi meeee suspendoven: Kmii Petek, 16876. Novo pristopli: John 8te fanieh, c. 21235; George Horvat, e. 21236; Jacob Leekovitz, 21237; Charles Osakxnski, 21238; John Primožič, c. 21239 Matt Novak, c. 21240.,.
Sloga, Štev. 14. Zopet sprejeti Ciril Krze, e. 15717; Louis Kgart c. 8556- Prvi meeec euapendovani: Anton Bajt, e. 10068; Anton Pustovrh, e. 6364. Drugi meeec suspendoven: John Peklenek, e. 16880/ Izobčen: J(*hn Taljat, c 7166. Novo priatopli: Mihael Mil ler, c. 21241; Jacob Garafol, c 21242.
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti John Kutnar, e. 3408; Fr. Walde c. 3114; Fr. Novak, c. 6565; Anton Mlakar, c-12981; Leo Zakraj-šek, c. 1145; Fr. Marcina, c. 11454; Roee Rapeelj, c. 13912; Fr. Zrimsek, c. 19794; John Jak ioh. c. 12564; Peter Kralj, c. 16366; John Rapeelj, c. §405; Matt Setina, c. 11310; Mary Se tina, e. 12567; Anton Kolenc, e. 2347; John Obrez, c. 2241. Prvi inesec suspendovani: K. Rezelj, c. 8207; John Shutnar, c. 3408; Jack Koče ver, c 10568; Fr. Vera-nich, c- 17799; John Jaklich, c. 12564; John Retelj, c. 13338; Ce rar Peregrin, Fr. Jenich, c. 20418; Joe. Čete!j, c. 5714. Drugi mesec suspendovani; Mike Urankar, c. 6636; Jack Novak, c. 15026; Matt Urankar, c. 16035. Izobečn: Ant. Kos, c. 16123. Novo priatopil : Joseph Oreenik, c. 21243:
Bled, štev,.. 17. Novo pristopli: loseph Kimmel, c. 21244; John Covae, c. 21245; John Luzar, c-21246.
Orel, štev. 19 Prvi mesec suspendovani: George Judnich, 'o. 2596; John Porenel, c. 4801. Drugi mesec suspendoven: John Bo-peg, c. 19580. Novo pristopil: jouis Mondelj, c. 21247.
Sokol, štev. 20. Prvi meeec suspendoven : Frank Križaj, c. 9798. Izobčen: John Oblak. c.
dne podpornk jkdnotb
euapendovan: Joeeph Grabnar, e.
»879. Novo prietopU. Anton Kise-
vee, e. 21270; John Arh, c. 21271.
Ilirija, štev. 38. Novo priatopil: Peter Miglieh. e. 21272.
Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: Mirko Simunjak, c. 16149; John Hteblaj, c. 17166; Matt Omerza, c. 15848; Frank Ba-hovec, c. 1910. Prvi meeee dovani: Martin Baskovec, 19813; Frank Narobe, e. 20266 George Volcanaek, c. 8421. Drngi ineeec suspendovani: Joseph 0-praua, c. 15974; Louia Hteblaj, c 18361. Novo pristopil: Frank Me-rinsek, c. 21273.
Veeemica, štev. 42. Izobčen Anton Petric, c. 6005.
Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti : Mihael Paueic, c. 13001; Frank Filarnovich, c. 8896; Matt Levstik c. 8427- Prvi meeee suspendovani Matt Turk* c. 2929; Louia Novak, c. 1333; Fr. Krnicer, c. 11336; Anton Kocjancic, c. 8727; Anton Cerar, c. 6392; Joa. Petek, c. 12785; John Tomsic, c. 16404; Fr. Koscak, c. 9504; Joa. Fran celj, c. 4009; Kari Jerioh, c. 1740; Fr. Knaue, c. 15051. Drugi suspendoven: Joseph Steblej, c. 10613- Izobčen: John Vojner, e. 19311.
Illinois, štev. 47. Novo pristop i: Matt Dolinar, c. 21274; Matt Mrack, c. 21275.
Triglav, štev. 48. Novo pristqp i: Mike Zeleznik.V 21276; Joseph Vedno), c. 21277; Mary Meglic, c. 12178.
Ljubljana, štev. 49, Prvi meeec suspendoven: Rudolph Horvat. Odstopila: Fraciska Strah, c. 2562.
Skala, štev. 50. Novo pristopli: Blaz Rogenovich, c- 21279.
Zvezda, štev. 52. Zopet aprejet: John Martinsek, c. 12709. Novo pristopli: John Luznar, c. 21280; John Ceslovnik, c. 21281.
V Boj, štev. 53. Zopet sprejeti: John Skolar, c. 11755; Paulina Prudich, c. 12789; John Rozanac, . 14083; Louis fcterman, c. 7603; Jos. Bovec, c. 13745; Frank Hren; . 9640; August Japelj, c. 18363; 'rank Blaznik, c. 4810; '| Prudieh, c: 8599; Johana 13698, John Knafel, c. 27^
21309; Frank buetareieh, c. 21310 ; Anton Kualen, e. 21311; Joseph gorran, e. 21312; Joeeph Mikec, e 21313; Joeeph Strajnave. c. 21314; Frank Sjan, c. 21315 ; Louie Perusek, e. 21316; John Stare,
Golobcek, štev. 100. Odetopil: Joe. Tomeiob, c. 19637 Trdnjava, štev. 101. Prvi meeec
sunpcndovan: Frank Zadel, c. 20485. Novo pristopil: Mathew Jurca, e- 21355.
e. 21317. 1 I Nada, štev. 102. Zopet sprejeti:
Spoznanje, Štev. 72. Novo pri-1 Mary Ceh, c. 6801; Jennie Zaje,
20254. Novo priatopli: Blaz Kauz-
larich, c- 21248; Anton Znidar-JOlga Balord, e. 18483; sieh, c. 21249; Frank Martinjak/ Behotina, c. 1160; Anton c. 21250; Demiter Naidenoff,/. e, 4233, Jacob Grdinajc. 21251; Ilija Jandreji, c. 2125^ Prvi meeee suspendovani: Orel, štev. 21. Izobčen: Fr. Crnovie, c. 11771; John Pot
Nahtigal, c. 11020. Novo priatopli: Frank Skufca, c. 21253; Anton Terlip, c. 21254; Antonia Miklich, o. 21259
Danica, štev. 22. Odstopil: Charles Krili, c. 20255
Smernica, štev. 24. Prvi mesec suspendoven: Andr. Lavs, c. 19587. i
Bratje Svobode, štev. 26. Prvi mesec suspendovani: John Dolinar, c. 16329; Gizela Kragovich, c. 20434.
Celje, štev. 27, Prvi mesec suspendovani : Joe. Stiver, c. 17657; John Mraz, e. 3208. Izobčen: Anton Skufca, c- 17010.
Novi Dom, štev. 28. Novo pri-Ktopli: Frank Sintar, c. 21260; Andrej 8timac, c. 21261; Mihael Vpkovich, Luka Sainargio, c. 21264; Nick Dumencic, c. 21265.
Domovina, fttev. 29. Zopet sprejeti: Frank Ahlin, e. 13732; An-ton Zore, c. 17961. Prvi mesce su-r|>endovan: Joeeph Lisec, e. 15967. Drugi mesec siiRpotulovan: Aloia Mnoc, c. 16.188 TTmrl: Joseph Runs, e. 2056
Slovenski Dom, fttev. 31. Zopet "prejeti: Jim. Vingorcc, e. 20264; Fr. Cimpcrmnn, c. 10425. Novir priatopil; Frank Novnk, c. 21266.
Nas Dom, Štev. 33. Zopet spre jeti: Marko Hvegel, c. 5870; John Kuhelj, e. 0000; Mike Zepohar, c. 6846; Jon. Mickoliec, c 8224; Andrej Plevel, e. 8579; John Kršen, Mi-hael Drnirajvee, e. 10720; Pevo Roklne, c. 12754; Rdetop|: John Dime, e- 19148.
Slovenska Zaatava, Štev. 64. DrugI meeee suspendoven: August Steban, c. 17211. Novo pri stopila: Mary PotoonicV, e. 2128».
Prvi Maj, štev. 65. Novo pristopil : Ignac Gebreeek, e. 21286; Frank I*pej, e. 21290 ; Antonia Lepavc, e. 21291; George Is per, e. 21292, Karl Divjek, e. Z1298; Frank Maaelj. e. 21294 , Aloie Goste, e. 21295; Ignac Grilj, e. 21296; Tereaie Lepej, e. 2129?; John Peenik, e 212««; Ludvik Ceeek, e. 21299; Johana Vesovi-sek, e. 21300; Mary Zordani, e. 21301: Matt Mrakic, e. 21302
Slovenec, štev. 68. Novo pri-stopli: John Podrisnik, e. 21308; Louia Zupan. e. 21304.
Napredek, štev. 69 Zopet ipr*-1e|i: Frank Platnar, e. 11960; Peter Mslis, e. 15793 Noro pristopih John Debelak, e. 21306; Frank Kraaeree, e. 21306; Frank Strune, e. 21307; Frank DrobniSk,
John Sregel, e 4162 Drugi meeeele 21308; Rudolph AleSh,
stopil: Louia Rozman, c. 21318.
Grozd, štev. 74. Novo pristopil s John Salamon, e- 12319
Slovenec, štev. 75. Zopet sprejet: Ferd. Notar, c. 330. Prvi mesec suspendovani: George Msjna-rich, c. 13761; Mike Skocilie*-« 20883. Novo pristopil: Matt Plese, c. 21320.
Prijatelj, štev. 76- Novo priatopila: Elizabeta Verhovec, e. 21321.
Delavska Zveza, štev. 78. Zopet sprejet: Martin Vervega, c-15550. Prvi mesec suspendoven: Louis Bonac, c. 4767. Drugi mesec suspendoven: Ignac Kanjecky, c. 14194. Novo pristopil: Gregor Culk, c. 21322.
Dobro Dosli, štev. 79. Zopet sprejeti: Jos. Segedin, c. 13188; Geo. Tokavcek, c., 17699.
Svoboda, štev. 80. Zopet sprejet: Mike Frakovski, c. 10385. Prvi inesec suspendovani: John Bruketa, c. 5758; Frank Wolge-mufrh, c. 2281- Drugi meaec suspendovani: Frank Peonitek, c 10958; Joseph Bruzic, c/17473.
Solnce, štev. 81. Zopet sprejet: Jos. Widmar, c. 19000. Prvi mesec uspendovani: John Sirucn, c. 1203; Martin Majerscakic, c. 18372; Simon Kukich, c. 19828 Umrl: August Mlekus, c. 15800. Vovo pristopli: Tony Fon, č. 21323; Jack Skrjanc, c. 21324; Joseph Breznikar, c. 21325.
Planina, štev- 83. Novo pristopil : Nikola Mazar, e. 21326.
Slovenski Delavec, štev. 85. Zo-, pet sprejeti: Martin Kajfes, e/ 14618; Jacob Opera, e. 18722. Novo pristopli: Matt Stojdoher, c. 21327; Anton Miheleic, c. 21328.
Slovenski Dom, štev. 86. Zopet sprejet: Mike Gorshe, c. 5772. Pr-mescc suspendovani: John Zbaanik, c. 16196; Joseph Kirn, c. 6756. Drugi mesec suspendovani: Frank Grm, c. 20294 ; Andrej Janaha, c. 1262-
Proetomialeei, štev. 87. Zopet sprejeti: John Kiratkovski, c. 16200; Andrej Komada, c. 18881; Anton Marko, c. 13556. Novo pristopil : Peter Kenda, c. 21329.
Dobri Bratje, štev. 88. Novo pristopil: Rudolph Hribar, c. 21330.
Glas Naroda, štev. 89. Novo pristopa : Mijat Vukovic, c. 21331; Mike Frankovic, c. 21332.
Rdeči Prapor, štev- 90. Zopet sprejet: August Kostonaj, c, 16679. Prvi mesec suspendova n: Alois gotarm, c. 12470.
Johnston City, štev. 91. Zopet sprejet: Anton Jermol, c. 14402. Prvi mesec suspendovani: Joeeph Sega, c. 11154; Martin Pangerl, c. 5193; John Leniz, c. 15461. NV vo pristopli: Matt Host, c. 21333; Julius Fellner, c. 21334.
Rožna Dolina, štev. 92. Novo pristopli: Frank Cec, c. 21336; John Brencic, e- 21336; Ignac Koeic, c. 21337; John Pence, c. 21338; Joseph Blaska, c. 21339; John Dolinar, e. 21340; Jacob Kabilsek, c. 21341.
Zarja Svibide, štev. 93. Zopet sprejeti: Frank Kosmač, c. 18067: Joseph Zupaneic, c. 14091. Pr\i mesec suspendovani: Valentin Ze-lerie, C. 19837; Stefan Dueek, e. 19838.
Triglav, štfv. 1>4 Prvi mesec suspendovani: Joseph Klun, c. 11805; Stefan Lavrieh, e- 20482; Stefan Trieah, e. 16700. Drugi mesec suspendoven: Peter Widmar, e. 17496.
Lilija, štev. 95. Izobčeni: Loiiis Ksmniksr. e. 13783; Joseph Gori-sek, c. 6348; Anton Požar, c. 16465
Krim, štev. 97. Zopet sprejeti: John Zdrazba, e. 6461; John Pi-gole, c. 1707. Prvi mesec suspendo-veni: Ignac Jurdana, c. 9778; John Ocaevis, e. 18065 Izobčen: Jos. Glaven, e. 12823. Umrl: Mihael Plivnik, e. 6464. Novo pristo pil: Tony Medved, e. 21342; Anton Perus, e. 21343; Juliana Rus nik, e. 21344; Anton Sankovieh, c. 21345; Angela Plivnik e. 21346; Ludvik Werhovnik, e, 21347; John Perua, e. 21348; Frank Krn-kela, e. 21349.
Sokol, štev. 98. Zopet sprejeti: Krist Kopač, c 13045; John Bre-kan. e. 11383; Joeefa Brekan, e 15816 Prvi meeee euependovani: Anton Ovetezar, e. 6481; Frank Bratkovic. e. 18732. Novo prieto-pil: Jeek Metek, e. 81380
c. 13044; Frances Blazun, e. 9104; Ivana Pogacar, c. 12142; Frances Huha, c. 13396. Prvi mesec suapen-dovana: Fanny Volcanaek, c. 17510. Črtana: Ivane Ceferiu, e. 16833.
Zavedne Slovenke, štev. 104. Novo pristople: Agues Lesi i jak, c. 21356; Aloiaia Zaletel „c. 21351.
Planinski Raj, Štev- 107. Zopet sprejet: Andrej Vilipic, o. 19644 Odatopila: Angela Baje, c. 15380.
Jutranja Zora, štev. 108. Zopet sprejeta: Ivana Vega, c. 17270. Novo pristopila: Mary Stubler, c. 21257.
Orel, štev. 109. Prvi meaec suspendoven: Anton Negovan, c 13972. Drugi mesec puspendovan: Anton Lubich, c. 12692. Novo pristopli : Gioveni Cosmasihi, c. 21258; Angelo Selola, c- 21352; Morsino, Domenic, c. 21353; Ferdinand Vuga, c. 21354.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: Jacob Drobnic, c. 7254; John Gebeljak, c. 17329; Frank Novak, c. 10418;. Frank Sivsek. c. 10813; Frank Shampa, c. 16302; Jos. Donsin. c. 11521; Joseph Ruzic, c. 18913. Prvi me sec suspendovani: John Rubes, c. 17675; Joseph Samsa, c. 20488; Frak Ambrozic, c- 14912; Alois Drobnic, c. 15108; Rudolph Ko-smrl, c. 10815. Druig mesec su spendovani: Joseph Drobnic, c. 7255; Frank Žagar, e. 6458. Novo pristopli: Joseph Kocevar, c. 21355; George Begovic, c. 21356; John Sveb, c. 21357; John Jan ko, c. 21358; Lovrence Jenko, e 21359; Frank Chodez, e. 21360.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Izobčeni: Thomas Kaucic, c. 10818. Novo pristopli: Vincenc Zajee, c. 21361; John Widiz, c. 21362 ; Martin Ratkovioh, c. 21363; Joeeph Liaoc, c. 21364; Matt Felician, c. 21365; Albert Burligo, c. 21366; Merko Sankovic, c. 21367; Frank Sudar, c. 21368. Mangert, štev. 118. Prvi mesec
suspendoven: John Keretein, o.
_____
Živila Ilirije, štev. 114. Drugi meeec suspendovani: Frank Novak, c. 12862; Mihael Krsan, c. 7805; Marije Krzen, c- 9287. Novo pristopil: Joseph Bublich, e. 21369.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejet: John Terlep, c. 7542. Prvi mesec suspendovani: Matt Koscak, e. 3623; Joe. Stait-cinic, c. 14916; Lukes Meaojednik,
Novi Dom, štev. 117. Zopet epre-jeti: Joe. Lovein, c. 1754; Frank Jaklič, c. 14870; Frank Fink, c. 9712; Miha Lesar, c- 7988. Drugi meaec suspendovani: Mike Solce, e. 13993; Ignac Granat, c. 20321.
Slovenski Sokoli, štev. 118. Zopet sprejeti: John Kucel, e. 14518; Frank Dovgan, c. 14147. Drugi mesec suspendovani: Anton Bizjak, c. 7380. Novo priatopil: Anton Bcrdik, c. 21370; Ignac Magister, c. 21371.
- Moška Jednakopravnost, štev. 119. Prvi mesec suspendovana: Ivana Kožuh, c. 9298
Gorenjec, štev. 120. Druig mesec suspendoven: Adro Jegic, t. 8153. Izobčen: John Majnaric, c. 19441. Novo pristopil: Ivan Gas-parac, c. 21372.
Zveza Detroitskih Slovencev, št. 121. Zopet sprejeti: Jos Primosch, e. 14920; Nick Rettich, c. 14178; Jos. Mantony, c. 3095. Prvi mesec suspendovani: John Urbane, e 12345; John Oshabin, c. 19214. yovo pristopli: Frank Rožnik, c. 21373; Antonio Kosole, c. 21374.
Grosd, štev. 122. Prvi mesec suspendoven : John Stergar, c. 19221. Novo pristopli: Frank Sir-eel. e. 21375; John Janezic, c. 21376; Lovrenc Ambrozic, c. 21377.
Vipava, štev. 123. Isobčen: Ernest Krusic, e. 18211.
Mednarodne Zveze, štev. 124. Prvi meeec suspendovani: Frank Ostanek, e- 14923; Frank Brate, C. 20495; John Obreza, e. 17544. Izobčen: Louis Jevnikar, e. 9592 Hibbing, štev. 125. Prvi meeec suspendovani: Albert Tumisek. c. 10611; Anton Arlie, e. 19667; Joseph Bukovec, e. »573; John Stimae, e. 17016; Frank Polich, e. 20077; George Jerbieh, s. 14806 Drniri meeee suspendovani: Frank Plttter. e. 12653; Stefan Pleee, eJ
9132; Martin Rukavin*, e. Umri: Valentin Vodnik. e. jJ Primož Trubar, štev. 126. Z* sprejeti: Anton Kordin, e. i^J Anton Salamon, e. 1203sTj Mocilnikar, c. 8789; John J^j c. 14233; John Ocavnik, e. iS Vr. Ziberna, c. 8688. Prvi ^ suspendovani: John Dolenc 16056; Fr. Koetelec, c. la John Zalar, c- 15611; Al. 2*12 sek, c. 14680; Ig. SpeUe, c. S Mik Kostelic, c. 8687; . Jo,. ^ bevc, c. 8512; Anton Kolent 14004; Fr. Seaek, e. 13141; J| Zajec, c.j 16728. Drugi me*** spendovani: Jernej Goriwk. t 8574; John Kreaevec, e. 12^ Izobčen: Frank Nagode, c. 12$ Lipa, štev- 129. Zopet spre* Ignac Suatersic, c. 5006 , Jerman, c. 16087; Frank Zev* c. 14012; Anton Tekavcic, t 8810*; John Jerman, c. 8961. p* mesec suspendovani: Ivan Kom, c 10844; Karol Gebrovsek, t 12655; Frank Mayer, c. 158(4 Drugi mesec suspendoven: Pranj Zupančič, c. 12170. No/o pri*w pil: Joaepl; Baezovar, c. 21378.
Eveleth, štev. 130. Zopet up* jeti: Anna Luzar, e. 17022; Ur» la Ambrozic, c- 20084. Novo pri stopila: Frances Zidavo, c. 21371 Franciaco Ferrer, štev. 131. N* vo priatopil: Henry Welles, e 21380.
Slovenski Napredek, štev. IS Prvi mesec suspendoven: Mu Bodovinac, c. 12501.
Balkan, štev. 133. Zopet sprt jeti: Jos. Pozarlli, c. 4785; Lot-renc Vadnjal, c. 20658. Novo pri stopli: Frank Poje, c. 21381; Job Kolenc, c- 21382.
Brooklyn, štev. 135. Zopet spejet: Anton Minart, c. 9335. Pr vi mesec suspendovani: Konnd Kogovsek, c. 9344; Martin Fink, c. 9341; John Luzer, c. 18090; A» drej Htanovnik, c. 14238. Druii mesec auspedovan: John Kantt e. 9985. Novo pristopil: Frani Kolenc, c. 21383.
Michigan, štev. 136. Zopet sprt jeti: Mihael Maringo, c. 15852 Sebastijan Tomac, c. 13242; Mi ria Gaaparac, c- 14750. Prvi me« suspendovani: Peter Rozman, i 8569; Luka Chopp, c. 9352; Pet« Spehar, c. 18041; Dragica Mami la, o. 14749; Anton Kaleic, 19682; Matt Mudrinovfa
Napredne Slovenke, Wh.JS Drugi meeec suspendovana: Ma gareta Pinter, c. 16735. Novo pr stople : Ivana Gorjup, c. 21384 Terezia Zalokar, c. 21385.
Poštojnaka Jame, štev. 138 L občen: Alois Keluza. Novo pr stopli: John Sajn, c. 21386; Kr stino Cotelj, c. 21387.
Tabor, štev. 139. Zopet sprej< ii: Martin Frank, c. 9526; Will am Brles, c. 16739. Drugi mest suspendoven: Joeeph Gulker, < 14940. Novo priatopli:
Brataka Zveza, štev. 140. Izol čena: Helen Praprotnik, c. 14945 Novo priatopil:
Brod na Kolpi, štev. 141- Pn mesec suspendoven: Joseph R« zich, c. 14512. Drug imeeec n spendovan: Peter Marinof, < 18894. Novo priatopli:
Mir, štev. 142. Zopet sprejeti Jos. Spendal, c. 14949; Fr. Morel c. 19947; Jim Kocjar, c. 17040 Mike Terlep, c. 11678; John U inont, c. 15765. Prvi mesec au spendovani: Frank Sneider,<1 13838; John Preaanik, c. 18226 Louis Turk, c- 14947 ; Anton St« vanja, c. 17372; Joseph Krastam c. 16741. Novo pristopli: Martii Opalk, c. 21388; August Zlsjpak c. 21389; John Jekovec, c. 21390 Anton Ličen, c. 21391.
Slovenski Lovec, štev. 143. Tfi pet sprejet: Frank Matkovic, t 17300. Prvi mesec suspendovtn loseph Babic, c. 17043. Izobčen Joeeph Gorsic, c. 19893; Johi Jare, c. 19066- Novo pristopil Frank Ambrozic, c. 21392.
Slovenci in Horvati, štev. W Zopet sprejeti: John Krizman, < 14052; John Bozie, c. 9798; Johi Jaran, c. 8470. Prvi mesec «« spendovan: Joseph Valentic, < 20687.
Slaveek, štev. 145. Novo prist« plit Frank Perpar, c. 21393; U nac, Kirinieh,Nj. 21394; ' IgnK Stermee, e. 21395; Joeeph Brcn eic, e. 21396; John Klobear. < 21397 ; Filip Gejer, 21398.
Kanurcok, štev. 146. Zop* sprejet: John Gregorze, e. Novo priatopli: John Brodar. < 21399: Anton Hribar, e. 21400
Vodnikov Venec, štev. 147 U pet sprejeti: Peul Smdssk.' 16752; Frenk Vereeej, e. 142« Prvi meeee suspendoven: JenM
r
10859. Drugi m t: John Cankar, c. pristopi): August )1; Frank Ban, c. Česen, e. 21408; John 1404.
Uovenke, iter. 149. suapendovana: Ana }0252.
t v boj sa Narod, itev.
suapendovana: t, e. 14961. laob&ena:
j, e. 20097.
Narod, itev- 153. Zo-Nick Spicko. e. mesec suspend^van: nr, a. 16087. »v. 155. ZopetNspre-Jeren. e. 18564 ; e. 14719; Maria i. Prvi mesec su-Fanny Komatar, c.
[je, Stev. 168. No-Josefa Kotnik, c.
»v- 159. Prvi meaec su-Jos. Ostanek, e. Basa, c. 20698. itev. 160. Prvi mesec ir Jennie* Janeah, c. Mri mesfc suspendovan: ihar, e. 13656.
Ate v. 161. Prvi rne-lovun: Ludvik Siic, e. ro priatopil j Louis Kor-
štev. 163- Izobčen: tolic, e. 15871. Adamič, itev. 165. Zo-Li: Marko Haaaan, e. irko Haaaan, e. 18903;
»tal, c. 19478. Prvi me-tdovan: Bias Paleie, e. lovo pristopli: Stefan 21407; John Smerdelj,
ie Sestre, Stev. 167. Pr-ipendovani: John Vo-•628; Mary Mihocic, c Borge Mihocic, e. 19266. »miselei, Itev. 169. Novo i Joseph Pinoso, e. 21409; >o, e. 21410. itev. 170. Novo pristo-Pucelj, e. 21411; Alois 21412.
Prijatelj, Itev. 171. Justine Pristav, e.
Itev. 174. Dragi me-
ran: Alois Petri* c
r, Itev. 176. Novo pri-j V '-' ' v • & i* *, Itev. 176. Novo pri« »b Cuk, c. 21414; Ci-e. 21415. Itev. 177. Prvi meeee en« Frank Jevanieie, e i • ' '■ ■■ Bka Vila, itev. 178. Zopet L. Kobal, e. 14279. Prvi rani: J. Plut, e. Godina, e. 16771; M. fe. 14276. Novo- pristopil: >. e. 21416; Frank Troet,
itev. 179- Zopet spre-tt Klanear, e. 18766.
Glae, itev. 180. Izob-tdolph Kersan, e. 18779; irzan, e. 16772. In Svet, itev. 181. Zopet Frank Ticar, e. 20595. sc suspendovan!: Joeeph e. 12116; Anton Dobrin 18658. -J7 £ . lovan, itev. 186. Prvi me-indovani: Jaeob Piterko, I; Frank Leenik, e. 15444. Ljubezen, itev. 187. >ila: Aloizia Lesnik,
imija, itev. 188. Odstop-Lseh, e. 21419; Joeeph Sh, e. 21420; George Ko-21421.
sa Svobodo, Itev. 189. »pil t
Složne Domovine, itev. eprejet: Ambrož Lia-Prvi meeee suspen-John Kuznik. e. 16778. : Mihael Glavan, e. 17084; e. 19078. Novo pri-
. itev. 191. IeoMen: An-e. 18780. Novo prietopli i Grgurina, e. 21422; Anton e. 21428; John Sirola, a Veronika Jugovie. e. John Orgurieh, e. 2142f> j Radetie, e. 21427; Matt e . 21428-
itev 191 lopet spreje-Kosir, a 9264: Mary e. 18146.
i ja Svobode, Itev. 193. No-<1: Joeeph Komat, e.
Itev. 194 Novo pri-
etopli: Peter Mihelie. e. 21481; Mary Mihelioh, e. 21490.
Cvetko, Itev. 196. Novo pri stopU: Martin Blatnik, e- 21432; Jaeob Tomie, e. 21488; Joeeph Bruaaki, e. 21434.
1 ronton* Štev. 197. Zopet spre Sel Anton Dolaaie. e. 18570. Slovenski Kmetovalec, 1 itev.
198. Zopet sprejeta: Agues Marin aie, e. 9655. Prvi mesec suspendo-vsni: Joeeph Bizjak, c. 6926; Anton Furlan, e. 1995. Drugi mesec suspendovan: Mihael Lenjak, e. 14993. Izobien: John Kirn, c. 4216- Odstopil: Frank Svarta, e. 16579.
Složni Slovenci in Slovaci, itev.
199. Prvi meaee suspendovan: George Kojnak, e. 14996. Novo pristopli: Mirko Gocen, c. 21435; Joseph Dujic, e. 21436.
Austrijski Slovenci, Itev. 200. Prvi mesec suspendovan: Joseph Urbanja, c. 19940. Novo priatopil: John Zaverl, e. 21437,
Pivka, itev. 201. Zopet sprejrt John Skok, c. 16283-
Kamnik, itev. 204. Zopet spre jeti: Anton Zagore, o. 17332; Ka-rol K ran je, e. 15242; John Koc-jancie, c. 17960. Prvi mesec bu-spendovani: Alois Zagore, c. 15891; Anton Ilrvatin, c. 17548. Novo pristopil: John Kladnik, c. 21438.
Zvonček, itev. 206. Prvi mesec suspendovana i Ana • Burke, c. 19715. Novo pristopli: Frank Medvesek, e. 21439; Martin Mo-ner, o- 21440; Anna Kunstelj, c. 21441; Louis Straaberger, c. 21442; Joseph Jureeic, c. 21443.
Slovensko Hrvataka Sloga, itev. 207. Zopet sprejeti: Pter Maurin, c. 4777; Anton Deraaj, c. 9931; Matt Matkovioh, e. 19719 ; Anton Malensek. c. 10062; Matt Snetyr, c. 1178. Prvi meaee suspendovanl: Mihael Sterbentz, e. 15995; Ana Pooervina, e. 20903; Nikola Turk, c. 19069; .Rudolph Kop, e. 19927. Novo prietopli: Mike Kljueeveek, c« 21444; Paul Subic, e. 21445.
Nokomieki Slovenci, itev. 209. Novo prietopli: Rudolph Hribar, c 21446; Roaalia Krefcl, e. 21447.
Bratstvo v slogi je moc, itev. 210. Prvi meeee suspendovan i Marko Ruppe, e. 207888. Novo
GLASILO SLOVJBN8KB N
DPORNK JKDNOTB
Brila, c. 21469; Frank Trfbets, e.
21470-
Napredni Slovenci, itev. 236. Izobčen: Gregor Radi, e. 19789. Novo pristopli: Peter Medoe, c. 21471; Leopold Dolane, c. 21472.
Bratska Sloga, Itev. 236. Zopet sprejeti: Anton Kutorowas, c. 20757. Drugi mesec suspendovan: G. Petrovič, c. 19473. laobčen: Dani Kostic, e 19780. Novo pristopil : Ivan Smoleich, c. 21473. "i Luna, itev. 239. Drugi mesce ruspendovan: John Mahiar, e. 16186. Novo pristopil:
Maj, itev. 240. Prvi meeee eu-spendovani: Fr. Ant logar, c. 20175; Mary Antlogar, e. 20180. Novo priatopil;
Slovensko Hrvatska Sloga, it. 241. Prvi mesec suapendovaiU: Joaeph Posega, e- 20924 ; Mike Pavick, e. 20925. Novo pristopila; Mary Krsan, c. 21474.
Staunstonski Slovenci, it. 242. J?CXLJM£*ec suspendovani: Jos. Klauzar, e. 20211 Ana Tnr*, c. 0b04. Novo pristopila : Frančiška Moetar, c. 21475-
Planinski Raj, Itev. 243. Isob-Čen: Joseph Rupnik, o. 20586.
Skrb za prihodnost, itev. 244. Novo pristopil: Joseph Katic, c. 24176; Matt Sobljok, c. 21477; Joaeph Cenjar, c. 21478$ Frank Kasaan, c. 21479; Mihael Katic, e. 21480; Frank Cveton, e. 21481; George Malvie, c. 21482.jp
Prosveta, itev. 245. Odetopil: Miha Medos, e- 21190.
Novo druitvo 4 4 Šopek mocl," itev. 247 v Cairnbrook, Pa. Pri stopili so: Josephine Polsak, c, 21483 ( Joeeph Rudolf, c. 21484; John Milavee, c. 21485; John Batists, c. 21486; Vineenc Malja-vac, c. 21487; Tony Vidmar, c. 21488; Jacob Vidrih, e. 81489; Jacob Juko, c. 21490.
Novo druitvo ,4CJerkniiko Jezero," itev. 248 v Hagevo, Pa. Pristopili so: Anton Batista, c. 21491, John Bardon, c. 21492
Silvester Turk, c- 21493; Andreja,______ ^ I
Dolenc, c. 21494; John Fink, p. •• 20721 * 146
21495; Anton Roslna, e. 21498; Od dr. itev. 211 John JCoeevar, Maria Levar, c. 21497; Antonio c. 8247 k dr. itev. 48 Bradač, c. 21498; John Mlhelcic, N Od dr. Itev. 215 Matt Puhek, e. * 21499; Aloiaia Vidrioh, c. 17184 k dr. Itev. 110 21802; Joeeph Mlhslck), e. 2180 Bradae, c. 21502; J
a. 90317 k dr. itev 118, Valentin Reapet« c. 16460 k dr. itev.
Od dr. itev. 108 Maria Burger, a. 12148 k dr. itev. 906. Od dr. itev. 118 George Luk-
c. 14439 k dr. itev. 83. Od dr. itev. 120 Mihael Majua-ric, c. 30492 k dr. itev. 116, Frank Testin, c. 5875 k dr. itev. 239.
Od dr. Itev. 131 Frenk Kvartie, e. 8986 k dr. itev. ti.
Od 4r. itev. 132 Joseph Sonc, e. 5569 k dr. itev. 121. V
Od dr. itev. 134 Matt Kenda, e. 7847 k dr. itev. 114.
Od dr. itev. 138 John Kolčne, c. 19249 k dr. itev. 129, Matt Kari. e. 14040 k dr. itev. 52. Od. dr. itev. 139 Frank Ojmra, c. 15410, Alois Opara, e. 15407 k dr. itev. 5.
Od dr. itev. 144 Anton Tutin, c. 12201 k dr. itev. 8^
Od dr. itev. 157 John Miheleic, Cv120'j:i k dr. hti-v. 114
'Off'dr.'IfSV. 169 Adolph Kovae, c. 17574 k dr. itev. 64.
Od dr. itev. 171 Justin Pristav, ^18864 k dr. itev. 85, John Artie. e. 14726 k dr. itev. 244, Barbi Dol is, c. 16549. Angela Sever, e, 1731«», Paul I)oliN, c. 12218, John Sever, e. 14047 k dr. itev. 24ti.
Od dr. itev. 176 Frank Blatnik, o. 2541 k dr. itev. 13.
Od dr. itev. 181 Joaeph Boltie, e. 6442 k dr. Itev. 23, Frank Marn, 0. 20120 k dr. itev. 7.
Od dr. Itev. 183 Valentin Ho-mec, c. 12785 k dr. itev. 10. " Od dr. Itev. 191 Anton Mako-vee, e. 18914 k dr. Itev. 31. Matt Pus, e. 14529 k dr. itev. 232.
Od dr. Itev. 197 Nikolaj Obra-dovic, e. 19503 k dr. itev. 110. Od dr. itev. 198 John Popovieh, 8706 k dr. itev. 49 Od dr. Itev. 199 Frank Rusie, 17955 k dr. itev. 97. 04 dr. itev. 200 John Peric, e. . Frank Spllar, c. 20898 k Itev. 117, Joeeph Merelavlc,
Od dr. itev. 281 Jernej Bucik, e. 18129 k dr. Itev. 34.
Od dr. Itov. 227 Jqeeph Pikel, c. 18682 k dr. itev. 32
Od dr. itev. 228 Jernej Zore, e 14141, Albert Naprudnik, c. 14574 k dr. Itev. 27.
Od dr. Itev. 231 Anton Mihelie, e. 10438 k dr. itev. 87.
Od dr. itev. 232 John Cheenik, e. 20754 k dr. itev. 138.
Od dr. itev. 233 Antou Drohnie, e. 104 k dr. itev. 145.
— Kose v Ljubljani. Ma kiucali sta obolela poiuoini desiufekcijaki sluga Ate fan Petrič, star 30 let, stsnujoč v Nunski ulici Itev. 7« in vrtnar v deiclni bolniiniei Anton Jerli, ki je stanoval ns Helu itev. 4ri. Oba sta ae oddala v epidemij-sko bolniinico na Kodeljevo.
Trebuini legar, pegasti legar, kolera, koae spremljajo vojno in otroci umirajo rudi nezadostne prihranitve. Ali bo ie kaj naroda ostalo po tej vojnif
— Deček prostovoljno v smrt.
V celjskem mestnem parku so na-Kli mrtvega leiatl 16letnegn sla-ščlčarskeKS učenca Josipa Ofuer, doma is O'radca. V roki je ie drial flobert-piitolo, a katero se je Ur Mrelil v sence. v
Družina, Itev. 211. Zopet sprejeti: Frank Duda, c.
16808; Alois Delak, c. 20660- Prvi meeee euspendovan: Ivan Krpan, a 20148. Umrl: Lovrenc, Dragice vie, c. 20784.
Arisons, Itev. 212. Novo pri-atopU: Frank Ugrin, e. 21449; George Shofar, e. 21450;' John Pecanich, e. 21451; Joeeph Ab-setz, c. 21452; Joseph Hoaich, e. 21453.
Mullan, Itev. 214- Novo pristo-pil: John Ravnikar, c. 21464.
Virginia, itev. 216. Prvi meeee suspendovsn: Anton Jenko, e 18590. Noto pristopil:
Slovenski Gozdar, itev. 217. Zopet sprejeti: John Koenig, e. 17813; Frank Mahnich, c. 18254 Prvi mesec suspendovani: John Bom, e. 18771; Joeeph Jakatie, c. 17814; Jernej Sterm, e- 17620. Drugi mesec suspendovsn: John Bavdon, e. 20152. Novo pristopli: Louis Trenta, e. 21455; John Tousel, c. 21456.
Columbine, itev. 218. Zopet sprejet: Julius Brigajevsky, c. 960.
Vctoria, itev. 220. Novo pristopil : Frank Wiltusnlg, e. 21457; Jack Gabereek, e. 21468.
Delavski Venec, itev- 221. Zopet eprejet: Jerne* Bucek, c. 18722. Novo pristopil: Jscob Se-kli, c. 21469.
Sloga v Tujini, Itev. 224. Prvi meeee suspendovani: Peter Bala-ban. c. 18774; John Ribic, e. 20911.
Utah, Itev. 227. Prvi meeee suspendovani: Martin Bruketa, e. 18692; Anton Vouk, c. 1042 ; Rose Vouk. c. 11087
Biser, itev. 228. Prvi meeee suspendovsn : Kari Knez, e. 18968. Drugi meeee suspendovsn: Joseph Man del, e. 18800. Novo prietopli: Anton Orel, e. 21480; Peni Kramar, e. 21481.
Rajski Glae. Itov. 280. Novo prietopli t Roman Zanetd, e. 21482; Alex Btason, e. 21488; Emilije Katanar, a- 21464; Peter Delpupe, c. 21486; Thomee Spor-eie, e. 21488.
Srebrni Zvonček, Itev. 232. Prvi meeee euependovan t Andr. Urbende, e. 19840. Izobčena Ee mlina Florek. e. 19889. Novo pristopli : Anton Bolle. e. 21488 j Mary fflterij. e. 21487 JoospMne
- ielesniika nahoda, ki bi lab ko imela sle poslsdioa. la At. llja
v Slov. gor. poročajo: Dne 26. a«»v. zvečer, ko je ie nastal mrak, je p*ljal major Upuuiaua, Alojzij Karazin, a vtflfom, v katerega "ta bila vpreiena dva vola, Čea ielea-niiko pintgo ns ^parlovo posestvo v Cirkniei. V trenutku, ko eo voli ua drugi at rani ie prilll do aa* tvoruie, je ieleauički čuvaj late hipoma zaprl. Voz je a voli vred ostal na ielefniikem tiru. V tem iiipu je privozil graiki tovorni vlak in je zgrabil voa ter ga zdrobil v drobne koseo. Voli iu voznik so ostali ue|>oikodovaui. K treči se je namreč zlomilo oje in ao voli (»stali na svojem mestu.
LI8TNI0A UPRAVNI&TVA.
Tenjeui bratje tajniki in a*«stre ajnice, kakor tudi poaameani čla-il in naročniki, naj blagovolijo Milil jat i vee spremembe naaloVov Manov in članic, kakor tudi naalo-/e novo eprejetih Članov in čla-de in ravnotako imena In naslove snbčenih, črtanih in odatoplth Manov in Članic, upravniitvu 'Oltaila,'* da ee naalovnik pra\ il-no uredi ln ne bo poaneje nepo-rebnega zabavljanja. Blagovolit«« to upoAtovati.
Za člane in članice S. N. P. J.
Cbaa HM e pcMelee vre«. 1« ker. sle« Sf.ee. -
» SMva M s eersSllesi. T sehfft jih Ima seemi
Fmk Kirti, 2711 t. MHlirt An., CWoifi, 111,
Unijtko izdelane imodke z znakom Se Ne P. Je
Ibylcus in MU of th« Rang« in drug«
I izvrstne smodlc«, se dob« pri
TIOmb Clflir Co.. Aurora,
j Andrej Levar, e. PRISTOPILI SO:
Od dr. itev. 2 Frank Justin, e. 10290 k dr. itev. 96. 4
Od dr. itev. 6 Martin Paulin, c. 16617 k dr. Itev. 244.
Od dr. Itev. 11 Matt Budieellc, c. 18514 k dr. itev. 114.
Od dr. itev. 16 Joeeph Radi, e. 13497 k dr. Itev. 84, J. S. Spehar, c. 16066 k dr. Itev. 121.
Od dr. itev. 19 Frank Golle, e. 1737 k dr. itev. 80.
Od dr. itev. 27 Fr. Mlhalik, c. 17851, John Strahota, e. 14573 k dr. Itev. 285.
Od dr. itev. 81 Anton Gorenc, c. 14189 k dr. Itev. 89.
Od dr. itev. 82 Louie Blasic, c. 7100 k dr. Itev. 207.
Od dr. itev. 38 Mary Zettcl, c. 18480, Aloisia Zettcl, c. 17857 k dr. Itev. 16. ,
Od dr. Itev. 44 Frank Sivee, e. 15769 k dr. itev. 190.
Od dr. tyev. 62 John Jereb, t^ 6444 k dr. itev. 6.
Od dr. itev. 64 Frank SsesUfe sky, e. 17871 k dr. Itev. 4.
Od dr. Itev. 67 Anton Mihelie, c. 3006 k dr. itev. 114.
Od dr. itev. 61 John Mlsksr, e. 18673 k dr, Itev. 43, Frank Lapp, c. 18440 k dr. Itev. 122.
Od dr. itev. 82 Lovrenc Krueec, c. 19819 k dr. Itev. 20.
Od dr. itev. 64 John Steban, e. 17212 k dr. Itev. 87.
Od dr. Itev. 89 Andrej Steblaj, c. 12290, Frank Alie, e. 20284, A-loie Janežic, e. 14396 k dr. Itev. 48. John Spreicer, e. 4026 k dr. Itev. 216.
Od dr. Itev. 76 Franeieka Miheleic. e. 18877, Joeeph Miheleic, e. 18876 k dr. Itev. 194.
Od dr. itev. 76 Florijan Peter-nac, e. 4866, Kari Bartolle, e. 17119 k dr. Hov. 92.
Od dr. Itev. 87 Frank Hladil*, e. 18188 k dr. Hov. 108. John Kor bar, e. 17986 k dr. Itev. 88. . Od hr. Itev. 89 Joeeph Vidmar, e. 6897 k dr. Itev. 91.
Od dr. Itev. 90 Jera Tomeie. * 12468, John Keraerie. e. 8102 k dr Itev. 188.
Od dr. Itev. 97 Anton Cepelnik, e. 18491, Felike Teaota. e. 14218 k dr. Hnr. 170. Od dr Hov. 108 Joeeph Ovni-
>