Četrti plenum ck zk jugoslavije
Minulo nedeljo in ponedeljek je bila v Beogradu četrta plenarna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki so ji prisostvovali tudi člani sekretariata predsedstva Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. Plenum je pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita razpravljal o vzrokih sedanjih pomanjkljivosti in težav ter o ukrepih, ki jih moramo podvzeti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj v naši državi.
O izvajanju zaključkov izvršnega komiteja ck ZKJ in o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije je govoril sekretar CK ZKJ Aleksander Rankovic, o tekočih problemih gospodarske politike je podal referat Boris Kraigher, o osnovnih vprašanjih družbenega plana za leto 1963 je poročal Miloš Minié in o proizvodno-ekonomskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva Slavko Komar.
Po nadvse bogati razpravi številnih članov četrtega ple-numa Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je govoril tudi generalni sekretar ck ZKJ Josip Broz-Tito in njegov govor prinašamo v izvlečkih.
PriCakoval sem, da Do ta plenum pomenil prelomnico v naši gospodarski politiki. V Ceni je ta prelomnica? Dosedanja aktivnost komunistov in seveda razprave po pismu Izvršnega komiteja so pokazale, da so naši komunisti, čeprav so v preteklosti pre-cejkrat pogrešili, dobro razumeli vso resnost položaja, v katerem smo. Zelo sem zadovoljen, da so se zelo resno lotili odpravljanja napak, s katerimi smo imeli doslej opraviti v našem družbenem življenju. Dokaj jasno je, da so komunisti pri urejanju težavnih in zapletenih gospodarskih ter splošno družbenih problemov lahko samo nosilci pravilnega usmerjanja in urejanja in da bi bilo napak, če bi morehiti posamezne organizacije Zveze komunistov prevzele nekakšno pravico, da dirigirajo in komandirajo. Na to moramo paziti in tega se moramo varovati.
Ko prehajam na gospodarska vprašanja, bi rad povedal, v čem bi želel videti prelomnico, kjer so se pri nas pokazale razne napake in anomalije in kje so njihovi vzroki. Ugotovili smo, da so napake, nismo pa dovolj Jasno pokazali na njihove vzroke. Menim, da moramo tu vzeti za izhodišče decentralizacijo. Kako jo pri nas pojmujemo? Reči moram,'da sta administrativna decentralizacija in samoupravljanje eno, ekonomika pa drugo.
V ekonomiki v nobeni deželi ne more biti decentralizacije in zato mora biti tudi naša dežela v ekonomskem pogledu celotna. Razne lokalistične tendence in pojavi, ki so pri jias dostikrat prišli do izraza, so izvirali prav iz nepravilnega pojmovanja decentralizacije. Pri nas je bilo decentralizirano vsevprek. V rereratih ne najdem odgovora na vprašanje, kako naj pridemo iz sedanjih težav oziroma kako naj se v prihodnje razvija naša jugoslovanska ekonomika. Mi govorimo o kooperaciji in združevanju, v republikah pa zadevamo na določene odpore.
Kadar gre za kooperacijo in združevanje v splošno jugoslovanskih mejah. menim, da posamezne republike ne morejo spremeniti meja ln da moramo postopoma iti k splošnemu jugoslovanskemu gibanju naših investicijskih sredstev in kapitala. To je dokaj posplošeno rečeno, tovariši, toda nič ni nerealnega — to je realna stvar. Jasno je, da pomeni to popolno spremembo naše investicijske politike, kreditiranja ln drugega.
Nekoliko neugodno je, kadar je treba govoriti o integraciji znotraj neke socialistične deiele v času, lto gre za velike ekonomske Integracije, pa tudi za svetovno integracijo. To
pravim zategadelj, ker sodim — če jo imenujem celovitost — da je ne bomo povsem pojasnili. Kdo mora liiti nosilec ekonomske integracije — politični organi ali proizvajalci? Ko smo sprejeli zakon o delavskem ln družbenem samoupravljanju, sem v samoupravljanju videl kvas našega, jugoslovanskega družbenega gibanja.
Kdo bo nosilec tega gibanja? Seveda proizvajalci, delavci in kolektivi, ki jih bo njihova zainteresiranost za to, da bolje proizvajajo, spodbujala, da poiščejo tiste metode in možnosti splošno jugoslovanskega združevanja in da najdejo v njem tudi svoje koristi. Jasno jc. da se s sedanjo materialno bazo, ki jo imajo, ne morejo usmeriti v ekonomsko integracijo, ker so naši skladi še preveč centralizirani in se delijo od zgoraj, z raznimi neprijetnostmi, ki to spremljajo. Govorimo o tem. kako je vse decentralizirano, niso pa decentralizirana materialna sredstva, ker razpolaga z njimi federacija. Tovariš Ante Jurjevič je govoril, kakšne težave sO, denimo, v ladjedelnici v Splitu. Take težave so v mnogih naših podjetjih. Imamo tudi takšne primere, da podjetja skoraj dovršijo proizvodnjo blaga, pa morajo čakati več mesecev ali celo leto dni, da bi prišli do nekaj milijonov deviznih ali dinarskih sredstev, da bi lahko dovršila svojo proizvodnjo.
Menim, da mora celovita jugoslovanska ekonomska integracija v prvi vrsti počivati na proizvajalcu, da je treba proizvajalcu omogočiti, da pride do teh kreditov. Ne pravim, da je treba tovarnam nekontrolirano dajati na voljo sredstva, ker lahko pride do določene stihije in oddaljevanj, marveč da je treba spremeniti sistem kreditiranja preko bank. Republike morajo dobiti večja sredstva, prav tako tudi komunalne banke, toda tudi podjetjem je treba pustiti veysred-stev. Strinjam se, da je tukaj treba izvesti kontrolo, sprejeti nove Instrumente in usmerjati izkoriščanje teh sredstev. V tem vidim materialno osnovo za nadaljnji razvoj našega družbenega samoupravljanja v podjetjih in možnost kooperacije. Vem, da to ni preprosta stvar, da jo je tre-ta dobro preanaliziratl, da bi našli vse elemente, ki bodo vodili k pravil-nejšemu razvoju. Menim, da se tu ne gre zaletavati, marveč da je treba iti postopno. Kajti, če ostane tako kot je, se bodo spet pojavili loltalizmi ln vse mogoče anomalije, zopet bodo investirali v različna nerentabilna podjetja In vsakdo bo hotel graditi tisto, kar mjsll, da je za njega najbolje. To pa se je doslej pokazalo kot škodljivo.
Kar zadeva kooperacijo v proizvodnji, mislim, da moramo predvsem postaviti zdaj težišče na razširjeno reprodukcijo, pri kateri , je pri nas veliko ovir. Pri izkoriščanju sredstev za razširjeno reprodukcijo, katere nosilci morajo prav tako biti proizvajalci, so ustvarjali motnje nekateri politični organi. Ekonomsko se Jc treba malce osamosvojiti od politike, da se politični organi ne bi povsod vmešavali in včasih jemali sredstva, da bi jih namembno trošili. V komunah morajo seveda imeti glavno besedo proizvajalci, politiki pa naj samo nadzorujejo — v glavnem zato, da bi videli, ali tudi na drugi strani ne počenjajo nepravilnosti, kar zadeva uporabo materialnih sredstev, ki jih imajo na voljo.
Ko govorimo o kooperaciji, moram reči, da sem vesel, ker jc mogoče že danes brati v časopisih, da so se Iludje začeli združevati, in to v isto-rodni proizvodnji. Se vedno pa se združujejo samo v republiških merilih, čeprav je treba preiti na jugoslovanske. To Je zelo dobro, lter tako poteka pravilna delitev dela. Nekatera naša velika podjetja, kot so tovarna v Brodu In »Rade Končar« ter druga, se včasih še vedno ukvarjajo z vsem mogočim. Cemu jim bo to? Izdelovati morajo osnovne in največje stvari, kot so lokomotive, vagoni, generatorji in turbine it(l., razne druge stvari in nekatere dele pa naj izdeluje spremljajoča industrija. Ni treba, da je spremljajoča industrija velika kakor tovarna v Brodu, Rade Končar ali Iskra in Litostroj v Sloveniji ali RR zavodi v Nišu, niti ni treba, da je v isti republiki, ampak je lahko tudi v drugI republiki. V časnikih berem o raznih prepirih, kot na primer med tovarno v Nišu in tovarno »Iskra«.
Zakaj je potrebno, da se v tisku prepirajo o tem, ali je pravilno, da
dobi sredstva tovarna v Nišu ali ne. Ne spuščam se v to, ali je pravilno dati določena sredstva temu ali onemu podjetju, hočem pa reči, da ta prepir ni potreben. Naša podjetja naj ne ustvarjajo monopola, marveč naj imajo stike, naj sodelujejo v pogledu zboljševanja kakovosti proizvodnje ln se dogovarjajo o tem, kaj bo kdo proizvajal. Tega pri nas ni ali pa je še zelo malo. Namesto tega hoče vsak proizvajati vse in ta naša največja slabost menda še vedno prevladuje.
Se enkrat bi se rad povrnil na vprašanje skladov. V referatih nihče ni omenil, kje naj bodo skladi in kdo naj razpolaga z njimi. Samo na splošno se govori o republikah in komunah, medtem ko se podjetja niti ne omenjajo.
Podjetjem moramo pustiti določene sklade, ki jim bodo potrebni tako rekoč kot drobiž v proizvodnji. Doslej smo jim jemali vse, v pogledu amortizacije pa smo vplivali dezinvestira-joče. V odlokih, s katerimi bomo to spremenili, moramo nekoliko jasneje določiti, kakšna in kolikšna sredstva naj ostanejo na razpolago. Potrebna je pravilna decentralizacija in pravilna razdelitev sredstev, da ljudje ne bi bili odvisni od posameznih uradnikov in od tega, da prosjačijo, da bi dobili tisto, kar potrebujejo, marveč da lahko s tem samostojno razpolagajo. Mi smo pustili na samostojno razpolaganje sredstva Iz skladov, toda to je želo malo. To za razširjeno reprodukcijo ne zadošča. Po tej poti ne moremo naprej, zato moramo ta sredstva določiti, če hočemo, da se bodo naša podjetja ln naša industrija uspešno razvijala.
Jasno je, da sedanji bančni sistem, sedanji način kreditiranja v prihodnje ne bosta mogla veljati ln ju bomo morali korenito spremeniti. Ne bomo ju spremenili tako, da bi brez potrebe vsevprek ustanavljali komunalne banke, kjer so potrobne in kjer niso, ker sam njihov obstoj veliko stane. Tudi število bank je treba določiti po gospodarski računici, ali je ta banka tu koristna, da ne bi požirala sama sebe in sredstva, namesto da bi bila koristen posredovalec pri dodeljevanju sredstev drugim.
Malo prej sem rekel, da se z decentralizacijo na republik^ in dajanjem sredstev republikam in komunam to vprašanje ne rešuje v celoti. S tem se zboljšujc, toda ne rešuje v celoti pravilni razvoj našega gospodarstva. Treba se je usmeriti na podjetja. To jc eden izmed problemov, s katerimi se, mislim, nekateri tovariši morda ne strinjajo in jaz ne vztrajam pri tem, da bi to danes tu sprejeli, čeprav sodim, da je to edina pravilna pot, čc hočemo omogočiti pravilen razvoj samoupravljanja.
Govorimo o tem, da je treba zbolj-šati produktivnost dela tudi pri tistih, ki imajo z delavci prenatrpane tovarne, kjer je morda 50 '/> več delavcev, kakor pa je treba, čeprav je to absurdno. Na eni strani ni sredstev, brez sredstev pa ni mogoče povsod zboljšati produktivnosti. Ponekod je treba dati tudi sredstva, ki jih morajo imeti na voljo. Ko govorimo na primer o odvečni delovni sili, bi rad povedal, da so ljudje začeli zdaj spoznavati, kaj so storili, ko so iz številnih tovarn napravili sociale, ki so požrle skoraj vse, kar so proizvedle, pa so še morale prejemati dotacijo. To kaže, kakšna je bila naša investicijska politika, koliko so ljudje upoštevali rentabilnost graditve itd.
Menim, da so začeli o delavskem samoupravljanju dvomiti nekateri ljudje zgoraj, ki smo jih zdaj izmenjali. Ti ljudje so mislili, da delavsko samoupravljanje ni našlo svojega mesta. Vendar, kdo je kriv? Vsekakor niso krivi delavci, ki so dali proizvodnji tolikšen razmah. Delavsko samoupravljanje je od leta 195.1 do 1958 privedlo do velikega poleta in rezultatov. Pozneje je prišlo zaradi vseh anomalij in pomanjkljivosti, ki so se pojavile v našem gospodarstvu, do stagnacije.
Ko torej, tovariši, zahtevamo od delavcev mnogo, jim moramo dati, da bodo oni dajali več. Sami smo dolžni pripomoči, da se bo to stanje zboljšalo. Ne drži, da delavci nimajo zavesti, ki je potrebna na sedanji
stopnji razvoja, da nimajo te zavesti za skupnost kot celoto. Imajo jo. Ce je prišlo včasih v podjetju tudi do kakega Idealističnega pojava, so to osamljeni primeri, ki nam ne smejo vzeti poguma ln privesti do tega, da zdaj dvomimo o delavskem samoupravljanju. Treba je spremeniti nekatere instrumente.
2e dve, tri leta se motamo okrog tega, ali je novi sistem nagrajevanja po učinku pravilen ali ne, ali je pravilen sistem notranje organizacije po proizvodni ekonomski enoti. Mislim, da bi morali tu pogumneje naprej. Krivda za to ni spodaj, ampak zgoraj, pri nas, pri naših gospodarskih ivganih. zato, ker niso takoj konkretno prešli na izvajanje tega sistema povsod, kjer je mogoče. Seveda tega ni moči stoodstotno izvesti, čeprav jc bilo mogoče za večino naših podjetij.
Ko govorim o orientaciji naše proizvodnje za izvoz, moram reči, tla smo doslej ustvarjali tudi majhna podjetja, ki naj bi izvažala. Kaj pa more majhna tovarna? Kako lahko konkurira na mednarodnem tržišču? Seveda je potem prihajalo do anomalij, da se je pojavljalo več cnakovrst-nih proizvodov od raznih strani prek teh majhnih izvoznih podjetij, ki so konkurirala drugo drugemu. Namesto da bi konkurirala tujim proizvodom in tovarnam, so konkurirala našim proizvodom v škodo naše skupnosti. Samo s serijsko proizvodnjo lahko modernizirana tovarna, morda v kooperaciji s spremljajočo industrijo, gre na tuji trg in konkurira z uspehom. Doslej pa smo dajali regrese podjetjem, ki so, kakor sem že rekel, drugo drugemu metala polena pod noge.
Našo proizvodnjo moramo odslej usmeriti v to, da bodo čim večja podjetja tako proizvajalci kot tudi izvozniki, ki bodo svoje proizvode neposredno prodajali na tuje tržišče. Po mojem mnenju bomo imeli največ koristi in bomo najlaže konkurirali, če bomo imeli takšna velika podjetja ali če se zunanjetrgovinska podjetja združijo v več velikih. Ze zdavnaj smo govorili, da imamo preveč raznih Izvoznih podjetij in da imamo od tolikšnega števila posrednikov več škode kot koristi. Zdaj gre za to, da se njih število zmanjša, vendar gre v tej smeri zelo počasi in nerado naprej. Mislim, da morajo tudi podjetja sama neposredno reševati vprašanje izvoza, ker je razlika, če gre naše industrijsko podjetje, ki samo proizvaja, na tuje tržišče, če to tržišče vidi, da proučuje in analizira, ali če to počne trgovec. Trgovec se žene za trenutnim začasnim zaslužkom. Nikoli ni pripravljen zdaj dati nekaj ceneje, da bi pozneje imel od tega korist. Trgovec ni za dolg, ampak za kratek rok — da bi hitro nekaj zaslužil, če more, potem pa zbogom. Industrijski proizvajalec pa je zainteresiran za dolg rok in treba ga je usmeriti, da bo sodeloval v našem izvozu, da bo investiral v tuji trg.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S IV. plenuma Centralnega komiteja
Zveze komunistov Jugoslavije: Med zaključnim govorom generalnega sekretarja ZKJ tovariša Tita
GLASILO socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja
KOPER — 27. JE LIJA 19G2
Poštnina plačana v gotovini	LETO XI. — ŠTEV. 31
Postojna: na Titovem trgu so zdaj v polnem razmahu gradbena dela za novi hotel
Preteklo nedeljo je bilo v Luciji pri Portorožu prvo sektorsko tekmovanje kmetijskih strojnikov v tem letu. Tekmovanja se je udeležilo petnajst tekmovavcev koprske in piranske KZ. Grajo zaslužijo Izolčani, ker niso poslali na to tradicionalno tekmovanje niti enega zastopnika!
Tekmovavci so se pomerili v oranju, v spretnostni vožnji in teoriji. Na prvo mesto se je uvrstil znani'okrajni in republiški t.ekmovavec Karel Raž-man iz Puč s kar 41 točkami prednosti pred drugoplasira-nim Koprčanom Albinom Bor-
donom in tretjeplasiranim Ivanom Kocjanom prav tako iz Kopra.
Po tekmovanju so organizatorji priredili parado kmetijskega strojništva skozi Portorož in Piran. Ker sta na čelu kolone' jezdila tudi dva mladeniča v narodnih nošah, je bila povorka pravcata poslastica za številne tuje turiste, ki so se kar kosali v slikanju in lilma-nju parade.
Podobno tekmovanje bodo v, naslednjih nedeljah priredili še v Postojni, Sežani in Ilirski Bistrici,
Prekomorski televizijski prenos
Minuli ponedeljek zvečer je ameriški satelit »Telstar«, ki so ga pred nedavnim izstrelili na krožno pot okrog Zemlje, posredoval prvi televizijski prenos iz ZDA v Evropo in obratno za širšo javnost. Najprej so oddajale program za Evropo ameriške televizijske postaje v sodelovanju s kanadskim T V omrežjem, nakar so
čez dve uri in pol, kolikor potrebuje satelit »Telstar« za krožno pot okrog Zemlje, posredovale evropske televizijske postaje 15-minutno« oddajo v ZDA. V Evropi sta program sprejemali televizijski postaji v Goonhillu v Angliji in v Plemeur-Bodou v Franciji. Razen številnih evropskih držav je v jarogramu sodelovala tudi Jugoslavija.
Partizansko slavje na Trstelju li Nanosu
Na Primorskem sta bili mi- Jože Čerin-Peter, a podpred-nulo nedeljo osrednji proslavi sednik izvršnega sveta LS 22. julija na Trstelju in na Na- LRS dr. Jože Vilfan je več sto nosu. Na Trstelju pri Komnu glavi množici govoril o pome-so.se zbrali nekdanji partizan- nu prve kraške čete za razvoj ski borci s Krasa, Vipavske, narodnoosvobodilnega gibanja Goriške in Tržaškega k veliki na Primorskem ter o uspešni proslavi dvajsete obletnice povojni politični, gospodarski ustanovitve prve kraške čete. in kulturni izgradnji tega dela Ta četa je bila po nalogu Slovenije. Proslavi so priso-Glavnega štaba Slovenije stvovali zastopniki bivših par-ustanovljena v Vodicah nad tizanov in CK tržaške federa-Ozeljanom in njeno operativ- cije KP Italije, no območje sta bila Kras in Druga pomembna proslava Brkini, njen prvi komandant dneva vstaje slovenskega Ijud-pa narodni heroj Anton Šibe- stva je bila na Nanosu, kjer je Ija-Stjenka.	bila pred dvajsetimi leti trda
Proslava se je začela s sni- borba partizanov z italijanski-denjem preživelih borcev kra- mi fašisti. Na tej proslavi je ške čete. Nato je pozdravil govoril komandant takratne udeležence partizanskega zbo- partizanske enote, ki jc štela ra nekdanji komisar te čete okrog 50 borcev, Martin Greif.
V PONEDELJEK, 30. JULIJA, ZAČETEK FOLKLORNEGA-
FESTIVALA
Tudi letos bo v okviru poletnih prireditev festival jugoslovanske folklore, ki bo trajal teden dni (od 30. julija do 4. avgusta). Festival je razdeljen v tri dele: izvirna folklora, amaterske skupine in poklicni ansambli. Večer izvirnih plesov in pesmi pripravlja tudi letos koreo-graf Ivan Ivančan iz Zagreba, nastopili pa bodo med drugimi Moreška skupina s Korčule in »Ogranak seljačke sloge« iz Medjimurja. Od amaterskih skupin bodo nastopili »Ivo Lola-Rlbar« iz Beograda in »Tine Rožanc« ter »France Marolt« iz Ljubljane. Poklicni folklorni ansambli Lado, Kolo ln Tanec so že naši stari znanci. Zaključno revijo na koprskem trgu bo snemala tudi Evrovizlja
(Nadaljevanje s 1. strani) Kajti najti mora plasma za svoje proizvode, ln to za dolg, ne pa kratek rok.
Kaj zdaj sledi iz tega? Iz tega sledi,
ZA 22. JULIJ NA POSTOJNSKEM
Letošnji dan vstaje, 22. julij, so tudi na Postojnskem počastili s številnimi prireditvami. V mestu so že v soboto zaplapolale stotere zastave, na večer pred praznikom pa je godba na pihala JLA priredila na Titovem trgu prome-nadni koncert. Ob koči Mladika na Pečni rebri so v mraku zažgali velik kres.
V nedeljo, 22. julija, je okrašeno in ozvočeno Postojno obiskalo v prekrasnem sončnem vremenu več tisoč domačih in tujih turistov. Občinski strelski odbor je priredil za kinom množično tekmovanje v streljanju z zračno puško za posebno značko ob dnevu vstaje, Postojnčani pa so se podali na številne izlete k morju,
, ,	15 milijonov dolarjev za «voz samo	„ na spominsko slavje na Nanosu
To vprašanje ne pride v poštev z.a za motorno industrijo, oziroma da Pretekli teden je nova skupina naših rojakov iz ZDA obiskala Postojno. V in v okoliške kraje. Delovni KO-letošnji plan. Treba pa ga je proučiti smo se za toliko zadolžili v tujini. To hotelu pri Pivki jami so jim predstavniki Slovenske Izseljenske matice pri- ipi.|:v; en nriredili popoldne tudi in kreniti v tej smeri. Jasno Je, da »žre« naše devize. Razen tega mora- redili prisrčen sprejem. V stari domovini so se rojaki počutili imenitno ter ^	^	i, ; /' \
mo zdaj v zvezi z zmanjšanjem pla-	navezali obilo stikov tudi z našo mlajšo generacijo	vec pil-OllKOV V naravi. uudj
da mora biti proizvajalec, s" pomočjo	pe^ekU™, te se žeHm o
skupnosti, sposoben kreditirati. K.ikS-	zlrati. tem prej, če smo •
1,1 kJe ima--	zadušili v mnogih stvareh ______________________ ......................
za daljši	ventila v tujini, v tej smeri moramo	ščujc. ker smo Jih stisnili in jim pre- ■'■',-
k lil AZIJI,	nekaj žrtvovati, kakor to delajo tudi	prečili, da ne uvažajo vsega po vrsti, ill? #
niso dovolj	druge države, ki delujejo na veliko	Razume se, da bomo morali to ne- , k ' : . :
da Je bilo zaradi tega godrnjanje. pokazalo tudi v naši proizvodnji in Govorili so, kako da lahko drugim zaposlenosti. Bomo pa na drugI strani dajemo kredite, ko pa še sami nima- prisilili na drugačno delo naša nod-mo dovolj. Ce pa ne datno, bomo Jetja, ki so kupovala v tujini licence Imeli manj. Dajanje kreditov je naša in videla, da z regresom, oziroma z industriali- oprostitvijo carin, bolje izhajajo, če se že danes samo uvažajo dele, kot pa da jih samo največje perspektive za" daljši --'A",û!»ï»i.™?™tt "? "Imamo ma proizvajajo. Sedaj se jim to ma rok? To so dežele v Afriki ki so v razvoju, ki šr
razvite in industrializirane. Jasno je, ln ne gledajo na to dVže da moramo tudi z razvitimi deželami trenutku nekaj zaslužijo, na Zai:odu >e nadalje vzdrževati stike, kakor tudi z deželami na Vzhodu. Razen tega vlada danes okrog teh Toda naš izvoz je treba usmeriti proti dežel velika konkurenca, Tako zahod-dcželam, ki se razvijajo, to pa terja ne kot druge države Jim dajejo krona začetku nekatere žrtve in krediti- t,itp- Na vsem .-vetu pa ne more nihče rnnjc. Zato mora biti naš proizvajalec dohiti tam prostora za svoje prolz-sposoben dajati kredite. V tem tre- vode laže kot. ml. To lahko najlaže nutku — ker Imamo zaloge v tovar- dosežemo, ker so nas tam politično nah In nam kakšno blago ne gre v sprejeli kot solidno državo, ki nima promet — Jp potrebno, da dajemo drugih Interesov, kot da Jim pomaga, blagovne kredite in da si pri tem po- kolikor more in enakopravno sodc-gumnejc utiramo pot, glede na naše 'UJC z njimi, možnosti. Tudi tu se ne moremo in ne smemo Iztegovati bolj, kakor je dolga naša odeja.
prvem kako proučiti, da ne bi skupnost imela Škode. Tam, kjer se Je nakopičilo več kot pol izdelanih proizvodov lil kjer Je treha uvoziti še nekatere dele, bomo morali dovoliti uvoz, da ne bi čakali na to, da bodo ta podjetja osvojila proizvodnjo teh delov. Toda nič več kot to. Ali moramo namreč prisiliti našo industrijo, da začne proizvajati po licencah, ki jih je kupila.
Tako lahko prihranimo mnogo deviznih sredstev. Nekoč sem že govoril, da smo dali pred letom dni olcoll
Kam usmerjali zunanjo trgo?mo
S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER
t! socialnega zavarovanja
nekoliko
Je treba paziti, da ne bi prišlo do	mo _____ _______ _________________
takšnih anomalij, kot je lillo to do-	fllncga' dcbaiansa, oziroma prlmanj
sedaj, da ml politiki ustvarjamo po-	kljaja, ki ni majhen, ubirati takšno
litlčne temelje, da ustvarjamo poli-	ekonomsko In zunanjetrgovinsko po-
tlčno zaupanje in obljubimo to ali	litiko, da bomo stalno Iz leta v leto
ono, da pa nam trgovci potem to po-	zmanjševali ta primanjkljaj. Prej smo
kvarijo s svojimi pretiranimi In ne-	govorili, da je bolje, če smo mi dolž-
smiselnimi nastopanji, da bi lzkori-	ni, kakor da drugi dolgujejo nam.
stili, kar morejo, zaradi česar tudi	Zdaj se ne strinjam s tem. Zdaj mo-
politično izgubljamo v teh državah,	ramo skrbeti, da se ta debalans po-
Ko smo potovali v Afriko In Azijo, Tu bo potrebnega malo več nadzor-	s'opno zmanjšuje, če pa hočemo to	. ,	,	...	,	,,.,, , .____
smo nekaterim deželam obljubljali In stva. Odbor za gospodarske odnose s	dosefi- moramo povečati izvoz in Minuli teden je plenum okraj- primerov, ko zaradi pomanjkljive stvenem zavarovanju,
dajali investicijske kredite v znesku tujino bo moral biti na višini, da bi	omejiti uvoz ter zaradi izvoza dajati nega odbora SZDL obravnaval organizacije dela v podjetjih in manjši odstotek pa upravičencev
več milijonov dolarjev, opazil sem, obvladal vse te stvari.	tTill!0?1 prol7i,vot1"Ji, ¥.st"? izJ?,cl,K?v' dve zelo pomembni točki dnev- ustanovah zaposlujejo po nepo- do invalidskega in pokojninskega
ki jih je mogoče prodati, ¿aradl inte-	,	.	, . r .„ . . ,	, r»	„a^^IaI.
griranega, zaprtega zahodnoevrop- nGSa reda: aktivnost Socialistič- trebnem delovno silo in zato bo zavarovanja. Zanimiv je podatek,
skega trga že imamo izgubo predvsem ne zveze v koprskem okraju in treba v prihodnje temu vprašanju da smo leta 1958 v koprskem
K ni	„ d ° «h - hnml; priprave na reorganizacijo social- posvetiti več pozornosti. Kaže pa, okraju porabili za potrebe social-
t\iij rnordinu zuaj storili.	oomo „	.	»	„ „ •„ oor» >-»-> -i i ■! 4
kdaj pa kdaj »ad lioc« izvozili nekaj neSa zavarovanja.	tako je izzvenelo iz podrobne nega zavarovanja 830 milijonov
sem in nekaj tja, spet ne homo do-	Prpfispdnik „krainpria nrihom	razprave, da se vse bolj krepi	dinarjev, a za letos je predvide-
scgli ničesar. Natančno moramo pre-	predsednik Okrajnega 0dD0ra	kti t si...,, ovriT v nroia-	nih že 2 miliiardi 100 milijonov
gledati, kje jo zdaj možnost, da za-	SZDL Gustav Guzej e pred raz- aktivnost Članov SZDL v ureja	n i) ze z minjarai iuu «mijoiiuv
■ -•■ ..................— trenutno najbolj perečih	dinarjev izdatkov. Velik del po-
dovoljlmo potrebe, ki jih ta trg ne more zadovoljiti. 2e prej sem dejal
pravo o delu osnovnih organiza- rJ',u., ... ,	,	. __.__- • _„„ -„s,,.,
družbenih in ekonomskih vpra- vecane potrošnje gre na račun
111 U Ujeli,	•• nnr.T	t 1 1*1 1 1	UI
našaS'podjeUa°n^xzoval^tstikea tudf s	secih med drugim oLml da^s"	Sanj kar daje upanje na boljše kakovostnejših uslug vendar po
Glede naše devizne politike smo- blaga, k, nam n. nujno potrebno. Se ^	i««	je n*ihova de<avnost v tem	gospodarjenje v drugi polovici le- drugi strani opažamo, da bi bil
»rini Lrronill n i"» nnH	n invmn i n .>nX i.. JI__•__1__a.__11 ______ i	.	. .	. . . ..„ .	'
sedaj krenili po poti omejevanja, več, tudi pri nekaterih surovinah bo- kooperacijo s Zmanjšali smo namreč uvoz tistega do omejitve. Jasno Je, da se bo to lami.
tošnjega leta.	ta znesek lahko manjši, če' bi socialističnimi deže- močno razširila, saj so občinski	, . n.,roi,i n,pj,nn odgovornost in odbori Socialistične zveze na raz- V drugi točki dnevnega reda je povečal osebno oagovornosi in širjenih plenumih in v razgovorih	predsednik upravnega odbora neposredno zainteresiranost sle-s člani SZDL preko krajevnih od-	okrajnega zavoda za socialno za- hernega posameznika in delovne-borov temeljito obravnavali aktu-	varovanje inž. Peter Aljančič se- ga kolektiva do P?trosnje sred-alne družbeno-politične proble-	znanil člane plenuma z bližnjo stev. Zato je predvideno da bi v me. Rezultat teh posvetovanj je	reorganizacijo socialnega zavaro- koprskem okraju imen a ve Kobilo povečana proizvodnja, ki pa	vanja in s predvidenimi spre- munalni skupnosti socialnega zaje še vedno v relativnem zaosta-	membami načina finansiranja varovanja in sicer eno za gornje janju za predvidenim letnim pla-	zdravstvenega varstva, o čemer in eno za obalno področje, razen nom. Žal pa na teh posvetovanjih	bo morala Socialistična zveza vo- tega pa za ves okraj le en zavod ni bilo kaj več govora o odkri-	diti več računa kot doslej. Seda- komunalnih skupnosti socialnega vanju vzrokov, ki zavirajo po-	nji podatki kažejo, da je zdrav- zavarovanja, ki bo s svojim Naša Industrija doslej ni mogla podjetja In vse drugo, da bomo tujce zmerjamo, oni pa nas. Tako se ne rast nrnizvodnip Odgovor na to	stvena mreža, posebno pa ambll- upravnim odborom opravljal ne-
navezali na naše morje. Devize, ki gospodari v.razvit) državi, ki teži za . treba iskati predvsem v pre-	lantna služba v našem okraju kakšno servisno službo. Z ustano-
J . 1	~ .... » , ._ . lfrtrrtiinnlnili
se zmanjšal naš debalans. Nasprotno,	jih dobimo iz turizma, so za nas naj- tem, da se še bolj razvije,
ta negativna razlika se je večala iz	cenejše, ker jih ne le dobimo, ne da
leta v leto, ml pa smo zapostavljali	bi dali tujini kakšna svoja sredstva,
tudi nekatere sektorje v našem druž-	temveč na ta način prodajamo tudi
benem In gospodarskem življenju. To	tisto blago, ki bi ga sicer morali z
se nanaša predvsem na turizem. Na	regresom izvažati v tujino. Lani smo
turizem smo-vedno gledali kot na ne-	dosegli 21 milijonov dolarjev, zdaj pa
kaj postranskega, nevažnega. Govo-	moramo težiti k 100 milijonom. To ni
rili smo, če kdo hoče priti, naše Ja-	visoka vsota, zato pa moramo čim-
dransko morje je lepo, naj pride in	prej storiti vse, da Jo bomo dosegli.
ko ga bo videl, bo spet prišel. Tako ne gre več. Zdaj Je treba drugače gle
Čeprav je turizem predvsem stvar naših gospodarstvenikov, morajo to
počasnem zbiranju podatkov o gi-	močno razvita in to narekuje po-	vitvijo dveh komunalnih skup-
banju gospodarjenja v posamez-	večanje skrbi družbe za njeno	nosti bo preko njunih skupščin
nih podjetjih, saj so bili v marši-	nadaljnje delovanje. Znano je, da	utrjeno načelo samoupravljanja
kateri občini šele v začetku tega	je socialno zavarovanje v zadnjih	v socialnem zavarovanju in
meseca znani podatki o proizvod-	letih doseglo izreden obseg, saj	upravljanje njenih skladov bo
nji samo za prvo četrtletje letos-	vključuje okrog 98 odstotkov	zahtevalo večjo odgovornost ne-
njega leta. Prav zaradi te ugoto-	vseh državljanov- FLRJ v zdrav-	posrednih koristnikov vitve bodo morali aktivi SZDL v
Rad bi povedal, da moramo glede	prihodnje še bolj odločno vplivati
drugi!"SllšafJ sem7Jda" je" neki" čudak	^"^'V^in^^il^f^r1^^na Cim hitrei§0 odstranitev tistih
iz Zagreba pisal, proti temu, da gra-	li^aŽvlt^" podr^jU," u'stanav,7aH ra-i	«niteljev,,ki preprečujejo utrdi-
dim o avtomobilsko cesto ob jadranski	zna majhna podjetja, ne vedoč, ali	tev predvidene materialne osnove
....... .... ...................... ..... obali, češ da to kvari dalmatinsko	bodo njihovi proizvodi šil ali ne? Naj-	našega gospodarstva in sociali-
jev. Kaj to pomeni? Razen uslug je pokrajino ln da podiramo stare hiše	prej bomo omrtvili več sto in sto	cfiPnih ririi^hpnih nHnncnv
treba omogočiti tudi popravilo naših ter gradimo hotele. Take ljudi bi bilo	milijonov dinarjev in morda tudi mi-	ulu'ucm" uuuuauv.
cest, ki so slabe, zgraditi gostinska zares treba medicinsko pregledati.	lljarde, ki bodo po vsakem letu »po
dati na turizem In spremeniti merila, vprašanje najresneje obravnavali tudi Turizem Je zavzel tudi drugo obliko, ker zahteva mnogo več . .. Italija na primer bo imela letos skoraj milijardo dolarjev od turizma, ml pa smo imeli lani komaj 24 milijonov dolar-
Med vrsto seminarjev, ki jih	snetih na ozkem traku. Program
prireja vsako leto v Kopru re-	seminarja je sestavljen tako, da
žlraie« nove milijone, tako da bonio	Na Plenumu so ugotovili, da je	pubiiška zveza Svobod in pro-	bodo lahko tečajniki v neposred-
moraii potem nenehno dajati dota-	eden izmed vzrokov, ki zavirajo	svetnih društev, je te dni semi-	nem kontaktu s filmom razčistili
droč j^m^ sr e d's tva ^za" k aj^tfru gega, ''za	^ 'nSimi^' H-?1 namen^. Sam0	in .estetske P^leme, ki so
javna dela in v kulturne namene, ka-	manjkanje ODjeKnvnin mern za	1;|ern fiimsk0 vzgojnega dela v	najtesneje povezani z ocenjeva-
ltor da za vsako ceno gradimo tovar-	delitev osebnega m čistega do-	klubih, ampak tudi upravnikom	njem posameznega filma,
ne, ki nas ponovno stanejo. Samo	hodka, kar je ponekod omogočilo	iHnpm-itnffrnfm/ in npHimmm
tam, kjer bo rentabilno ln koristno	0?ivlianie uravnilovskih tendenc	kinemat°gral0v m Pedagogom.	Najbolj skrbno so organizatorji
zate kraje ln skupnost sploh, je tre-	odvijanje uravmiovskin tendenc. seminar v celoti obsega 80 ur,	pripravili seminar, ki je name-
ba graditi koristna in rentabilna pod-	Druco vnrašanip ie nomamkanie j • j --• • „	" »uiuuai, iu jc
Jetja. Torej ne smemo graditi več	? .^nilVmi ^	Predavajo pa najuglednejši jugo-	njen prosvetnim delavcem. Ti te-
»poijtlčnih tovarn«, ker jo absolutno	^mejnve jnea.pristojnostmi sa	slovanski strokovnjaki s tega	čajniki so razdeljeni po področjih
škodljivo za vso skupnost.	moupravn h organov n upravni-	Dodroeja in nekateri tuji gostje,	svoje zaposlitve (osnovna šola
Taksna politika ln tak način, da	mi vodstvi, kar marsikje povzro-	fL.^^L- „^	i - ^ ; " ,
vsakdo Vleče na svojo stran in gradi	vr.tri ' ntrphn:u inu™n,,	Poudaiek je na skupinskem se-	srednja šola, učiteljišče). Teme, ki
vse, kar hoče, nam ustvarja že tudi	vjist.o-nepo«.som n prooiemov,	minarskem delu, predvidenih pa	jih obravnavajo, široko zajemajo
v nacionalnem pogledu nekatere te-	ki SO V glavnem posledica pieSID-	- t ,4 • ih r n„_	. _ ' „ „„ .„j.
žave. začel se jc namreč pojavljati	ke razvitosti samoupravnih orga- 11""1 "r	fll,n?a' pra,v ttako pa t,tuf1
šovinizem in nekateri govore: v Beo-	nov	katere praktične prikaze dela z	problematiko, s katero se bodo
zadostovala. Zato moramo racionalno gradu so spet začeli po starem, Slo-	v-	mladino, za razgovore o temah,	pedagogi srečavali že prihodnje
Izkoriščati sredstva, da bi povečali venci so daleč skočili v standardu itd.-	ivr-iHalip ?n Mini nlon.ima nmo	ki iih zaipmain nrprlivnnh in 71	Lic^ „ u J^"luuuJB proizvodnjo jekla. Seveda bomo gra- k0 govorimo o tem, da ni res, da je	.,. so eiani plenuma ome-	Ki jin zajemajo predavanja in za	šolsko leto. Tako najdemo v sedlu železarno v Skopju, toda v tej v Beogradu centralizem, niti da se	mli slabo izkoriščanje osnovnih	njihovo dopolnjevanje. V 12 de-	znamu predavanj tudi teme: or-proizvodni panogi bomo morali na- vse gradi v Beogradu, prav tako tudi	sredstev in slabosti v politiki in-	lovnih dneh si bodo ogledali te-	ganizacija in oblike filmsko vzeroi-predovati postopno. Zakaj, če bomo ni res, da Slovenci žive bolje na tuj	vp„t:rania fpr trn5pni„ invpctiril-	fainiki 8 rplnvpfprnih filmnu ra	nna^ j0 „ .. « ; , j, „ XBJ gradili samo tovarne z velikimi zmog- račun. Drži, da je bila Slovenija dosti	vesnianja ter trošenja investicij-	cajniki b ceiovecernin tumov, la-	nega dela v šoli, predlog učnega
ljlvostmi, bomo porabili veliko mili- naprednejša od drugih republik, da	skih sredstev. Razen tega je več	zen tega pa še nekaj filmov, po-	načrta, delo s starši itd.
Referati na tem plenumu so omenjali revizijo našega plana. Letos pripravljamo plan samo za leto 1063, vendar moremo ln moramo že zdaj pogledati, kakšno politiko bomo ubirali pri investiranju. Cas bi bil, da zagotovimo malo večjo kontrolo nad
1.1« i— i.^j . „	ij.»vjum,	j.v.a^p». vvi.*w ...ni- Jiaiiicuuejs.1 »» uiMK*" icvuuiin, ua
tonu kje in v kaj se Investira ln kak- Jard Jn £akall naJmanj po pet let da je lmeIa industrijo, kadre ln delavce,
sne rezultate bo to dalo. Povsod smo'	- - -........
gradili tovarne, blaga jc v skladiščih
nam bodo začele dajati Jeklo.	ki so znali dvigniti proizvodnjo in
V prihodnje ne smemo veliko raz-	produktivnost dela na višji nivo, s
toliko, da ne vemo, kam z njim. To pravljati o tem, kam bi bilo treha	tem pa tudi standard. Ne moremo
se nanaša iia -primer tudi na cemen- prej dati sredstva, niti o »političnih	zdaj zahtevati, naj Slovenci ostanejo'
tarne. Imamo zahtevke po novih ce- podjetjih«, to Je prepirati se o tem,	tam, kjer so bili lela 19-11, dokler se
mentarnah, čeprav jih Imamo toliko, aH je ta republika dobila manj, ona	vse druge republike ne dvignejo na
pa več, ali kakšen življenjski stan-	ta nivo, ampak moramo tudi njim
dard imajo kje. Namesto tega mora-	omogočiti, da še bolj napredujejo, če
mo čimprej omogočiti, da se proiz-	hočemo, da imamo od njih večjo ko-
vodnja razvija v polnem razmahu, da	rist. Več ko bo Imela Slovenija, več
dobimo s sredstvi, ki jih Imamo,	bo lahko dajala tudi drugim. Poka-
Cim več proizvodov, in da gremo v	zalo se je, da je v nerazvitih krajih,
smeri sploSno-Jugoslovanske Integra-	produktivnost dela redkokdaj prese-
ŠE OB NEKEM DOGODKU V ŠMARJAH NAD KOPROM
da je cement tudi v skladiščih. Čeprav je cement vskladlščen v Beo-činu, ga uvažamo iz Romunije, kar je prav tako anomalija. Ce bi po drugI strani razširili in modernizirali sedanje cementarne, bi porabili mno-
go manj sredstev kot za graditev no- cjje. potem bo drugače v Skopju I v gla 50 odstotkov produktivnosti raz-vih. Prav tako imamo tovarne, ki Iz- Črni gori i drugje. V Črni gori smo vitih področij. Vem, da tu ni bilo ka-delujejo razen vagonov in lokomotiv na primer vložili v železarno kakih drov in da Jih Je treba razviti, toda to tudi- nekatere drobne obrtniške predmete. Tovarne investirajo, da bi to modernizirale. Cemu jim bo? Naj to prepustijo delavnici.
Odgovor tovariša Rafaela Beržana, bivšega upravnika bivše Kmetijske zadr Šmarje na zapisek o kinoprojektorju v Šmarjah
uge
■10 milijard dinarjev. Vsako leto ji	je treba razumeti. Nisem proti temu,
dajemo na račun dotacij tri milijarde,	da se v nerazvitih krajih dviga žlv-
to se pravi, da »požira« t3ko sebe kot	ljenjskl standard, nI pa mogoče zah-
kiki ^mnnViV iTnrlnii«mi«Ih skupnost. Ce pa bi ji prej dali še	tevati, da v tem času drugI ostajajo
11.1K1 manjbi soi.iaiisiii.ni	_hii«,j vi	„rt-,1	„„ kism	tn	<« i.».
10 milijard, bi Črna gora zdaj da- na istem nivoju. Vse te stvari je tre-jala skupnosti. Potem ko smo obstali ba upoštevati, če hočemo imeti ml-Večjo skrb moramo posvetiti so- malo dlje kot na pol poti, Jih zdaj ren razvoj celotne naše družbo. , clalističnl obrti. Doslej smo bolj gledali na privatno obrt, socialistični obrti pa nismo posvečali dovolj pozornosti, čeprav Je ta zdaj ena izmed zelo važnih dejavnosti v našem gospodarstvu.
Ko govorim o raznih podjetjih, naj omenim tudi primer rafinerij nafte. Imamo tri rafinerije, katerih skupna zmogljivost znaša komaj milijon in 350 tisoč ton. Dandanes pa na Zahodu ne gradijo manjših rafinerij kot take Xovari5 stambollč je govoril o veliko priznanje, toda z večjo aktiv-z zmogljivostjo dveh milijonov ton, Vpra5anjth našega kulturnega žlvlje- nostjo vodilnih organov v Ljudski ker niso dovolj rentabilne. Ta račun nja t„ o raznih anomalijah, jaz pa bi mladini bo naša mladina zares takš-
<n linp-nriiiiin 7ll-1 i C trtm cn nnen.__.1 _»	n IF n J k n I- n .1 n Irtnm 1-1 -1 rl o lin nof n Hiirlrti-n 4nH i i r ,,ri
je upravičen, zakaj s tem se poce-njujeta lako bencin kakor nafta. Ka
rad povedal še nekaj besed o Istem vprašanju. Na tem področju smo
kn bi mogli Amerikanel tako poceni Imeli zelo liberalen odnos. Skomlgo-dajatl nafto in bencin, če nc bi pro
na, da bo naše ljudstvo tudi v prihodnje ponosno nanjo. Na koncu naj še enkrat poudarim.
Izvajali tako? Majhne rafinerije vsekakor dražijo proizvodnjo. Sem proti temu, da bi že zdaj gradili nove rafinerije nafte, ceneje Je, da razširjamo sedanje, ko pa bomo Imeli več nafte, ki Jc sedanje ne bodo mogle predelati, bomo gradili nove.
Zmogljivost naših železarn se gib- Ne bomo dovolili, da bi kdo sejal
vali smo z rameni, češ da ne ho ni- da Je treba v zaključkih plenuma vsaj komur škodovalo, če bomo dovolili, napovedati, če že ne moremo sprejeti
lje od 33.000 do 700.000 ton. Seveda je treba železarne tudi zdaj graditi oziroma si je treba prizadevati, da bi jeklo ln surovo ŽoIpzo proizvajali ceneje, v večjih količinah ln na najsodobnejši način. Sklenili smo, da bomo v Makedoniji zgradili moderno železarno, ker imamo tam tudi surovine, ne moremo pa opustiti starih železarn, kot so predlagali nekateri. V starih železarnah so kadri in kolektivi, ki imajo velike Izkušnje in je
da bo vsakdo govoril in pisal, kar bo	konkretnih natančnih sklepov, iz ka-
hotcl. Vendar smo tu šli predaleč,	terth bo razvidno, kakšen naj bo naš
Seveda nočemo soliti pameti književ-	prihodnji gospodarski razvoj, kaj 1110-
nikom in jim določati, kaj morajo	ramo storiti, da se bodo naša dežela
pisati, nikomur pa ne bomo dovolili.	In njeni narodi razvijali tako, kakor
da bi pisal nesmisel ter karikiral I11	sami želimo, in da bomo napredovali
iznakaževal naše družbeno življenje,	čim hitreje.
V sklepih mora biti govora tako o
razdor, nacionalno nestrpnost In šo-	razdelitvi skladov kot o tem, kje naj
vlnizem. kar se včasih dogaja tako v	bodo. Treba bi bilo podpreti naše de-
našem šolstvu kakor na drugih po-	lovne kolektive ln še enkrat pouda-
dročjih družbenega življenja. Komu-	riti, kakšne so njihove pravice ln
nistl morajo to preprečevati. DoMej	dolžnosti.
niso vedno ravnali, kakor hi bilo	Treba hI bilo tudi, tako kot Jc to-
treba, ker so na te pojave gledali 11-	variš Rankovlč govoril v referatu, še
bcralno, misleč, da Jih bo preprečil	liolj zaostriti odnos do slabosti v na-
kdo drug. V tem pogledu nI bilo od-	ših partijskih organizacijah, ki po-
pora s strani celotne Zveze komuni-	gosto, zlasti teritorialne, podlegajo
stov od spodaj do vrha in mislim, da	vplivu malomeščanske stihije, ker se
je treba temu navsezadnje le napraviti konec.
Poudariti moram, da so tudi Ljud-
glliljcjo v takem krogu. Ker so njihovi člani na dokaj nizki politični in teoretični ravni, postajajo te organl-
treba zato razširiti la podjetja. Zdaj	siia mladina doslej ni dovolj prlza-	zacljc zelo hitro ne samo udeleženci,
nam bo morda potrebno kakih 2,5 mi-	devala v boju proti prodiranju raznih	ampak ponekod tudi nosilci raznih
lijona ton, morebiti pa bomo potre-	tujih pojmovanj v svoje vrste. LJud-	negativnih tendenc, kritlkarstva ln
bovali pozneje 5e več, tako da tudi	ska mladina Ima pri tem boju veliko	drugega, proti čemur so Je treba naj-
proizvodnja železarne v Skopju ne bo	vlogo in odgovornost. Vselej jI dajem	ostreje boriti.
V 26. številki »Slovenskega Jadrana« smo dne 22. junija 1962 objavili na 2. strani pod gornjim naslovom zapisek o usodi kinoprojektorja v Smarjali nad Koprom. Zadeva je bila opisana na podlagi pismenega poročila Občinskega odbora SZDL Koper Okrajnemu odboru SZDL Koper o sestanku vaške - skupnosti v Šmarjah, na katerem je bilo govora o tej zadevi. Zaradi določenih navedb v zapisku nam jc bivši upravnik bivše Kmetijske zadruge Rafael Beržan preko svojega pravnega zastopnika dr. Danila Miliča poslal naslednji odgovor.
Resnica v zvezi s kinoprojektorjem v Šmarjah je popolnoma drugačna, kot Jo prika?.uje tovariš Gorazd Morjak v svojem članku.
Predvsem nI resnično, da bi kdorkoli navedeni projektor podaril komurkoli, zlasti tega projektorja ni nihče podaril prebivav-cem vasi Smarij. Pač pa je ta projektor kupila Kmetijska zadruga Šmarje od tovarne »Iskra« Kranj, ter so v arhivu KZ Koper, ki je pravna naslednica KZ Šmarje, računi, iz katerih je razvidno, da Je KZ Šmarje kupila navedeni projektor ln postala njegova lastnica. KZ Šmarje je v letu 1951 dobila pri takratni Istrski banki v Kopru tudi lcredlt za nakup navedenega projektorja, ter 1e bil kredit Izplačan tovarni »Iskra« Kranj, po njenem računu za projektor. Navedeni projektor je vpisan kot osnovno sredstvo KZ Šmarje, in to v vseh popisih njenih osnovnih sredstev: naj navedem, da je vpisan v popisu o ocenitvi osnovnih sredstev za leto 1953 ob valorizaciji s knjižno vrednostjo 792 tisoč din.
Clankar je postavil klicaj na mojo trditev, da je bil projektor še nov v zelo slabem stanju. Naj navedem, da je projektor eden iz-
med prvih, ki jih je izdelala tovarna »Iskra«. Projektor je bilo potrebno popravljati in obstaja v arhivu KZ Koper komisijski zapisnik z dne 12. 11. 1957, v katerem so podrobno navedene napake in okvare ln je tudi ugotovljena potreba, da se projektor kot nujno popravi. Kmetijska zadruga Šmarje Je plačala podjetju »Iskra-Ser-vis« LJubljana na podlagi računa z dne 27. 12 1957 za popravilo projektorja .195.357 din, nadalje je plačala istemu podjetju na podlagi računa z dne 15. 1. 1D53 še 13.169 dinarjev. Torej obstajajo dokazi, da je bil projektor zares slab in člankar. če bi iskal resnico, bi se o tem lahko prepričal.
V arhivu KZ Koper obstajajo tudi llstinskl dokazi, da so bile kino predstave, ki jih jc prirejala KZ Šmarje, pasivne ter da je morala KZ Šmarje kriti vsako leto Izgubo. Nadalje se Je kmalu pojavilo vprašanje, da KZ Šmarje nI upravičena glede na svoj delokrog prirejati kino predstave, ker to ne spada med naloge kmetijske zadruge, Smatram, da bi si člankar moral biti na jasnem, da KZ Šmarje ni mogla imeti kina, torej da je samo po sebi moralo nastati vprašanje, da bo nekdo drugi, ki je za to poklican, Imel kino predstave v Šmarjah.
Do tega je nujno moralo priti. KZ Šmarje je celo zaprosila, da bi 11 pristojni upravni organ dovolil kot poslovno dejavnost tudi predvajanje kino predstav. Jasno je, da drugače brez takega dovoljenja nI mogla več predvajati kino predstav. Prošnja JI Je bila odbita. Podpisani sem istočasno na neki seji Občinskega odbora v Kopru postavil za KZ Šmarje dovolj pereče vpračanje predvajanja kino predstav. Občinski odbor je uvidel, da tako ne more ltl da-
lje ter je bilo sklenjeno, da postane podjetje »Globus« Koper komunalno podjetje, da bo lahko laže krilo ev. Izgubo v zvezi s prevzemom kina v Šmarjah in na Škofijah; hkrati je bilo sklenjeno, da »Globus« kot podjetje za ored-vajanje kino predstav prevzame kino v Šmarjah od KZ Šmarje. V zvezi s tem je nastala kot edino logična posledica, da je »Globus« prevzel kinoprojektor v Šmarjah ln to na podlagi kupoprodajne pogodbe ter računa z dne 16.'5. 1961. Podpisani sem takrat smatral kot svojo dolžnost, da v pogodbi o primopredaji kina »Iskra« Šmarje podjetje » Globus« Izrecno obve-žem, da mora skrbeti, da se bodo filmske predstave v Šmarjah nemoteno vnaprej izvajale, pri tem sem mislil v prvi vrsti na to, da 00 podjetje »Globus« izvajalo kt-no predstave tudi takrat, ko se bo sedanji kinoprojektor Iztrošil.
Zadružni svet KZ Šmarje je na svojem zasedanju z dne 9. 3. 1961. kot je razvidno iz zapisnika, soglasno odobril, da se proda kinoprojektor. Iz zapisnika 1e raz-Je bila KZ Smar'je dolž-°d.datj v^e nekmetijske dejavnosti in torej tudi kino.
v„z,vezi z omenjenim člankom v »Slovenskem Jadranu« pa je o stvari ponovno razpravljal upravni odbor KZ Koper ln je zadevo ponovno pregledal ter je na svoji seji dne 29. 6. 1962 ugoto-vu, da je bivša KZ Šmarje po-polnoma pravilno ravnala, Njen
nnn™' f? P1"OCla °2iroma Odda ki-™*™tor, je bil edino možen, Si'lnJ> tudi'V mogla več imeti na obstoieče predpise. KZ
viien J3 % 3C mS P°B°'n°ma upra-sai £ Kn p!'oda kinoprojektor,
njena izključna last. nabav,^en
Rafael Beržan


PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ^ PRI LJUDEHVNASIH KPAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH V NAŠIH KF
NA KRATKEM OBISKU V NEKDANJI PARTIZANSKI VASI JURIŠČE PRI PIVKI
— Študirajo tudi danes. Iz na-
Kadar se letos vozim po naši ni. Za en avtobus jih je iz Palčja, ________JM
ožji domovini, se mi vedno znova Jurišč in drugih manjših zašel- še vasi hodijo tudi v gimnazijo, mota po glavi naslov znanega kov in vedno delajo v isti izmeni, na srednjo gozdarsko v Postojno,
ameriškega romana »Kako zelena je moja dolina«. Verjetno zato, ker je tako bujno zelenje, kot ga je bilo videti spomladi in celo zdaj poleti, za naše kraje nenavadno. Celo Kras je zelen, in še kako zelen. Prijateljica, ki pouču
V Jurišpah smo se zbrali v go-	na učiteljišče, na ljubljanske gostilni. Zaenkrat ni drugega pro-	le. na univerzo. Ko začne šola, je štora. •	pri nas vas skoraj prazna. Zdaj
— Toda upamo, da bomo dobili	je bolje, ko so vsi doma. tudi to, — pripovedujejo vaščani.
In starejši so ponosni: — To smo jim priborili.
Spomini, sedanjost in načrti. To
Z. L.
— Na sredi vasi imamo ruševine, še iz časa borbe so. Tam bi radi je slovenščino, mi je pripovedo- sezidali kulturni dom. vala, da je peljala otroke na izlet, — Dom družbenih organizacij, je pač naše življenje, da bi jim od blizu pokazala Kras pravijo zdaj, — popravi drugi. — Srečka Kosovela. Toda tistega Veste, vse bomo imeli tam, kul-■ pustega, kamnitega in požganega turo in družabno življenje. V Krasa ni bilo nikjer, vse je zele- stavbo pa bi vklesali spominsko nelo. Otroci so previdno molčali, ploščo v spomin na dni narodno-da ne bi spravljali tovarišice v osvobodilne borbe. To naj bi bil zadrego in še bori so se jim ko- naš vaški spomenik.
In spomini na slavne dni borbe. Vaščani so ponosni na svojo preteklost v tistih dneh: bili so važna in zanesljiva postojanka. Relejna postaja, komanda mesta
Potem ko smo obudili spomine na slavne dni narodnoosvobodilne borbe' in pretresli dana	........... ... ______
ni zbrali še okrog vodnjaka, kjer jih je ujelo oko fotografske kamere. Tudi ta vodnjak je za Jurlšče ena Izmed lepih pridobitev vasi po osvoboditvi
PARTIZANSKA GABROVICA — BISER OSVOBODILNEGA BOJA PRIMORSKEGA LJUDSTVA
majda zdeli taki, kot je o njih pel Srečko Kosovel.
SI
O

Kako zelena je šele moja domovina in kako lepi so gozdovi, ko se peljemo po vremski in ilir-skobistriški kotlini. Zelenje je
O
junaško padlega jo
Št. Peter, kurirske poti na vse </a
Najsvetlejša in hkrati najmanj Ivančič, žena doživeto napisana stran zgodovi- partizanskega borca Franca Ivan- ščane. ne osvobodilnega boja primorske- čiča-Luke.
strnjen krog številne va- Zvezdan in njegov brat Nevij, ki
sta že kot nebogljena kratkohlač-
ljudstva
iga Doja primorske- Cloa-LAlke.	nrihnrinnct nrmaHa mlartp nika stala nad vasj° na Preži> ko nedvomno pripada Zal nafta, s katero so polivali J"™?"?8* P J? r- ie Priže* ^ iz Partizanov za ........ rodu" Tudl Zvezdanu Ivančl" kakšno uro med domače.
vabljivo in mehko, vrhovi gora strani> skrivališča orožja, sanitet- partizanski Gabrovici na Malem fašisti domačije, da je zgorela rod
tn ven- nega matenala> ilegalne hteratu- Krasu. Le kdo bi lahko v imenu vas do tal, ni bila edini »rekvi- iu> ki P"šel te dni na dopust.
se dvigajo precej visoko. In
dar je to tako različna lepota od
re. Partizani so bili vedno dobro-
.	Partizanska vdova Ana Ivan-
— - . ... . „Qvnolvl Vo{ „ „aci co 39 padlih m do smrti mučenih	zit« ter krvave ekspedicije. Krv- Vojak je, nekje blizu Zagreba	čičeva, Ana Križmančičeva, pa
zelene Dolenjske ali mogočne Go- ^ , 1. ^ varnem, vsi v vasi so Gabrovcanov opisal herojsko	ni davek — devet življenj — je spoznava veščine sodobnega voje-	Lovrenc Ivančič in vsi ostali Ga-
renjske. aeian, oa starin ljudi ao otroic. upornost bolj doživeto kot pešči- pomenil višek zverinstva, ki se vanja. Za vsak primer. V Gabro-	brovčani. ki so preživeli vojno,
,	lzaajavcev ni pilo. JNlKOil se ni ca Dreživellh domačinov. Toda	£?a v talrn cfrnStii nhlllri rlnm^Sm!	viri ip vsa imra v iu+i-iSnii rlcri	------ __i„ ..
Iz Ilirske Bistrice sem bila na- zgodilo, da bi kdo v vasi izdal,
priborjene svobode ne ki so pripravljeni za svobodo zo-
smejo izgubiti nikdar več! Tudi pet seči po orožju.
(bb)
ga v tako strašni obliki domačini vici je vsa vera v jutrišnji dan so vzgojili tudi svoje otroke v
„„ tt i T-, .j , , • , • , v3?,1 ia ' zdesetkani Gabrovčani hranijo to	kljub nenehnim grožnjam okupa- strnjena v eno samo hotenje: prav tako klene in ponosne ljudi,
menjena v Knezak. Pridružilo se k.ie se skriva borec ali ilegalec, svetinjo v najbolj intimnem ko-	torjev le niso nadejali. krvavo " ' ' "	ponosne ijuai,
mi je dekle, ki se je vračalo do- kje se zbirajo partizani. Tudi v tičku zavesti. Pravijo: »Bojevali	' *
tistih hudih dneh ne, ko so pri- smo Se za ideje ljudske revolu-	TT , .
drveli v vas fašisti, izgnali vse cije, za vašo in našo svobodo, za	. 7 ta cas sega tudl vellk do2°-
ljudi iz hiš in hoteli požigati in naše otroke...«	ek: Gabrovčani so ustanovili
streljati. In tudi takrat ne, ko so Redki preživeli Gabrovčani, ki	prvo zadrugfc. Imenovali so jo
pridrvela nemška letala in sejala ge danes živijo na prizorišču ve-	k°ihoz, požgani in oplenjeni za-
z bombami požar in smrt, mitra- likega spopada_na bojišču kjer	družniki pa so se s ponosom ime-
ljez pa je kosil po vaških poteh, sta srčnost in zvestoba' ljudstva	novali, koIektiv- ..
.. .. -----—....... ...	;>52 kamionov živine in raznega
Tri dni in noči so se prestrašeni	kljubovala plazu nasilja, 'so vse
in premraženi vaščani skrivali v	preveč skromni, da bi svojo epo-
gozdovih, preden so se upali do-	pejo ovekovečili, jo ohranili na-
mov in začeli zbirati begajočo in	slednjim rodovom. Menijo, da je
lačno živino.	to naloga zgodovinarjev, sami pa
Ponosni spomini. Pripoveduje-	se ne pulijo za slavo, kajti ta po	v
jo jih ljudje, ki so vse to preži-	njihovem mnenju pripada vsem, Premoženje, kjer je enakopravno
veli, ljudje, ki so se borili. Mla-	slednjemu borcu na svetu, ki je gospodarila peščica preživelih do
dina posluša, otroci se podijo po	dvignil pest nad fašistične zavo-
cesti. Razgovor motijo mopedi in	jevavce. motorji, ki se ustavljajo pred gostilno in še dolgo brnijo.
drugega blaga so odvlekli zločinci ob svojem umiku iz požgane vasi. Ostali smo brez osnovnih sredstev za življenje, zato smo združili v zadrugi vse naše borno
mačinov, so te dni, ob dnevu borca in ob dnevu vstaje, obujali spomine na svojo partizansko za-
Devet zverinsko ubitih Gabrov- drug0 Pri Ivančičevih in še mar-čanov — od štiriletne Nerine Slkie dl"ugod.
In po osvoboditvi?
—	Vsi so se vrnili domov, na	Krmac do 70-letnega starčka Jo-lepem nas je bilo v vasi več, kot	^P.a Ivančiča, ki so mučeni in pri kdajlcoli. Navdušenje pa tako, da	zl.ylh, Lele?lh zgoreli v svojih bor-si ne morete misliti. Hodili smo	nlh domačijah, nastopa le v enem na vsa slavja in zborovanja, pro-	lzmed številnih dejanj gabrovi-stovoljno delali.	ske tragedije; so le ena izmed
„ . ,.	,	.	posledic sprejetega boja, ki je, kot
-Priznati moramo, da pomeni ]amen ¿je * ^ '
svoboda za nas velik napredek.	£neh ku	p
Veliko smo pridobili, vse kar Bilo ^.„laja 1944. leta_ v
imamo saj prej nismo imeli nič.	zgodnjjh jutranjih urah je pla-
m	%	dela V6Ste' ka]	nila v kotlino pod Črnim' kalom,
to pomeni.	kjer je samevala še speča Ga-________„ ^ r_____i„„11J1„ul
—	Seveda ni to vse. Razvoj	broviea, podivjana okupatorska domačinom, da so na pogorišču podjetju »Ilirija«, ki ima dve po- ffnasa vedno nove načrte, zelje,	soldateska. Krvavemu poslanstvu zgradili lepe in prostrane doma-slovalnici tudi v Knežfaku J?1",1™ cesta- Naredili smo jo	je streglo 1500 do zob oboroženih čije. Ponosni so na svoj rod in na
Pa tP	ta nnVHn?	d°	pa V?	č*	zločincev- Krvoločna drhal je tu- svojo vas tudi mladi Gabrovčani:
—	Pa te veseli ta poklic?	na Stari trg m na Bac. Na obe	di tokrat dosledno izpolnila ukaz Majda, Marija, Dunja Orjana
—	Ne gre drugače. Še to je bilo strani je potrebno urediti odsek	svojih gospodarjev: »Gabrovico Jasna, Božo, Dušan, Darko, Sta-težko. Veliko vajencev se je po- kakih 4 kilometrov. Za nas bi po-	požgati, Gabrovčane likvidirati!« ško. Miran in še več jih je te dni
Na sredi vasi stoji takle skromen spomenik, v katerem je vklesano: »V tem kraju je bila ustanovljena meseca marca 1P14 Jtomanda mesta St. Peter na Krasu«. Pred to plošCo so ruševine, kjer nameravajo vaščani Jurišč sezidati kulturni dom, lcl bo pravi spomenik narodnoosvobodilni borbi
mov. Vajenka bo pri trgovskem
Tudi danes imajo y Gabrovici kmetijsko zadrugo. V njej je le še malo število prvotnih članov, zato ni čudno, da njeni ustanovitelji danes v njej pogrešajo marsikaj. Na primer večjo in bolj zavestno pripadnost kolektivu, ki je bila v črnih dneh okupacije za Gabrovčane rešilna bilka v sili.
*
Gabrovica je danes obnovljena. Skupnost je pomagala marljivim
nujalo, sprejeli pa so jih samo menilo to mogoče avtobusno zve-
nekaj. Sicer bi bila rada učiteljica. Toda ni denarja, da bi naprej študirala.
—	In v šoli je šlo dobro?
—	Ne preveč. Pri nas v Kneža-ku so tovariši zelo strogi.
—	In se ti ne zdi, da si se premalo učila?
Zadrega. Nič določnega ni odgovorila. Potolažila sem jo:
—	Veš, tudi na učiteljišču ni lahko. Veliko se morajo naučiti.
Vijugasta cesta nas je med oblaki prahu pripeljala v Kne-
zo, za naše otroke pot v šolo.
—	V vasi imamo zdaj samb štiri razrede. Naprej hodijo otroci v Stari trg, ker stane tam internat 7000 din. v Postojni pa 13 000 din. Če bi bila cesta, bi se otroci vozili s šolskim avtobusom. Občino bi manj stalo, kot zdaj, ko dokla-da socialno podporo za vsakega takega otroka po 4000 din. Tudi odrasli bi se vozili.
—	In pokopališče bi radi imeli v vasi. Ni lahko nositi mrliče v Pivko.
Vprašujete, če je v vasi kaj
Tudi mladi Gabrovčani poznajo junaško preteklost svoje vasi in hraber boj svojih staršev, zato je tudi pesem, ki vsak poletni večer odmeva v slikoviti
grapi — partizanska
Posojili m uredite?
turističnih sob
Da bi usposobili kolikor mogo- ni so bili za ureditev sob, sanice več zasebnih sob za spreje- tarij, naprav, nakup pohištva,
žak. Dekle mi je pokazalo, kje	mladine. Je. Ni zbežala, ker ima
je krajevni urad. Iskala sem ma-	doma možnost dela in zaslužka,
tičarja, ki je doma iz Jurišč. To	V gozdovih delajo in v Pivki,
je sicer vas v sosedni občini (po-	na cesti, Pri nas smo sploh delav-
stojnski), vendar je tovariš Koče-	ci. Zemlje imamo malo, takole za
var doma iz Jurišč in mi je lahko	domačo rabo. Večinoma so pašni-
postregel z nekaterimi podatki,	ki. Zato imamo tudi ovce. Pet
Pred praznikom vstaje sem hote-	ovčarjev je v vasi.
la obiskati to vasico, ki je bila med važnimi postojankami v dneh narodnoosvobodilnega boja. Prijazni matičar me je še spremljal, da bi ne zgrešila poti in da bi laže našla stik z vaščani.
— Res je, da včasih godrnjamo, toda vprašajte stare ljudi za mnenje. Pravijo, da še nikoli ni bilo tako dobro. Poskusili so tiste čase, ko je bilo treba s trebuhom za kruhom tudi v Ameriko, ko ni Cesta skozi Zagorje do Palčja bil° doma ne dela in ne svobode, je lepa in široka, čeprav zelo Odvisni so bili od milosti in do-prašna. Potem se zoži, da se že bre voiie trgovca, ki jih je odiral komaj, ogneš avtobusu, ki vozi P° volji, ljudi iz Jurišč v Pivko na delo. — Pa današnja mladina. Pod-Vsak dan dvakrat pride avtobus, jetja, kjer delajo, so jim omogo-
Nasilju, ki ga je rodilo to mla- v Gabrovici, kajti počitnice so do majsko jutro, so se izognili le mnoge zvabile iz šole na oddih v redki domačini, kajti zločinci so rodno vas ali k sorodnikom. Du-
neusmiljeno stiskali obroč.	šan, mali harmonikar zbere sko- manje turistov, je razpisala *Inve- posteljnine" itd. Po'daljšem čaka-
»Vsak grm je imel svojega krv- raj vsak večer svoj pevski zbor st.icijska banka natečaj za petlet- nju je bilo te dni urejeno dode-mka, obuja grenke spomine Ana in nežni glasovi otročajev privabi- ne kredite zasebnikom. Namenje- Ijevanje kredita tudi v našem
koprskem okraju. Kredite so izplačale ali še izplačujejo Komunalne banke. V našem okraju je zaprosilo za posojilo 76 strank, zaprošeni krediti pa so znašali skupaj 31 milijonov 830 tisoč dinarjev. Največ prosilcev se je javilo iz piranske občine, skupaj 45. Zaprosili so za 22 milijonov 700 tisoč dinarjev. Izola je zbrala 21 prosilcev za 5 milijonov 400 tisoč dinarjev, Koper je prijavil 6 prosilcev za milijon 880 tisoč dinarjev, v sežanski občini pa so zaprosili le trije lastniki zasebnih turističnih sob za skupno milijon 850 tisoč dinarjev. Zanimivo je, da prav iz krajev, kjer je najmanj možnosti za nastanitev turistov, nihče ni zaprosil za posojilo. To velja za občini Hrpelje in Ilirska Bistrica. Izostala je tudi Postojna.	R,
Štirje izmed redkih, ki so preživeli majski pokol v Gabrovici: partizanski vdovi Ana Ferlančlč in Ana Ivančič, Lucijan Ivančič, predsednik KO ZB ter Zvezdan Ivančič, sedaj vojak JLA
PORTOROŠKA TRGOVINA IN PRESKRBA NA JAVNI TRIBUNI:
Pred kratkim je krajevni odbor SZDL v Portorožu organiziral javno tribuno z razpravo o problemih trgovine In preskrbe. i«ed povabljenimi predstavniki teh podjetij so izostali
odpelje in pripelje delavce nazaj čila nakup mopedov, na delo jih zastopniki tistih obratov, t. j. pekar-domov en teden delajo v dopol- vozijo tudi z avtobusom. Mi stari ^ e'?e	pikri" obdoT-
danski, drugi v popoldanski izme- smo še v Trst hodili peš.	žitev glede postrežbe, preskrbe, cene,
. .... ------------------------------ ,	kvalitete blaga in posluha sploh za
F-	-t,	potrošnike.
f'	Pekarna v Piranu sploh ne pošilja
svojih zastopnikov na take sestanke, da hI slišali mnenje potrošnikov in celo trgovskih podjetij tako glede razlike v ceni kruha med obalnimi občinami (kar za II dinarjev) kakor tudl o prevažanju kruha v odprtem in nehigienskem vozilu, o nesolidnem in nezadostnem oskrbovanju trgovskih obratov s kruhom, o stalnem nihanju teže štruc (tudi za 20 dkg), o malce previsoki nagradi direktorju, itd. itd. Pred eventualno združitvijo pekarn na obalnem področju zahtevajo portoroški potrošniki javno razpravo na zboru volivcev, ker dajajo prednost ostalima dvema pekarnama v Izoli in Kopru, ki bolj skrbtta za potrošnike, medtem ko piranska pekarna že sedem let rešuje problem prodaje kruha v posebni prodajalni v Portorožu, istočasno to podjetje odpira nadvse moderne gostinske (?) obrale, kot. n. pr. kavarno »Suzano« v Portorožu in kavarno v Piranu. Potrošniki se sprašujejo, koliko teh investicij gre v breme cene kruha!?
Vprašanje zase je tudi mesnica v Portorožu. Osebje Je nevljudno do domačega človeka, ki mora biti večkrat pripravljen na grobe žalitve.
iifi i um
Pogled na detajl
vasi Jurišče pri Pivki
Medtem ko prodajajo tujcem meso skozi zadnja vrata, ostane domačinu le meso najslabše kvalitete in še to brez vsakega ugovora. V trgovini manjkajo cene, režejo od enega kosa mesa za vse vrste jedi, večkrat se •/.motijo v računih in teži. Itd. itd. Pri takem odnosu do domačih potrošnikov pomeni napis v mesnici »Trudimo se ustreči vašemu finemu (!) okusu!« le zasmehovanje potrošnika.
Nesolidna Je tudi postrežba v »Samopostrežbi.!, Osebja je preveč, pro-dajavci so neokretni in v lokalu ni cenika. Prav tako žele imeti portoroški potrošniki svojo besedo na zboru volivcev, če bi se to podjetje združilo s trgovino »Kolonialen (podjetje naj svoje ime spremeni!), ker je to podjetje solidno v vsem.
Glede portoroške »Dellkatesc« je bilo slišati pritožbe zaradi dragih sendvlčev, premajhne oskrbe z jogurtom in pomanjkanjem črne kave na plaži, sicer pa slovita obe podružnici po solidni postrežbi in vljudnosti.
Zastopnik podjetja Mleko iz Kopra je spraševal po vzroku, zakaj je cena mleka v Portorožu in Piranu za S dinarjev večja kot drugje, čeprav nosi podjetje prevozne stroške. Prav tako je nepotrehno zmanjkov.mjc mleka in mlečnih Izdelkov, saj jih je vedno dovolj na zalogi. Zastopnik je tudi omenil, da je piranska občina na prošnjo njegovega' podjetja po primernem lokalu za prodajo mlc>.ta dala na razolago neprimerne prostore.
Iz dosedanjega poslovanja portoroških trgovskih podjetij je precej raz-
vidna škodljiva miselnost, po kateri je bolje manj In dražje prodajati kot pa več in ceneje. Slabo zanimanje za obravnavano problematiko so pokazali tudi člani obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Piranu, saj
se je javne tribune ' ------- "
član,
Posebna komisija Je sestavila spisek predlogov, mnenj In kritik in Jih odposlala na vsa pristojna mesta. V spisku, v katerem je 22 predlogov, je zahteva po obravnavanju problemov investicij na zboru volivcev ln za h-
IZPOPOLNJEVANJE PRAVILNIKOV
Potem ko so v skladu z navodili ZIS izvršile ponovno delitev čistega dohodka za leto 1961, so se gospodarske organizacije v udeležil le en postojnski občini z odgovornostjo lotile izpopolnjevanja delitvenih razmerij v svojih pravilnikih o delitvi dohodka po delu. Svoje pravilnike so doslej že vskladili z navodili kolektivi zavoda Po-teva po okrepitvi družbene kontrole, stojnske jame, gostinskih podje-v pekarni, mesnici in samopostrežni Hi Tavnmlb- ir, trgovini v Portorožu. Kralevni odbor lu Javornik m Pivka, splosnega szdl bo skušal čimveč sprejetih mizarstva Planina, Javora in dr. sklepov izvršiti do prihodnjega zbora Vsebino in delitvena razmerja
volivcev, na katerem bndo organi komune dali svoje poročilo o odoravl nedostatkov pri naštetih podjetllh.
V. R.
pravilnikov bo na prihodnjih sejah analizirala tudi občinska komisija v Postojni.
Pri ObLO Piran spada v pristojnost referenta za socialno po-
123 oseb invalidov, udeležencev NOB. Zdravstveno zaščito uživa
moč in invalidske zadeve obrav- 68 družinskih upravičencev. Re-
navanje vprašanj, ki se tičejo invalidov, borcev NOB, otrok padlih borcev, vojnih vdov ter starih in onemoglih. V občini uživa invalidsko skrbstvo 239 invalid-
ferent vodi nadzor nad 14 otroci padlih borcev. V občini prejema mesečno preko 110 oseb enkratne, večkratne ali stalne podpore, ker zaradi starosti, bolezni ali pa onemoglosti niso sposobne za ni«
sluh upravičencev, od katerih je kakršno pridobitno dejavnost.
ODBOJKA

na okrajnem pokalnem prvenstvu v Izoli
Na letnem igrišču TVD Partizana Izola je bilo minulo nedeljo okrajno pokalno prvenstvo v odbojki za člane in članice ta leto 1962.
Vabilu na pokalno prvenstvo sta se odzvali tudi ekipi članov in članic Bora iz Trsta. Na turnirju je sodelovalo 7 moških in 3 ženske ekipe. Tekmovanje se je odvijalo po turnirskem sistemu, kar so omogočila tri igrišča, na katerih so tekmovale ekipe istočasno.
Člani so tekmovali v dveh skupinah. Žreb je določil v prvo skupino ekipe Izole, Kopra, Jelšan in Prestranka, v drugo skupino pa Postojno, Bor in Sežano. V skupini članic pa so tekmovale ekipe Bora, Sežane in Izole.
Po prvih tekmah v obeh moških skupinah je bilo videti, da ima največ možnosti za osvojitev prvega mesta ekipa Izole, ki je vse nasprotnike odpravila z visokim rezultatom 3:0, medtem ko druga skupina ni imela favorita, saj je Bor le s težavo premagal oslabljeno Sežano v prvi tekmi druge skupine. Po tej tekmi je vse kazalo, da bo prvak skupine spomladanski prvak okrajne lige — Postojna. Te račune pa je prekrižala ekipa Bora, ki je proti Postojni izboljšala igro in zmagala s 3:1 ter tako osvojila prvo mesto v II. skupini.
Med članicami so bila ostra srečanja med Izolo in Sežano ter Borom in Sežano. Sežančanke so premagale domače igravke šele v petem setu. V tem srečanju se je poškodovala najboljša igravka Izole, zaradi česar Izola tudi v
zadnji tekmi ni mogla nuditi večjega odpora razigranim Tržačan-kam, ki so že pred tekmovanjem veljale za favoritinje in so popolnoma zasluženo in pričakovano osvojile prvo mesto.
Rezultati:
Članice: Izola : Sežana 2:3; Bor : Sežana 3:1; Bor : Izola 3:0.
Finale: Izola : Bor 2:3; Postojna : Jelšane 1:3; Sežana : Prestranek 0:3.
Končni vrstni red: 1. Bor Trst, 2. Izola, 3. Jelšane, 4. Postojna, 5. Prestranek, 6. Sežana in 7. Koper.
Finalni' tekmi Jelšane : Postojna in Prestranek : Sežana nista bili zanimivi. Igravci so igrali brez volje in naveličano. Vse gle-davce pa je privabila tekma Izola : Bor, ki je bila živa i* borbena. Izolčani so imeli nesrečno roko predvsem v tretjem setu, v katerem so že vodili z 11:1 in imeli zmago tako rekoč že v rokah. Po mnogih menjavah servisa pa je uspelo igravcem Bora nizati točko za točko in končno odločiti set v svojo korist s 15:11, česar ni nihče pričakoval, saj je Bor dosegel 14 točk, ne da bi Izola dosegla vsaj eno točko.
V finalni tekmi so igravci Bora igrali kot prerojeni in zasluženo zmagali.
Člani in članice Izole bodo avgusta gostovali v Trstu. Računamo, da se bodo igravci Izole do srečanja v Trstu dobro pripravili in se. skušali revanžirati za poraz.
Vreme je bilo organizatorju naklonjeno, sama tekmovanja pa so bila naporna, ker so ekipe tek-
movale od 9. do 14. in od 15. do 18. ure. Tudi sodniki so svojo nalogo dobro opravili, še posebno, če upoštevamo, da so sodili trije sodniki neprekinjeno vsa srečanja zaradi odsotnosti dveh sodnikov.
Ta prireditev je bila uspela manifestacija odbojke pri nas in znak kvalitetnega napredka.
db
Slavnostni začetek okrajnega pokalnega tekmovanja odbojkarjev
STRELSTVO
Svet ekonomske enote »EMONA« ZALOG — LJUBLJANA — OBRAT KOPER
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in ustrezna praksa na podobnem delovnem mestu ali večletna praksa na delovnem mestu računovodje. — Ponudbe sprejemamo do 31. 8. 1962
na naslov:
»Emona« Zalog — obrat Koper, Koper, Nabrežje JLA št. 25
Poletno športno mrtvilo v PO' stojni so prvi prekinili strelci. Občinskega prvenstva v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču za Sovičem, ki ga je or-
USPEŠNO DELO TABORNIKOV
S taborniškim mnogobojem A in B ekip, ki je bil 30. junija in
1. julija v Ilirski Bistrici, ter z zveznim orientacijskim pohodom,
priredila ga je Zveza tabornikov
Jugoslavije v Makedoniji v okolici Mavrovskega jezera od 2. do
4. julija, so taborniki koprskega okraja v glavnem zaključili številna letošnja tekmovanja.
Republiški prvaki v orientacijskem pohodu, ženska C ekipa iz Kopra in moška C ekma iz Izole, sta na državnem 'orientacijskem pohodu zasedli v skupnem plas-manu III. mesto in zbrali 1394 točk. Prvi dve mesti sta zasedli reprezentanci Makedonije in BiH.
Na mnogoboju A in B ekip v Ilirski Bistrici so se letos najboljše odrezali taborniki iz Ilirske Bistrice, ki so dosegli prvo mesto pred Divačo, Izolo, Koprom, Postojno, Pivko, Portorožem in Pre-strankom in tako postali letošnji okrajni prvak v taborniških disciplinah ter osvojili prehodni pokal, darilo tov. Igorja Pelana.
Zadnje večje letošnje tekmovanje, ki se ga bodo udeležili tudi naši najmlajši ter A in B ekipe, bo republiški mnogoboj v Novem mestu, ki bo avgusta. V tem tekmovanju je naša okrajna zveza osvojila v letih 1960 in 1961 dvakrat prvo mesto, zato je naloga naših ekip na bližnjem mnogoboju zelo odgovorna, ker "bodo morale tretjič braniti naslov re-pubjiškega prvaka.
-ganiziral občinski strelski odbor, vira Gerželj (SD Center), 196kro-so se udeležili člani, članice in gov, 3. Irena Korče (SD Center) mladinci. Pri streljanju iz treh 191 od 300 možnih krogov.
položajev so dosegli vrsto odlič- Mladinci: 1. Andrej Bratuž mh rezultatov podrobnejša raz- ( Cen	J2. vlado
vrstitev prvenstva za leto 1962 pa pavčie (gD Center) |03 kroge> 3
je taksna. ... .... , ... Jože Jurca (SD Center) 199 od 300 ir"^^63 Mikoletič možnih krogov, (ma) (SD Center) 248 krogov, 2. inženir	"
Amer Krivec (SD Gozdar) 248 krogov, 3. Nikola Maksimovič (SD Borec) 240 krogov, 4. Jusip Djusič (SD Borec) 240 krogov itd. Normo 210 od 300 možnih krogov je doseglo 9 strelcev med člani.
Članice: 1. Fani Korče (SD Srednješolec) 209 krogov, 2. El-
NANOS GOSTUJE NA JESENICAH
Članska ekipa košarkarskega kluba Nanos iz Postojne se bo 4. avgusta udeležila mednarodnega košarkarskega turnirja na Jesenicah, ki ga pripravlja v počasti- DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, tev občinskega praznika KK Je- CIKLOMOTORJE in SKUTER-
OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU
ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo!
ILIRSKA BISTRICA: 20. in 29. julija jugoslovanski športni film SENCA SLAVE; 1. in 2. avgusta zabavni film TI STRUP,
SEŽANA: 27. Julija poljski illm SMRTI ZAPISANI; 28. in 29. julija nemški film NA SVIDENJE, FRAN-CISCA; 31. Julija in 1. avgusta nemški film TUJA ZENA; 2. in 3. av-. gusta ameriški VV film POSLEDNJA OBALA.
POSTOJNA: 27. in 29. Julija sovjetski barvni CS film DEKLIŠKA MLADOST; 31, in 1. avgusta italijanski CS film SLI BOMO V SAN REMO; 3., 4. in 5. avgusta ameriški film ČRNI NAREDNIK.
PIVKA: 27. In 28. julija jugoslovanski barvni film ZVEZDA POTUJE NA JUG; 1. avgusta zahodnonemški film TRIJE IZ VARIETEJA.
PRESTRANEK: 29. Julija ameriški barvni CS film CAJ IN SIMPATIJA,
KOPER: 27. julija poljski film SENCE PRETEKLOSTI; 28. in 29. julija Jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI: 30. julija egiptovski film SLAVCKOVA PESEM; 31. julija češki film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA; 1. in 2. avgusta francoski film V NEDELJO NI POGREBA.
IZOLA: 27. julija Jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI; 28. In 29. julija ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKROG SVETA; 30 in 31. julija francoski film V NEDELJO NI POGREBA; 1. in 2. avgusta češki film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA.
ŠMARJE: 20. julija sovjetski film ALEKSANDER NEVSKI; 29. julija francoski film NOC; 1. avgusta ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKROG SVETA.
ŠKOFIJE: 28. julija poljski film SENCE PRETEKLOSTI; 20. Julija sovjetski film ALEKSANDER NEVSKI; 31. julija ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKROG SVETA; 2. avgusta Italijanski film BELI SEJK.
JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih.
ČZP PRIMORSKI TISK
ZALOŽBA L
KOPER
Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-1-181
N0VEIŠE UJIZNE IZDAJE
Mile Pavlin: NAJHUJE JE BITI SAM (1.800 din) Françoise Sagan: IMATE RADI BRAHMSA ... (920 din) Vasja Ocvlrk: V NOVO ZIMO (1.100 din) Branko Ilofman: STRAH (1.700 din)
Peter Freuchen: KNJIGA O SEDMIH MORJIH (3.600 din)
Milan Lipovec: LJUDJE OB CESTI (1.200 din)
Dušanka Popovič-Dorofejeva: NOČNE PTICE (1.G40 din)
Siegfried Schaarschmldt: PRIPOVEDKE SULTANOVE PAPIGE
(1.240, 1.420, 1.620 din) Joseph Kessel: LEV (1.200, 1.400, 1.G50 din) Hans Fallada: VSAKDO UMIRA SAM (2.050, 2.320 din) Joie Javoršek: OBSEDENA TEHTNICA (1.500, 1.750 din) Marie Majerovâ: ČUDEŽNA URICA IN NEZADOVOLJNI ZAJČEK (580 din)
Damlr Feigel: OB OBRATU STOLETJA (680 din)
France Plbernlk: BREGOVI ULICE (600 din)
France Bevk: BREZ KRINKE (820 din)
Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE (1,900, 2,200 din)
Vasja Ocvlrk: SONCU Ni VERJETI (810 din)
Milan Guček: POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI (880 din)
Prešeren-Maleš: SONETNI VENEC (2.600, 3.400 din)
LADJA NA OBZORJU, izbor (1.300, 1.450, 1.650 din)
Vlado Firm: USKOSKA NEVESTA (520 din)
Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU (680 din)
Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE (1.200, 1.400 din)
Victor Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE (2.080 din)
Janez Ovsec: SAMOTNA JUTRA '610 din)
France Bevk: MRAK ZA REŠETKAMI (300 din)
Bogomir Magajna: NA BREGOVIH SRCA (450 din)
Leonld Solovjev: PRIGODE HODZE NASREDINA (G40 din)
Ugo Foscolo: GOMILE (140 din)
Ivan Cankar: HISA MARIJE POMOČNICE (210 din) ZBORNIK 1956 (280 din)
Alojz Gradnik: PRIMORSKI SONETI (180 din) Vinko Rapotec: PRAKSA ITALIJE (70 din)
NUDI POTROŠNIKOM V SVOJIH POSLOVALNICAH
•	V KOPRU, IZOLI, PORTOROŽU, PIRANU, SEŽANI, PO-e STOJNI IN ILIRSKI BISTRICI PISARNIŠKI IN SOLSKI o MATERIAL, VSE VRSTE KNJIG LASTNE IN DRUGIH o SLOVENSKIH ZALOŽB, V SPECIALIZIRANI KNJIGARNI
•	V KOPRU PA SE ŠIROKO IZBIRO INOZEMSKIH KNJIG o TER IZDAJ RAZNIH JUGOSLOVANSKHI ZALOŽB
senice. Na turnirju bosta poleg Postojnčanov in Jeseničanov nastopili po ena vrsta iz Avstrije in Trsta.
ČESTITKA
Dne 28. julija bo slavil svoj 50, rojstni dan Vladimir D u j m o -vič iz Izole. Iskreno mu čestitajo ženka Marija, sinova Mitja in Vladimir ter mu kličejo še na mnoga leta v zdravju in zado-
voljstvu"	Šolski odbor osnovne šole
v Portorožu razpisuje mesto
UČITELJA
za poučevanje od I. do V. razreda.
Jsak dan razen nedelje poročila prednost imajo učitelji z znanjem ob 7,30, 13,30, glasba za dobro jutro	.
ob 7,15, 735, radijski dnevnik ob italijanskega jezika, po možnosti
15' ur1,	'	tudi angleškega jezika irt z uspo-
nedelja, 29. julija:	sobljenostjo za glasbeni pouk. —
8,40 z vedro pesmijo v nedeljsko Plača po pravilniku. Stanovanja jutro — 9,00 Naša reportaža: »Mednarodno sodelovanje v raziskavah kraškega podzemlja« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Marcel Fabris — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje ženski oktet iz Tolmina — 15,30 Igrajo veUlcl zabavni orkestri.
ni na razpolago.
proslava 22. julija
na Škofijah
V	nedeljo so tudi na Škofijah proslavljali Dan vstaje slovenskega, ljudstva z bogatim kulturnim in športnim programom. Na proslavi so sodelovali razen domačinov tudi člani njladinske delovne brigade ljubljanske univerze, študenti iz Rodezije in Ugande ter godbi iz Sv. Barbare in Milj, ki sta priredili samostojen koncert.
samopostrežna trgovina v ankaranu
V	soboto je trgovsko podjetje Jestvina Koper odprlo v Ankaranu samopostrežno trgovino, ki nudi potrošnikom bogato izbiro živil, pijač in razne gospodinjske potrebščine. To je prva tovrstna prodajalna v koprski občini, ki je bila urejena s "finančno pomočjo podjetja in kreditov občinskega in okrajnega investicijskega sklada.
ČASOPISNO - ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »PRIMORSKI 11S K « ti KOPRU
obvešča vse gospodarske organizacije, da bodo 27. julija izšli naslednji
OBRAZCI ZA REVALORIZACIJO OSNOVNIH SREDSTEV
Obr. 7,92 Ocena zemljišča R-l (format 297X420 mm),
Obr. 7,93 Revalorizacija gradbenih objektov in dolgoletnih nasadov
R-2 (format 420X297 mm), Obr. 7,94 Revalorizacija opreme, ki je bila ocenjena 1. 1953, In opreme, ki je bila nabavljena pozneje iz domače proizvodnje R-3 (format 420X297 mm), Obr. 7,95 Revalorizacija opreme iz uvoza R-4 (format 420X297 mm),
Obr. 7,96 Obračun popravka vrednosti po točki 5 odloka R-5 (format 297X420 mm),
Obr. 7,97 Zbirni pregled stanja osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe na dan 30. januarja 1962 R-6 (format 297X420mm).
Vljudno prosimo vse gospodarske organizacije, da oddajo svoja naročila v naši knjigarni in zunanjim poslovalnicam najkasneje do 31. julija in si s tem zagotovijo obrazce
PONEDELJEK, 30. Julija:
13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne.
TOREK, 31. julija:
13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Igra godalni orkester glasbene šole iz Kopra — 14,45 Poje mladinski zbor osnovne šole »Volovčica« Iz Zagreba — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle.
SREDA, 1. avgusta:
13.40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Swining Swedes, Jenny Luna, Arturo Manto-vani. Ivica Serfezi in Bop Sharlples
—	15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje planinlski oktet.
ČETRTEK, 2. avgusta:
13,40 Revijske melodije z orkestrom Andre Kostelanetz — 14,00 Glasba po željah — 1-1,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Ivo Lhotka Ka-linski: Medjimurske narodne pesmi.
PETEK, 3. avgusta:
13,40 Poje zbor Slovenske Filharmonije — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Melodije iz Leharjevih operet — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 »pod lipo« Igrata godba LM in Kmečka godba,
SOBOTA, 4. avgusta:
13,40 Popevke in ritmi od tu in tam
—	14,30 Malt koncert zabavne glasbe
—	15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dario in Darko z Dolinskim kvintetom.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
je pravkar izdala knjigo
sonoam oonbačb zdzzavmba
Delo je napisano kot priročnik, ki upošteva najsodobnejša . načela medicine in higiene glede na spoznavanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Gre torej za bogato ilustrirano in pregledno knjigo, ki je znana med ljudmi pod imenom »domači zdravnik«
Knjigo dobite v vseh knjigarnah

¿z
Urejuje uredniški odboi Glavni In odgovorni urednik RnstKo Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo In uprava v Kopru. Cankarjeva 1, telefon 21-470 Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din. za inozemstvo 2.200 din aH 3,5 amer, dolarja. Bančni račun (502-11-1-181 prt podružnici NB Koper, Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln klišejl tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana.
Upravni odbor podjetja »LADJEDELNICA« Piran in komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje naslednja prosta delovna mesta za:
1)	ŠEFA KOMERCIALNEGA SEKTORJA;
2)	VODJO NABAVNEGA ODDELKA;
3)	VODJO SKLADIŠČNEGA ODDELKA;
4)	VODJO OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTVA.
Pogoji:
za delovno mesto pod 1):
visoka ali višja strokovna izobrazba s 15-letno prakso v komercialni stroki; za delo%'no mesto pod 2):
visoka ali višja strokovna izobrazba z 10-letno prakso v tej stroki; za delovno mesto pod 3):
srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso v skladiščni službi;
za delovno mesto pod 4):
višja ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso v računovodstvu.
Razpis velja do 30. 7. 1962 oziroma do izpopolnitve delovnih mest. Pismene ponudbe je poslati upravi podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja.
PO BRIONSKI CESTI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD



SjA^G^TsKfr,GvRAD ~ B°DOCA TURISXiCna ATRAK-	stili v širši turistični program roe« MDZICIRAJO OPUSTOŠENI GRAŠČINI ilirskobistriške komune. ObLO 'M STANOVALCEM - KORISTNA POBUDA NOTRANJ- Ilirska Bistrica je že uredil pro-
SKEGA MUZEJA IZ POSTOJNE IN KOPRSKE GOSTINSKE 7ROR	gram za obnovo Sradu< Zavod za
NIČE: Z OBNOVO GRiniT nun mvtt™ ZBOR-	Spomenisko varstvo LRS pa bo do
IN GA vnmJm vi™ t«TI TA ZGODOVINSKI OBJEKT	začetka prihodnjega leta izdelal
iKr o^' TURISTIČNI PROGRAM ILIRSKOBISTRI-	program pomembnejših zavaro-
bht OKUNE — TUDI SLIKOVIT SVET MED PREMOM IN PRE-	valnih del. Takšen je namreč po-
LOŽAMI KAŽE ZDRUŽITI Z NAŠIMI TURISTIČNIMI AMBICI-	stoPek> ki bo omogočil najetje
JAMI — KAKO SO SE V ODDALJENIH PRFrniATt 7„n,„,	kredita. Ker so že poskrbeli za
S SVETOM — ati kp^rvci-. „ PRELOŽAH ZBLIŽALI	posnetke, bo tudi koprski projek-
ovll±ulu AM BRKINSKA CESTA MLADINSKIH DELOVNIH	tivni biro lahko kmalu izdelal in-
BRIGAD ZASLUŽI TAKSNO USODO!	vesticijski program, katerega iz-
delavo bo financiral OLO Koper.
^l^ovH^nhl^11!10 reliG Eeke' ^e grb Hallerjev, dolgo verigo	Predvidevajo, da bodo obnovit-
^kmlf tf« ? ^uhasiJG lastništva pa konec preteklega	vena dela veljala okrog 60 mili-
^ g ' v0Ste radi po~ stoletja zaključuje knez Ferdi-	ionov dinarjev, kar pa za uredi-
sV>3e oci z nandPorcia.	tev tako velike turistične posto-
kS n^ Popotnik3 ! taknVnHeH^°" Najma»j zaželene stanovalce pa	Janke v dokončni obliki očitno ne
gače motorizira £ ° fJ ■ Je dobil Srad> takrat še lepo ohra-	b° dovolj. V ospredje postavljajo
a fi Spod ni i B it nTi ll7aS nJen in «P^mljen, v času okupa-	tudi gradnjo motela v dolini pod
pritisnil na zfvorn ¿Ir «je, ko se je v njem vsidrala	gladom. Načrt vsekakor ni v na~
vemu pogledi nanSiSr. hnim nedič*vska zalega. Grad so uPo- «protju s programom kompleksne vemu pogledu na premski holm rabljali tudi za konfInacljo ureditve tega turističnega bkoli-
prednih Hrvatov — skratka, vra- ša- ki bo nedvomno eden najmoč-ta gradu so bila odprta vsakomur, ki je nastopal s močnejšega.
nejših in hkrati za domače ter pravico tuje turiste najmikavnejša točka blizu in daleč.
Nič čudnega torej, da je grad Iz PrGma p$e cef a'. k* s°j° danes povsem opustošen. V njem po VOi™. zg.radll,e ™ladin.ske, de" živita v zasilno urejenih grajskih ^e brigade do Celij m dalje
sobanah dve družini. Marija V P/"eloze; CGfa Je lepo !pelja"a
Gašperšič, ki posluša že celih 4 ln brez ®trmih vzponov terf zat° let 7avii,nniP „ofro „	neprecenljivega pomena za ta del
Brkinov.
Toda prelepa pokrajina z mnogimi senčnimi gaji sameva tudi v poletnih dneh ter je za pogled
let zavijanje vetra v številnih razbitih oknih okrog 2 metra debelega zidovja, pravi takole: — Mnogo dragocenih zgodovinskih
predmetov iz tega gradu hranijo	v	^
v postojnskem Notranjskem mu-	motoriziranih turistov, ki drvijo
zeju, toda okupatorji, ki so bivali	P? magistral! v dolini naprej ne-
v gradu, so mnogo najlepših	vtldna" AU ne^fao P°™sena »turi-
j ,	,	j.v^u... chfTia nrpffroHarf tr Prcimtl
predmetov — dragocenih lesten cev in podobno — odnesli.
stična pregrada« v Premu pomenila v bodoče vključitev tudi teh ,	krajev v širši turistični okoliš?
Čudovit razgled skozi okna gra- Kdar ga bo enkrat »odkril«, se bo du v dolino, kjer se lesketa srebrn potiej nedvomno zopet rad vračal trak Reke, pa naravnost grozljivo v ta višinski svet lepih gajev in dopolnjuje iztrgano podovje in na senožeti, na to valovito planjavo vseh koncih načet strop, demoli- miru med prjdne in gostoljubne
. i,iog"3sk? .,aa, Prcms»«p rana vrata in onesnaženo zidovje, Rrkince gradu, kjer sc bodo, kot vse obeta,	.„	- , ,J .' oiKince.
kmalu spreiiajaU številni turisti na Katerem so ponekod se dokaj £as druge košnje je. Do vrha
dobro vidne shkarije — tipična naloženi vozovi s' senom dopol-in njegovo graščino se ni moč upi- m°wvika iz časov grajske go- njujejo to brkinsko idilo, ki pa rati. Turisti — tuji in domači — spode.	je v vsakdanjih skrbeh Brkinci
ki po tej magistrali hitijo na mor- Toda vse kaže, da čaka prem- ne opazijo.
je ali proti domu, žal zastonj išče- ski grad novo, mnogo bolj simpa- Za opustelimi Celjami, kjer je jo vzdolž obrežja ustrezen turi- tično poslanstvo. Končno! Na po- lepa šola za daljni okoliš, še bolj stični objekt, denimo motel, in se budo Notranjskega muzeja bodo izumrle Prelože. Vsi so zunaj na začudeno sprašujejo, kako da do- namreč grad obnovili in ga uvr- senožetih, kjer v poznem popol-mačini še niso odkrili lepot svojih krajev in jih koristno združili s turističnimi ambicijami.
Prem. Skorajda nevidno se odcepi z asfaltirane' ceste pot na Prem. Iz vijuge v vijugo položne ceste se odpira širši razgled, dokler se na vrhu holma popotniku ne odkrijejo zidovi starega gradu. Molčeči grad, mu pravijo. V zemljepisnih in zgodovinskem opisu knjige »Postojnsko okrajno glavarstvo«, ki je izšla v Postojni leta 1389, lahko med drugim preberemo: » ... Kdaj in kako je nastal grad, kaj vse je videl in kakšne boje prestal — molči on in njegova zgodovina...«
Po ljudskem izročilu naj bi trije bratje, ki so prišli s Češkega, zgradili razen gradu v Senožečah in v Ravnah še premski grad. f; . ... r
Zopet Valvazor pripoveduje, da	""	.	»j»*,-,	...........
je bil leta 1313 lastnik gradu grof Zares ^ mIo l0p0j 6e w lahk0 predstaviu nagim bravcem vse Prcložane, toda igtes IZ Kaven, Kar aeino opia- Iep poietnI dan Je zvabil na senožeti domala vso vas. Zato so laliko tokrat vičuje govorice domačinov, da SO požirali samo Kovačičevl — brata Vinko in Berto, njuni starši in sosedova £rad zsradili okroE leta 1100	Majda, ki jo je redek obisk tujca v vasi privabil na dvorišče. Ker so vsi
?	- i	„ i ' • Preložani naročeni na naš list, so svojo »solidarnost« z našim uredništvom
Lrraa je menjal mnogo lasrm- lzraziii tudi z vabilom na vaški praznik, ki bo 2. septembra. Hvala za vabilo kov. Nad vhodnimi vrati obzidja	— in na svidenje!
danskem soncu obračajo in nakladajo debele plasti dišeče krme. Živinoreja je glavni vir dohodkov teh ljudi.
—	Podnebje se nam je povsem izneverilo, so me nepovabljenega gosta prijazno sprejeli pri Kova-čičevih, po domače Bitenčevih, kjer je vsa družina, kot vsi Preložani, visoko dvignila zastavo upora proti okupatorjem. Partizanska leta, leta konfinacij in zaporov so v Preložah razredčila marsikatero družino.
—	Saj res, o podnebju je bilo govora, vrtam v mladega gospo-darj a Vinka, ki je predsednik KO Prelože.
—	Zares se je spremenilo v zadnjih letih. Trta sploh več ne uspeva. Nekoč so posamezniki pridelali 40 do 50 hektolitrov brkinskega vina, sedaj pa si lahko strežemo samo še s sadjevcem.
—	Ni slab, se zahvalim in pogovor teče naprej.
—	Tudi toča nas je hudo prizadela. Dobršen del pridelka je šel v nič, ko pa se nam je mudilo z nadomestnimi posevki, nam pri KZ niso mogli postreči s semenjem. Dober gospodar bi pač moral misliti tudi na takšne potrebe, nejevoljno pritegne njegova mati Antonija Kovačič.
—	In prosti čas? Kaj počne mladina v tej samoti takole ob večerih? vprašam.
—	Hudo je, ker se nimajo kje razvedriti, sestajati. Kaže, da bomo kmalu dobili klub SZDL in če bo vaše uredništvo upoštevalo, da smo se vsi, vseh 24 hišnih številk, kolikor je družin v Preložah, naročili na Slovenski Jadran, potem se nam v nagradnem tekmovanju ne bi smela izmuzniti prva nagrada — televizor.
Da, zares so v Preložah vsi naročeni na naš list in vsaj pol vasi se postavlja z radijskimi sprejemniki. Tako jim je svet mnogo bliže in tudi pomanjkanje kina,
Pogled na idiličen premski grad pritegne radovednost številnih tujih in domačih turistov, ki se jim mudi na morje ali domov
kluba in drugih družabnih shajališč ni tako boleče. Sicer pa se tudi preloški mladini mudi v svet. Menda imajo samo štiri domačije mlade gospodarje, povsod drugod se samo še stari otepajo z kmetovanjem.
Pot v svet je sedaj lepša in po cesti mladinskih brigad pelje dnevno avtobus v Ilirsko Bistrico. To pa že dodobra odtehta prejšnje pešačenje po strmih klancih.
Poslednji sončni žarki se ogledujejo na križišču pred Celjami v
smerni tabli, ki kaže pot v Smr-je, zadružno središče vzornega sadjarstva. Tukaj blizu stoji tudi spomenik mladinskim brigadam, ki so gradile cesto. Poznejši rodovi bodo tako vedeli, koliko brigad iz vse Slovenije jim je utiralo lepšo pot v svet. Toda — ali bo takrat tudi ta cesta lahko tako koristno služila svojemu namenu, kajti en sam cestar, ki jo vzdržuje, nikakor ni kos razdiralnim silam vode, ki so tu in tam že krepko načele belo cestišče.
Boro Borovič
DELO IN USPEH PIRANSKE MESTNE KNJIŽNICE
O	OO o
Od začetka ustanovitve leta I95B Je piranska mestna knjižnica vse do danes dosegla prav lepe uspehe kljub težavam in mnogim nevšečnostim. Zlasti je postalo njeno delo rodovit-nejše, odkar je stopila iz II. nadstropja muzejske palače, kjer je bil njen prvi sedež in bravcem zelo od rok, v pritličje. Najprej v prostore bivše banke na Tartlnljevcm trgu, tedaj jc bila združena s čitalnico, nakar se je preselila v pritličje sodnega poslopja. Sedaj je lepo in moderno urejena. Prostori so bili po zaslugi tovariša Maruške, bivšega upravnika MK, preurejeni, nabavljena potrebna oprema, police, mize in drugo, tako da je danes ves ambient knjižnice privlačen in napravi na vsakega oblskovavca prijeten vtis, čeprav, žal, po svoji razsežnosti oziroma velikosti še vedno ne ustreza rastočim potrebam.
V preteklem letu se je z dotacijo občinskega ljudskega odbora in z lastnimi skromnimi dohodki povečala knjižnica za 1.075 knjig. Razen tega je Mladinska knjiga iz Ljubljane darovala Pionirski knjižnici iz Kopra 91 knjig. Obiskovavcem je na razpolago tudi dnevni in periodični tisk, ki se je letos še dopolnil z nekaterimi domačimi in tujimi izvodi.
Marca lani Je po naročilu občinskega ljudskega odbora Piran morala knjižnica oddati italijanskemu kulturnemu krožku vse italijanske knjige, bilo jih je 1120, v avgustu pa Je nato prevzela od SZDL Portorož 1074 knjig bivše knjižnice »Svobode« in tako nekako zamašila vrzel.
Letos se je knjižni sklad povečal za 14.000 knjig. Tako je trenutno v celoti skupno s Pionirsko knjižnico 24.000 knjig. S tem tako povečanim številom pa je nastal pereč problem prostorov. Trenutno jih nimajo kam postaviti in so nagrmadene v mali čitalnici Pionirske knjižnice, kjer za dalj časa ne morejo ostati. Novoizvoljeni svet Mestne knjižnice se Je na svoji prvi seji z vso pozornostjo ukvarjal s tem vprašanjem ln si je zadal kot prvo in najvažnejšo nalogo, da čimprej reši ta problem, S tem pa bi bilo rešeno tudi vprašanje čitalnice, ki je Piran nima s svojimi 12.000 stalnimi prebivavci ln z več tlsočcv letovlščarji v poletnih mesecih. Mestna knjižnica ima vsega S sedežev, ki so v delovnem času vedno zasedeni in mnogi morajo brati stoje.
Problem čitalnice je bil že pri starem upravnem odboru večkrat na dnevnem redu, do rešitve pa ni prl-
Miha Baloh domotožno govori o gledališču, toda trdno je priklenjen na film — Njegova želja: stanovanje
2	MIha Baloh je v filmu DVA
X	igral z Bebo Lončar (na sliki).
t	Film doma ni doživel kdove
♦	kakega uspeha, vendar so ga J	poslali kot zastopnika naše k -
♦	nematografije na filmski festi-t	val v Cannes. Tam so ga pre-?	Imenovali v »On ln ona«. Kri-i	tika je rekla, da ne predstav-?	lja več kot simpatični začetek
Igravca Miho Balolia poznamo že dolgo. Pred leti se nam je predstavil kot član ansambla Slovenskega gledališča v Trstu, Ploskali smo mu za marsikatero vlogo. Potem sta z življenjsko družico Štefko Drolčevo odšla v Ljubljano. Čeprav smo se zavedali. da je to za tržaško gledališče velika izguba, smo morali priznati, oa Je za njun nadaljnji umetniški razvoj potrebno širše okolje, In l malu smo Baloha lahko spet pozdr.nvili na odrskih deskah kot gosta SNG Drame iz Ljubljane, prelomnica pa je bila zanj glavna vloga v filmu »Veselica« in od takrat ga srečujemo le >,e na filmskem platnu.
Zdaj že dve leti ugotavljamo, da je MIha Baloh najbolj Iskani igravcc domačih filmov. V tem času jei dosegel svojevrsten rekord: v dvajsetih mesecih je sodeloval v osmih filmih, v šestih od teh je igral glavno vlogo Zaradi angažmajev v filmih Je zapu Btll gledališče, toda toži se mu po
odrskih deskah, menda vedno bolj.
Prav gotovo nI bil za MIho majhen napor, ko je lz mirnih gledaliških voda zaplaval v filmski hudournik. To novo in nemirno življenje je precej sivo obarvalo njegove črne lase, vtisnilo pa je tudi nov pečat njegovi sicer veselo razigrani naravi. Nekoč vedri in brezbrižni mladi mož je postal nemiren in zamišljen. Ali bo zdržal tempo in breme, ki si ga sam nalaga?	^ ,
Izkoristimo vpliv večera in trenutek prostega časa, ltl je sprožil v MIhi razmlŠIjajočo iskrenost, da je prostodušno pripovedoval o svojih filmskih izkušnjah:
BIL SEM ALES
— Na lanskem festivalu v Pulju sem štirikrat zlezel na oder, da sem odgovarjal na pozdrave občinstva. Toda v resnici je veliki avditorij kaj različno sprejel mojega kurirja Iz »Veselice«, partijskega aktivista Iz »Signalov nad mestom«, slikarja Petra iz »Plesa v dežju« aH inženirja Mirka iz filma »Dva«.
Priznam, da sem bil pošteno razburjen, ko sem zvedel, da so mi podelili priznanje za najboljšo moško vlogo. Na tihem sem si želel, da bi bil to kurir Aleš. Kot petnajstletnik sem bil resnično partizanski kurir in zato sem tem bolj s srcem zaigral Aleševo vlogo. Nimajo vsi igravcl take sreče, da bi bil lahko njihov de-hut pristen.
V	»Signalih« sem Igral že z rutino, toda rekli so, da je bilo dobro. Velika filmska preizkušnja Je bil zame »Ples v dežju«, ker je bila moja partnerka Duša počkajeva. Kakšna igrav-ka je to! Pravo veselje je igrati z njo, čeprav človek nujno ostane v njeni senci. Mislim, da je do zdaj »Ples« naš najboljši film, čeprav bi rez ser Boštjan Hladnlk lahko bil po mojem mnenju v nekaterih scenah malce zmernejši.	____
V	film »Dva« nisem preveč zaupal. Tudi v Pulju nI našel preveč pristašev, toda podelili so mu Oktobrsko
nagrado Beograda in tako nas je zastopal maja meseca na filmskem festivalu v Cannesu. Se danes nisem spremenil svojega mnenja do te sodobne ljubezenske drame ln zato me ne čudi, da so nas v Franciji ocenili kot ekipo simpatičnih začetnikov.
VABILO NA DIRKE
Verjel sem, da je pomenil lanski puljski festival konec moje filmske kariere. Zelo sem si želel nazaj na oder, kajti ni lahko pozabiti desetletnega gledališkega dela. Toda glej, režiserji niso pozabili name, novinarji pa so pisali, da so me »odkrili«. Ponudbe so kar deževale. Najbolj zapeljiva Je bila seveda tista, ki ml jo je poslal režiser Savone. Nastopil naj bi v eni izmed glavnih vlog v njegovi razburljivi vojni drami »Vojna se nadaljuje«, ki bi Jo snemali v Istri. Seveda sem sprejel ln kritike v Italiji, kjer so predvajali film v začetku tega leta, so bile zelo ugodne.
Dokončno sem prekinil z gledališčem in zdaj sem le filmski človek. Moj dom so postale hotelske sobe.
Vesel sem bil vloge Jave, ki mi Jo je ponudil režiser Vanja Bjelaš v svojem filmu »Senca slave«. Naučil sem se voziti 20-tonskl kamion ln obvladati speedway vozilo, kar ni tako od muh in zahteva posehno spretnosti. Snemali smo v Crikvenicl, kjer so pripravljali obenem tradicionalne speedway tekme. Inž. Novak, eden Izmed organizatorjev, mi je predlagal:
—	Baloh, ali bi hoteli nastopiti na tekmi? To bi bila za nas velika reklama!
Malce sem pomislil in odgovoril:
—	Naj bo. Toda le pod pogojem, da bom vozli z novinci, ki so prvič na startu.
Vse Je bilo domenjeno, pa se je vmešala direkcija filma. Zahtevali so pismeno garancijo, da se mi ne bo nič zgodilo. Toda take tekme niso filmski trik in zato tako garancijo ni mogel nihče dati. Tako sem ostal na tekmi lo sledavec.
Toda nesrečni voznik Java Je ostal moja najljubša filmska vloga. In če sem v »Veselici« uspel v desetih kadrih, potem jih je pri »Senci slave« enajst! Zame je bil Java človek iz mesa in krvi In nič se ni bilo treba izmišljevati. V nJem sem našel samega sebe.
»ZGODNJA JESEN«
Pravzaprav sem prišel k filmu pozno, ko sem že prekoračil trideseto leto. Mogoče Je to vzrok, da še nisem našel svojega pravega področja. Sicer pa je pri naših filmih tako, da igravci malokdaj naletijo na vloge, ki jim resnično ležijo in ki se Jih vesele. Zase osebno sem mislil, da se bo to zgodilo pri filmu »Kozara«, v katerem ml Je Veljko Bulajič ponudil vlogo komisarja. Toda ko sem prebral scenarij, sem videl, da je to papirnata oseba in odklonil sem. Zdaj slišim, da je režiser ta lik spremenil.
Tudi z vlogo Mirka v filmu »Dva« nisem bil zadovoljen. Igral sem, kot Je zahteval režiser, toda brez lastnega prepričanja. Lahko ml rečete, da naš čas čudno spreminja človeštvo, toda po mojem moramo ohraniti vero v resnično ljuliezen.
In pomislite, kljub vsemu sem sprejel podobno vlogo, kot Je Mirko. To je v filmu »Zgodnja Jesen«, ki smo ga snemali v Zagrebu, Igram človeka, ki se je znašel med starejšo žensko In njenimi obveznostmi do hčerke, Ni ml bilo všeč, da so prvotni lik med snemanjem popolnoma spremenili in da do zadnjega nismo vedeli, kakšen bo konec filma.
Zanimiv pa jc eksperiment, ki smo ga napravili pri tem filmu. Posneti Je bilo treba dolgo sceno na zagrebških ulicah. Navadno to snemajo s posebnimi triki in projekcijami v ateljeju. Režiser Janjič pa jc imel posebno zamisel, — uporabil jc moj Fiat-1100 ln moje šoferske sposobnosti. Na avto so pritrdili kamero, s partnerko Miro Sardočcvo pa sva sedla na dva SDrednJa sedeža, Posnctlbl dobil stanovanje!
Je bilo treba kar 14 kadrov. V voz so Še namestili majhen agregat, na kamero pa reflektor. Ko so vse vključili, je bilo treba paziti na marsikaj: pri vožnji nisem smel izstopiti Iz kadra, paziti sem moral na ves promet, hkrati pa govoriti tekst in igrati. Pravijo, da je šlo dobro.
VEDNO SEM NEPRESPAN
Delati pri filmu, pomeni isto, kot živeti v obsednem stanju. 2e dve leti ne vem, kdaj bom Imel kaj prostega časa za počitek, ne vem več za prijatelje, niti za družino. In večno sem neprespan. Večkrat režiserji res niso krivi, ker morajo snemati ponoči. Toda samo enkrat bi bil rail vodja snemanja in dokazal bi, da je možno snemati hitreje in enostavneje, da gre tudi z manj hrupa ln kričanja. Mogoče pa bi jih tudi mučil, kot mučijo oni mene. Noč za nočjo preživljam po ateljejih in po ulicah. Učinek pa je po navadi neznaten.
Z dvema partnerkama sem Imel do zdaj srečo. To sta Duša Počkajeva in Mira Sardočeva. Zelo težko pa je pri nas z mladimi lgravkarai, ker so kaj hitro navzamejo navad velikih zvezd. Po mojem ne bomo dolco uspevali z vedno novimi obrazi, če ne bomo zahtevali od njih vsaj najosnovnejšega poznavanja igravske obrti. Vseeno pa mislim, da smo dolilll dve mladi igravki, ki ju čaka še bodočnost. To sta Spela Rozin in Milena Dravič. Obe sta dobri in skromni in rad bi z njima ler.il. Zadnje čase se bojim, da jc Spela prav na tisti moji, ko ji slava zaradi filma »Čudno dekle« lahko zleze v glavo.
In gledališči»? Seveda še vedno mislim nanj. Toži se mi po njem. Ce ne bo novih ponudb za filme, se bom vrnil na oder. Zellm si, da bi bilo to v Ljubljani. Toda nimam stanovanja. Tudi zaslužil Sc nisem toliko, da bi ga lahko kupil. Oh. prosim, prlr".im, vsota za vse filme Je res prece'i"ja, toda porabim toliko, da sem pogosto celo suh!
Razveseljivo Jc, da tudi Mihi Balo-hu vsa filmska slava ni stopila v glavo in napravila iz njega muhastega in domišljavega zvezdnika. Prijateljem še vedno dolgo in prisrčno stiska roko in se odkritosrčno veseli snidenja. Zato pa mu človek od srca želi, da bi u.lel sem ln tja hip, ko bi Iz deroče filmske struge zaplaval v mirnejši gledališki tok in globoko zajel sapo za nove napore. In seveda, d3
-ac
šlo. Tako je bilo tudi na skoraj vseh sejali govora o nujnosti in važnosti ustanovitve novega oddelka s strokovnimi knjigami. S splošnim razvojem šolstva, posebno strokovnega, raste tudi potreba po ustreznem strokovnem berivu. V knjižnici iščejo gradivo, pomoč pri študiju, izdelavo referatov in diplomskih nalog dijaki raznih šol, pa tudi delavci in nameščenci, ki izpopolnjujejo svoje znanje na seminarjih in tečajih. Zal Jim le v redkih primerih lahko strežejo.
Vpisanih bravcev je 695 in ti so lani obiskali knjižnico 7.G98-krat. Prebrali pa so 15.918 knjig, to je povprečno 25 knjig na posameznika. Knjižnico so obiskovali odrasli in mladina.
Potujoča knjižnica tudi deluje redno. Na poti so trije kovčki v Sečovlje in Ravne s povprečno 100 do 120 knjigami. Upajo, da bodo letos vključili v to mrežo tudi Portorož.
V	želji, da bi se knjižnica čim tesneje povezala z bravci in ugotovila njihove želje ter spoznala morebitne pomanjkljivosti ali kritiko, je lani decembra uprava razpisala anketo, ki je dala kar zanimive rezultate.
V	sklopu Mestne knjižnice deluje še poseben oddelek za pionirje: PIONIRSKA KNJIŽNICA. Ta posluje v ločenih prostorih in ima svoj lastni knjižni sklad s 3200 knjigami. Ima svojo inventarno knjigo In vodi statistiko ter bo imela tudi svoje kataloge. Vpisanih je 490 pionirjev. V statistiki je zabeleženih 8080 obiskov, prebrali pa so v preteklem letu 20.352 knjig.
Za razvedrilo in prijetno spremembo so pionirji imeli na pobudo uprave »Pravljični kotiček«. Dvakrat tedensko jim je tovarlšlca Ela Potočnik pripovedovala pravljice. Udeležba jc bila zadovoljiva, povprečno 40 pionirjev na uro. Tako so tudi sporazumno s pionirji, starši in šolo ustanovili krožek za ročno delo in krožek za tuje jezike. Vodila ju je upravnica tovarišica Sovretova.
V	tem kratkem pregledu dela piranske Mestne knjižnice je viden lep uspeh in napredek, kljub težavam in malim denarnim sredstvom. Priznanje in zahvala za njen dvig gre občinskemu ljudskemu ortboru, ki je njeno delo vedno spremljal z razumevanjem In ji nudil pomoč, ter vsemu osebju za vestno urejevanje, za točnost. za prizadevnost in ljubezen do knjižnega dela.	L. K.
KORISTNA PRAKSA
V postojnski občini so se v zadnjem času oprijeli nove in koristnejše prakse pri delitvi sredstev, ki jih namenjajo gospodarske organizacije za dotiranje prosvetnih, športnih in drugih društev ter organizacij. Sredstva namreč zbirajo v enoten sklad nri občinskem odboru SZDL, razdeljuje pa jih poseben upravni odbor sklada. Odbor je pred dnevi že razdelil prve dotacije društvom v znesku skoraj pol miliiona din. Osnovna kriterija sta bila aktivnost in množičnost društev ter organizacij, ki jim prioada delitev.
Uvajanje takšne prakse finan-siranja društvene dejavnosti je doživelo na Postojnskem izredno ugoden odmev tako v društvih samih kakor tudi v gospodarskih organizacijah, ki jih odbor sklada sproti obvešča o koristnikih njihovih dotacij, (ma)
»Nič nam ne pomaga, ker ga ne moremo videti in tako tudi ne moremo ljudem obrniti pozornosti nanj.«
Vzdihnili so, tedaj pa se eden od teh duhov spomni: »Na pomoč moramo poklicati Sherlocka Holmesa. Potreboval bo največ dvajset dni, da pride semkaj.«
Vsi so se strinjali s tem predlogom; spet so si jeli prišepetavati in se hihitati od vzhičenja. Izgubil sem glavo. Bral sem o tem človeku in zatorej sem vedel, kaj me utegne doleteti, če sc on loti zasledovanja; poznal sem njegovo nenavadno prodornost in njegovo neizčrpno energijo.
Duhovi so odšli, da bi ga privedli. V tistem hipu sem vstal — bilo je sredi noči — in pobegnil. S seboj sem vzel samo kovček, ki sem imel v njem denar — trideset tisoč dolarjev. Dvajset tisoč jih imam še vedno v kovčku. Šele čez štirideset dni mi je prišel tisti človek na sled in le za las sem mu pobegnil. Kakor po navadi je zapisal svoje pravo ime v popis gostov v nekem majhnem hotelu, vendar ga je takoj izpraskal in zbrisal in preko njega napisal »Deg Barkley«! Toda begunčeve oči so ostre in vedno prežeče,, zato sem kljub brisanju lahko prebral pravo ime in odnesel pete.
Cela tri leta me je preganjal po vsem svetu — po vseh državah na tihomorski obali, po Avstraliji, Indiji, potem nazaj v Mehiko in spet v Kalifornijo; zasledoval me je brez počitka, vendar sem se mu vedno pravočasno izmuznil, zakaj s svojim bistrim pogledom sem takoj razbral njegovo ime v spisku gostov. Zdaj sem strašno utrujen. Brezdušno me je preganjal in jaz vam dajem svojo častno besedo, da nisem niti njemu niti komu drugemu napravil gorja.
Tako je končal svojo pripoved. Fantom je zavrela kri ob tolikšni krivici. Kar se mene tiče, me je vsaka njegova beseda zapekla v duši kakor žerjavica.
Starca smo povabili, naj se v naši kolibi naspi in naj bo moj in Ilcllierjev gost. Seveda sem ves ta čas molčal. Sklenil sem, da ga bom odvedel v Denver, brž ko se bo odpočil in si opomogel, in mu vrnil vse, kar je nekdaj izgubil.
Fantje so stisnili starcu roko s tistim medvedjim stiskom, od katerega pokajo kosti in ki so pri kopačih znak največjega prijateljstva. Potem so se izgubili iz kolibe in še svežo novico raznesli po vsem naselju.
Naslednjega dne, ko se je komaj zdanilo, sta naju tiho poklicala Ferguson in Hain Sendwich. S Hallierjem sva stopila iz koče in tamkaj sta nama skrivnostno zašepetala:
»Novica o mukah tistega starca se je raznesla po vsem kraju. Vsa taborišča so na nogah in vsi so pridrveli semkaj, da bi linčali profesorja Holmesa. Zandar Harris ne ve, kaj naj bi napravil. Telefoniral je po šerifa. Pojdimo pogledat, kaj se bo zgodilo!«
Vsi štirje smo stekli proti kavarni, kjer je bival Sherlock Hol-mes. Drugi so imeli pravico, da gledajo na to zadevo, kakor jih je bila volja, jaz pa sem sam v sebi prosil, da bi prispel šerif še ob pravem času. Niti najmanj si nisem želel, da bi Sherlock Holmes visel zaradi mene. Že večkrat sem slišal vse mogoče zgodbe o šerifu, vendar sem sedaj za vsak primer vprašal:
»Pa je on sposoben umiriti pobesnelo drhal?«
»Ce je on sposoben umiriti pobesnelo drhal? Ali Jack Pher-phex lahko umiri drhal! To je smešno, človek bi kar počil od smeha! Jack je bil svoje dni zločinec... na svojem pasu je nosil devetnajst skalpov. Nič ne skrbi, ni drhali, ki je ne bi Jack mogel ukrotiti!«
Medtem ko smo hiteli po soteski, smo že od daleč slišali hrup, ki je postajal močnejši, bolj ko smo se približevali kavarni. Na praznem prostoru pred kavarno se je gnetla množica kopačev, ki so tako kričali, da bi človek kar oglušel. Neki pretepači iz Delyjeve soteske so držali Holmesa za vrat, toda veliki detektiv je bil hladen in zbran kakor na kakšnem svečanem sprejemu. Na ustnicah mu je igral prezirljiv nasmešek, četudi je v sebi čutil vsaj trohico strahu, ga je s svojo jekleno voljo tako potlačil, da ni bilo na njegovem obrazu niti sence česa podobnega.
»Glasujmo, ljudje!« je kriknil Shedbelly Higgins iz Delyjeve soteske. »Takoj glasu jmo! Ali naj ga obesimo, ali naj ga počimo iz puške.«
»Niti eno niti drugo!« se je oglasil eden izmed njegovih prijateljev. »Cez teden dni bi spet oživel. Njega je treba sežgati kakor čarovnika in raztresti njegov pepel, da ne bo po njem ne duha ne sluha.«
Kopači so gromko pozdravili ta predlog. Pritisnili so proti ujetniku, ga obkolili in kričali: »Ogenj! V ogenj z njim!« Potem so ubogega Holmesa odvlekli h kolu za privezovanje konjev, ga s hrbtom prislonili obenj in ga prcvezali z verigami. Nato so privlekli drva in mu jih naložili do prsi. Sherlockov obraz še vedno ni pre-bledel in okoli tenkih ustnic mu je še vedno poigraval tisti prezirljivi nasmešek.
»Dajte vžigalice! Vžigalice rabim!« se je zadri Shedbelljr,
ZGODBA NEDOLŽNEGA TRPINA
Moje trpljenje se je začelo takole: V tistem času sem bil v Dcn-verju, kjer sem živci mnogo let. — Včasih se spominjam, koliko let sem živel tam, včasih pa se tega ne spominjam, no, pa to tudi ni važno. Neke noči, povsem nenadno, sem dobil opomin, naj se odselim, drugače me bo neznanec, ki mi je bil opomin poslal, razkrinkal zaradi zločina, ki sem ga bil zagrešil pred mnogimi leti na vzhodu države. Vedel sem za ta zločin, vendar ga nisem zagrešil jaz, marveč moj sorodnik, ki je imel isto ime in isti priimek. Nisem vedel, kaj naj storim. Preplašil sem se in se zaradi tega nisem mogel spomniti nič pametnega, razen tega pa sem imel na voljo tudi malo časa, vsega skupaj en dan, če se ne motim. Ce bi tisti neznanec objavil, da sem tisti zločin zagrešil jaz, bi me to uničilo. Ljudje bi mc linčali, ker bi mi nihče ne verjel, da je krivec moj sorodnik in ne jaz. Tako je vedno pri linčanju — ko ljudje uvidijo, da so pogrešili, jim je žal, toda to je navadno žc prepozno. Vidite, nekaj podobnega se je zgodilo tudi z gospodom Holmesom. Zaradi tega sem sklenil razprodati vso imovino, da bi se lahko s čim preživljal in da bi pobegnil za toliko časa, da bi se zadeva malce polegla in bi poiskal dokazov, da tistega zločina nisem storil jaz. Sredi noči sem pobegnil iz Denverja. Zatekel sem se v planine. Tam sem si nadel drugo ime, da bi me nihče ne prepoznal.
Bolj ko je mineval čas, bolj sem postajal nemiren in vsakogar sem že začel sumničiti. Pred oči so ml ieli prihajati nekakšni duhovi, v ušesih pa so mi zvonili nekakšni glasovi in tako nisem mogel na nobeno stvar misliti jasno in zbrano. Iz dneva v dan je bilo huje. Vedno več. duhov mi je prihajalo pred oči in vedno vcc glasov sem slišal v ušesih, Sprva so me nadlegovali samo ponoči, potem pa so prihajali tudi podnevi in me niso pustili niti za trenutek pri miru. Okrog moje postelje so si vedno nekaj prišepeta-vali in kovali zarote proti meni. Odslej naprej nisem imel več pravega spanca in počitka.
Potem pa je prišlo tisto najhujše. Neke noci so ti glasovi rekli:
STRELKINI POTOMCI
BODOČI VESOLJSKI POTNIKI
ZA ČISTOST IN PRISTNOST NASIII IMEN
Vseh 11 mladičev znane psičke Strelke, ki je leta 1960 18-krat obkrožila naš planet v vesoljski kabini, bojda dresirajo v posebnih laboratorijih. Štirinož-nih potnikov za nadaljnje poskuse torej ne bo zmanjkalo!
Pogled na Strmec (Socerb). V zadnjem Času je to ena Izmed najbolj priljubljenih Izletniških točk na kraški planoti nad slovensko obalo. Ce bi tja z glavne avtomobilske cestc peljala tudi nekoliko bolj spodobna pot, bi zanesljivo Imel Strmec še vec oblskovavcev, zlasti motoriziranih
Vse kaže, da bodo Italijani kmalu rešeni tegob, ki jim jih povzroča potniški in tovorni promet med Kala-brijo in otokom Sicilijo. Namreč neka pennsylvan-ska družba je sporočila italijanskemu ministrstvu za javna dela. da je pripravljena finansirati ta projekt, ki bo stal okrog 124 milijard lir. Most bo dolg 3028 metrov ter ga bodo zgradili v dveh nadstropjih: eno za železniški, gornje pa
V filmu po drami Jeana Paula Sartra ZAPRTI V ALTONI nastopata dva letošnja nosivca Oscarja — Sofia Loren (na sliki) in Maximilian Schell. Film režira Vittorio De Slca. Zunanje kadre so posneli v Hamburgu in v vzhodnem Berlinu, ker zahodnonemške oblasti niso dovolile snemanja na svojem področju. Notranje posnetke snemajo zdaj v Italiji, kjer Sofiji spet grozi sodišče zaradi njene zveze s produ-centom Carlom Ponti.iem. Po petih letih skupnega življenja jima še ni uspelo doseči, da bi Pontiju priznali ločitev od prve žene in da bi lahko postala Sofia njegova zakonska žena. Govorijo, da bosta »zakonca« Pont.i prisiljena zaprositi za kako tuje državljanstvo, če bosta hotela urediti svoje privatno življenje
»Pripravite se na bližajočo se zimo«, oglašajo modni ustvar-javci in med modeli zimskih plaščev in oblek razkazujejo tudi takele kučme, ki bodo menda letos najbolj priljubljeno žensko pokrivalo. Vsekakor si je krzno odločno utrlo pot v žensko in moško garderobo
ne bo gladovaio
— Človeštvo ne ho gladovaio!« je dejaL pred nedavnim na zborovanju Nobelovih nagrajencev finski znanstvenik profesor virtanen. Po njegovem
računu bo živelo na prelomu tisočletja na našem planetu okrog šest milijard ljudi, vendar se bo tudi proizvodnja hrane do takrat najmanj podvojila. Seveda bo človek moral izkoristiti vse gospodarske in tehnične možnosti, predvsem pa je namenjena kemiji izredno važna vloga v kmetijstvu. Najbolj neizčrpne rezerve v kmetijski proizvodnji si lahko
za avtomobilski promet. Lepo upanje za zaposlitev številnih brezposelnih tudi mnogo pomeni.
POVSOD PROBLEMI
V ZOBOZDRAVSTVU
Ko dan za dnem naši ljudje negodujejo pred vrati zobnih ambulant, gotovo nihče ne pomisli, da smo pri nas v primerjavi z nekaterimi drugimi državami zastran števila zobozdravstvenih delavcev še kar na zavidljivem mestu. Medtem ko je pri nas razmerje 1:5900. pride na primer v Indoneziji en dentist ali zobozdravnik na 283.000 prebivalcev, v Indiji na ' 108.000 oseb itd. Dokaj bolj ugodno razmerje imajo ZDA (1:1700), v Franciji ima v povprečju 2700 ljudi enega dentista, v Veliki Britaniji 3900, v Sovjetski zvezi 5100 itd.
Izvedenci svetovne zdravstvene organizacije, ki so zbrali te podatke, nadalje ugotavljajo, da bi za normalno delo zobozdravstvenih ustanov potrebovali vsaj enega dentista ali zobozdravnika na vsakih tisoč prebivalcev.
NENAVADNI POŠTAR
Prebivavci nekega manjšega mesteca blizu Sidneya v Avstraliji imajo kaj nenavadnega poštarja — avstralskega ovčarja. Dresj-rana žival raznaša pošto že štiri leta in pravijo, da mu po hitrosti raznašanja ni kos nihče, kajti pot do naslovnikov premeri kar s skoki čez ograjo.
obeta človeštvo s pridobivanjem beljakovin iz alg. Zanimiva je tudi izjava profesorja Virtanena, da lahko vzporedno z izboljševanjem življenjske ravni pričakujemo manjši prirastek prebivalstva ter naj bi se nekako pri številki deset milijard krivulja prirastka izravnala. To naj bi bila tudi gornja meja naseljenosti Zemlje.
Znano je, da so dobili mnogi naši in tuji kraji imena po svetnikih šele tedaj, ko so tam sezidali svetnikom posvečene cerkve ali kapele. Ker je cerkev uradovala v latinščini, je dajala tudi svetnikom latinska imena: Sanctus Petrus, Sanctus Antonius, Sancta Ma-ria itd. Ker so bila ljudstvu ta imena tuja in predolga, si jih je sčasoma prikrojilo po svoje. Tako smo potem dobili krajevna imena Šempeter, Šenpavel, Šmarje, Škocjan, Stomaž itd. Ponekod so na predsvetniška imena povsem pozabili, drugod so se ohranila le v starih listinah in le redkokdaj še v živem ljudskem spominu ali celo v rabi.
Tak redek primer imamo na robu našega Krasa, kjer se je med domačini še živo ohranilo ime Strmec za vasico in grad. za katera uporabljamo zdaj tudi uradno povsem nepotrebno spačenko Socerb, italijansko San Servolo. Ime ima izvor v legendi o rimljan-skem svetniku Servulusu. Ta pripadnik krščanstva se je ba-■ je, tako pravi legenda, katere ni mogoče zgodovinsko zanesljivo preveriti, skrival pred svojimi poganskimi zasledo-vavci v kraški jami za Strmcem.. V srednjem veku, ko je Cerkev potrebovala več in več božjih potov, da bi poboljšala »grešnike«, so obudili spomin na legendo o St. Servulu in postavili v jamo oltar, kjer so ob določenih dneh. maševali in zbirali romarje od blizu in daleč.
Tako je dobil slovenski Strmec ime Sanctus Servulus
—	San Servolo in po vulgarni okrajšavi Socerb. Ker pa smo mi po naši revoluciji vrnili več krajem s svetniškimi imeni predsvetniška imena, n. pr. Sv. Peter — Raven, Sv. Anton
—	Pridvor itd., je tudi že čas, da vrnemo Socerb« njegovo tisoč . let staro slovensko ime Strmec, in to temprej in tembolj, ker je še vedno živo kot naš sinonim za tuji Socerb. To bi morali storiti za Slovence uradno. Do te rešitve pa upo-rabljajmo povsod dosledno le Strmec in le zaradi boljšega razumevanja pri nedomačinih v oklepaju ime fSocerb). Torej — Strmec in ne Socerb!
R.
Veterani v rastlinskem &mtu
KOPER — 27. JULIJA 1S62 ZADNJA STRAN	LETO XI. — ŠTEV. 31
Med življenjsko dobo rastlin enodnevnic ter starostjo na primer avstralskih dreves mar-kosama je tudi do 12.000 let razlike. Tolikšna naj bi bila življenjska doba tega pritlikavega, komaj do 6 metrov visokega, vendar nadvse žilavega drevesa. Po mnenju izvedencev pa je danes na svetu najstarejše znano drevo velikanski hiparis, ki, raste na pokopališču mehiškega naselja Santa Maria de Tule. To. drevo, katerega premer znaša celih
25 LET POSTAJE »SEVERNI TEČAJ 11«
Letos mineva 25 let, kar so začeli sovjetski znanstveniki načrtno raziskovati Arktiko. V tem obdobju je na postaji »Severni tečaj 11« preživelo dvajset skupin znanstvenikov na plavajočih ledenih gorah skupno 6360 dni in noči, ta nenavadna samotna bivališča pa so s svojimi potniki preplula približno 42,000 kilometrov dolgo pot.
Zanimivosti izpod Matajurja
Brez skrbi, pomagalo jet
16 metrov, je bojda staro okrog 17,000 let,
Beograjski amaterji so posneli omnlbus-film, ki so mu dali naslov: »Kaplje, voda, voja-kt. . .« Glavno vlogo v tretji zgodbi tega omnibusa igra Beograjčanka Olga Vujadino-vlč (na sliki). Pravijo, da je to do zdaj h.iš najcenejši film, ker Je veljal samo 8 milijonov in 700 tisoč dinarjev. Sarajevsko podjetje »Sutjeska« ga Je odkupilo od beograjskega Ki-nokluba in prikazali ga bodo na letošnjem filmskem festivalu v Pulju
PROTEST ZOPER RAČJI POKOL
Domiselni Japonci, ki jim ni žal ne truda ne originalnih idej, samo da se lahko kar najbolj uveljavljajo na zunanjem trgu, so se že pred časom lotili nenavadnega podjetja: proizva-javci igrač pokoljejo vsak dan več tisoč enodnevnih račk, ki Jih nagačene pošiljajo kot igrače po vsem svetu. Kaže, da se bodo Japonci morali kmalu odpovedati te modne novota-rlje, kajti ljubitelji živali, združeni v društvih za zaščito živalskega sveta, so vložili v raznih zahodnih državah oster protest proti tem račjim pokolom, nekatera društva, kot na primer v Kanadi, pa so se obrnila celo na svoje vlade, da naj prepovejo uvoz nagačenih račk.
Natalija Pečovnik iz Lipice pri Sežani je nedvomno edina ženska v državi, ki se je povsem posvetila dresurl konj. Komaj 13-letna Natalija, hči znanega učitelja dresure Alfonza Pečovni-ka, Je tudi letos na jahalnem in voznem turnirju zastopala llpi-ško kobilarno, sicer pa sega njen prvi nastop daleč nazaj, ko je komaj šestletna deklica navdušila na konju ljubitelje konjskega Športa v Mariboru, Pravzaprav ima simpatična Natalija kar dva poklica: prvega — poklic zobne asistentke — Je povsem opustila, kajti sama pravi, da za lepote konjskega športa In dresuro plemenitih llpicanccv zanjo ni nadomestila. Seveda Ima nemajhno zaslugo, da se je Natalija uveljavila tudi na jahalnih turnirjih, njen oče, ki Jo je temeljito seznanil z vsemi skrivnostmi španske Jahalne šole. Naj omenimo, da bo Natalija sodelovala tudi letos na državnem prvenstvu v dresurl v Lipici. To bo že peto prvenstvo te vrste in upamo, da si prireditelj ne bo premislil. Na slild: na zadnjem Jahalnom In voznem turnirju v Lipici Je bila Natalija deležna priznanja številnega občinstva
Nekemu Italijanskemu kiparju so pred nedavnim podelili nagrado za delo, ki je bilo navadna škatla z luknjo na sredi. Zato je zdaj na razstavi v rimski galeriji nekdo drug razstavil na pol odprto škatlo sardin (na sliki) in upa, da bo tudi za to prejel nagrado!
Llvek na naši zahodni meji Je bil od nekdaj važen prehod in pozorlšče mnogih bojev. Mejo so v stoletjih prekladali kot mačka mlade. Bistvenih sprememb nI bilo razen po prvi svetovni vojni, ko je bila meja pomaknjena daleč onkraj Soče in Krnovega pogorja. Vrstili so se mnogi vladarji In mnoge vlade. Na 'ce čase spominja edini živi spomenik več kot pol tisočletja stara lipa na kraju vasi, katere šest krepkih mož ne more objeti.
Ce malo pobrskamo po zgodovini in prisluhnemo ljuchNn, ki živijo lod, pridemo do naslednjih zanimivih ugotovitev. Ko so bili leta 1813 Francozi pregnani, je avstrijski ccsarski odlok S. oktobra 1814. odločil naslednjo mejo: Od prelaza Predel pod Mangartom do Mu-sca gre meja po starem. Tu zajame prej beneško-slovenske V3sl Robedlšče, Logje in Bre-filnj.' Zatem gre meja po starem do Matajurja in objame prej beneškoslovensko vas Li-vek. Tako so bili ti kraji na naših skrajnih zahodnih mejah po volji ljudstva tedaj ločeni od Beneške Slovenije in združeni z ostalimi kraji naše Primorske.
Spomini na pretekle dni in strahotne vojne, kakor tudi na bajeslovna bitja, krivopete z
TVVIST ALI »PINGVINSKI
PLES«?
Vsaj v ZDA,pravijo, da zvonijo tudi zadnji plesni novosti — t\vistu — zadnje ure, kajti v ameriških nočnih lokalih ima čedalje več pripadnikov tako imenovani »pingvinski ples«. Pravila tega plesa so bojda zelo zahtevna in ples naporen. Značilnost: na koncu plesa suneta partnerja drug drugega krepko v želodec in krikneta: »Weee!« (?)
zelenimi lasmi, na škrate in strahove, kakor tudi na Llvško jezero sred poljan, ki ga je v temni viharni noči s svojimi oprodami v davnih časih iz-podkopal vitez ropar iz Kobarida, ki se je izlilo v Sočo, gredo v pozabo.
Poraja se novo življenje v svobodni domovini. Vendar ostajajo partizanska leta v spominu vseh, ko se je v slehernem človeku tod prebudil borec za svobodo. Na dan vstaje letos je Iivška mladina šla po partizanskih poteh na Ma-ta.iur in se tam poklonila vsem žrtvam NOV, ki so dali življenja za svobodo. Matajur upravičeno imenujemo Beneški Doberdob.
Na Livškem sedlu je tudi poleti prijetno za domače izletnike in turiste. Lepota in go-
stoljubje poplačata obiskovav-cem ves niihov trud. Po pobočjih Kuka in Matajurja pa je pozimi odlična smuka. Na Livškem sedlu (695 m) imajo namreč močan vpliv in prehod tudi topli vetrovi z juga, od Jadranskega morja sem. Pri tem je posebno zanimivo, da v isti nadmorski višini v razdalji niti ne polnih 1,5 km pozimi naletimo na različne padavine, v naselju Golobi na severni strani nagosto sneži in zapade dosti snega, medtem ko pri St.urinih na južni strani med dežjem le tu 'pa tam prileti kakšna snežinka.
Naš posnetek kaže domačega otroka, ki na Livku rad pokaže oblskovavcem na Poljanah v živo skalo vsekan mejnik, ki je pred približno 150 leti ločil Beneško republiko od nekdanje francoske Ilirije, po francoskih vojskah v Napoleonovi, dobi okupiranih naših krajev.
Na rovaš . smrčanja običajno zbijamo šale, vendar nI to niti najmanj zabavna stvar, posebno za tiste ne, ki so žrtve smrčanja. Skupina angleških zdravnikov se je lotila proučevanja te nadloge in našla tudi primerno metodo, s katero je mogoče priti smrčanju na Icraj. V medicinski časopis so dali oglas, da iščejo 50.000 prostovoljnih smrčačev, da bi na njih napravili poskuse. Prijav je bilo na tisoče. Eden od pri-javljencev je v pismu potožil, da se zaradi lastnega smrčanja ponoči tolikokrat zliudi, da ne more spati niti z najmočnejšimi uspavalnimi praški, Neka žena je pisala: »Čeravno sem že 27 let poročena, se večkrat komaj premagam, da ne zakoljem moža. Za vaše poskuse se močno zanimam . , .«
FOSILNI OSTAI, TROPSKIH RASTLIN NA SEVERNEM TEČAJU
Sovjetski naravoslovci, ki so tri leta raziskovali Franc Jo-žefovo zemljo in vrsto otokov nedaleč od Severnega tečaja, so odkrili fosilne ostanke rastlin, kakršne so rastle pred približno sto milijoni let v tropskih pragozdovih. Gre za visoko praprot, veliko zimzeleno drevje Itd. Na otokih Ko-telnlj in Stolbovoj pa so zasledili jasno vidne odtise rastlin, ki uspevajo sedaj edinole še ponekod na Japonskem in v južnih predelih Kitajske.
In hkrati pritiskati z brado navzdol, tako da je nastala med čeljustnimi mišicami in prsti prava borba. In zadnja vaja: Močno so morali pritiskati jezik ob spodnje zobe ln ga tako držati nekaj minut. S temi vajami se krepijo in skrajšujejo mišice spodnje čeljusti.
Po štirinajstih dneh 'so se pri nekaterih pojavili že vidni uspehi. Ce uspeha tudi po tem času ni, potem je treba z vajami nadaljevati, ali pa ne sodite v tip tistih ljudi, lei smrčijo iz grla. Poskusite!
Zdravniki so izbrali 250 ljudi, ki smrčijo iz grla. Dva tedna so morali delati takšne vaje: preden so šli spat, so morali dati med usta nek predmet, recimo kos lesa, in ga pet minut močno stiskati. Namen te vaje je bil. da okrepi mišice, ki drže usta zaprta. Nekaj minut so morali nato s prsti pritiskati brado navzgor
Lepa reč, če bi pozabil dom» sardine!.