Priprave
za pomladno setev
Socialistično črpanje vseh narav-nih bogastev m ustvarjanje življeni-skih pripomočkov za deLovne Ijudi, ne more iti mimo obdeLovanja zem-Ije kot sredstva za pridobivanie osnovnih življenjskih sredstev.
Ravno zaradi važnosti kmetijske proizvodnje za osnovno prehrano, je delovno Ijudstvo skupno s svojimi organi oblasti in množičnimi orga-nizacijami živo zainteresirano za pravočasno in pravilno obdelavo zemlje in čim boljši hektarski do-nos.
Kmetijska proizvodnja ptujskega okraja je zelo važen faktor v prehra-ni področja LRS, zaradi česar /i mo-ra biti posvečeno dovolj pozornosti v pogledu pomladnih priprav, orga-nizacije obdelave, gnoja, setve itd.
Iz dosedanjih izkušenj nam je zna~ no, da sledi večina državnih, za-družnih in drobnolastniških kmetij času in obsegu svojih nalog, in da /e potrebna zaostajajočim organizacij-ska ali materialna pomoč, da bi mo-gli slediti tempu razvoja.
V letošnjem letu bo na večjih kmetijskih posestvih med vsemi jak-toT/i najbolj izstopalo vprašanje de-lovne sile, katero zalagajo družine brez ati z malo zcml/e predvsem v produkcijo in ostalo družbeno go-spodarstvo. Za ta pojav že ves čas obstoja rešitev, ki bo letos praktično tajela vas-kot celoto ter zahtevala aktivno pomoč krajevne oblasti, Kmetijskih zadrug in jrontnih orga-nizacij. Pomoč za obdelavo ogrožene zemlje ni pomoč družini, ki /i pri-manjkujejo delovne moči, temveč po-moč druzbeni preskrbi s poljskimi pridelki, ki jih zajema država z iz-vajanjem obveznih in pogodbenih odkupov.
Vsa materialna sredstva, orodje in vprega, s katerimi razpolaga ve-čina kmetov, ne morejo biti nič dru-gega kot velik pripomoček za reše-vanje vseh obdelovalnih problemov na vaškem področju. Kolektivna po-moč z obdelovalnimi sredstvi mora olajšati napore Ijudi, Jci nimo/o mož-nosti samosto/ne obdelave, mora pa obenem odprauitt stare oblike iz-koriščevalskega odsluževanja vprež-nih uslug z delovno silo človeka.
Tudi vprašanje semen in zamenja-ve teh je rešljivo na vasi z medse-bojnim sporazumevanjem med kme-ti ter s pomočjo organov Ijudske oblasti in množičnih organizacij. Kmetje, ki se izogibajo stikov s so-vaščani, zalagajo organe Ijudske oblasti s prošnjami in pritožbami zaradi pomanjkanja semen. S tem bi si radi prihranili tisto pot preskrbe s semeni, ki so se svojČas posluževali mali posestniki, da so si potom do~ brih medsebojnih odnosov s sovašča-ni pomagali iz težav. Dokler ne bo do hoteli videti možnosti nabave se-men pri srednjih in malih kmetih, bodo tezko opravičili površno obde-lavo zemlje, ki jo imajo zato, da bi z njo izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti, ne pa, da bi fo imeli za opravičevanje svojih zahtev napram državi.
Okrajna setvena komisija bo kon-trolirala izvajanje setvenega plana na področjih KLO-)ev. Brezdvomno to ne bo šlo brez lomitve odpora na poedinih mestih in poseganja v iz-vajanje setve, kjer se setvenemu delu ne posveča dovolj pozornosti. Ravno ta komisija bo morala s svojo po-močjo vplivati na skladnost delov-ne sile, vprežne živme, mobilizacije vseh zasebnih kmetijskih strojev, dobavo in zamenjavo semen iz kra-jevnih virov, gnoja itd., s potreba-mi na mestih, kjer obstojajo tozadev-ne težave.
Zaradi vseh teh problemov in de* la se bodo kmetje zopet zbirali   na
večernih sestankih in skupno s čla ni setvene komisije reševali vpraša nja,   ki bodo zahtevala prelomitev
odnosov medsebojnega nezaupanja in ustvaritev tovariške pomoči za dose-go boljšega pridelka letošnje letine.
   V Ptuju so izvedene frontne volitve
Osnovne organizacije OF po tere-nih v Ptuju so v nedeljo, 6. marca izvolile sekretariate OF in delegate v okrajno konferenco OF, organiza-cije OF po vaseh v okraju pa so si volile  samo delegate.
Mesto je bilo v zastavah. V zgod-njih urah je mestna godba igraje obiskala vsa volišča. Terenska voli-šča so bila svečano okrašena. Na vo-lišču so se takoj po začetku volitev zbirali mladi in odrasli Člani Fronte. odlikovani borci iz NOV, invalidi, partizanske vdove in vdove talcev, njih sorodniki, delavci, kmetje in delovni inteligenti. Volivne komisije so imele dovolj dela, saj je bilo na-povedano volivno tekmovanje.
Na volišču I. terena (Center me-sta) je volilo do 9. ure 185 volivcev in 118 članov OF iz tuk. garnizona JA. Volišče je imelo samo en volivni imenik. Pomanjkljivosti članskih podatkov so zavlekle volitve preko poldneva. Ob pol 12. uri je bilo v volivnem prostoru 43 članov in čla-nic OF, ki so po redu prihajali na vrsto.
Volišče IV. terena (Ljutomerska cesta) je bilo v zelenju in zastavicah Pod Titovo sliko je bila vidna pa-rola »Živela OF, organizator petlet-ke«. Do 10. ure je volilo 80% voliv-cev.
Tudi na V. terenu (Ormožka ce-sta) je bilo volišče lepo okrašeno, zraven tega pa je imelo radioaparat, ki je ves čas s prenošom iz Ljublja-ne oživljal volivni prostor.
Volišče VIII. terena (Breg) je bilo okusno pripravljeno za volitve. Do 9. ure je volilo nad 100 volivcev.
Volitve so bile najpreje zaklju-čene na VII. terenu (Budina) in si-cer že do 11. ure ob 100% udeležbi. Ob pol 12. uri so končali z volitvami v Brstju s 100% uspehom. V. teren (Ormožka cesta) je imel ob 11. uri 93%, n. teren (Graiski) 85%, VIII. teren (Breški) pa 60%.
Najslabše so se do 9. ure izkazali v Dražencih, kjer je bila samo 16% udeležba, v Krčevini pa ob 11. uri komaj 41%. Cankarjev III. teren je zaključil volitve ob 12. uri. Popol-dne pa so postopoma zaključevali tudi ostali tereni.
V sekretariate OF in delegate v okrajno konfcrenco OF na področju Mestnega odbora OF so bili izvo-ljeni:
I. TEREN  (Mesto-center) a) Sekretariat OF:
Vogrinec Janko, Ptuj (528 glasov), Zorčič Franjo, Ptuj (522), Majcen Mir-ko, Ptuj (486), Vidovič Mihael, Ptuj (499), Zadravec Jurij, Ptuj (439), Ne-mec Draga, Ptuj (433), Petrovič štefka, Ptuj (426).
b) Delegati v okr. konf. OF: Zagar Zoran, Ptuj (578), Vogrinec Janko, Ptuj (575), Pešič Drago, Ptuj (574).
H. TEREN (Grajski) a) Sekretariat OF: Ogorelec Mirko, Ptuj (265), Kanc-ler Julka, Pttij  (253), Hlupič Anton, Ptuj  (253),  Kolšek Jože,  Ptuj  (234), Potrč Jožica,   Ptuj   (216),     Mohorič Zora, Ptuj (215), Komac Slavo, Ptuj (215).
b) Delegati v okr. konf. OF: Mavser  Ivan,  Ptuj  (303),   Kancler Julka, Ptuj (303).
m. TEREN (Dravski)
a) Sekretariat OF: Petrovič   Jože,   Ptuj   (459),   Muhič Jože,  Ptuj  (448), Pulko Franc,   Ptuj (445), Letnik Anica, Ptuj (443), Vid-mar Franc, Ptuj (435), šifrer Franc,
Ptuj    (434),    Prejac    Justina,    Ptuj (399).
b) Etelegati v ofcr. konf. OF: Vidmar  Franc, Ptuj  (437),   Šifrer Franc,   Ptuj (347),   Rau   Ivan,   Ptuj (327).
IV. TEREN (Ljutomerska cesta) a) Sekretairiait OF:
Rojc Jože, Ptuj (316), Vučak Franc, Ptuj (310), Elsner Ivan, Ptuj (257), Vučak Milica, Ptuj (243), Voda Franc, Ptuj (238), Fras Franc, Ptuj (222),  Stropnik   Lojzka,   Ptuj  (215).
b) Delegata v okr. konf. OF: Živic Jože, Ptuj (389), Elsner Ivan, Ptuj (382).
V. TEREN (Ormožka cesta)
a) Sekretariat OF: Čuček Zinka, Ptuj (293), Peček Uroš, Ptuj (281), Mar Drago, Ptuj (250), Kukovič Anica, Ptuj (201), Ko-larič Ida, Ptuj (195), Sirec Ana, Ptuj (186), Mihelič Milka, Ptuj  (163).
b) Delegati v okr. konf. OF: Grdem  Lovro,  Ptuj   (322),  Hedzet Zora, Ptuj (315).
VI.  TEREN  (Budina)
a) Sekretaoiat OF: Kuhar Anton, Budina (112), Zuran Mirko, Budina (109), Rogina Stahko, Budina (104), Četarič Janez, Budina (97), Korošec Štefan, Budina (97), Lovrec Ferdo, Budina (96), Jakopo-vič Karl, Budina (78).
b) Delegati v okr. konf. OF: Kuhar Anton,  Budina (107), Fur-lan Dušan, Ptuj (70), Jakopovič Karl, Budina (55).
VII.  TEREN (Brstje)
a) Sekretaria-t OF: Coh   Karl,   Brstje   (85),    Žlender Franc, Brstje (84), Prosenjak Štefan,
Brstje (81), Feguš Anton, Brstje (81), Kosec Franc,' Brstje (79), Cvetko Jože, Brstje (74), Letonja Slava,, Brstje (70).
b) Delegati v ofcr. konf. OF:
Kosec Franc, Brstje (95), Cvetko Jože,  Brstje  (95).
Vin. TEREN (Breg)
a) Sekretariat OF:
Rudolf Ivan, Breg (321), Korošec Ivan, Breg (315), Novak Rudolf, Breg (312), Vrabl Jože, Breg (301), Fabjan Stanko, Breg (287), Loparnik Anto-nija, Breg (257), Sotlar Jože, Breg (250).
b) Delegati v okr. konf. OF:
Vrabl Jože, Brcg (291), PetroviČ Janez, Breg (265), Sotlar Jože, Breg (139).
IX. TEREN (Turnišče)
a) Sekretairiat OF:
Muzek Jože, Turnišče (227), Hoj-nik KarL, Turnišče (225), Emeršič Tomaž, Tumišče (216), Mlaka^ Mar-tin, Tumišče (208), Struna Bogdan, Tumišče (204), Lesjak Jože, Turni-šče (196), Cestnik Mirko, Turnišče (194).
b) Delegati v ofcr. konf. OF: Žujevič Josip, Turnišče (182), Cest-nik   Mirko,   Turnišče   (187),   Lesjak Jože, Tnrnišče (155).
^L TEREN (Draženci)
a) Sakretariat OF: Kamenšak Ludvik, Draženci (139), Selinšek Franc, Draženci (139), Kir-biš Avgust, Draženci (128), Gojkošek Franc, Draženci (123), Černejšek Ma-tevž, Draženci (116), Drobnič Franc, Draženci (113), Draškovič Stanko, Dražend (112).
b) Delegati v okr. kanf. OF: Vrbek Ivan,  Draženci  (145),  Klep Marija,   Draženci  (97),  Ilešič   Franc, Draženci (63).
XL TEREN (Vičava)
a) SekretaTiat OF: Kokol Martin, Vičava (260), Šprah Stane, Vičava (230), Vrbnjak Jože, Vičava (224), Breg Jurij, Vičava (178), Bračko Franc, Vičava (158), Alič Franc, Vičava (154), V<^frinec Marica, Vičava (123).
b) Delegati v okr. konf. OF: Vrbnjak Jože, Vičava (234), Šprah Stane, Vičava (214).
XII. TEREN (Krčevina)
a) Sekretaiiat OF: Erjavec Jože, Krčevina (211), Kramberger Vili, Krčevina (208), Murko Franc, Krčevina (207), Zorko Jožica, Krčevina (201), Vrečar Ka-tica, Krčevina (196), Krajnc Franc, Krčevina (194), Krapša Terezija, Kr-čevina (174).
b) Delegati v okr. konf. OF: Rojko Anton,  Krčevina (213), Kr-ček   Avgust,   Krčevina   (184),   Vesel Gvidon, Krčevina (110).
Udeležba na volitvah je dokazala, da se frontni člani na področju MLO Ptuj kljub mimobežnim težavam za-vedajo, da je čast biti član take mno-žične organizacije kot je OF, ki je bila v stanju s svojim naprednim programom združiti vse delovno ljudstvo vasi in mest v obrambni zid svobode in neodvisnosti naše domo-vine, na katerem so se razbijali in se še razbijajo sovražniki vseh vrst, ki si morajo priznati, da ni mogoče uničiti narodov, ki jih združuje Ljudska fronta in vodi močna Ko-munistična partija Jugoslavije.
Naše delo
   Volitve OF so bile izvedene s 93,7% udeležbo
Volitve dedegatov v okrajno predkoo-gresno konlerenco OF dne 6, t m. so z delom uspeha za zavedne člane OF na vsem okrajnem področju dokaz, da je Fronta čvrst steber, odnosno močan političen činitelj, na katerega se more naša država nasloniti v vsakem pogledu in ki daje naši državi pečat na znotraj urejene države.
S skromrum delom neuspeha pa je izvedba volitev dokazala, da bi morali nekateri zaostali ljudje razmialjati o ve-iičini Fronte in. o svojem životarjenju izven nje. Fronta je tolkla okupatorja in njegove 6luge in zmagala. Fronta tol-če tudi danes sovražnike, ki so oboro-ženi z laijo, zaostalostjo in hinavščino in bo tu-di te premagala z bodočim de-lofin, uspehi in nezlomljivo zavestjo, da gradi socializem na podlagi načel marksizma-leninizma.
Nad 500 članov OF je bilo 6. L m. izvoljenih za delegate v okrajno pred-kongresno konferenco, v Ptuju samem pa 84 članov sekretarjev osnovnih or-ganizacij OF.
Ob pripravah na volitve je bilo v Ptuju spre^etih v Fronto 490 novih čla-nov, pri podjetju »Gradis« na Stmišču 113, v Traičah 63, v Trnovski vasi 48, v Bukovcih pri Maarku 39 in v Apačah 39.
Na drugi stranl pa so v Lancovi vasi izrinili iz vrat Fronte 20 tnnoglavih lahkovernežev, ki so si domišljali, da se OF zadovoljuje s seznamom njihovih imen in niso kazald nikake naklonjeno-sti do dela Fronte na vasi. Obratno, rušili so ugled frontnih članov in njiho-vih dosedanjih naporov za odpravo škode zadnje vojne   Tudi v Gerečji va-
si so izrimjemi iz Fronte tisti kratko-vidneži, ka 6O sodelovali z morUsko m roparako bando ter se kazali dobri ver-niki, v Fromti pa so gledali svojega sovražnika, mesto, da bi &e je oklenili in z njeno pomočjo reševall svoje si-nove in hčere ter same sebe lz telesne in zavestne zaostalosti in izpod dušne-ga nadzorstva hajdiinskega župnika Sku-hala rn kaplana Planiaška, ki sta daja-la potuho njihovemu morilskemu in ro-parskemu početju.
V vsem okraju je bilo po dobljenih podatkih izključenih iz Fronte 71 Spe-kulantskih tipov.
Iz izčiščenih vrst so si osno\rne orga-nizacije OF zbrale kandidate, ki so biii imensko postavljeni ptred delovno ljud-atvo zaradd ocenitve njihovih zaslug za čast, da smejo predstavljati funkcionar-je nezlomljive sile, ki je zmožna izvr-aiti vse naJoge iz programa OF.
Od 27.409 frontnih volivnih upraričen-cev jih je od volitev opravičeno iz-ostalo 1723. VolUo je 23.964 članov OF, od teh 1185 članov LMS. Končni dose-ženi rezultat udeležbe je 93,7 odst.
Po času in uspehu je dosežen najbolj-ši rezultat na Forminu, kjer so 100 odsL uspele volitve končale že ob 10. uri. Od volišč na področju MOF Ptuj je bi-lo najboljše volišče v Budini, kjer so dopoldne končali s 100 odst. volivnim uspehom. Poleg tega je v zgodnjdh do-poldanskih urah končalo volitve s 100 od&totaim uspehom še 31 drugih volišč v okraju. Ob 12. uri so bile zakljufe-ne volitve tud: v Gorišnici, Sobetincih ib na  Cankarjevem  terenu  v  Ptuju.
Vidni uspehi so bili kot vedno mož-ni in dosegljivi edino tam, kjer so b )e dobro izvršene volivne predpriprave in kjer so   kandidirali  najboljši   člani   OF
Ni čudno, da so volitve slabo usp»-vale v Cirkulanah, Središču in Grajeni zaraidi   opustitve  predvolivmh     sestan-
kov, množične in imdividuahie agitacije tet  propagande.
Te premagljive okoliščine so ponekod onemogočile manifestativni volivni efekt ter tudi volivno tekmovanje, ki ni za-jelo celotne Fronte v okrajn in prineslo pravih tekmovalnih uspehov, temveč samo, da je
1.  U6tanovljenih    tn   opremljenih    18 frontnih kotičkov,
2.  sprejetih 22 letnih planov dela OF,
3.  ustanovljenih   11    novih    studijskih krožkov,
4.  izvoljenih 15 grup Ijudske inšpekcije In
5.   ustanovljenih   16  lokalnih   frontnih brigad, ki štejejo skupno 773 članov OF Te brigade so v predvolivnem čisu na-redile 7068 prostovoljnih delovnib nr.
Te pridobljene izkušnje so lahko dobra šola tistim frontnim odborom, ki jim ni vseeno, če dosežejo z uepehi r'dno me-6to all če ostajajo zaradi sroje ma'o-maraosti na škodo članov OF vsega svo-jega kraja med zamudniki ali Dcvršneži.
Volitve v sekretariate oenovnih orga-nizacij OF, ki se bodo vršile v vsetn ptujskem okraju 27 marca t 1., ne smojo biti nepripravljene. Propagandno, orga-nizacijsko in tehnično morajo biti Izvr šene vse predpriprave. 'zbira kandida-tov je najvažnejši ukrep frontnih orga-nizacij, ki ne sme dopustiti, da bi zavze'i častno me6to frontnih funkcionariev aa-pošteni, nepriljubljeni in razredno neza-vedni ljudje, ki bi mogoče odgovarjali sovražni mantšini Ipekulantov. ne pa večini delovnih ljudi našecja podežel'a Za že znane in novo odkrite špekulante in saboterje v Fronti ni mesta, ker sa sovražniki delovnih množic in kot taki ne znajo drugo kot izpod^copavati in rti-šiti, kar ustvarjajo dan za dnem delavri in nameščenci v Strnišču. Maišperku, v raznih podietjili v Ptuiu in drugie, ^lani \ zadruq v Štukih. Draviniskem vrhu, Gor-ci-Dežnu in drugod ter krnetje na celnt-nem podrofiu ptuiskeqa okraja
Z volitvami 27 'marca t 1. bodo dobi'e osnovne frontne organizacije sekretario-te, ki bodc nadaljevali, kar so med bo?-bo in po osvoboditvi astvarjali in zgra-dili agilm. predani in neizfrpliivi rlsni in funkcionarji Liud«ke frontp Jugos d-vije pod vodstvom Komuni6tičnt parttje s tov. Titom na čelu.
   Zadrugo ,,Osojnik" so obiskali oficirji in podoficirji JA
Štuki, februarja 1949.
V nedeljo, 27 febr. 1949 srao tme-li v Osojnikovi zadrugi v Štukih in OreSju  izreden o-bisk.
Kolektiv oficirjev ui podoficirjev garnizona Ptuj nam je s svojim otn-skom praJctita« dokazaL da sprem-ija prehod iz drobnolastni*kega kme-tijskega gospodarstva preko zadruž-nega sektorja v socialistično plan-sko gospodarstvo v nažd državi ter spoznava borce JA z zakoni družbe-no m ftlconomsko-političnega razvo-ja v SZ in v naJi drfavi. T&ko rzgaja-;o stnove nafth delavecv in kmetov v braailce vacga, fcar je bilo pribor-jeno tekotn NOV s krvjo neštetih borcev in žrtev na&ih in zavezniških narodov in kar danes nesebično gra-dijo milijoffii delavcev, lunebov in delovnih inteligentov vseh sociali-stičnih državah s SZ na 6elu.
Predsednik naše zadruge tov. Ve-sel Gvidon je razkazal in razložil nad 80 gostom iz JA Ln članu OK KPS tov Zivicu ujspehe naših dose-danjih naporov, prespektdvo tn orga-nizacijo zadruznega dela, porast na-iega življenjskega standarda terraz-vojne teiave
Navdu&em &o za naie revolucio nanv> delo v Štukih, ki smo ga iz-vedh s tem, da smo z buldožerji zbri-sali na pretežnem delu zadružnega zemlji&ča v Štukih astanke starega drobnolastnižkega parcelnega go-spodarstva. Na mestu prej-šnjega gozda, ribnika, gorice m starega sa-dovnjaka se razvija sedaj v Stukih zadružno plantažno sadj&rstvo. Iz 54 razmejenih njivic na južnem delu posestva je pcstala velika obdeloval-na ploekev, ki bo pozneje spreme-niena v drevesnico za gojenje pod-log za pritlikavce, ki zrastejo potom cepljenja v redno in bogato rodna drevesa.
Zanitmali so se, s fian gnojiroo ve-like na novo preorane in prekopa-ne površiine, lcoliko imamo živine, * katem oonodjem obdeLujema, kako se vrži prapričeva.nje sosednih kme-tov o paredmostiih zadružnega obde-lovanja, kako imaimo oerganiziiraao d«lo itd.
Tov. Vesel jim je pojasnil, da po-trebujemo letno nad 100 vagomov gno-ja, ki ga dobivamo iz vojaŠkih in drugih hlevov v Ptuju im Siavenski Bissfcrici zraveai tega, da imamo last-no živino, in slcer 70 glar gcv«ježi-vine in 7 kanj«v in tu«H sv^nje. Z
buldožerjem srao v 45 efektnih dne-vih pod.rU okoli 12 ba gozda. Za oranje zemlje pa nam je potreom plug za globoko oranje oz. rigolanje. Prikazai jim je tudi, da se z zadruž-ntm žšv]j«nj€fTi ustvar]» med zadru-garji prava zadružna mentaliteta, ki jo ti individualno prenažajo na sosedne kmete, od katerih nekateari spoznavajo nujnost priključitve v zadrugo, drugi pa ne mislijo na to, da se bodo pozneje težje vključili v zadružno življenje. Tezko bodosl&-dili naglim korakom ljudi, ki se za-vedajo naglega ve6anja diference med zadrugarji in kmeti v goepodar-akem in  kultumem  pogtedu.
Ogtedali so si naSe guapodairstvo v Stukih m Orešju. Iz hribčka ŠL 1 se najlepše vidi razlika med novitn zadružnim svetoim in anarhi^&K) rai-metanim svetoan malih gospodarstev
kmetov. Povedali smo jim, da j« pred par dnevi zvezno fiimsiko podjetje »Zvezda« snimaio poseibno-sti naše zadruge vn si ravno izbralo motiv iz hrit>č'ka žt. 1. Ko so si ogle-dovali novi breskvin nasad, jim j« tov. Vesel pojasnil prednoesti sadjar-stva novega tipa s pritlikavkiu na-sadi, ki potiska v zasterelcst visoiofr-stebelno sadno drevje, ki niti po rod~ nosti niti kvaliteti, še manj pa po oblikah obdelavanja in negovanja ne odgovarja potrebam sddalistič-nega Sadnega gogpodaretva. V bor-bi za dosego tega cilja smo apotet-koma zadevali na ljudi, ki so nam mesto svoje pcnnoči kazali samo od-pocr proti našim naiporom, da daka-žemo sadjarjem Sloveaiskih goric no-vo pot
Clani JA nas razumejo, zaikaj mo-ramo in bomo še marali biti žilavi In odporni, da bo velika in sedaj še deloma gola ploskev našega pose-stva  postala   cvetoč iai bogat hiib,
| ki si ga bo rad   ogledal   vsak   naš
I državljian- Prepričani amo, da sd bo-
1 do želeli biti deLežni sadov našega
dela tudi   tdsti   ljudje,   ki še danes
mislijo, da je drobna kmetijska pro
Lzvodnja boljši porok za dosego sre&-
nejšega življenja kot pa zadružnoin
»xdalisti6no gospodarstvo.
Pri ogledovanjoi hlevov so se naSl gostje čudili hitremu parastu ixaže žrvinoreje, ko smo jim pojasnili, da smo imeli leta 1946. samo 7 glav go-veje žavfcne. Povedali smo jim, da ianamo v načrtu zgraditi nove hlere za 100 glav goveje živine in za svi-
njerejo, saj imaimc pL iranega " i odobrenega 3 milijone investicijske-ga kredita za 1949.
V pogovoru 7 nažir.Ti zadrugarji oteti so se prepričali, da živi 35 zadružnih družin, od katerih jc 7 damačih, ostali pa so kolonisti, že sedaj boljše življneje od so-sednlh kmetov. Tov. Klinc Ciril je bil pri delu tako spreten, da je v 1 dnevu opravil delo za 3 trudodneve. Tudi drugi člani brigad doeegajo z organiziranim delom v enem dnevu več trudodni. Lanakoletm trudodan je bil vreden 106 din, letos pa bo gotovo vTednost še  višja,  če bomo
dobili dovolj gnoja, da bomo lahko zvišali hektaraki donos. Za vsakega otroka imajo družine mesečno pri-znana 2 trudodneva. 83-letni član za-druge tov Šeruga Tomaž je sprejel larusko leto za svojo preživnino vred-nost za 96 trudodni. 98 družinskih članov je v lanskem letu opravilo 16.226 trudodni ter prejelo čistih 1 milijon 719.965 din. Za vzgajanje in nadzorstvo naših otrak bomo letas dobili otroško vzgojiteljico, pozneje pa bomo zgradili svoj dom igre in dela
Po ogledu posestva v Štukih so si gostje ogledali tudi posestvo v Oreš-ju, kjer smo jim razkazali naše tam-kaišnje sadjarstvo, poljedelstvo in prašičerejo ter jim razložili plan 3. mešane brigade v Orešju.
Na njihovo vprašanje za poedini-mi člani   zadnige,   ki so preje slu-
žili kot delavci pri izkofriščevalskih Hintzejih, smo navedli za . .imer od-bornika naše zadruge tov. Zavec Florjana, ki se je prepričal, da ni mogoče primerjati življenja pri Hintzejevih z današnjim življenjean v zadrugi. Dostojno živi. Lepo je oblečen. Marsikaj sj je uredil v krat-kem času, 6esax preje dolga leta ni mogel,
Kar koli je bilo mogoče pokazati in povedati, smo prikazali mladi i vodilnim Ifudem ptujskega garnizo-na JA. Ob slovesu smo se jim za-hvalili za obisk in izrazdli željo, da še vnaprej spremljajo naže napore in uspehe ter vzgajajo nove kadre v JA v lj<ubezni do vsega, kar je ustvarilo in ustvarja naše delovTKO ljudstvo pod vodstvom KPJ s tov. Titom na 6elu za srečno žirvljenje narcxiov FLRJ in razširitev ter utr-ditev   socialističnc   druibe v svetu.
   Darilo Kluba oficirjev in podoficirjev JA
iz Ptuja Vinogradniški zadrugi
Dravinjaki vrh., fe-br. 1949. Major JA tov. Zorič Damjan in kapetan tov. Pešič Drago sta nam v nedeljo. 27. februarja t. 1. pri Vidu v navzoč-nosti člana OK KPS tov. Živica Jo-žeta, nad 80 oficirjev in podoficir-jev ter članov naše vinogradniške zadrugo svečano predala v zadruž-no last novi železni plug. in zbirko družbeno in ekonamsko-političnih knjig, darilo Kluba oficirjev in pod-oficirjev ptujskega garnizona JA. Major tov. Zorič nam je ob tej pri-Hki v kratkem nagovoru rekel: »Tm~ dlte se in bodite vztrajni, da boste izvršili sklepe, ki so bili sprejeti na II. plenarnem   zascdanju  CK  KPJ.«
Naš predsednik tov. Šeruga Jože in podpredsednik tov. Kranjc sta se Kltibu zahvalila za darove. Tovariš Kranjc je v svojem zahvalnem odgo-vor« dejal: »Želim, da bi nas še vei?krat obiskali, da boste videli uspche našega tmda za tem, da bi čim več pridelali, da bi bila na4a za-drnga čim naprednejša in da bi naši clani živeli srečno in lepo življenje.« Od navdušenja smo vrMikali Parti-ji, JA in enotnosti bratskih nerodov.
Obisk dela vodilne;era kadra tuk. ^arnizona JA -je bil za na§o vlno-gradniško zadrugo v Dravinjskem vrhu svePan doživljaj. Skromni ba-loški zadrugarji smo srečni ob za-vesti. da se naši sinovi vzpjajajo v JA v Ijubezni do naših lepih vino-gradov, ilovnatfh haloških hribčkov z domovi marljivih zadrugarjcv in postenih vinogradnikov, v ljubezni do našega dela in uspehov ter vzbu-jajo in razviiajo v njih nezltvmljivo zavest socialističnih borcev, ki ču-vaio vsak koscek ('omovine in de-lavce, kmete in delovne inteligente v na5rtni grraditvi socialističnega go-spodarstva.
Tov. Kranjc  je  vodtl  go«te iz JA
čez .Majski   in   Dravinjski   vrh,  jim
razložil življenjske prilike naših biv-
ših  viničarjev pri nemškatarskih  in
izkoriščevalskih gospodarjib ter raz-
vojno   pot   zadružnega   obdelovanja
lepih    vinogradov,   ki   so   bili  preje
razbiti    med 32  lastnikov.   Prikazal
jim fe, da se eblikujcfa  paralelno %•
zadružnim   delom   značaj   in   zavest
naših zadružnih Članov, ki se ne ču-
tijo več kot  manjvredni in  brezpo-
i membni  haloški  reveži  in vinicarji,
! temveč solastniki obsežnega Dravinj-
skega  in  Majskega  vrha  ter  neraz-
trgljivi Členi verige graditeljev bolj-
šega življenja delovnih Ijudi.
]     Ob oglcdovanju vinogradov in ha-
loških domov so se naši člani in čla-
nice pomenkovali z gosti iz JA ter
jini  med   drugim  na priprost  način
opisali obfni zbor, ki smo ga imeli
! dan  preje. Oficirji in podofidrji so
1 se zanimali za naše miajše in odrasle
ljudi, brigadirje, norme in drugo. Opisali smo jim tov. Duha Jakoba, kot svojega najboljšega brigadirja, kot najboljšega voznika pa tov. Ro-pič Alojza. Pohvalili smo vse naše člane, ki so si zaslužili pohvalo, za člane, ki zaostajajo, pa smo obljubili čim tesnejšo povezavo, da jih ideo-Ioško dvignemo in jim omoeočfano, da bodo stopali v koraku i zavedni-mi članL
Pred odhodom izpred naše pisar-ne v Dravinjskem vrhu so gosti zapeli »Druže Tito gde si, gde si« in zaplesali narodno kolo.
Veseli smo bili, da smo medseboj-no izmenjali misli ter se praktično prepričali o veličini povezave članov JA z delovnimi ljudmi našega pode-želja ter o bratstvu in enotnosti na-ših. narodov, utrjeni tekom Narodno osvobodilne borbe pod vodstvom KPJ s tov. Titotn na čelu.
   Prednosti uredbe o obvezni reji živine
V zveznem uradnem listu §t. 17 z dne 26. febmarja t. 1. je objavlje-na uredba o obvezni reji živine in o pospeševanju živinoreje na kmetij-skih gospodarstvih.
Osnovna prednost te uredbe za naše družbeno gospodarstvo je ravno v tcm, da nastopa pri nas čas plan-skega vzdrževanja in pospcševanja živinskega sklada, dočim je bil do-sedanji sklad ostanek kapitalistične oblike živinoreje na kmetijskih go-spodarstvih. Stanje živinoreje se je ravnalo izključno po finančni rcnta-bilnost ne pa po družbenih potrebab in rajonskih prehrambcnih možno-stih.
Operativni splošni državni plan za vzdrževanje in pospeševanje živin-skega sklada bo tvoril podlago za , določitev nižjih planov po živinorej-skih rajonih, ki bodo vpoštevali po-! trebne in tiste vrste živine, za kate-re je v rajonih dana možnost prehra-ne. Za vsako vrsto živine, ki jo bo-mo redili v ptujskem okraju, bo s planom določeno štcvilo in katego-rija. Določitev obveznosti, dopolni-tev živinskih skladov in državni ukrcpi za pospeševanje živinorejo bodo vezani na okvirne roko repu-bliškega operativnega  plana.
Vsako   posamezno   kmetijsko go-
| spodarstvo  bo  redilo  določeno Ste-
vilo živine, določene vrste in kate-
gorije. Število in vrsta živine za vsa-
ko  kategorijo  v   kmetijskem  gospo-
darstvu bo v okraju določil OLO, ki
bo upošteval  poljedelski,   sadjarski,
vinogradniški ali živinorejski značaj
kmetijske  proizvodnje  ter  možnosti
, živincreje  v poedinih   krajih oziro-
I ma predelih našega okraja.
J     Pri določanju, koliko živine mora
| rediti   vsako   posamezno   gospodar-
I stvo, bosta merodajna velikost kme-
' tijske  površine in značaj gospodar-
stva. Scznara rejcev živine s podat-
ki  o  številu  obvczno  rcjcne živine
j bo moral biti dan ljudstvu na vpo-
gled. Morebitno krivično sorazmerje
med poedinimi gospodarstvi bo mo-
goče   odpraviti   s  pritožbo.   Ko   bo
gornji   scznam   potrdil   OLO,   bodo
prejela gospodarstva od svojih KLO-
jev    pismeno   odločbo  o obveznosti
glede reje živine. V 15 dneh po pre-
jemu so odločbe konfnoveljavne, če
ni bilo medčasnih pritožb.
Lastna potreba po živini, izpolni-tev obvez oddaje, možnosti prirast-ka in delovna sila so faktorji, ki bodo upoštevani pri določanju šte-vila, vrste in kategorije živine za posamczna gospodarstva. Dopolnitev primanjkljaja dolofen<^ga  sklada pri
| posameznih kmet  gospodarstvih bo vezana na rok.
Na državnih  kmetijskih posestvih
! bo pripuščena živina šibkejših kme-
i tijskih   gospodarstev,  kar predstav-
lja   pomoč  za povečanje   njihovega
sklada  živine.   Tozadevna   navodila
bo prejel OLO in KLO-ji od republi-
škega ministrstva za kmetijstvo.
Zmanjšanje živinskega sklada iz-pod določenega števila bo občutno kaznivo, razcn če bo šlo za p^in ali zakol brez krivdc gospodarstva ali pa za odsvojitev na podlagi odobre-nja OLO. Kazniv pa bo tudi neupra-vičen prehod iz reje ene vrste živi-ne na drugo. Dcnarne kazni bo izre-kal IO OLO po zakontt o prekrških. Skladnost stanja živine z določili te uredbc bo brezdvomno hitro do-sežena v tistih predclih našega okra-ja, kjer bodo znali funkcionarji KLO-jev in frontnih organizacij ljudstvu razložiti prednosti planske živinore-je, ki temelji na potrebah ljudstva. Znati bodo morali prepričati kmete o zastarelosti anarhičnih gospodar-skih oblik, ki nimajo nič skupnega z napori nažcga Ijudstva za zgradi-tev socializma v FLRJ.
V predelih s pravilno razlago ured-be ne bo občutnih težav za njeno izvedbo
   Z zadružnimi deleži smo
omogočili 15 milijonski promet
P1 e t e r J ©, febraarja 1949. Upravnj tn ' oadzorni odbor naše Kmetijske radmge sta se s«stala  8. febraaria t  I. ter  na *e$l pregled        ^eviltno podatke o d«hi
Iz podatkov izhaja raed drugim, da I« naša zadrnga odkapfla od ttikaJ5nJLh kmetovalcev poljska pridelke v vredno-sti 2 mflijona din in da )e celoletno opravila nad 15 min]onaki pcomet ob znatnem čistem dobičku.
Istočasno sta razpravljala odbora o de-lovnfh težavah hi nepravilnostih iz lan-skega leta ter o potrebah za   1949. leto.
Glede velik« mlatilnice sta sklenila, da bi 81a na prodajo za manjšo mlalil-nico ter da b{ bila doknpljona še &na nova mlatilnica ter motor od 8—10 KS, kar bi olajsalo in pospcšilo mlatev. Pri-stala sta na nabavo brane za travnike, dveh strojev za Iuščenje koruze ln kotle za žganjekuho.
Z ozirom na vložene posebne napore za uspehe iadruge, sta odbora sestavila predlog za nagrade. Najvlšjo nagrado 5000 din, bi prejel knjigovodja Sagadin Rudi, 1000 din pa bi med druglml prejel tudi prejšnji predsednik zadmge Tiirk Iqnac. Skupni predlog nagrad zajema 18.000 din.
Kljub motni gvojeiasni propagand) poedlncev protl ustanovitvi naše zadru-
ge, Je ta s praktlčnim delom dokazala potrebo ra obstojem. Po poedinlh števil-kah lahko sklepamo, zakaj so imeli pri-vatni trgorci lnteres obdižati v rokah trgovino z naSlmi prtdelkL Dobiček naie zadruge ne bo Sel t korist poedincev —¦ kot ]e to bllo prl trgovcih v stari Jugo-slaviji, temveč bo v pomoč zadrugaijem naše vasL Z aabavo poljedelskih naprav in strojev si bomo olajšali delo in sl pr4-dobili več časa za iiobraievanje.
   Kmetje-zadružniki na prvi
zvezni konferend v Beogradu
Ka veHki zadružm konferend L m 2. marca t L se je v Beogradu sestalo 1100 delegatov kmečkih obdelovalnih in kmetijskih zadrug. Kot delegati zadrug iz ptujskega okraja so se konference udeležili: Bajt Ludvik \z Štukov, Bezjak Peter iz Markovcev, Gabrovec Peter \z Paradiža, Kunstek Matija iz Grajene in Kolarič Ciril kot delegat OLO Ptui.
Svečani otvoritvi konference ie pri-sostvoval tov. Tito. člani Politbiroja CK KPJ tov. Edvard Kardelj, Rankovič Ale-ksander, Moša Pijade, Boris Kidrič in druge oblastne ter frontne osebtiosti.
V imenu CK KPJ ie konferenco po-zdravil član Politbiroja CK KPJ tov. Moša Pijade, ki je med drugim rekd:
»Komunistična partija se je posebno zavzemala za razvoj vseh oblik kmetij-skega zadružništva in strcmela z ene strani za tem. da bi našla najboljše oblike združevanja delovnih kmetov, da bi te oblike stalno izpopolnjevala, a z druge strani za tcm, da bi bilo za-družništvo res v rokah mahh in srcdnjih kmetov.c
Zvezni ministcr za kmetijstvo inž. Mijalko Todorovič je podal referat o razvoju kmctijskih  zadrug
Predlog novih vzornih pravil za kme-tijske obdelovalne zadruge in pravila o organizaciji ter deiu zadružnih ekonomij je obrazložil delegatom pom. ministra za kmetijstvo FLRJ Dimitrije Bajalica. Obrazložitvi ie sledila živahna diskusija številnth deiegatov, ki so razpravljali med drugim tudi o členih pravil, ki se nanašajo na osebno lastništvo zadrugar-jev.
Po prečitanja pravilnika za zadružne ekonomije je bfla sprejeta resoluciia. Z dolgotrajnim aplavzom ter skandiranjem »Mi smo Titovi — Tito Je naš« sta biia potrjena ttid! pozdravna telegrama CK KPJ in vladl FLRJ.
Celotni tekst sprejete resolucije so objavili centralni časopisi.
Točka IV. resohicije dobesedno glasi:
Izvoljeni delegati na zvezni kon-ferenci kmetov-zadružnikov pripo-ročajo vsem zadnižnim organizaci-jam:
1. da popolnoma spoštujejo t*-roeljna načela prostovoljnosti in de-mokratičnosti v zadrugah, da preha-jajo odločneje in hitreje od nižjih k višjim oblikam zadružnega dela in proizvodnje in   da   organizirajo za-
družne ekonomije, farme in druge oblike kmetijske delavnosti, da bi se delovni kmetje na podlagi lastnih izkušenj prepričali o prednostih pro-izvodnje na velikih zadružnih gospo-darstvih.
2.  da izkoristijo pomoč, ki Jhn jo dajeia Ijudska oblast in Komunisti?-na   partija   v   ekonomsko-gospodar-skem    ia    organizacijsko-političnem pogledu in  da   začno   ie   odločneje ustanavljati kmečke obdelovalne za-druge, ki so se izkazale v naši drža-L1 kot najuspe&nejše srcdstvo xa «o-cialistično   preobrazbo   naSe vasi m za pospeševanje kmetijske proizvod-nje; samo na ta način bodo nastala ˇelika   kmetijska   gospodarstva,   na katerih bo mogočc doseči večje pri-delke ia množično proizvodnjo žita, zelenjave, mesa, mleka itd.
3.  da se rržejo še z večjo inicia-tivnostjo    in   ˇečjim  prizadevanjem na zbiraoje materiala iz lokalnih vi-rov in da pravilno izkoriSfajo inve-sticijske kredite t«r organizirajo hitro graditev    gospodarskih    poslopij    za potrebe   kmetijstva,   posebno pa za živinorejsko  proizvodnjo;
4.  da Htnprej organisirajo in raz-vijejo raznorrstno proizvodnjo v za-družnih ekonomijah in kmečkih ob-delovalnib zadrugah, kakor so živi-noreja,   sadjarstvo,    vinogradništvo, ribarstvo,   perutnJnarstvo,   1 unc«—*-ja  itd.   Posebno   pozornost je   treba posvečati     živinorejski    proizvodnji, posebno pa reji goved, ovčarstvu tn reji svinj;
5.  da v borbi za večje pridelke v kmetijski   proizvodnji    in    za   večjo produktivnost   živine   posvcčajo po-sebno pozornost organizaciji dela na podlagi   brigadno-skupinskega   siste-ma ter pri tem upoštevajo sodobno kmetijsko znanost
Zvezna    konferenca    kmetov - tb-družnikov   priporoSa   vsem   zadruž-
nim organizacijam in zadružnikom, da dogradijo svoje zadružne domove, da bi postali čimprej žarišča gospo-darskega in kulturncga življenja na vasL
Delegati zvczne konfcrence ob-ljubljajo t imenn rteh kmetov-za-družnikev, da bodo storili vse za povečanje proizvodnje živil in suro-vin za našo industrijo, da bo delav-ski razred lahko uspešno izpolnil svoje naloge pri uresničevanju pet-letncga plana. Prepričani smo, da lahko gradimo secializem t naši državi nmo t skupnimi napori de-lavskega razreda in delovnih krae-tov pod vodstvom našega Central-ncga komiteja s tov. Titom na čelu.
Delegati so na konferenci potrdili, da labko razvijajo kmetje povsod v naši državi kmetiisko zadružništvo, kei nu-dita za to najboljše pogojc pravilna po-litika KP ia veliki razvoi socialističnega sektorja  gospodarstva.
Delegati iz ptujskega okiajt so se na konferenci prepričali, d» ni politika omejevanja in izrivanja kapitaiističnih elcmcntov na dcžch, omejitev maksi-muma zemljiške posesti, omejitev trgc-vanja z »emlio, progresivno obdavčeva-njc, obvezni odkupi, zaščita dclovnih kmetov pred špekulantskimi elenicnti na vasi tcr ntrjcvanje zveze delavskega razreda in delovnih kmetov samo po!i-Uka v ptujskcm okraju, tcmveč povsod v naši državi, ker jo vodita Komuni-stična  partija in ljudska oblast
Po radiu in časopisju so lahko zasle-dovali delovni kmet>2 ptujskega in drav-skega polja, Haloz in Slovenskih garic potek konference in se prepričali, da so kmctje ˇ druzih krajih naše države spo-znali razvojno nujnost, prešli iz drobno-lastniškega gospodarstva na pot za-družništva, po tej poti pa stopajo v so-cialistično gospodarstvo, v katerem kmetie ne bodo več sužnii svojega pre-moženja, temveč ljudje, ki znajo nadvse ceniti pametno in srečno življenje so-dallstične  družbe.
To preprifianje jih bo postopno pri-vedlo do potrebe za vstop v zadmge, da bodo lahko na prihodnji zvezni konferenci sporočili zadružnim delegatom iz vse države, da nočejo zaostajati.
   Resolucija pom. zun. min. dr.Beblerju v Londonu
Na zasedanjti namestnikov zima- j njih miinistax>v v Londonu nočejo priznaiti paredistavniki ZDA, Anglije in Francaije piravice Jugoalavije na spreanemfoo sedanje avstrijske meje in upoštevati želje slovenskega na-roda na KotroSkem, da bi biil priklgu-6en k FLRJ.
To brezdu&no in nezakomito rav-nanje pcredstaviiikov zapadnih demo-kračij izziva pii Slovencih na Koro-škem in v FLRJ močno ogorčenje, čigar izraz so nežtete pratestne reso-lucije namesstnitkom zunanjih mini-skrov v Landonu.
Delovni ljudje iz ptujskega okraja ae živo zanimajo za potek kmdonake konferen.ee, aa kateri se odloča o usodi, Slovencev na Karoškem.
Iz preda^Milslce Jngoslavijje in oku-pacije pocanajo podlost fasLstičnih hlapcev, ki pcskušajo sedaj uveljav-ljati svojo zloSinsko poraikso nad ko-roakimi Slovenci, ker jim je to v Ptuju za vedno poreiprečila in onemo-gočila JugosLovanska armada, p<red k.atero so pobegnili v Avstrijo in tam mesto obsod.be docsegli zažčito dolanskih princev zapada,
Z okrajne volivne komfereaice mla-
dine v Ptuju dne 6. t. m. je bila po-slana resolucija sledeče vsebine: »Pomočniku zunanjega ministra dr. Alešu  Beblerju
v  Londonn.
Mladinci in mladinke ptujskega okraja smo se zbrali danes na kon-ferenci in ob pregledovanju svojih uspehov in pomanjkljivosti z ogor-čenjem razpravljali o zatiranju na-ših bratov  na KoroŠkem.
V Vašem predlogu vidimo edlno sedaj možno pravilno rešitev za ko-roške Slovence, ki so že za časa NOB izrazili žcljo po priključitvi k FLRJ j in se z ramo ob rami z našimi par-tizani borili proti nemškemu naciz-mu.
Strinjamo se s Slovenci na Koro-škem* da nadaljujejo borbo za pri-ključitev k matični FLRJ in proti ostanku hitlerizma, ki je našel svo-jega zaščitnika in g^podarja ˇ vr-stah imperialistov,
S svojim delom in zavestjo pod-piramo težnjo in borbo Slovencev na Koroškem ter Va§ predlog, za kate-rega Vam nudi oporo sovjetski pred-stavnik, veleposlanik Zarubin, in vse  delovno ljudstvo  Jugoslavije.
Udeleženci mladinske okrajne volivne konference v Ptuju.«
   V Cvetkovcih smo izvolili
novi odbor Zveze borecev
Cvetkovci, marca 1949. Clani zveze borcev NOV smo imeli v fe-bruarju t. L na Muhičevem domu občni zbor, fci se ga je udeležil tudi predsednik krajevne zveze Gorišnica tov. Petrovič Alojz.
V navzočnosti dvajset članov tn članic je povdaril tov. Petrovič v okviru političnega poročila nujnost organizacije Zveze borcev NOV in njenega dela na vaseh, predvsem v pogledu prenašanje borbenih izku-ienj iz NOV v SZ in Jugoslaviji na ie zajete člane ZB in simpatizerje zveze.
Minula vojna je kosila naie pre-dane fante, dokler si niso priborili izkušenj, borbene taktike in revolu-donarne marksistično-leninistične teorije.
Med borbo smo se zaklinjali, da bomo vedno in povsod usposabljali predane sinove naših narodov v spo-sobne, zctvedne in spretne Ijudi.
Svojih izkušenj ne smemo prepu-stiti pozabi, temveč jih moramo rav-no potom Zveze borcev vedno znova uporabljati za vzgojo neustrašnih čuvarjev socialistične družbe, ki prezirajo smrt in hočejo biti nepre-magljivi branilci države delavcev, kmetov tn delovnih inteligentov.
Tov. Petrovič Alojz nam je pred-očil, da je prenašanje   borbenih   iz-
kušenj na mladino predvojaške vzgo-je naša osnovna naloga, i$točasno pa nam je tudi prikazal delo ZB v Go-rišnici.
V krajevni odbor zveze smo iz-volili: za predsednika Petek Miro-slava, za tajnika Petek Stefana, za blagajnika Roškar Antona, za člano odbora pa Kaučič Lizo in ErhatiČ Maksa, za predsednika nadzornega odbora Penko Ivota m zo. člana Korr par Jožeta ter Megla Cirila. Za dele-gata okrajne ZB smo izvolili Ozvn.ec Antona in Korpar Joška.
S tem občnim zborom je postala ZB Cvetkovci samostojna, dočim je bila pre} v sestdvu ktajevne zveze Gorišnica.
Da bi ostali poznejšim generacijam v spominu v NOV padli borci iz na-še vasi, smo se zedinili v tem, da po-stavimo s pomočjo sovaščanov v 1949 letu v Cvetkovcih spomenik padlim borcem. Idejno skico bo izdelal član Penko Ivo.
Doslej smo se omejevali na manjše lokalne naloge, v bodoče pa ne bo naše delo samo v pomoči in osvoba-jan;u naših liudi izpod vpliva vzgo-je, ki je hromela njihovo moč in za-vest, temveč tudi v ideološkem iz-grajevanju mladih in poštenih tjudi iz Cvetkovcev v duhu marksizma-leninizma.
Na podlagi revolucionarne teorije in izkusenj herojev in borcev Rdeče ter Jugoslovanske armade bomo usposabl^ali člcne in simpatizerje Zveze borcev v dosledne izvrševalce revolucionarne prakse
   Gruntar   Klasinc  Ivan   iz Marjete na Drp. se je pritožil proti sodbi
M a r J e t a na Drp., marca 1949. Grun-tar Klasinc Ivan od Marjete na Drp. št 5, ki je soposestnik 45 ha zemlje z 2 stano-vanjskrma bišama ln gospodarskim po-slopjem v vrednosti 2,000.000 din, oce 7 preftkrfoljenih otrok, je bil lani v de-cembru pred okrajnim sodiščem v Ptuju obsojen na 100.000 din denarne karni, na pla&lo stroškov kazenskega po&topanja in 3000 din povprečnine.
Zara<ii slabega gospodarjenja je daleč zao6tal za dragimi kmeti, državi je oslal dolžan v letu 1948 nad 18.630 kg krom-pirja in 337.000 din davka, zTaven tega pa je redil na svojem velikem posestvu samo 1 kravo, 2 teleti, 3 konje in 6 malih prašicev, dočim ]e redil pred rojno 12 glav goveje živine, 14 prašičev in dva konja.
Na razpravi se je zagovarjal, da }e lam 6adil belo vreto trorapirja, kl ni usp&la, da so nru črvi na eni njivi po-jedli krompirjevo seme, da davkov ni plačal, ker 6i rd mogel sposoditi dovolj denarja ter da nd mogel zrediti iivine, ker je moral preveč oddati državi za da-ve(k in prehrano.
Gruratar Klasinc le omalovaževal 18. člen U«tave, kj sicer dcKpužča privatno lastnino, vendar le pod pogojem, da ne sme biti uiporabljena v škodo Ijudske skupnosti
Veak zaveden lcmet zna, da je manjšl dcvhodek od povprečja tako pri poljsikih pridelkih kot pri živini ediino i^oeledica jnaJomarnega gospodarjcnja in obdelo-vaoja, kar ovira izvedbo petletnega p]«-na v kmetiistvo, najvažneijšein faktorjti pri izgradaji socialiasna.
Malomarnost do zadostnega gmojenja njiv in do pravočasne preskrbe ter za-m&njave sBmen, ni drugo kot obeležj« za   škodljivce   družbenega   življenja.
Zaradi 6voje gruintarske oholosti se Klasinc Ivan ni hotel povezatl z ostalimi posestndki in kmeti na vasi zaaracti za-menjave kroinpirjevega semesna, temveč ]e pustil v nemar vprašanje dražbena preskrb« s kmedj6ikiima pridelki. l«sto je pri njem glede davkov bi živine. Prl grontarski  gtrabežljdvositl mu }e bilo • žal
lesa v velilcai gosdprfti, al p« hmi Mk> žal zaviranja družbenih naporoir za iz-vedbo petletke, k čemur ni z voljo po-magal niti 6 prehtano nitf e fin«n<!mimi 6T&dstvi.
Zoper gorajo sodbo se je grunttr Kla-sItic pritožfl na oirožno eodiiče v Mari-born, pritoiiil pa se |e proti premili sodbd tndi javni tožilec. Okrotno sodišče je Klasinčevo pritožbo zaTrailo in »pTeJBe-rrilo kaze« 100.000 dSn na kazen 1 l«ta odvzema pro®to«ti s prisilnim delora in na popolno zaplemibo niegovega premo-ženja.
Tudi okrofeo oodiSče je vrelo kot krl-terii   Klasinčevo   mtslomarno   gospodar-
Jenj©, ki )e iks na fik&do dmžbe. Opn-stiter gnoj«fija je otMnaogočUa docego ncrrmalnftg« aM Tižjegm kei.tfiwikega do-no«a kro&apdrja. Opm&tev skrbi ** pri-rw»t žiritse pm j« poTrzročMa «pio*no ss-eadoranje go*pod«T«tva. GmiataT I0a«tftc Ivan «e n4 hoiel zavedarti dej*tva, da po-meni slabittev sodalisti^nega gospodar-siva jačanje poiricij sovratnikov delov-negn ljt»dwtva tti da iTna to v »vofo obrambo pred takfeni pojavi dovolj učtn-kcvvtto orožje — zakort« ra potoijanie ipekulacije ln gocpodarsfc« sabotaže.
V tej po«nl»<fi bi se bL! grtmtar Kla-sinc rtiTno tato nsalo brigal za svoje gospodamtvo kot «e je lani, če imi ne bi tega preprečila Iju-dska ablast, ki bo tudi v bodoče uporabljala napram de-loviriin kmetom metodo pTepričevanja, s sf*oterji in špekulanti pa bo v «tal-n«n in aedTprosnein spopadti
   Obtožujejo jih otroci, ki so prikrajšani za mleko
Clrkovcl, marca 1949. NaSa kmetlj-ska zadmga si je prlborlla v febrnarjn zavldno mesto ˇ pogledu zblranja m!e-ka. Okrajnl mlekarni v Ptujn ]e oddala 10.900 Utrov mleka, kl sta ga zbrala zbiralca Lačen Anton ln Potisk Jakob. Dnevno hodita od hiSe do hlše, ker se zavodata, da vršita « tem veliko ln po-Steno deio preskrb« otrok naših mestnlh delavceT in namelčencev.
Obsojamo brezdnšne odnose kmetev iz MoSkanjc do skrbl tz oddajo tnleka, kakor tndl tamkajšnjo Kmetljsko sadru-go, ki se je Kadovol]ila s tera, da ]• bilo v febmarjn zbranega od 98 rejcer krar snmo 187 litroT mlek«. Zbrala Jlh ]e zbiralka Geč Marlja, kl bl se lahko o<l nafth zbiralcev nanfUa ritrajnostl la to delo. Rad! bl v«defl. kako sl predsta-v-ljejo sociallzera kmetje li Levanjc, W se vobče ne brlgajo za oddajo mleka.
Veseli nas, da ne ostajajo dalcf ra nami Središče in Šikole. Kmetje lz Med-ribnika pa pomagajo drufbcnf prehrani z oddafo knhanega masla. V februarjn ga je zbrala poslovodkinja te Kmetoze okoli 200 kg. Tudl zblralka Skoliber tx Vlntarovc se trndl. Dnevno «bere 80 do 107 litrov,   čeravno   Je   dal   poslOTodJa
Kmetoze pfl cerkvi ogtasitl, da ni treba oddajatl mleka. Nafbrže ]e poiabil lta to, da si mogoče % takiml oglasl pre-prifati otrok, da bi se odrekli mlekn na ljnbo ndobnega precimovanja brezčut-nega poslorodje.
   Iz  stanovanjske  stiske  v  zadružno  naseije
P t a j, marca 1949. Pomanjkanje hlgie-ničnih stanovan] v Ptuju je Izzvalo med tukajSaJimi delavci in uslužbenci zani- : manj« m moinostl graditve dnižinskih staaovaajskih hiŠic v okviru »tanovanj-ske ladmge.
Da« 36. tebraar}a L L le |e v sejnl dvoraai MLO sestalo nckoliko pobud-nikov za ustanovitev stanovanjske ia-dmge, veadar razea prečitanja osnatka ladruiaih pravil in postavitve lniciatlv-nega odbora al prišlo do konkretnih za-ključkov, ker je še maogo organizaclj-sko-tehničttiin vpraiaaj, kl bi Jih raorala zadrnga re*ltl pred začetkom uresniče-vanja svojih dljev.
V diskasijl so btll izneSetti predlogl, da M zadhraga zaproslla MLO r Ptuju za dodelltev primernlh stavbnih parcel za Kadrnžno naselje. Tako Je bllo govora o prostoru med Ptujem in Budino, ob Rogozniški cestl, za pokopallščem, med bolnlco in Trnbarjevo nllco  ltd. Ker i»
ni izgotovljen reguladjski plan za šir-i.enje Ptuja, ni prišlo do konkretnega sklepa, za kateri prostor bo zadruga za-prosila.
Pray tako so vodill razpravo o možnostl nabave kreditov, gradbenega raateriala in drugo. Najresnejše vpra-šanje Je glede delovnih in strokovnih močt Med pobudniki za ustanovitev za-druge je namreč mnogo vpokojencev, kl ne bl mogli aktivno sodelovati pri medsebojni pomočl. SpToieo je bil pred-log, da zainteresira iniciativni odbor za zadrngo tudi mlajše ljudl, kl bodo s svo-Jlm zalaganjem v stanju dosečl razbre-menltev dmžbenega stanovanjskega pro-blema s tem, da bl sl večje število de-lavcev in nameščencev z medsebojno pomočjo zgradilo svoje skromne do-move.
V 14 dneh se bo Inlciatlvnl odbor po-novno sestal In razpravljal o rezultatlh, kl so bili medčasno doseženi v povezavl z  organl   mestne   oblastL
Dopisujte v ,Ncše delo'
da bo dalo čfm točnejšo
sliko    našega   vse-
stranskega  razvoja
Od štev. 6 dalje bomo objavljali tudi   male  oglase.
Te nam sporočajte najpozneje do pcnedeljka pred izidotn naslednje številke
Cena  kot pri  drugih fasopisih.
Kdo M bil od naših narofnikov na-meščencev all upokojencev iz Ptuja prl-pravljen v dnevih med 10. in 15. marcein t. 1. žrtvovati par ur za administrativno pomoč naši upravi, naj pride v »Dom frontea v  Prešernovi ullci v sobo 5t. 19.
   M. ILJIN
VINOGRADI  V   PUSTINJI
DRUGA
Obiščite železniško postajo Celikar v Aralski pustinji! Tam boete videli okoli hlšic žeJeznačarske naselbtne vinograde, grede z vrtnicami, astrarai, tulipand in gnne malln, ribezlja in kosniulj. Zelez-ničarji vas pogostijo s češnjami tn eli-vami, pokaiejo vam gTeddce s kumara-mi, zeljem, čebulo, korenjem tn jago-dami.
In vse to v pustiojli
Košček pustinje pri postaji Celkax so spremenšle človežke roke v pra-vi bota-ničaii wt
Kdo je to napra-vil? Kafc profesor? Bo-tanik? Agronom?
Ne, to eta napravfla žeiezničaTJa Dže-viasiki m Leroeasio.
POVEST.
Spočetfca j© bil njim rrt »aino lna-jljea otoielk sred4 neiimernega peščenega morja. Potem je prišla aa pomoi že-leznica. Tedaj «e je laiel vrt raxvl)«ti. Zgradila sta jes in napravila umetno jezero za naraakaaje. Z Telblodi sta preorala «to 1» petdeaet hektarjer. Po-stavila sta motorje ba ea/to m cmlri-fugalme črpaJke, ki eo drigale rodo. To vodo sta aapeljala po jarkfc in ilebia po voeaa obdelanera zemljiWmi.
In ko je priila j«eo, je bik> L«ftar-eko saeel}« prepohno peradiinikoT, ka-raar, čebnle, korenj«, redkric fen lnbeoic. Tedaj s« je deio prar resrathnilo.
To je »torlla ieleanica.
Ce pt 6e ne bd lotila del« eaa Kmi
želeratica, ampak bi se vsa deiela s svo-jimi želeanicami, z veeml svojimi tovar-naml in mesfti spravila na delo, da pre-ofcTaii pustinjo po enotnem načrt-u, te-daj ne bi octala od pustinje, od prejšnje pustinje niti »Jed. Če se ne bi lotila dela le Dževinski in Levfeaiko, ampak bd po-prijeli zenj milijoni Dievmskih in Lev-čemkoT, tedaj bi «e pustinja popoteoma 9premem]a.
Neareia too-«J ai t tem, da pus*inji »anjka vode, raanreč t tean, da jj ma«vj-ka — dela.
ReminK*o, skupno, na^črtno delo z n&treznan orodjera — to je, kar puetinji manjka. SHi ©lementor je treba po«a-TiK na«protl ailo dela, da ne bo več priroda akaioTal« člorek«, da ga to bo gontta naaaj jn naprej, katcw gocd no-mada.
In tako »o si rekli tjndje v Sovjetekl zrcii:
Lotimo %e torej dela i«. poskittiino, da bo kne »po&tinja« nekoč aploh izginilo z zemljeTida naže deželel Sedmlna naše dežele je pci«tinja ali polup-ustinja. Cele repufolike ležijo prl naa v pesku. AJi naj ostane še nadalje pusta cela sedmina naše dežele z vsecoj zaMadi, ki «o skriti
v  njenih nedrih,  fe\  %  veeml  narodi, H »o v njej naseljeni?
Preobrazimo postinjo, da ne bo mogel nihče več reči o njej: neplodna, brez-vodna, neobljudena, nevesela, brez-upna!
   Važno za novoizvoljene delegate OF
V nedeljo, dne 13. marca t .1., bo ob 7.30 v Titovem domu v Ptuju okrajna konferenca novoizvoljenih deiegatov  OF.
Dnevni red konference je na oseb-nih vabilih.
Nujno je, da se konference udele-žijo vsi novoizvoljeni delegati OF iz ptujskega okraja.
Delegati iz bližine avtobusnih prog bodo lahko prišli z avtabusom, ki bo vozil tudi v nedeljo za delegate. Od-hod avtobusa z izhodne točke ob 6. uri zjutraj. Po končani konferenci bodo isti avtobusi vračali pripeljane delegate na svoja mesta.
   lzpolnile smo obvezo
               v počastitev 8. marca
Breg, febr. 1949. Clanice AF2 z Brega pri Ptuju smo obiskale v fe-bruarju t L v Muretincih oskrbo-vance Doma starih im an.emoglih.
Stari in onemogli ljudje brez Last-nih življenjskih sredstev, doma in sorodnikov, ki so več ali mani delali vse življenje, bili odvisni edino od svoje delovne moči, izkorižčani hlap-ci in dekle, majerji in užitkarji s po-deželja ter služkinje in drugi imajo svoj skupen dora v Muretincih. Umaknili so se nemilosti poedincev, ker jih je prevzela v askrbo socia-listična družba in jim omogočila brezskrbno   daljše   življenje iin mir.
Nismo jih šle gledat, kako živijo, ampak zato, da bi jim dokazale, da znamo ceniti tudi stare in onemogle delavke in delavce, da se želimo tudi z njimi pogovariti o našem delu za boljše življenje žena, otrok in dru-žin socialističnega s\reta. Ljudje, ki nimajo sorodnikov in znancev, ki bi jih obiskovali v starasti in onemoglo-sti, se zavedajo, da se je v A.FZ or-ganizaciji združila večina poštenih in delovnih žen in mater v socialisti6-no družiino, ki ostane zvesta svojim Ijtidem tudi takrat, ko so jih bate ali nehote pozabili visi ožji in daljni sorodniki.
Porazgovoarile smo se s krepkej-šrmi oskrbovanci in oskrbovankami na dvorišču doma, bolehnejše pa smo obiskale v lepo urejenih sobah.
70-letna Koletnik Barbara nam je prSpovedovala, kako so ji patekali dnevi življenja in dela v Halozah. Nad 5 let je služila pri Emerši&evih v Slatini in pri drugih posestmkih, aazadnje pa pri Fajtovi Zaliki v Pa-radižu. »Zdaj ne ladam več nosdti teošev na hrbtu,« je rekla. »Tu mi je dobro. Zalika me je že prišla obiskat in mi rekla, da je njervim otrokom za menoj dolg čas.«
Zivahne 77-letne Šibila Antonije se Še gotovo spominjajo mnoge žene v Ptuju. Bila je majerca na Rajho-vem posestvu v Budini, kjer je pu-stila vse svoje moči skozi dolgoletno izkorišfcanje nemškutarskega gospo-darja. »Danes me gotovo ne bi hotel videti na svojem posestvu, ker mu ne bi mogla več delati,« je rekla z ogotrčenjem dobrodužna Anfcanija,
Komaj 34-letna Irgolič Katarina je bila ganjena do solz, ko nam je pojasnila, da je že sedmo leto v oskrbi tega dotma in že nad 11 Let navezana na posteljo zaradi težkih posledic revmatdfcnega obolenja. Bila je služkinja pri Vogrineevih in dru-gih gospodarjih v Ruperčah v Slov. goricah. »Vesela sem, da ste prišle. Znanci so name že zdavnaj pozabili. Od svojih nimam nikogar,« je otožno rekla, se zagledala proti oknu in ni dalje govorila. Obljubile smo ji, da bomo še prišle.
Golobovih iz Brstja se spominja 69-letna Fijačko Gera. Pri njlh je služila kot dekla nad 10 let Prehlad ji je vzel oko. Nad 2 leti je že v do-mu ian se dobro počuti Kaxo Liza pa se spominja Kokotovih iz Dre-novca v Halozah. Stara je 60 let. Od teh jih je 15 let poteklo pri težkem haloškera delu. Dobro se ji zdd, da jo je Kokotova goepodinja psš&ia oib-iskat
77-letna alepa RCm iz Lovrenca na Dr. polju prenaša Svijenjske te-žave z ročnim delotm, igranjem na klavir in citre. Rekla nam je; »Sko da, da sem tafco stara. Danes so žeaie tako sre&ne, ki imajo polne poke dela in se jim ai trefoa bati, da n« bi njihovi afcroci itneli efcsistence.« Nav-dušena je bila, ko smo ^ govodle o svojih obvezah za 8» m&rec
Tako smo obšle 112 b&asksh in. moških osfcrbovoncev. Po poroen&ih smo jim razdelile bete kruhke, ja-bolke, c^urete m drugo, kar ano pTine^e s seboj. Clamoe mLe orga-rdzacije so zbrale deoar xa to afcrom-no obdarftev.
Ogledale smo si ta^ ekoamsnijo doma, ki pomaga domu z osnovni-rra in dodatnimi živifi. Uslužbenke ustanove so nam opisale evaje dek> v dantu ter na efconomrjl V ne^e-"ljo se rarie z*>ere?o okrog radao-apa-rata in poslušajo aonce fai astaS program naših in drugih postaj.
Domov smo se vrnite v zavesti, da smo z obiskom izvTŠfte eno od svojih obvez za prazrafk 8. marca, Vse naše tlanice, kd so se udeležile obiska v Mtrretincai, so odločno iz-Javile, da bodo pomagsie izveRti tudi ostale obveze v počastaasv med-narodnega prazraka žena.
   Izpolnjevanje obvez
je praktičen dokaz povezave kmetov z delavci
Shovenja vas, marca 1949, Uredba
0   obvezni oddaji  mesa  žive teže v letu    1949   za   prehrano   delovnega Ijudstva  nazorno   kaže  diferenciaci-jo  med  kmeti  naše vasi.   Med  teni ko vidimo mali in srednji kmetje v aredbi  pravično   poudarjeno  na?elo »Vsakdo po svoji zmogljivosti«, rraio-gi kmetje z vecjimi površinami ob-delovalnc zemlje tega nočejo  razu-meti.
Mesto, da bi razmišljali o tem, da se odraža na nje odpadajoči planski del bremen ravno v obsegu obvez od-daje kmetijskih pridelkov in živine in mesto, da bi se potrudili te svoje obveze častno izvršiti, iš<?ejo mož-nosti, da bi se izmaknili dmžbenim obvezam s prošnjamL
Ni jih sram prositi naših delavcer in namcščencev tovarn, ustanov in podjetij, da bi se odpoyedali potreb za osnovnimi sredstvi prcživljanja, da bi se odpovedali mesa in tnasti, da bi lažje verižili in dvigali cene svojih  viSbov živeža in  živine.
Naš predsednik Svenšek je podpi-sal priporočila za znižanje oddaje prašičev na vef kot 30 prošnjah oz. pritožbah raznih kmetov. Nad 30 kmetov smatra zarodi te^a, da je prcdsednik  Svenšck  dober mož.
Z enako širolcogrudnostjo je po4-pisal pritožbo Hazimali Antona iz Skorbe, ki ima 5,10 ha ©bdelovalne zemlje, 5 člansko družino in pro« za znižanje predpisa za 40 kg, kakor pritožbo TurnŠek Blaža iz Skorbe, ki ima 13,53 ba obdelovalne zemlje, 7 člansko družino in prosi, da se mu od 5 prašičev a 140 kg zniža predpis na 4 prašice a 90 kg. Tako jc s pri-poročilom za Turk Blaža iz Gere^je vasi, ki ima 5,23 ha zemlje, 7 član-sko   družino  in   prosi   za  oprostitev
1   predpisarega   prašiča.  Z  tsto  lah-koto je   podpisal  priporočilo za Zu-panic   Franca   iz   Slo-venie  vasi,  ki
ima 12,55 ha obdeL zeml|e in pro« za oprostitev oddaje 2 prašičev. Dati bi jih moral prvotno 5. Za ostale 3 prašiče trdl, da ne ve, Se fih bo mo-gel zreditl do doloSenega roka. Pri-poročal je pritožbo Terbatec Fnmca iz Skorb«, ki ima 6,Mka obd. xem-Ije, 7 ^a»ov dro&hae ia pro^ aa črtanje okrveame odda|e 1 pzaSKa, istočasno pa tudi prHoSho Meglič Martiaa iz Skorbe, ki iasa 14,54 ha obdel. zemlje in prosi za znižanje od 6 predpisanib na 4 prašiče. Taka razmerja so pri ostalib siučajih s podpisona in priporočtJom predsediii-nika Svenška iz Slovemje vasL
To so pritožbe in prolaje, ki same na sebi kažejo, da predsednik naie-ga RLO-ja ne vidi, kje s« začno zas^ita malega knieta ki kje se h&-ne socialisti<hm načeio »Vsak«ga po njegovi zmogljčrosH«.
Tako se vrffi na wa& xmi fiforen-ciacija mhno fnnkciomtrjev, ld m bojijo spopada s peš?ico špAttten-tov, ki bi radi z raznimi zakonithni olajšavami vzdržali svoje gospodar-ske pozidje na vasi, ne bojijo pa se krivic, ki jife s svojo popustljjivostjo povzročajo vežrai delovnih Ijači t zmanjševanjem količin njihovSh živ-Ijenjskih  potreb*?in.
Ljudje naie vasi, ki pasaktifito upoštevalo poveaavo kraeiov z de-lavci, bodo ixpoini!i sv&je obveae brez pritožb m proecnj, Špekulanti pa, ki se po»ku*ajo izmo4ati is ebvez napram sociaHstiftBi družbi s po-močjo svojib zaščitnikov na KLO-jib. se poetavljajo v vrsto proti tej pove-xavi na korist svojega individnalne-ga položaja. ki jim ga drulfeeni raz-voj dan za dnera bolj izpochnika. S slednjirai na$i delavci ne spreietnajo sprave. ampak napram njim do«!ed-no  uveljavliaj© svoio lakonitost.
   Sindikalno delo v "Tovarni perila Ptuj"
Ptuj, marca 1949.
Člani in članice sindikalne po-družnice invalidskega podjetja »To-varna perila Ptuj« smo na občnem zboru v februarju t. L ocenUi svoge laaskoletiK> sdndikalno dek) in prev-zeli nase del družbenah obvez za letošnje leta
Claaistvo naSe stndikalne podruž-nice tvarijo ve&noma dekleta 4n žeaie s podeželske okolice Ptuja. V stari Jugoslaviji so se izuSfle v ši-vilski strodcL Težke prilike so jih si-lile v brezpoiseln,ost aM pa v Ptuj v tovarno perila Lenart in Delta. Ne-katere so se aktivno vključfle v bar-bo proti izkoa-iščanjn, pri drugih na razredna zasvest ni zaživela. Z nacio-nalizadjo podjetij Lenart in DeLta aprila 1948. so nastopili zanje delov-ni pogoji socialističnega podjetja, v katerem imajo možnost družbeno politične izotrrazbe, dviga zavesti iai o®voi>odltve izpod vpliva kapater MfitičiDe vegoje.
Med svo^e neuspehe lansfcega leta prtStevafno predvsem to, da je naša 84 č-Lanav zaj»emado6a podružnica H-votaiiia, Messto ta^dnosti so se med cLani podružniee odražaM znafci na-spsrafcij, kar je izzvalo resao potrebo po združifcvi, reoarganizadji odbora iai obračunanjem s fimkciogtarkami, ki se nžso zavzemale m to, da bi raed člacd naže podmžaace zavladdta «feiddlkalm 2a«rest. Mesfeo da bd bile n€Š2?p«nassae vodtteljloe v borbi za raz-vijanje sindJi&alne del&vnostl m se zadovc^^v^aie b tem, da je pri mno-g§i gtenacafe -^iadalo aaisadnješko rae^wiožen|e, ki ¦ je tiščalo k tsbom ceLo podra^eo ia aaemogo&alo, da bi se člaad tasobraževaM in 6boax>že-vaii z i^aoeii maffesšzma-leoiaidzma. To ee je na^bcH^ odeažttJo v tem, da se jesa Sttklij i« bivšegs abrata 1> *-ta prtjavEo 21 Hanic, iz btvžega Le-nartovesfa p« 2 članfci, Setsdi je v tem 30 % vef eLsmic kot v prv«m. Frowtiibe poaro^c, boitwn©, partlKs*>-sfce In naradarve pesmd nfso šfe neka-terim članicaan tako lahko od srca kot pa ena aii druga pobožna pesem.
Februarski občni zbor je moral postati prelonmica v nažem sdndi-kakiem delu. Skiepili smo razrušiti vzgojne razvalme preteklosti in dvigiiifei Baared»o zafvest m izobraz-bo tuidi tk»tfe »aftfh čianov in ^anic, kl so s telesom sopofcniM socialistič-ne dru^>e, s svojo miselnostjo pa neodločni  suinji  kapitaKsfci&rve pa?e-
InvaBdi NOB pjrižakujejo od ljudi svojega podj^t^a, da bodo cesiiki ci-ije, za katere »> dali v NOB srroje zdravje. Z vso pcnavico zahtevajo od zdravih ki spoaobnib. članov in 51a-nic tafeo prectanoist socialistifeni druž-bi hi pomoč pri vseh nalogah, kakor eo yo saara iackazovaH svojim ssobor-oesa pri psfienraa^u deiovneg* Sove-fitva ^pod laltetkjfMiga suženjstra.
Iz poroCfl «ao stifatil podsike o pratažno ate>efccmaflk ua^«h#i na*eg* dela.
Tekjnsovan^ie e tovaimo gimkbov v Kamniku smc zaključili z uspehom. Doeegti snao znižanje odpadkov za 25 %. Gstaaike smo porabili za pod-laganje tcsr s tem prihranili 1929,90 m blaga. Prodzvodnji plan za leto 1948 smo psaseg-M za &7 %, fkiančni pa za 12,9%. Dopuste sroo i^kori&ttii sto oietotno, v obrajtu im pri gradnjt zadruiBih dooaov eno oprsnrili 22^6 prosfeovoi^s& ur, t. j. 9^ k rednkn «duLbeniiRa uraan. Priskrbeli vno 3 po«*elje z ftmnscacnd za dane, ka. se vozijo z viakonv Tjajpotrebnejaim pa emo prtsfcrbeli 2500 kg pre«rtoga. Fon-da za poasioč 51ani»fcvu v zneefcu 2 tlsoS 593 din, fornda za letni do^>»9t v zneak« 1677 dki ter fonda za kul-turao pTosvefeno delo v znesku 1937 dln nismo ieČ3T>aii vsied nedelaviko-sti upravnoga odbora,
Praw^bta ocenitev lasirftoletnih de-kyv?nh propu^ov m rtapak v sindi-kalBeoa dehi je vzbudila v veči«l čiajvov p©te^x> po n-ovetn deiovnera cx3bora, v katerega sroo izvoK.li tov Petek Frančfigfeo, Ro^co Katico, KrasnbesFger Marijo. Ritoič Arvgelo, Svenšek Marijo, Vrečar Katico vn Masten Mariijo ter Kokol Mihaela
Meata v nadzom . odboru 90 aot-upaaia tov. Vučak Francu, Smigoc Liziki in Jak ini Zofki, f^nkcija delavsikega inšpektorja pa tov '" cn-berger Mariji tn Jakonrini Zofki.
Za delegate za občni zbor OSS-a so bile irvoijene tov Masten M-^-^ja, Vrcčar  Katica in   Petek  Fran5i5ka.
Po volitvah je bil na predlog no-voizvoljenega odbora sprejet plan podružnice za leto 1949:
1.  Povezali   se   bomo z upravo za čimboljše razporejanje  delovne sdle in za izkoriS&anje stax>jev.
2.  Bortli se bomo   zato,   da   bodo mesečni plani doeeženi 100%  in da bo naš letui  plan izpolnjetn do 20. decembra 1049.
3.  Orgamizirafi bomo Studi^ski fcro-žek in uvedJi redni študij.
4.  Požhre'   bomo kultumo-proBvefc-no delo, mmožično obisdicovaaije kma in gledaliških predstav.
5.  ^^rekora^Ji boimo udamiSke de-lovne \xre iz let.  1948 za 20 %.
6.  Dva člana bomo  poslali na te-čaj za prvo potmoč v podjetju.
7.  OrganiziiraH borr    .9*—\<wni te-
čaj za polaganje pamočniških izpi-tov.
Letos 28. aprila bomo proslaviM obletnico nacionalizacije naših obra«-tov. Ob tej priliki bomo razglasili iz vrste naših narjmarljivejših čdanic udarnice ter dokazali naše ljudr-stvn, da je pravilno, da so vsa pro-dukdjska sredstva v lasti '.n upravi delovnega ljudstva, ite pa v rakah poedincev.
V bodočesm deiu boroo kolektivno dopriinašali aove napoa-e za dos^o izboljšanja aLndikalne delavnostL Pri tem bomo najlažje spoznali, na koga se lahko apiramo in kdo nar.. bo onemogočad, da bi dosegla naša sin-dikalna podružnica t?> ¦ usp '-'e, kar-kor se to spodobi sindikalni podruž-nici, ki jo tvorijo de1'1-'- in žene skromnih d o,vcev in malih poeest-nikov ptujske okolice.
   Električna luč v Leskovcu
V    soboto,    12.  febrnarja L 1.   so   y Leskovcn  prvlč  zasvetile  električne  ta-ti v šoli, v prostorih KLO, Vinarska za-druge,   Okrajnega     magazina,   na   pošti, pri  Nar.   milici,   v cerkvi in  pri    petih privatnikih.   To   doživetje   smo   svečano prosiavili.   Okraslll  smo   hiše   in   Izobe-sili zastave, Svečanost smo imeli v šoli. Zbralo se je   okrog   200  Ijudj s   hribov in doline, predstavniki OF, KLO in elek-trifikacijski   odbor.   Povabili   smo     tudi obratovodjo DES-ovega obrata   PtnJ   ter DES-ove   delavce,   upravo    ln     delavce Mestnih   obrtnih   delavnic   v   Ptuju,   ki so nam opravili monterska in instalacij-ska   dela.   Pripravili   smo   skromno     za-kusko za  domače zaslužne Ijotli ib go-rte.
V   »večanostnih govorih    predsednika OF  tov.   Smodiča     in      podpredsednika elektriftk.  odbora   tov. Vrega   je   bila v kratfcem  podana   zgodovina   naših   brez-uspečiuh   prizadevanj  v  stari   Jugoslavi-]i,   da   bi  dobili   v   Leskovcu  elektriko. Pred 15 leti smo prosili elektrarno Falo, ki pa je zahtevala od nas 1,800.000  din za  sWktrifikacijo,   kar  pa  pri   takratnih b«(Bsib prilikah  ne  bj zmogli.  V  koraaj trok   letih  po  osvoboditvi   nam  je   omo-9«fifia  danainja   družbena   oreditev  prl-%att ˇ aaSih družbenih prostorih osnov-i»i   prtpomoček   sodobnega   človeka     — elektrlčno luč.
Kešenl smo skrbi za petrolej, stekle-ne cilindre in drugo, kar nam je prej oteievalo delo. Večkrat bi se bili ob večerih sestajali, pa ni bilo luči. Ho-dili smo zgodaj spat, ko bi lahko se-dli h knjigam ali na sestanklb. In pri raditi poslušali predavanja. Spočetka ibo oaleteli na odpor, ko smo razgi-taH   agitacijo   za   elektrifikacijo.     Naši
Ijwfje so nasedall sovražnl propagandi. Težko fe bilo dobiti prve l]udi za ko-panje jam in postavljanje drogov, če-tudi nl bilo daleč. Tov. Beranič Jakob je prihajal iz Gomil«, drugi delavci DES-a pa iz Ptuja k nam na delo. Go-vorilj so % našlmi ljudmi in stvar resnl-ce je počasi prodirala v globino oe-zaupnlb haJoških dctoačinov. Po nešte-tib lažeh minullli časov je bilo težko naenkrat verjeti, kar so nam govoriiL Danes je  ta  resnica   pri  nns — \ač.
Preskromni bi bili, če bf hoteh ostatl samo pri tem, da bi oam električna ener-gija bila v pomoi samo v temi, sarao zato, da bomo manj spah, vei titaii ia se sestajali. Ko si bomo postavili za-družni dom, si bomo preskrbeii orodja in stroje Ra električni pogoa. V bakre-ne žice to stroje oe bo sedala ntra|e-nost kot je sadala v caše mišice, ko smo kopali, mleli sadje, stiskali mošt, nosili na hrbtih vodo in grozdje. Brez ob-čutka in trpljenja bo tekel motor in poganjal stroje, ki bo štedil naže moči in   zdravje   ter   naai   lalšal   življenje.
Srečni smo ob zavesti, da smo doča-kali dan, ko Je nspelo človeku podre-diti 6vojijn potrobam neiz^rplilvo siio med skalaaai besaeče Drave ta Jo kt-lometre in kilometre daleč speljati po bakreni žici v pomoč l}tH§eia, ki so ve-dno verovali, da )e trpljenje na haloški zemlji pokora za grehe ...
Napredna množica naših ljudl je s svojim praktičnim delom pokazala ne-izčrpno moč volje za napredkom In sovraštvo napram vsem pojavom zaosta-losti. Pri svotem 6eim nn —1 pnifili nm titi od tjadi, tei zaostajajo in hočejo s svojo okorelost^o oživljafi, kar je raz-voj  pri nas obsodB ea propast.
   Obvestilo
Okrajne komisljc za vpis  Ijudskega osojila
V Narodni banki v Ptuja so prlprav-IJene za dvig vse obveznice, in sicer tudi obveznice, ki so bile v celoti izplačane do  10. januarja  1949.
KLO-ji oziroma Krajevne vpisne ko-misije, pošljite nemudoma v NB svoje poohlaičence, da bodo dvignlli obvezni-ce za svoje področje. Brez predložitve pravllno potrjenih pooblastil NB ne bo izročala obvemlc.
Da ae bi bili Tptsniki posojfia zaradl mo-rebitvih primerov nepravilaega nakazo-vaaja otnokov oikodovaal, rasdelite ob-ˇeznice najpornef« do 15. rcarca 1949 in s tem omogočite vplačnikom posojila, ki so upravičeai do prejema obveznic pa teh niso prejeli, pravočasno reklama-cijo.
Zamudniki, kl niste vplačaH zadnfega obroka vpisanega posojila, vplačajt^ ostanek najkasneje do 18. marca 1949 Narodni banki v Ptujo in ji istočasno predložite pismeno obrazložitev, zakaj ste zamudill z dokončnim v^plačilom. Po koočajiem vplačilu vam bo Narodna ban ka tzposlovala  obreznlce.
Oposar]amo pr«jeranlke obveznic, da •« bo rHMlo prro ireban|« za dobitke žo apfila t 1., ae pa koinaj raaja t. U kot Je bfl« Bvojčas doknreno. Zaradi tega j« tmH potrebca takojžnja rasdeiltev ob-irecaic
Ob zreban]n zasle^cjte fzžrebaae S4e-rflke.
Predsednik Živic Jože, ». t.
   Mestni kino Ptuj
V čma med 11. marcem in 4. aprMom 1.1.
bodo v Titovem domu predvajani siedeči
fftmi:
11. ie 14. marca:   »Nesrečruki, tl. del+-Franevski fHm
15. do 17. marca: *Kemija m Ijufrezen«. Nemšbi  f&m.
lt.   do   21.  marca:   »PosiedGja   etapa«.
Poiiski mm. 22. do 24. marca: *SovjctsHm Beiorusife*
Sovjetski tiim. 25.  do 2H   merca:   *Nehie   v   Berlinu«
Nemški film. 29   do 31  marca: »Zadnja noč«. Sevjet-
$ki fiim 1 do 4  aprila: »Suvorov (B)«. Sovjetski
film.
   Fizkultura
SD   Drava: SD   Jedinstvo   (Cakovec^   1:2
V  nedeljo,  doe  27.   februarja 1949.  je gostovalo moštvo iz Ptnia v Cakovcu in odigralo   prijatelj«ko   nogometno   tekmo.
Zmagalo je zaeiuženo boljše moštvo iz Hrvatske z  resultatom  2:1   (1:0).
Goie za Jedinatvo sta dali levo in desno krilo. Pri SD Drarvi ye dal častni goi  Hansel   Vlado.
SD Drava:   TD Hrastnik 3:1  (1:0).
Nogometoo moštvo SD Drave je go-stovak) 6. marca t. 1. v Hrastnik-a z rezultatom   3:1   (1:0).
Igra Hra«tniča«ov )e bila surova, TwH gledalci so biM nedisciplinirani, kar js zelo  vplivalo  na  sam  potek  igre.
Gole za SD EXravo sta dala Repič Janio (2) in Berhč Marjan (1).
V  Trbovljah je gostoval 6. marca t. L Milicnik   n   Ptuja   in   je  bil   poražea   z rezultatom 3:0  (2:0).
   Popravki
V 4. stolpcu na 2. st^ani: Obt. Planln-šek: » ... Ker s©m storil.. .« ne pa » ... Ker ni«em stcwil. . . « V 4. aiofcpcu ne 2. straiwi: Obt. Burjčm Roza . . . Prt soočenju je oist. KajzeTsbergeT potrdii, da ga io obt. Burjanova pro^ila. . ne pa: Pri *oočenjy }e obt Burjanova procfla V »tolpcu na 4. strani spodaj: . p*»d-vojaike vzg<yje iz Morj«LL... oe pa iz Ma j§perka...
   Preklic
Ker se »Nace«, pisec dopl*a na 3.stra-ni ŠL 2 »Našega dela« na pcaiv ni ogla-sfl, da M potrdil re€aAcao«t vsebine, to prefeMcvjemo.
PrJfave dvolco'©s
Poctaja Narodne ašSce v Ptnju OT«>-zarja la«tsrike dvafcoles 6 področja MLO Ptuj, da dsli feskovšie in spreiema pri-jaTe drokc^ec dneimo o4 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure v ptearai na Kve-drovena  trgu.
Roi za prijavljsaje }e <k> 31. marca t L Ob&n©m z iscpotn teniral 3 izvodi pri-]*ve, pieaciatrf s strojem ali črailom, morajo prtnesti prijsvijenci « seboj kolek za 40 din in t0 dki gotov*ne za ce«toi sklad, 32 d4n pa za registr tabiico in izkaznico o kol««a. Kdor mmi izkamice, raora prir>e«ti potrdilo o lastniiKvH kol&sa.