DOLENJSKI LIST Št. 41 (1420) NOVO MESTO, Leto XXVII četrtek, 7. oktobra 197S 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Topničarji praznujejo Prireditve v ftibnici 7. oktobra 1941. leta je partizanska baterija topov kalibra 75 mm napadla nemško letališče pri Kraljevu in uničila en sovražni avion, nekaj pa jih poškodovala. Ta dan štejemo za začetek formiranja topniških enot narodnoosvobodilne vojske. Dan topništva bodo tudi v ribniški garniziji svečano počastili. Osrednja proslava bo jutri, 8. oktobra. Na sporedu bodo športna tekmovanja in kulturni program. Ob 13. uri bo najprej tekmovanje v malem nogometu med Inlesom in garnizijo, zatem tekmovanje v kegljanju med Ri-kom in domom JNA. V kulturnem sporedu, ki se bo začel ob 16. uri v domu JNA, bodo nastopili učenci osnovne šole, pevski nonet in zabavni orkester garnizije. Za vojaške starešine in njihove goste bo v soboto v domu JNA tovariški večer, na katerem bodo v zabavnem delu nastopili opatijski „Suvenirji“ ter pevca Krunoslav-Kičo Slabinac in Nivea Riguto. V nedeljo bo ob 8. uri zanimivo zabavno tekmovanje. M. G LA VONJI C MOKRONOG PROTESTIRA V sredo, 29. septembra, so se na trgu v Mokronogu zbrali delavci vseh kolektivov v tem kraju: Iskre — tozd Elektroliti, Induplatija in Zmage, učenci osnovne šole Jančka Mevžlja ter krajani. Več sto ljudi se je pridružilo profestom naših delovnih ljudi proti ravnanju avstrijske oblasti do naših manjšin in obsodili preštevanje. Z zborovanja so poslali protestno pismo vodstvom družbenopolitičnih organizacij v občini in republiki, hkrati z izrazi podpore naši vladi pri prizadevanjih za pravice naših manjšin., NAMA ZA TOLMINSKO Enodnevni osebni dohodek za potresno območje so člani kolektiva kočevske NAME prispevali pri prejemu osebnih dohodkov za september. To je bil drugi tak obrok, prvega so nakazali junija. OZD NAMA Ljubljana pa je prispevala spet še 50.000 din. Po vsej Sloveniji se je po deževnem vremenu v začetku tedna vreme izboljšalo. Tako bo do konca tedna prevladovalo suho vreme, postopoma se bo tudi nekoliko otoplilo. Novi vinogradi postopoma Kooperacijska obnova vinogradov v okviru Slovina bo v petih letih zajela 588 hektarov površin. V brežiški in krški občini predvidevajo 300 hektarov, v občini Šmarje 150 hektarov, v občini Sevnica 100 hektarov in 38 hektarov lastnih površin. Na obnovljenih nasadih bodo pridelali 500 vagonov grozdja, z že obstoječimi površinami pa bo pridelek znašal 1200 vagonov. Slovin veže zdaj nase okoli 350 kooperantov, katerim je omogočil kredite za obnovo. Ti kooperanti živijo v petih kooperantskih okoliših. Vključeni so v enote Bizeljsko, Pišece, Dečna sela, Škocjan in Plešivica. V brežiški občini planira Slovin v naslednjih treh letih po 50 hektarov obnovljenih nasadov vinske trte. Težave nastaja-jos zaradi razkosanosti površin in težko je priti do večjih kompleksov za obnovo, zato obnavljajo tudi manjše parcele in jih poskušajo vključiti v večje celote, da bi sčasoma pocenili in poenostavili obdelovanje. ~ DOMOVI ZA OSTARELE NISO VEC V ZRAKU Negotovosti glede nadaljnje usode socialnih domov za ostarele občane na Dolenjskem ni več. Samoupravni sporazum o zgraditvi in financiranju potrebnih objektov v Metliki in Novem mestu bodo predstavniki iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine podpisali jutri ob 13. uri v Novem mestu (v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti). Kot je razvidno iz besedila sporazuma, bo potrebno zbrati 44,494.200 dinarjev, v domovih, ki naj bi jih sezidali do leta : 1980, pa bo prostora za 490 ’ novih oskrbovancev. o kulturi. Sklepi izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS zahtevajo preosnovo kulturne politike, korenito spremembo od-nosovs ne pa samo inventuro stanja. Na nevarnost formalizma v tej akciji je v ponedeljek opozoril Franc Šali, član IK predsedstva CK ZKS, na sestanku s partijskimi sekretarji dolenjske regije v Novem mestu. Menil je, da je potrebno dobiti predvsem idejni boj na kulturnem podro- - čjtt.-M^kar to komunisti še posebno zadolžtni. Smoter je, je menil, da postane kultura v pravem pomenu besede sestavina združenega dela. Na Dolenjskem so teden Komunista zaključili v Trebnjem. V Metliki bo od 15. do 22. oktobri V tem času bodo pripravili konferenco ZKPO, odprli preurejene prostore oddelka NOB v Belokranjskem muzeju, ki slavi letos četrtstoletnico, ob tem pa bodo še pregledne prireditve amaterske dejavnosti. V Črnomlju bo teden Komunista mesec dni kasneje - od 15. do 22. novembra. Pripravili bodo najrazličnejše prireditve. V Novem mestu ,.klasičnega" tedna ne bo, saj so kulturno akcijo raztegnili od letošnjega septembra do slovenskega kulturnega praznika prihodnje leto. Kulturne organizacije so pripravile programe dejavnosti in prireditev ter s tem seznanile javnost. Poseben akcijski program o kulturi bo sprejela jutrišnja seja občinske konference ZK v Novem mestu. MARIBORČANI DREVI V BREŽICAH Mariborsko gledališče bo nocoj v prosvetnem domu uprizorilo Partljičevo komedijo ,,0 ne, ščuke pa ne“. To .je prva abonmajska predstava v sezoni 76/77. NOVOLES BO GRADIL STANOVANJSKE BLOKE Novoles bo začel prihodnje leto graditi v Straži dva stanovanjska bloka, v Novem mestu pa bo kupil pet stanovanj. Tako so sklenili na eni zadnjih sej centralnega delavskega sveta Straškega lesnega kombinata, ki je do zdaj spodbujal tudi zasebno stanovanjsko graditev s krediti. Za nakup stanovanj so zagotovili 1,2 milijona dinarjev. OBISK ROJAKOV V organizaciji republiške zadružne zveze bo krški Agrokombinat 9. in 10. oktobra gostil Slovence z avstrijskega Koroškega. To bo delegacija, ki jo bodo sestavljali predsedniki, tajnilči in blagajniki tamkajšnjih slovenskih zadružnih liranilnic. Ogledali si bodo kostanje viške znamenitosti in nekaj kmetij. VAŠČANI PRIPADNIKI JLA in gostje so bili zbrani v soboto, 2. oktobra, v vavti vasi, ko so svečano odprli novo cesto do Drganjih sel. Veliko je bilo narejenega s prostovoljnim delom in z izdatno pomočjo vojakov. (Foto: Ria Bačer) Za lepo otroštvo Ob letošnjem tednu otroka „Cesta je za nas življenje” i '■ ■, ■■ 1 Sobotna otvoritev nove ceste do partizanskih Drganjih sel je tudi lep primer sodelovanja krajanov z JLA — Priznanja za zahvalo V prisotnosti generalpolkovnika Franca Tavčaija-Roka in številnih gostov so pri TVD Partizan v Vavti vasi 2. oktobra svečano odprli novo makadamsko cesto. Kakor je v slavnostnem govoru skupščine krajevne skupnosti Stra- poudaril Milan Senica, predsednik ža, je nova, 4,5 km dolga makadam- ska cesta, široka Jiajmanj 5 metrov, pos predračunu zahtevala nad 2 milijona dinarjev. Vaščani Drganjih sel so sami zbrali 150.000 din, pomagali so s fizičnim delom, polovico celotne vrednosti del pa so opravili pripadniki JLA iz enote starešine Radovana Tkalca. Precej je k novi cesti pomagalo Gozdno gospodarstvo, prispevale pa so tudi druge delovne organizacije, zlasti z območja Straže. Razen vojakov so na trasi nove ceste prostovoljno delali mladinci in mladinke iz brigade Novoles ter brigadirji domače krajevne skupnosti. Kot se je pokazalo, je delovna akcija skovala tudi mnoge prijateljske vezi med pripadniki JLA in krajani, kar so še posebej poudarili na Drganjih selih, ko so razdelili priznanja. V imenu vaščanov se je na Drganjih selih zahvalil Albin PovŠe, predsednik krajevne organizacije SZDL, po krajšem programu pa so najzaslužnejši posamezniki in delovne organizacije prejeli priznanja. Nova cesta prinaša na Drganja sela novo življenje, saj bo omogočala številnim vaščanom prevoz na delo, šolarjem pa v šolo. ko bo zgrajena cesta še z druge strani, bo to tudi najbližja povezava z Belo krajino. R. B. Prvi oktobrski teden je posvečen najmlajšim. Tudi letos naj bi v tednu otroka, ki se je začel v ponedeljek, končan pa bo v nedeljo, pregledali, kaj je že narejenega in kaj je potrebno še storiti za sončno otroštvo. Tako veleva tudi geslo: „ Vsakemu otroku osnovne možnosti za rast in razvoj". Otroci,imajo marsikaj, česar lani še ni bilo. Več vrtcev, igrišč, zelenic, celodnevna šola postaja resničnost. Ali smo na Dolenjskem z doseženim zadovoljni? Najbrž ne docela, vsaj v mestih ne. Kljub lepim besedam o skrbi za najmlajše dajejo graditelji novih naselij še vedno prednost garažam pred otroškimi igrišči, da o drugem ne govorimo. Te skrbi gotovo ne moremo odpraviti zgolj z novimi šolami in novimi vrtci Kar prisluhnimo strokovnjakom, ki dokazujejo, da mladega človeka oblikujejo družina, šola in okolje. Z roko na srcu moramo priznati, da za otrokovo okolje ne skrbimo prav zgledno. Eden od smotrov letošnjega tedna otroka naj bi bil: oceniti stanje oziroma inventuro dosedanje skrbi za najmlajše v vseh oblikah, ob tem pa, v duhu gesla, pogledati, kaj je najbolj potrebno in kje se zatika. Nekaterih nalog bi se morali lotiti z akcijami Tako naj bi, denimo, v vsaki krajevni skupnosti poskrbeli za ureditev otroškega igrišča, v krajih, kjer primanjkuje rekreativnih površin, naj bi omejili gibanje motornim vozilom (parkirišča) in dali možnost otroškim igram. Novo mesto je prav gotovo eden takih krajev, kjer morajo otroci pred nasiljem garaž in avtomobilov pogosto na ulico. Če je človek največja dragocenost v socialistični samoupravni ureditvi in skrb za otroke odraz odnosa do te dragocenosti, bi morali naj mlajšim posvečati sleherni dan v letu, ne samo bori teden v oktobru. ZAKLJUČNI BOJI - Ob prazniku občine Kočevje so v muzeju odprli razstavo „Zaključni boji in osvoboditev Slovenije". (Foto: J. Primc) Tedna Komunista in celotne akcije „Clovek, delo, kultura" ne bi smeli odpraviti z nekaj prireditvami. Ce bi tako ravnali, bi mahnili mimo smotrov, začrtanih v partijskih dokumentih Občina Kočevje slavila praznik in 33-letnico Kočevskega zbora Narod si že piše sodbo sam Pred tedni Komunista na Dolenjskem Franc Sali opozoril, kaj želijo doseči s kulturno akcijo komunistov SODI SO POLNI - Kmetovo delo je trdo. Vsak letni čas prinese svoje opravilo in skrbi. Zaporedje oranja, sejanja, okopavanja, žetve in pospravljanja pridelkov. Vsako od teh početij prinaša poleg žuljev tudi tisto tiho zadovoljstvo opravljenega dela. Nekoč, ko smo bili še domala vsi kmetje, ko smo bili bolj povezani z naravo, so temu početju rekli tudi spokoj duše. In vendar je treba reči, kar nosimo v sebi: da je ob nenehnem vrtenju letnih časov, ki uravnavajo bitje in žitje ljudi, ki obdelujejo zemljo, jesen tista doba, ki prinaša največ spokoja, radosti in zadovoljstva. Trta in njen sad sta posladek kmetovih žuljev. Ob zidanicah odmevajo vriski, sosed kliče soseda, na kostanjeve ježice pada orumenelo listje. Narava umira, vse je dala od sebe, radost se meša z otožnostjo. Vse se je izpolnilo, čakamo, da se bo kolovrat letnih časov na novo zavrtel. v : J Ne gre samo za inventuro Cankaijeve besede , JSarod si bo pisal sodbo sam“, ki so zapisane tudi nad odrom Škškovega doma, kjer je pred 33 leti zasedal kočevski zbor, so še vedno aktualne in jih z novo ustavo tudi uresničujemo. Taka je bila osnovna misel iz govora predsednika kočevske občinske skupščine Sava Vovka na svečani seji 2. oktobra ob praz- niku občine Kočevje. K tej Cankarjevi misli so se vračali tudi drugi govorniki, med njimi predstavnik republiške konference SZDL Savin Jogan, ki je orisal pomen kočevskega zbora in ga primer- jal s pariško komuno ter Leninovimi sovjeti pa tudi župan pobratene občine Dolina pri Trstu Edvin Švab, ki je udeležencem seje in občanom čestital k prazniku v imenu prebivalcev Doline in zamejskih Slovencev na Tržaškem. Na seji so podelili tudi letošnji Še-škovi nagradi in plaketi, najvišji občinski priznanji, ki sta ju prejela Alojz Rauh in Tilka Kovačevič, oba znana medvojna in povojna politična in družbena delavca. Razen tega so podelili še odlikovanja za delo in vojaške zasluge, ki jih je prejelo 65 občanov. Po svečani seji, katere se je udeležil tudi predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, pa je bil še koncert moškega pevskega zbora. Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo združeno s tednom Komunista, kije letos posvečen kulturi, zato je bilo v dneh pred praznikom več kulturnih prireditev. Tako so 1. oktobra odprli skupinsko razstavo del kočevskih likovnih ustvarjalcev, ki bo trajala še do 11. oktobra; kulturni delavci so priredili kulturni večer, na katerem so se predstavili pesniki in pisci s Kočevske, pa tudi nekatere glasbene skupine; v Pokrajinskem muzeju so odprli razstavo ,,Zaključni boji in osvoboditev Slovenije"; razen tega pa je bilo še več drugih kulturnih prireditev. J. PRIMC tedenski mozaik Medtem ko v Združenih državah Amerike še vedno vneto razpravljajo, kdo je pravzaprav zmagal v prvi izmed treh napovedanih televizijskih debat med predsednikom Geraldom Fordom in demokratskim kandidatom Jimmyjem Carterjem (mimogrede: slednji še vedno nekoliko vodi, čeprav ne več toliko kot je še pred nekaj tedni), pa prav tako tudi niso pozabili neprijetnega trenutka, ki se je pripetil proti koncu debate, ki so jo prenašali po televiziji. V televizijskem študiju je namreč nenadoma zavladal molk, saj je zaradi okvare na napravah odpovedal zvočni sistem. In tako sta morala dva trenutno najbolj znana Američana prebiti polnih sedemindvajset minut v grobni tišini pred televizijskimi kamerami. In še dodatna zanimivost: ker nista vedela, kdaj se bodo zvočne naprave znova vključile, sta bila vseh 27 minut tiho - ker sta se bala, da se ne bi zvok v študiju obnovil ravno tisti trenutek, ko bi kaj nepredvidenega ali zasebnega rekla temu ali onemu v televizijskem študiju... Tačas pa se podobna zadrega, namreč na najvišji rami, še vedno ni polegla tudi zaradi letala sovjetskega lovskega MIG-25, s katerim je na Japonsko pobegnil poročnik sovjetskega vojnega letalstva Belenko. Japonci in Američani so nam reč letalo dobesedno razstavili na koščke, posneli po dolgem in počez in se tako temeljito seznanili z njim, da bi ga lahko, tako vsaj zatrjujejo nekateri poznavalci, začeli v kratkem sami tudi serijsko izdelovati! Pri tem so ugotovili, da gre za letalo velikih sposobnosti, ki pa menda ni izdelano iz najboljšega materiala in tudi ne dovolj skrbno, vsaj po ameriških merilih. Na krilih letala se je, denimo, že začela kazati rja. Japonci so se tudi odločili, da bodo naposled ustregli vztrajnim sovjetskim zahtevam in so sporočili, da so letalo pripravljeni vrniti po 15. oktobru, toda pod pogoji. Terjajo namreč, naj Sovjeti plačajo za prevoz z ladjo, razen tega pa terjajo tudi odškodnino, za škodo, ki naj bi jo letalo povzročilo pri pristanku na nekem severnem japonskem letališču . .. Kako se lahko zaplete Realno življenje in zakon o dedovanju zemlje Zaščitene kmetije, ki jih ni dovoljeno drobiti zaradi dedovanja, se določajo z občinskimi odloki. Pri uresničevanju tega republiškega zakona uporabljajo torej različna občinska merila. Ob upoštevanju krajevnih razmer je v nekaterih občinah spodnja meja velikosti zaščitene kmetije nižja, v drugih višja. Nekatere občine so med osnovne pogoje postavile tudi dediča, ki bi prevzel celo kmetijo. Zaščiteno kmetijo mora nekdo prevzeti in obdelovati, sicer se lahko zgodi, da bo ostala TELEGRAMI SALISBURY - Voditelj krila enega Afriškega nacionalnega sveta Zimbabveja, Joshua Nkomo, je izjavil, da so preklicali soglasje k predlogu Henryja Kissingerja o ustanovitvi večinske vlade v Južni Rodeziji in da so predsedniki Tanzanije, Zambije, Bocvane, Mozambika in Angole ter voditelji črnskega prebivalstva v Ju žni Rodeziji predložili nov načrt o izročitvi oblasti.črnskemu prebivalstvu. BRUSELJ - Odločba italijanske vtade o uvajanju posebnih 10-od-stotnih dajatev pri menjavi tujih valut in Bie je naletela na javno negodovanje na sedežu evropske gospodarske skupnosti. WASHINGTON - Predsednik Ford je odstranil iz vlade sekretarja za kmetijstvo Earla Butza zaradi rasističnih kritik na račun črnskega prebivalstva v Ameriki. Sekretar za kmetijstvo je izjavil v časopisu „Playboy“, da republikanska stranka ne more pritegniti veliko črnskih volivcev zaradi tega, ker ..obarvani žele samo seks in raznovrstno udob-nost“. cela, a neobdelana. Vnaprejšnje zagotavljanje dediča pa stvari lahko močno zaplete. Na 20-hektarski hribovski kmetiji — polovico kmetijske zemlje, polovico gozda — sta ostala le ostarela lastnika. Imata 4 otroke, ki so zaposleni drugod in nobeden ne stanuje pri njiju. Kmetija torej ne bi mogla biti zaščitena. Bodočim dedičem to ustreza, da si jo lahko razdelijo, nekaj zemlje obdržijo, drugo pa prodajo za počitniške hiše. AK še kočljivejši primer. Na kmetiji je najmlajši sin, ki računa, da bo podedoval celo. Njegovim izučenim in zaposlenim bratom to ne ustreza. Očetu ob vsaki priložnosti^ dopoveduje jo, kako slab je njihov najmlajši brat. Staršem želi celo smrt, da bi postal neomejen gospodar. Oče razmišlja o tem, ko sin predlaga razne izboljšave, sam pa ne mara trošiti denarja za take stvari. Kdo ve, če ne bo nasedel starejšim sinovom. Ali naj bi se zaradi tega dovoilla 10-hektarska kmetija '■-V.':'::" V" H , ' ' : ’ .. - j mmmm: BEJRUT — Libanonska kriza se kljub prevzemu dolžnosti novega predsednika Sarkisa nikakor ni polegla - celo nasprotno. Sirske enote, ki so jim pomagale desničarske sile, so v začetku tega tedna silovito napadle Palestince in levičaije in jih vrgle z nekaterih strateških položajev v hribovju. To je dodatno zapletlo celotni položaj v Libanonu. Na sliki: desničarske oklepne enote na poti na bojišče. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Ne, Micka, nisva v raju, to so le vikendi naših naj-pridnejših delavcev. drobiti, ko bodo najmlajšega spravili od doma? Stvari se lahko hudo zapletejo. Sin bi ostal na kmetiji in jo po očetovi smrti prevzel. Ker se nista ujemala, se je do njegove smrti hotel zaposliti. Kmetija je ostala brez mladega naslednika,, torej nezaščitena. Po očetovi smrti pa starejši bratje nasprotujejo, da bi celo prevzel najmlajši, češ, da ni živel pri očetu, pa tudi ni zaščitena. Gre jim le za osebne koristi, za denar, ne za kmetijo in kmetijstvo. Pravica pa je menda na njihovi strani, ker so že prej vse tako usmerili. Vnaprejšnje zagotavljanje dedičev za zaščitene kmetije lahko povzroča kočljive zaplete. Z zakonom določeno zaščito je moč s spletkami povsem razbliniti. Seveda v škodo kmetijstva. Kaj pa storiti z zaščiteno kmetijo, če je ne bi hotel prevzeti in obdelovati noben dedič? Tega se kmetijske zemljiške skupnosti v nekaterih občinah menda hudo bojijo. Morale bi jo namreč prevzeti in jo dati v obdelovanje tistemu, ki bi jo hotel sprejeti. V skrajni sili, če to ne bi bilo možno, pa bi jo po lastnikovi smrti menda laže uvrstile med nezaščitene, da bi se je znebile, ko da bi takrat iz nezaščitene poskušale narediti zaščiteno, ko se temu upira večina zakonitih dedičev. Za občinske kmetijske zemljiške skupnosti je pot, ko je med pogoji za zaščiteno kmetijo tudi dedič, sicer najlažja, a za kmetijstvo ne najuspešnejša. One bi morale biti usmerjevalec kmetijske politike, ne le registrator stvari. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V vojvodinskem mestecu Novem Bečeju je bilo prejšnji petek veliko ljudsko zborovanje, ki je bilo posvečeno 35-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in dnevu osvoboditve tega mesta; na zborovanju je o našem notranjepolitičnem položaju in o naših manjšinah v Avstriji in Bolgariji govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Ne le ustava Vojvodine, temveč tudi statuti krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, je med drugim poudaril Stane Dolanc, zagotavljajo in jamčijo svobodo in enakopravnost narodov in narodnosti Vojvodine ter zagotovitev materialnih sredstev za njihovo uresničitev. Srbi, Hrvati, Madžari, Slovaki, Romuni, Ru-sini in druge narodnosti svobodno in enakopravno razvijajo svoje nacionalne posebnosti, jezik in kulturo, tisk in pouk v materinščini, svoja izročila običaje in drugo, zavzeti in združeni v skupnem boju za svojo današnjo in jutrišnjo socialistično-samoupravno skupnost Jugoslavijo, za oblikovanje svobodne človekove osebnosti ne glede na narodno pripadnost. Takšna je v dejanjih politika Jugoslavije v nacionalnem vprašanju, v primerjavi s tistimi državami, kjer ne spoštujejo niti temeljnih izpostavljene političnim pritiskom, poskusom asimilacije in raznarodovanja. Prizadevamo si poiskati načelno in praktično rešitev, ki bi omogočila, da bi takšna vprašanja na pozitiven način odstranili z dnevnega reda in odpravili to vrsto ovir v naših odnosih ter razvili najširše-prijateljsko sodelovanje z vsemi sosedi. Toda ko delovni ljudje po vsej Jugoslaviji izražajo svojo neomajno solidarnost z bojem naših nacionalnih manjšin za njihove neodtujljive nacionalne pravice in celo za sam obstanek, nam iz tujine pripovedujejo — je poudaril Stane Dolanc — da to delamo iz razlogov, ki so povezani z našim notranjim položajem, in s pravic narodnih manjšin. So države, na žalost tem želimo odvrniti pozornost od naših lastnih tudi v naši soseščini, kjer tudi danes bolj ali manj odkrito in brutalno izvajajo politiko raznarodovanja naših manjšin, kljub grenkim izkušnjam iz preteklosti, kljub normam mednarodnega prava in sodobne civilizacije, kljub stališčem nedavne helsinške konference ter še notranjih problemov. Naj si tisti v tujini ne delajo skrbi z našim notranjim položajem, saj ga lahko ocenjujejo samo naši delovni ljudje, ki so suvereni oblikovalci svoje usode in bodo to zmeraj tudi ostali. Delovni ljudje Jugoslavije in ne samo oni, posebej kljub črki in duhu dvostranskih ob- n temveč ves svet, vedo, da nihče tako odkrito ne govori o svojih problemih in težavah svojim narodom in svojemu delavskemu razredu kot Zveza komunistov Jugoslavije in druge naše družbenopolitične organizacije. Trdno sem prepričan, da je to dobro in da je to hkrati dokaz moči naše socialistične samoupravne ureditve, dokaz zaupanja naših ljudi v pravilnost poti ki smo jo izbrali za svojo prihodnost. veznosti. Globoko zainteresirani za ureditev razmer v Evropi v duhu sklepov helsinške konference in za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi državami, še posebno s svojimi sosedi, ne moremo biti ravnodušni do položaja in usode naših narodnih manjšin — Slovencev in Hrvatov v Avstriji ter Makedoncev v Bolgariji, ki so danes Naš notranji položaj, tako gospodarski kot politični, je stabilen in se iz dneva v dan bolj utrjuje, kar najbolj veste, vi občani Vojvodine, kakor tudi vsi državljani SFRJ, ki ste temelj stabilnosti. Spodrezali smo krila inflaciji, dosegli trdno stabilizacijo, zato nas pritiski od zunaj sploh ne vznemirjajo, je dejal Stane Dolanc. Pri vsem tem ostaja za nas zanimivo samo eno vprašanje. Čudimo se, kako je mogoče, da posamezni uradni politični ali policijski krogi v svetu še zmeraj niso doumeli, da njihova odkrita ali prikrita podpora ustaškim, četniškim in drugim nacističnim in ekstremističnim hujskačem k nemirom in zločinom škodi predvsem njim samim. Pri nas so ustaši, četniki, belogardisti, informbirojevci in podobni politični koncepti že zdavnaj nehali biti politični koncepti in mi jih razumemo samo kot koncepte terorja, nasilja in zločina. Naši narodi so te kouccpte doživeli in to krvavo doživeli in v Jugoslaviji jih nikoli več nihče ne bo sprejel. Dovolj nam je bilo razkosavanja naše države, množičnega ubijanja ljudi, terorja, raznih Paveličev, Nedičev, Mihajlovičev, Rupnikov in podobnih. Resnica o Jugoslaviji, trdno zaupanje v njeno neodvisno socialistično pot, na notranjem in zunanjem področju, v njeno celovitost in blaginjo vse bolj in vse uspešneje prodira v svet. Sile teme in reakcije, nasilja in terorja, so obsojene na propad, pa naj stoji za njimi kdorkoli. Budno bomo varovali svoj mir na naših mejah in povsod v naši državi ter varnost naših delovnih ljudi in občanov, hkrati pa naprej vztrajali v graditvi boljše in srečnejše prihodnosti na čelu z Zvezo komunistov in tovarišem Titom. Prejšnji teden so se sešli tudi delegati zborov republiške in zvezne skupščine ter obravnavali nekaj pomembnih vprašanj. Tako so delegati zbora občin in zbora združenega dela republiške skupščine prejšnjo sredo sprejeli stališča k osnutku zakona o združenem delu, ocenili osemmesečna gospodarska gibanja v republiki ter sprejeli ukrepe v zvezi z izvajanjem letošnje resolucije poleg tega pa še vrsto za konskih osnutkov in predlogov. tedenski zunanjepolitični pregled Naslov je nemara nekoliko preveč dramatičen za tisto, kar se je zgodilo to nedelje na parlamentarnih volitvah v Zvezni republiki Nemčiji - nikakor pa ni povsem pretiran, saj so socialdemokrati tokrat resnično zmagali izredno tesno, skorajda za las. Končni rezultati kažejo, da bo imela poslej zveza socialdemokratov in svobodnih demokratov, ki je bila na oblasti že doslej, le še neznatno večino: SPD bo imela v zveznem parlamentu 213 poslancev (na zadnjih volitvah leta 1972 jih je imela 230), FDP 39 (prej 41). Njihovi nasprotniki bodo imeli naslednje število mandatov: CDU 191 (na volitvah leta 1972 le 177) in CSU 53 (48). Ti rezultati jasno kažejo, da bo imela koalicija poslej bistveno težje delo, saj bo lahko v zveznem parlamentu računala z manjšo večino, kot jo je bila vajena doslej. Z drugimi besedami: zaradi takega razmeija sil bo morala nekoliko prilagoditi svojo vsakodnevno notranjo politiko, ki bo skoraj nujno utrpela nekatere spremembe. Kolikšne bodo in kako bodo le-te vplivale na notranjepolitično sceno Zvezne republike Nemčije, je seveda težko reči, ni pa dvoma, da bodo opazne. INfasprotno pa prevladuje v krogih opazovalcev v Bonnu prepričanje, da novo razmerje sil v zahodnonemškem zveznem parlamentu nikakor ne bo vplivalo v bistveni meri na zahod-nonemško zunanjo politiko, ki bo ostala nespremenjena. Toda to še ni vse, kar se kot analiza nedeljskih rezultatov poraja ta trenutek: dejstvo je, da je CSU, torej krščanskosocialna zveza, ki jo vodi bavarski mogotec Strauss, doživela neverjeten porast v številu glasov in se, vsaj na nekaterih področjih, predstavila kot prvorazredna politična sila, s katero bo treba resno računati. CSU pa je, no sceno in še posebej delovanje neuvrščenih, je posebej uokvirila sedanji trenutek v ameriško-jugoslovanskih odnosih. Obe strani sta poudarili, da želita vseskozi ohraniti dobre odnose in stike in sta ob tem menili, da nekatere sporne zadeve v odnosih med državama (na {nimer: delovanje ustaških in drugih protijugoslovanskih terorističnih skupin v Združenih državah Amerike) ne morejo trajno negativno vplivati na prijateljske odnose. Ob tem poudarja skupno sporočilo, da so temelji za odnose med obema državama slej ko prej jasni: to je znano sporočilo po obisku in razgovorih Naj- tesnejša zmaga predsednika Tita v ZDA leta 1973 ter kasnejše skupno sporočilo po obisku predsednika Forda v Jugoslaviji. Ti dve sporočili sta poudarili, da veljajo za odnose med obema državama načela ne vmešavanja, spoštovanja suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in svobode. Nekateri opazovalci še posebej opozaijajo, da so Združene države Amerike ob tokratnem obisku Miloša Miniča v VVa-shingtonu in njegovih razgovorih s Henryjem Kissingerjem po- , ... . , , .- ... novno na lastno pobudo pouda- knr najbrž n. odveč poudar t , neuvrščeno in ne- skrajno desno knlo na zahodno- Q dvisno (er samostojn() JugoS,a. nemški politični sceni. Razen tega je mogoče ugotoviti, da se utegne vladajoča koalicija znajti tudi pred resnimi poskusi, da bi jo razbili, saj je verjetno tako vodstvu CSU kot krščanskih demokratov (torej CDU) postalo jasno, da sami najbrž zlepa ne bodo več prišli na oblast. Edini logični zaveznik, ki bi lahko prevesil jeziček na tehtnici, pa je seveda FDP, torej svobodni demokrati, ki sami po sebi sicer ne predstavljajo kaj posebnega - v zvezi s komerkoli drugim pa postajajo odločilna sila. MINIC V ZDA Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je po svojem odmevnem govoru v Združenih narodih obiskal VVashington, kjer se je sestal z ameriškim državnim sekretarjem za zunanje zadeve dr. Henrijem Kissingerjem. Tema razgovora, ki je zajel sicer tudi mednarodno politič- vijo. Sicer pa je v krogih dveh delegacij prevladovalo po razgovorih ozračje zadovoljstva zaradi iBpešne in koristne izmenjave mnenj. TELEGRAMI TEL AVIV - V mestih na okupirani zahodni obali reke Jordan je uvedena policijska ura, po ulicah pa se sprehajajo vojaške patrulje. Te ukrepe so Izraelci uvedli zaradi spopadov židovskih priseljencev in arabskega prebivalstva, ki so bili naj-hujsi po letu 1967, ko so Izraelci okupirali to območje. BOGOTA -- Sinoči so spustili na prostost nizozemskega častnega konzula v Kolumbiji Eriča Leupina, ki je bil ugrabljen pred 20 meseci. Novico o niegovi izpustitvi so sporočili konzulovi prijatelji, vendar je predstavniki policije niso hoteli potrditi oz. zanikati. STOCKHOLM - Tu se ie po nedavnih parlamentarnih volitvah na Švedskem sestal novi švedski prla-ment na svojem prvem zasedanju. Zasedanje je začel svedski kralj, ki je zaželel novemu parlamentu uspešno delovno leto. IMV na 68. mestu SEVNICA: IZJEME V SLABEM Občinski sindikalni svet je terjal od osnovnih organizacij dostavo zapisnikov in oceno samoupravnih razmer z vsemi pripombami in vprašanji, da bi tako lahko kar najbolje spremljali potek javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Od 43 osnovnih sindikalnih organizacij te naloge niso opravile naslednje sindikalne organizacije; Kmetijskega kombinata Zasavje, Trubarjevega doma v Loki, občinske uprave, POZD Marije Vidic, Komunalno-stano-vanjskega podjetja, poklicne oblačilne šole in vseh treh osnovnih šol Mirenske doline. Analiz niso poslali Metalna in občinska izobraževalna skupnost, zapisnik je manjkal tudi iz Jugo tanina. Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil običajen. Naprodaj so pripeljali 327 pujskov in 37 nad tri mesece starih prašičev, prodali pa so jih skupaj 267. Pujski so imeli ceno od 600 do 820 din, starejši prašiči pa od 830 do 950 din. Rejci so V i. • 'M » k fc W * ► I W II V * • *•* * * k 4 4 • i k- • k A « 4 fc « 1*4 *£ NA KOROŠKEM PRED NAPOVEDANIM ŠTETJEM SLOVENSKE MANJŠINE NA KOROŠKEM PRED NAPOVEDANIM ŠTETJEM MANJŠINE Koroški Slovenci niso osamljeni Kaj pravi 7. člen avstrijske državne pogodbe, kako ga ne upoštevajo in kako avstrijska vlada skuša zavesti domačo in mednarodno javnost Devetintrideset gostobesednih novih paragrafov izničuje pet kratkih in jasnih odstavkov 7. člena avstrijske državne pogodbe, ker sosednja republika teh svojih jasnih obveznosti vseh 21 let, kar veljajo, ni izpolnjevala. Nasprotno, sistematično je izpodkopavala obstoječi položaj manjšin, ki jih 7. člen ščiti. Tako je definiral oba zakonska predloga o ..spremembi zakona o ljudskem š tetju" in o »narod nostnih skupinah" znani slovenski znanstvenik, dr. Janko Pleterski. Oba nova predloga naj bi uzakonila dosedanje in prihodnje uspehe germanizacijskega pritiska, prav posebej pa sankcionirala organizirano kršenje mednarodnopravnih, ustavnih in zakonskih pravic slovenskega prebivalstva na Koroškem. To dejstvo še izrecno potrjujeta ilegalno rušenje dvojezičnega šolstva v letih 1958-59 in podiranje dvojezičnih krajevnih napisov v letu 1972. Gladke besede in medeni toni, ki prežemajo oba zakona, ter vladna pojasnila k njima prikrivajo sramu vredno dejstvo, da sta zakona pravni izraz položaja, ko so slovensko manjšino na Koroškem - potem ko je v protifašistični vojni vstala od usmrčenih - zopet brutalno zbili na kolena (ali vsaj mislijo, da so jo) in ji zdaj vsiljujejo paragrafe, ki pomenijo v bistvu evtanazijo -zločin nad nemočnim. MAR ZARES NEMOČNI? „Razmere nas silijo, da gledamo na razvoj dogajanj stvarno, brez sentimentalnosti. Kdor le malo pozna zgodovino, ve, da nemškim nacionalistom nikdar ni bilo do rešitve in da so imeli in imajo le en interes - da preprečijo vsakršno ureditev ... Zavedamo pa se tudi, da smo v še hujšem obdobju storili, kar je zahteval od nas zgodovinski trenutek. Zato tudi danes ne moremo dovoliti, da bi nam bivši nacisti in njihovi nasledniki kratili pravice, ki smo si jih priborili s svojim prispevkom v antifašistični borbi. £9aša vera v lastno in lastnem revolucionarnem uporu utemeljeno pot je lahko toliko močnejša, ker prav v zadnjem času lahko vidimo, da v tej borbi za demokratične in v našem primeru dejansko za človekove pravice nismo sami, marveč nas iz dneva v dan podpira vse več avstrijskih demokratov. Namškim nacionalistom ne gre namreč le za naše pravice, marveč jim gre za naskok na demokracijo sploh in za pohod na načela, kakor prihajajo do izraza v zaključnem dokumentu helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Tako stoji med drugim zapisano v uvodniku, ki gg je ob trideseti obletnici izhajanja Slovenskega vestnika v Celovcu, glasila Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, napisal dr. Franci Zwitter, predsednik te osrednje slovenske organizacije. V sedmem členu državne pogodbe o obnovitvi neodvisne in demokratične Avstrije lahko prebe- 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštev-ši pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. 2. Nadalje imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. .. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvat-skim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali v hrvaščini kakor v nemščini. 4. Avstnjski državljani slovenske ali hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kul- turnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu pprebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati. NAČRTNO Z02EVVANJE SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA Slovenski etnični prostor Koroške je bil sredi prejšnjega stoletja obsežnejši kot danes. Slovenci so bili prisotni tudi v mestih in trgih, ki so nosili bolj nemško obeležje. Razvoj kapitalizma je spremenil tudi etnični značaj južnih predelov Koroške, saj so Nemci imeli v rokah vse pomembnejše upravne in gospodarske dejavnike. Slovensko etnično ozemlje se je začelo zoževati najprej v okolici velikih mest ter ob prometnih poteh. Druga področja pa so slej ko prej ostajala slovenska. Poleg gospodarskega dejavnika je pri prodoru germanizacije pomebmno vlogo imela utrakvistična šola. Družbeni vzpon je bil vezan na prevzem nemščine kot občevalnega jezika in na priznavanje k nemški jezikovni skupnosti. Po plebiscitu leta 1920 so slovenske gospodarske in kultur-no-prosvetne organizacije zopet zaživele, čeprav v težkih okoliščinah in tudi brez poklicnega vodstva, kajti veliko slovenskih izobražencev je po letu 1920 moralo zapustiti Avstrijo. Za časa monarhije so ljudska štetja izvajali v korist narodom, ki so imeli v rokah gospodarsko moč in upravo države. Po uradnih statističnih podatkih se je število koroških Slovencev presenetljivo hitro zmanjšalo. Naj kar številke same govore: 1846 v okviru, sedanjih avstrijskih meja 103.236 Slovencev (90,8%), 1910 le še 65.661 (45,5 %). Vlada prve republike je leta 1923 ugotovila 39.292 Slovencev, leta 1934 so našteli 26.796 Slovencev. Druga avstrijska republika je doslej izvedla tri popise prebivalstva, 1951, 1961 in 1971. Ljudskos*tetje 1951 uradno izkazuje 42.092 Slovencev v vseh jezikovnih kategorijah. Deset let kasneje so našteli 25.472 Slovencev, leta 1971 pa le še 20.972. Vsi trije uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni imajo za slovensko manjšino v Avstriji jasen značaj statističnega genocida. Čeprav govore uradni avstrijski podatki o vedno manjšem številu Slovencev na južnem Koroškem, ostaja dejstvo, da je manjšina čedalje bolj žilava, saj se njene vrste pomlajajo tudi s slovenskimi izobraženci. Ti mladi, in vedno več jih je, ki zavzemajo vidna mesta v družbenopolitičnem življenju, postajajo hrbtenica slovenstva. NACISTIČNE METODE IN ARGUMENTI Pred nedavnim je tajnik Zveze slovenskih organizacij postal mladi inženir Srečko Wieser, ki smo mu zastavili vprašanje, kako gleda na problem slovenske manjšine na Koroškem. »Pogosto se pri nas postavlja vprašanje, kako naprej, kajti vsi ugotavljamo, da je situacija zavožena - s strani avstrijskih političnih strank. Bistven del v tem nosijo seveda nemški nacionalisti na Koroškem. Z vsem ogorčenjem lahko ugotavljamo, da so sc vidni avstrijski politični predstavniki od vseh treh v parlamentu zastopanih strank spustili na raven argumentacij nemških nacionalistov. Tako pravzaprav ni več velike razlike med predstavniki Heimat-diensta in predstavniki vlade. Situacija je nas Koroškem in v Avstriji nasploh prerasla pravzaprav prvotno manjšinsko problematiko in sedaj sc bije fronta med naprednimi in mračnjaškimi silami Tu se bije fronta deloma med novimi pogledi, recimo tudi jugoslovanske politike neuvrščenosti, samoupravljanjem in meds mračnjaštvom, obujanjem nacizma. Hcimatdicnst sam po sebi ne bi nič pomenil, če ne bi imeli ti ljudje v posameznih uradih vidnih položajev, na primer pri policiji, na okrajnem glavarstvu, v deželni vladi. POTREBUJEMO POMOČ VSE NAPREDNE JAVNOSTI Kar zadeva perspektivo na Koroškem, bo bitka dolga, izrazito težka in sami bomo (ne dvomim sicer o borbeni pripravljenosti in o moči slovenskega življa na Koroškem) to bitko zelo težko dobili Zato se obračamo tako na avstrijske demokrate, ki jih resda ni veliko, a ima njihov glas veliko težo tako doma kot zunaj, in seveda na jugoslovanske narode, ki smo jih pozvali, da nas še bolj podprejo." Obiskali smo tudi Matevža Grilca, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet je bil ustanovljen leta 1949 in je nekakšen proizvod povojnih različnih ideoloških gledanj. Medtem ko je Zveza slovenskih organizacij naslednica Osvobodilne fronte, ima Narodni svet tudi v pravilih krščansko ideologijo. »Danes imata na političnem področju obe osrednji slovenski organizaciji, kar zadeva manjšinski problem, enaka gledanja. Zato imamo tudi poseben koordinacijski odbor, kjer pripravljamo skupno vse politične korake v prid manjšini. Saj le enoten nastop pomeni zagotovilo za uspeh. PREŠTEVANJE JE TREBA BOJKOTIRATI! Najnovejša zakona predstavljata grobo revizijo državne pogodbe, saj z ljudskim štetjem na podlagi 25 % klavzule nameravajo avstrijske oblasti uradno likvidirati manjšine. Zakon o preštevanju daje možnost za ponovno štetje. To pomeni, da bi nas čez 5 ali deset let ponovno preštevali v tistih občinah, kjer bi nemški nacionalistični krogi zahtevali In tako bi nekje po največ dveh desetletjih koroških Slovencev uradno ne bilo več. Pot rešitve se kljub nemogočemu stanju v gotovi meri sicer kaže, toda samo pod pogojem, da bojkot preštevanja uspe. To se pravi, če bojkot uspe in na južnem Koroškem uradno ne bo Slovencev, potem bo morala avstrijska vlada iskati drugo pot. Nesporno je namreč, da se mora člen 7. avstrijske državne pogodbe izvesti. To se pravi, če koroških Slovencev po tem štetju ne bo, bomo lahko svetu in tudi Avstriji pokazali, da je to štetje neumnost. Na koncu koncev se bo vlada morala z nami usesti in se pogovarjati. In to je naš cilj." Borba za narodnostne pravice koroških Slovencev je v veliki meri tudi borba za gospodarsko-socialno enakopravnost Franci Einspieler - predstavnik ZSO in ravnatelj slovenske kmetijske šole v Podravljah: „Da koroški Slovenci nimamo enakih pogojev za gospodarsko-socialni razvoj kakor pripadniki večinskega naroda, izhaja že iz same sestave narodne manjšine, za . katero so značilni sorazmerno velik delež kmečkega prebivalstva, velik delež socialno odvisnega sloja delojemalcev, torej delavcev in na-meščencevskot posledica deagrariza-cije, in skromen delež ostalih gospodarsko-socialnih skupin: obrtnikov ter nosilcev terciarnih dejavnosti. Tako manjšinsko gospodarstvo ni v stanju, da bi zaposlilo odvečno kmečko delovno silo. Slovenci, ki najdejo zaposlitev v podjetjih neslovenccv, zapadejo v socialno odvisnost od pripadnikov večinskega naroda in se izpostavljajo asimilacijskemu pritisku. SLOVENSKI IN NEMŠKI KRAJI NA KOROŠKEM NISO ENAKOPRAVNI »Slovenci, ki ne najdejo zaposlitve v koroških industrijskih središčih, so prisiljeni odseljevati sc v druge avstrijske dežele, ozir. v tujino. Odgovornost za nenormalen in neustrezen gospodarsko-socialni položaj nosi v celoti Avstrija, ki pripadnikom slovenske narodne manjšine in njihovim gospodarskim institucijam ni nudila in ne nudi enake gospodarske in socialne pod- pore, kot jo odmerja čisto nemškim predelom Koroške. Odrekanje pravic slovenski manjšini do enakopravne gospodarske pomoči ter forsiranje in podpiranje gospodarskih dejavnosti neslovencev na slovenskem naselitvenem prostoru pa je samo ena plat avstrijske gospodarske politike na Koroškem ins diskriminacije koroških Slovencev. Druga plat gospodarske diskriminacije slovenske narodne manjšine je avstrijsko kategorično zavračanje vseh obliks gospodarskega sodelovanja z Juoslavijo — naj opozorim le na maloobmejni gospodarski sporazum med Italijo in Jugoslavijo - ki bi neposredno in kompleksno vključevale tudi manjšinsko gospodarstvo ter bi prispevale h gospodarski rasti obmejnih območij, torej tudi naselitvenega prostora koroških Slovencev. Poudaril bi rad, da koroški Slovenci želimo biti vključeni kot subjekt v splet gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo ter da imamo kot avstrijski državljani vse zakonite pravice, da sodelujemo tako pn meddržavni trgovini, na področju bilateralnih gospodarskih kooperacij, kakor tudi pri drugih oblikah gospodarskega sodelovanja. KATASTROFALNO STANJE ŠOLSTVA IN SAMO DVA OTROŠKA VRTCA Uvodoma smo zapisali, da je vedno več mladih izobraženih koroških Slovencev na vidnih mestih v slovenskih organizacijah. Med temi je dr. Avguštin Malle, podpredsednik ZSO in ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, s katerim smo se pogovarjali: »Inštitut smo ustanovili decembra 1975, njegove naloge pa so, da raziskuje kulturna, prosvetna, družbena, gospodarska in pravnopolitična vprašanja koroških Slovencev, posebno glede manjšinskega vprašanja. Sedaj v prvi vrsti urejamo in pripravljamo materiale, ki so potrebni v zvezi z bojem proti ugotavljanju manjšine, ter jih znanstveno obdelujemo. Imamo dokumente, ki so stari nad 30 let, in to so pravzaprav prvi zametki nekakšnega arhiva ZSO." Tovariš Malle je pred nedavnim objavil zelo zanimivo študijo o stanju šolstva na Koroškem. »Res, na kratko povedano: stanje v šolstvu je po dosedanjih raziskavah naravnost katastrofalno. Delamo na projektu raziskave v zvezi s problematiko dvojezičnega šolstva, kako ta pouk dejansko poteka. Znano nam je, da poučujejo slovenski jezik na koncu rednega pouka, tako da šolarji zamudijo avtobuse, ki jih vozijo domov. Nadalje: slovenščino poučujejo čisto neprivlačno, učbeniki pa so pomanjkljivi, oziroma se sploh ne dajo dobiti Oblasti ukinjajo dvojezične šole z manj kot stotimi učenci in takšne, ki nimajo vseh štirih razredov. Prav to dejstvo, pa mojem, ogroža obstoj slovenske manjšine na Koroškem. Na drugi strani pa je mreža otroških vrtcev dokaj nepopolna: na Koroškem imamo samo dva slovenska otroška vrtca...“ DVOJEZIČNI POUK NAJ BI BIL ZA VSE OTROKE NA KOROŠKEM Kaj pomeni biti slovenski učitelj na Koroškem? To vprašanje smo zastavili Tomažu Ogrisu, učitelju v Medgorjah. »Pouk poteka zadovoljivo pravzaprav le tam, kjer je dosti pripravljenih otrok, in pa tam, kjer je učitelj, ki sc zaveda svojega poslanstva, to je tak, ki ni samo učitelj z vsetni izpiti za pouk slovenščine, temveč ki ve, da mora otrokom vcepiti tudi ljubezen do narodnosti in jezika. Najbolj nepravično se mi zdi, kar zadeva sedanji zakon o manjšinskem šolstvu, da je treba otroka. k dvojezičnemu pouku prijaviti. Ob prijavah se vsako leto na novo pojavi problem za vsakega otroka posebej. Z gospodarskim pritiskom, z zaničevanjem in podobnim skušajo Nemci ali nemško nacionalno misleči odvrniti starše, slovenske starše od prijavljanja svojega otroka k dvojezičnemu pouku. Prej sem učil v Št Primožu v Podjuni, sedaj pa sem v Medgorjah. No, tukaj sem opazil tudi nekaj, kar ni nič razveseljivega, namreč, da se otroci slovenskih staršev učijo svoje materinščine kot tujega jezika. Pod pritiskom sosedov in delodajalcev itd. so se pustili nekateri starši tolikos vplivati, da so začeli doma govoriti nemško. V Celovcu deluje že od leta 1957 slovenska gimnazija, skozi katero je šla domala vsa slovenska povojna inteligenca na Koroškem. Ravnatelj gimnazije je dr. Pavle Zablatnik: »Do lanskega leta smo delovali v starem, neustreznem poslopju. Zjutraj je imela pouk nemška gimnazija, popoldne pa mi. No, po precejšnjih težavah smo se dokopali do novega poslopja, v katerega smo se preselili maja lani Skupaj imamo 25 urejenih prostorov, tudi za kabinetni pouk. V lanskem šolskem letussmo imeli 19 razredov s skupno 465 učenci. Maturantov smo imeli. 36. Od leta 1963 do danes je našo gimnazijo končalo okoli 440 mladincev. Profesoijev imamo 34, 8 od njih je končalo prav to gimnazijo. Okoli 60 odstotkov maturantov se vpisuje na visokošolski študij. Mi tukaj ne moremo živeti lastnega življenja, ločeni od skupnega narodnega telesa. Zato je jasno, da imamo kulturne in druge stike s Slovenijo. Zato tesne stike imamo na primer z ravensko gimnazijo, nato pa tudi z gimnazijami Vič, Jesenice, Ptuj in Ljutomer." Prav mladi izobraženci so vse pomembnejši dejavnik pri ohranjevanju slovenstva na Koroškem in v nadaljnji borbi za uresničitev pravic, ki gredo manjšinam tako po državni pogodbi kot po mednarodnih dokumentih. Tudi v kultumo-prosvet-ni dejavnosti je vedno več mladih. MANJŠINE BI LAHKO BOLJ SODELOVALE Andrej Kokot, tajnik Slovenske prosvetne zveze in pesnik ter odgovorni urednik Slovenskega vestnika: „SPZ je osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, ki združuje 25 slovenskih prosvetnih društev in usmerja kultumo-prosvetno delo predvsem na osnovah . narodnoosvobodilne borbe, iz katere izhaja, in predvsem tudi na osnovi borbe za ohranitev slovenske besede na Koroškem nasploh. Naša organizacija skrbi za povezavo z matičnim narodom in s Slovenci v zamejstvu -v'Trstu in drugod, kjer so. Brez sodelovanja SPZ z matičnim narodom bi nas, zamejcev, verjetno ne bilo več." POGODBA VELJA? JE POLNOLETNA? KDAJ JO BODO IZVAJALI? Naj na koncu tega prispevka povzamemo še nekaj osnovnih misli. Devetintrideset gostobesednih novih paragrafov izničuje pet kratkih in jasnih jodstavkov 7. člena avstrijske pogodbe. Vseh 21 let, kar pogodba velja, sosednja republika, ki ji je tako všeč, če jo imenuješ domokratična, ni izpolnjevala, temveč je nasprotno sistematično izpodkopavala obstoječe stanje manjšin, ki jih 7. člen š čiti. Stopnjo demokracije lahko merimo tudi s svoboščinami, ki jih večinski narod daje manjšinam. In še: v sosednji Avstriji je danes manjšinsko vprašanje postalo širše: vprašanje borbe med demokracijo (pravo) in ponovnim prebujanjem temačnih sil, kot so fašizem in neonacizem. Uradna dunajska politika je rezultat nenehnega popuščanja pred ve-likonemškimi nacionalističnimi krogi v škodo manjšin. In štetje ter drugi uradni akti težijo k temu, da zbrišejo z zemeljskega provršja (avstrijskega) tako slovensko kot hrvaškb manjšino. Inž. Srečko VVieser — tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Dr. Matevž Grilc — predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Inž. Franci Einspieler, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Podravljah Dr. Avguštin Malle — podpredsednik ZSO in ravnatelj slovenskega znanstvenega inštituta Tomaž Ogris - učitelj v Medgoijah Andrej Kokot — tajnik Slovenske prosvetne zveze Pred novim pritiskom na koroške Slovence, pred napovedanim štetjem slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji, predvidenim za 14. november, je novinar Radia Koper Andrej Šumenjak obiskal Koroško in se pogovarjal z voditelji slovenske manjšine, pa tudi drugimi Slovenci, ter za Primorske novice napisal daljši novinarski prispevek. S privolitvijo uredništva Primorskih novic ga ponatiskujemo, vendar delno skrajšanega. UREDNIŠTVO DL Znanstveniki trdijo, daje bila zibelka življenja voda. Čeprav danes živimo na kopnem, še vedno pijemo vodo, v strogi kemijski obrazec H7O prevedena tekočina v obliki moija, rek, p otočkov, jezer in studencev razveseljuje človekovo oko, da živeti ladjam, sveti in kuha v hiši, poganja tovarne. Še bi lahko naštevali, kaj vse lahko stori voda dobrega, če se tokrat ne bi namenili, da jo bomo grajali, in ne hvalili. Pravzaprav niti ne gre za grajo, voda ni ničesar kriva. Naša zgodba govori samo o spopadu med vodo in človekom. O dvoboju, v katerem je zmagal človek. Na koncu Trdinove ulice v Novem mestu stoji ne preveč ugledno poslopje, na katerem visi nap is Splošna vodna skupnost Dolenjske. Že ime samo pove, da se ta ustanova, iz katere so tudi naš sogovornik diplomirani inženir gradbeništva Stane Pavlin in njegovi sodelavci, ukvaija z vodami. Včasih tudi na način, o katerem govori ta zap is. 17.000 HA MOČVIRIJ Inž. Stane Pavlin: ,,Del Dolenjske leži ob spodnjem toku sorazmerno velikih voda. Lahko rečemo, da imamo 17.000 hektaijev zemljišč pod tako KRUH Inž. Stane Pavlin: ,.Načeloma da, vendar je v p rvem planu tudi vp rašanje, za kakšno ceno in kdaj. Vsekakor pa bi bil že zdaj potreben celovit idejni projekt ureditve. Vendar vzemimo bolj prep rost primer. Pri hidrotehničnih delih poznamo tudi regionalna območja, na primer Sentjemejsko polje, ki se deli na Draškovec, Kozarje itd. Polje ali poplavlja Krka ali pa je zaradi njenih pritokov in sestave tal že tisočletja zamočvirjeno. Pa smo se ga kljub temu lotili. Vsaj deloma. Tako imenovani Šentjemej-ski travniki merijo 875 hektarjev, od tega 337 hektaijev občasno poplavlja Krka. Dokler ne bomo na tem delu ukrotili Kike so za kmetijstvo odpisani, na preostanku pa se da nekaj narediti.11 POBUDA KZ KRKA „Pravzaprav smo nekaj že storili. Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta ima v Draškov-cu pri Šentjerneja posestvo. V začetku sedemdesetih let so začeli bolj intenzivno razmišljati, da bi del močvirja in gmajne, ki je mejaš njihovih sicer plodnih njiv, spremenili v pravo, koristno zemljišče. In tako se je rodil hidromelioracijski načrt Draškovec. V nekaj letih smo vodi iztrgali 262 hektarov zemlje. Danes je sicer še ne moremo imenovati njiva, v nekaj letih pa to zagotovo bo. Kaj vse je bilo treba storiti? Če povem v nekaj stavkih, smo morali potok Kobilo, kije tekel po grebenu, speljati po najnižjem delu zemljišča. Odvodni kanal je dolg 2700 metrov, Kobilo smo pod Šmalčjo vasjo speljali v dolino potoka Ka-ludre, en krak pa skozi vas Mihovica. Seveda pa regulirano korito Kobile ni edini kanal v Draškovcu. Nanj se vežejo manjši kanali, urediti je bilo treba mostove, poti itd. Poseben problem je bila Mihoviška gmajna. Na njenih 25 hektaijih je toliko vode, da odprt vodni sistem zemlje zlepa ne bi osušil, zato smo morali narediti drenažo." S CEVMI PREPREDENA GMAJNA „Gmajno smo prepredli s plastičnimi cevmi. Cevi imajo po petcen time trškem obodu luknjice, poseben stroj jih je zakopal meter globoko v zemljo. Od ene do druge cevi je 15 metrov. Voda, ki pronica v zemljo, ali pa talna voda zaide v luknjice, v cev. Cevi so speljane pod določenim padcem v odprto korito, po katerem voda odteka v Krko. Seveda cevi ne popijejo vse vode, iz močvirja se ne morejo samo zaradi cevi roditi njive. Čeprav je cevi na Mihoviški gmajni, torej na 25 hektarih, kar blizu 15 kilometrov, se bo morala kmetijska zadruga Krka, ki je bila investitor teh del, nekaj let ukvaijati s prip ravo zemlje za setev. Oranje v smeri največjega padca itd. Zanimivo je tudi, da so cevi položene p ravokotno na smer podzemskih in nadzemskih vodnih tokov, tako je njihova učinkovitost največja. Cevi je, kot že rečeno, položil relativno zelo hitro poseben stroj. Mihoviška gmajna je prvi primer strojne drenaže na Dolenjskem." ZEMLJA JE HRANA IN ZLATO „V štirih letih smo torej praktično pripravili za obdelovanje 262 hektaijev zamočvirjene zemlje. Za ureditev preostane samo še nekaj hektaijev v Draškovski hosti. Za kolikšno ceno? Izračunali smo, da stane hektar iz močvar iztrgane zemlje okoli 150.000 dinaijev, izdelava prej ek ta in ravnanje terena v to nista šteta. Prav tako ne regulacija Kobile, za ta dela je dal denar sklad za urejanje voda. Za nekoga je to veliko, za drugega malo. Če gledamo dolgoročno, je gotovo malo. Zemlja daje hrano, hrana pa postna na tej ljubi Zemlji zlato." Inž. Stane Pavlin ljubi številke, natančnost in točne podatke. Naj torej ne zameri, če zapišemo, da je pridobivanje zemlje tudi svojevrsten izziv naravi, v našem primeru vodi. Človek reče: ,,Tukaj ne bo močviija, tukaj bo valovila zlata pšenica!" In tako se zgodi. Početje Staneta Pavlina, njegovih sodelavcev, kmetijske j zadruge Kika, strojev, računalnikov, tabel in vseh ostalih prip omočkov in ljudi, ki jim ne vem imen, me sp ominja na neizbrisljiv prizor iz moje mladosti. Šel je v nedeljo po razboru pražnje oblečen kmet. Za njim prav tako opravljena žena. Sklonil se je k zemlji ta naš grčasti dolenjski kmet, zgrabil prgišče zemlje, jo pobožno potežkal in dejal: „Dobro bo rodilo .. Rodilo bo,“ je kot odmev ponovila ženica v pražnji ruti. MARJAN BAUER imenovanim neurejenim vodnim režimom. Sem sp adajo tudi močviija, okoli katerih so plodna zemljišča. Človek se je že od nekdaj trudil, da bi močviija spremenil v plodno zemljo ali pašnike. Na Mimi in v Kiškem so poznali hidromelioracijske skupnosti že v minulem sto-letju, vemo za povojna hidro-tehnična dela v Metliki, na Krškem polju itd. Inž. Stane Pavlin Največ preglavic z vodo in vsem, kar neugodnega prinaša s seboj, pa imamo na Dolenjskem v dolini Krke in Save, kjer je vezano na hidrotehnična dela kar 13.000 hektaijev zemlje." Če računamo, da kmet, ki ima 13 hektaijev polj, ne velja ravno za reveža, bi torej lahko na Dolenjskem v doglednem času pridobili iz močvirij okoli 1000 kmetij? AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO - STRAŽA Na podlagi določila čl. 50 statuta temeljne organizacije združenega dela Tovorni promet odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ..GORJANCI", Novo mesto — Straža objavlja javni razpis za vodilno delovno mesto SEFA TEHNIČNEGA ODDELKA Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati š e naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo prometne ali strojne smeri (prometni oziroma strojni inženir ali tehnik), — da ima 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v naštetih strokah, — da je moralno politično neoporečen, Kandidati morajo dokazati, da niso v postopku zaradi kaznivih dejanj, naštetih v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihov vpis v sodni register. Informacije o nalogah na razpisanem delovnem mestu šefa tehničnega oddelka dobijo kandidati v splošnem oddelku podjetja. Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe z dokazili splošnemu oddelku podjetja v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu razpisnega roka. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu OZD ..GORJANCI", Novo mesto - Straža vsak četrtek PROSTO DELOVNO MESTO Delovna organizacija INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO Novo mesto, n.sol.o. razpisuje prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) VODJA RACUNOVODSKO-FINANCNEGA SEKTORJA Skladno z 71 > ter 67. členom SSMRZD mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: — da je po poklicu dipl. ekonomist z najmanj 2 letoma delovnih izkuš enj, od tega vsaj eno leto na vodilnem delovnem mestu, oz. da je ekonomist z najmanj 4 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu; — da ima moralno-politične in organizacijske kvalitete za opravljanje in vodenje dela na tem delovnem mestu. Razpis velja 15 dni po objavi. Možnost za pridobitev stanovanja. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO (za razpisno komisijo), Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v 8 dneh \^po dokončni izbiri kandidata. „SOP" KRŠKO Specializirano podjetje za industrijsko opremo. Krško, n. sol. o. TOZD STORITVE' n. sub. o. Krško, Gasilska 3 razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. 1 GRADBENEGA TEHNIKA 2. 2 KV SLIKOPLESKARJA Pogoji za sprejem: Pod točkd 1. Gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Zaradi težavnostne stopnje dela zaželena starost do 30 let. Poskusna doba 3 mesece. Pod točko 2. KV slikopleskar, 3 leta delovnih izkušenj. Poskusna doba 3 mesece. Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: „SOP" Krško, Gasilska 3, kadrovska služba. PETROL Trgovsko in proizvodno podjetje ..Petrol" Ljubljana TOZD Blagovni promet, poslovna enota Brežice razglaša prosto delovno mesto SNAŽILKE na bencinskem servisu v Trebnjem. Pogoj: NK delavka. Delovno mesto je za nedoločen čas. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa na navedeno PE. KRKA „KRKA", farmacija, kemija, zdravilišča in gostinstvo Novo mesto TOZD HOTEL GRAD OTOCEC, Otočec ob Krki razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. TOČAJA 2. RECEPTORJA 3. SKLADIŠČNIKA za DE restavracijo PRI VODNJAKU, N. m. Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1: KD ali KDi gostinski delavec in 1 leto del. izkušenj, pod 2.: srednja šola turistične smeri in znanje dveh svet. jezikov, deljeni delovni čas, pod 3: KD gostinske ali trgovske stroke in 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. OD po samoupravnem sporazumu gostinskih delavcev. Za vsa delovna mesta od 1. — 3. je obvezno 2-mesečno poizkusno delo. Prijave z opisom strokovne izobrazbe in dosedanjega službovanja dostavite v roku 10 dni Splošni kadrovski službi TOZD Otočec. kultura • i in izobraževanje % m Karel Zelenko: BRALEC, jedkanica, 1971. (Z razstave v Dolenjski galeriji.) Po „keli” in greblji — čopič V kočevskem Likovnem salonu razstavlja 14 domačih likovnikov, nekateri prvič — Kulturno umetniška vnema občanov je bila v tednu Komunista še posebej izpričana Da človek ne živi samo od kruha, je stara in preizkušena resnica, veljavna prav tako danes, kot bo jutri. Nič manj za tega, ki ustvaija, kot za onega, ki se ob stvaritvah plemeniti, duhovno bogati. Zato tudi razstava del štirinajstih likovnikov iz kočevske občine, odprta 1. oktobra v Likovnem salonu ob Rinži, ne bi smela z ničimer presenetiti. In vendar gre v tem primeru za prijetno presenečenje, za zgled, na katerem bi se lahko marsičesa naučila središča z daljšo kulturno tradicijo. Prvovrstno presenečenje je prav gotovo že veliko število razstavljal- cev, saj je bilo do nedavnega v kočevski občini le nekaj imen, s katerimi so povezovali lastno likovno tvornost in razstavljalsko vnemo. Razveseljuje dejstvo, da se z likovno umetnostjo ukvarja čedalje več ljudi, katerih življenjska pot je vodila mimo likovnih akademij in KMALU FILM O POLHU Sikupina Zagreb filma, ki izdeluje poučni film o življenju polha, končuje svoje zadnje delo, t.j. snemanje v naravi v okolici Kočevja. Prvi del posnetkov je že gotov in razvit. Strokovnjaki Zagreb filma so s posnetki zelo zadovoljni in jih ocenjujejo kot izredno uspele. Predvidevajo, da bo film popolnoma gotov do konca leta. Nato ga bodo najprej prikazali v Kočevju, in sicer verjetno v januarju. Film bo v barvah. A. A. Ali je kultura v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih črnomaljske občine nezaželena? Tako vprašanje si zastavljajo na podlagi preverjenega stanja in odnosov do kulturne dejavnosti. Sodeč po poročilih iz podjetij in krajevnih skupnosti se kulturi ne godi najbolje. Iz poročil štirinajstih delovnih organizacij (več se jih ni odzvalo) je razvidno, da načrtujejo kulturno dejavnost in namenijo zanjo denar predvsem večja podjetja. Zneski so 2.000 do 5.000 dinarjev. Denar skopni že po obisku abonmajskih prireditev v Črnomlju in ogledu kakšnega muzeja. Razen kolektiva semiške Iskre v občini nikjer ne ustvaijajo možnosti za kulturno življenje delavcev. „DR2l se, moj CRNIKUŽA" Tako se imenuje najnovejši slovenski mladinski film, ki ga je režiser Jane Kavčič posnel minule počitnice na Uubljanskih ulicah. Film, ki je še v laboratorijski obdelavi, prikazuje življenje Živah in otrok v mestnem okolju, sredi betonskih blokov in asfalta. Gospodarske organizacije so vse preveč prepričane, da „s kulturo opravijo", če izpolnijo obveznosti iz samoupravnih sporazumov. Ugotavljajo, da se pri oblikovanju politike do kulture premalo pozna vpliv sindikatov, katerih dolžnost je tudi organizirati delavce za kulturne akcije. Krajevne skupnosti so kulturno življenje občanov ,,rešile" z določili v statutih. Večinoma je pri tej formalnosti tudi ostalo. Razvoj kulture gre zato mimo njih. Kaže, da jih zadovoljujejo trenutne manifestacije društev, ki na srečo le delajo. Kultura le izjemoma pride na dnevni red seje krajevne skupnosti. Drugega tudi ni pričakovati, saj malone nikjer ne poskrbijo, da bi izpolnili tudi kulturne naloge iz statuta. To so potrdila tudi poročila štirih krajevnih skupnosti (druge na zahtevo sploh lili II ; 1 I i 1S A II PRVO OTROKOVO SREČANJE S SOLO Večina prvošolarčkov tako rekoč hrepeni po vstopu v razred. In vendar so tudi otroci, ki se šole bojijo in s katerimi bodo starši in učitelji imeli veliko težav, predenjih bodo na šolo navezali. V pretežni večini primerov so temu starši sami krivi... Že v prvih dneh bo učitelj med prvošolarji opazil učenčka, ki se v razredu ne more znajti, saj gaje sam strah, sama zaprtost... Tak otrok po navadi molči in ne odgovarja niti tedaj, ko gaučitelj kaj vpraša. Če pa vendarle spregovori, začne jecljati, drhteti in nato bruhne v jok in kliče na pomoč starše. Neredko jo iz klopi ubere proti vratom, da bi pobegnil. To so preobčutljivi otroci, ki se bojijo šole in učitelja. Strokovnjaki so se dolgo ukvarjali s tem vprašanjem in prišli do spoznanja, da je takšno obnašanje otroka pravzaprav posledica slabe priprave na šolo. Temu so v glavnem krivi starši. Le včasih moremo najti kak drug vzrok temu strahu. Sicer pa je znano, da mati pogosto toži, da ne bo prenesla ločitve od otroka cele ure, cele popoldneve, ko pa ne more brez njega niti trenutek ... In otrok, ki to posluša in je že po naravi mehak, preobčutljiv, in ob taki mamici raznežen, se začne resnično bati dneva, ko bo treba v šolo. Hudo grešijo tudi tisti starši, ki pred tako občutljivim otrokom govorijo o svojih slabih izkušnjah v šoli, kojih je učitelj kaznoval, včasih celo pretepel. So tudi starši, ki pred bodočim šolarjem grajajo svojega starejšega otroka, ki je prišel iz šole s slabimi ocenami ... Logično je, da vse to nepovoljno vpliva na razneženega in kapriciozncga otroka, ki bo čez mesec ali čez teden postal šoler. Prof. Vladimir Colovič v Primorskem dnevniku 17. 9. 1976, str. 4 sploh likovne izobrazbe. Nekaterih, ki se v likovni svet zatekajo po končanem trudapolnem delu z rokami, ožuljenimi od zidarske žlice ali cestarske greblje. Pa tudi to je res, da lahko ob imenih kvalitetnih in priznanih stvariteljev najdemo še katero, ki obeta in presega povprečnost. Skratka: v tednu Komunista, ki je poleg drugih prireditev v Kočevju porodil tudi to razstavo, bi najbrže težko manifestirali delavsko ustvarjalnost prepričljiveje kot prav s predstavitvijo likovnih del z njihovimi avtorji. Prav gotovo držijo besede Jožeta Novaka, partijskega sekretarja, ki smo jih slišali na otvoritvi, zapisal pa jih je tudi v katalog, da „že števflo avtorjev kaže, da ob ;azgibanem kulturnem življenju odkrivamo nove ustvarjalce, ki nas navdušujejo s svojo izvirnostjo in izrazno močjo." Za likovno področje je pričujoča razstava, ki bo odprta do 11. oktobra, najboljši dokaz. Tu pa je vendarle potrebno omeniti še kulturni klub z občudovanja vredno aktivnostjo (med drugim izdaja revijo Kočevski razgledi) in iskanjem najbolj pravšnega kulturnega obraza sodobnemu življenju na Kočevskem, ob tem pa še_ vso tvornost na šolah, v društvih, samostojnih kultumo-umetniških skupinah in drugih oblikah, kar je pred meseci predstavila tudi ljubljanska TV v svoji popularni oddaji' „Od vsakega jutra raste dan". Kulturi namenjeni teden Komunista je prav gotovo krog snovalcev in organizatorjev na kulturnem področju še razširil. I. ZORAN Na hitro odpravljena kultura Kaj kažejo „kulturna" poročila iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti črnomaljske občine? — Pomanjkanje denarja ne more biti razlog za »kulturno neprizadetost" niso odgovorile). Iz njih je razvidno, da so samo v eni krajevni skupnosti - poleg vsega drugega — načrtovali in obravnavali tudi kulturo. Tako stanje kajpak ne zadovoljuje. V Č momlju menij o, da pomanjkanje denarja, s čimer poskušajo opravičiti nedelavnost, ni zadosten razlog za to, da bi krajevne skupnosti kulturo še nadalje puščale tako vnemar. I.Z. Številke, ki vnašajo nemir Bo Dolenjska pričakala usmerjeno izobraževanje s pomanjkanjem prostorov in učiteljev?__________________ . V naslednjih desetih letih bo Dolenjska potrebovala 12.624 delavcev s poklicno izobrazbo. To pomeni, da bodo centri usmerjenega izobraževanja sprejeli približno 85 odstotkov generacije, ki bo v tem času končala osemletno šolanje. Računajo, da bo leta 1985 na Dolenjskem 16.637 osemletkar-jev: 2.637 v Črnomaljski, 1.115 v metliški, 9.584 v novomeški in 3.301 v trebanjski občini. V šolskem letu 1981/1982 bo v usmerjenem izobraževanju 4.650 dijakov, največ seveda v novomeški občini (3.110). To bo možno, če bo vsaka dolenjska občina izobraževanje za prva dva letnika organizirala doma. Poleg tega bo nujno rešiti vprašanje prostorov in kadrov. Samo kabinetov primanjkuje na Dolenjskem 93. To so specializirane učilnice, ki so za usmeijeno izobraževanje neobhodne. Največji primanjkljaj ima Novo mesto (50 kabinetov), v Črnomlju jih bo potrebno odpreti 16, v Metliki 5 in v Trebnjem 22. Za usmerjeno izobraževanje bo leta 1981 na voljo le 127 učiteljev. Potrebnih bo 279. Tedaj bodo centri usmerjenega izobraževanja delali v celoti po novih programih. Največji primanjkljaj ima Novo mesto (80 učiteljev), Trebnje bo moralo dobiti 33 novih učnih moči, Črnomelj 29 in Metiika 9. DNEVI SLOVENSKE KULTURE NA POLJSKEM V. Katowicah so se začeli dnevi slovenske kulture. Po gostovanju Slovenske filharmonije pričakujejo obisk ljubljanskih gledališčnikov, asbenin solistov in drugih umetni-ov. Organizirali bodo tudi dneve slovenskega filma, razstave otroške literature in knjig, ki jih bodo podarili poljskim univerzam. 7. oktobra bodo v Varšavi odprli tudi zgodovinsko razstavo ,,Narodnoosvobodilni boj v Sloveniji 1941 -1945.“ OBISKOVALCEV SE JE TRLO — Razstava del štirinajstih likovnih ustvarjalcev iz kočevske občine, odprta v počastitev tedna Komunista v Likovnem salonu, je že na dan otvoritve privabila na ogled toliko obiskovalcev, da so si lahko le bežno ogledali eksponate. (Foto: I. Zoran) Trebnje: dober teden „K” VLdo Janžič: „Pr„ina dela ZK je idejni boj v kulturi" •V soboto so v Trebnjem z razstavo slikarja Mladena Vuke-liča-Mora iz Zagreba v galeriji likovnih samorastnikov in recitalom „Beseda in glasba" Borisa Kralja in Silva Mihelčiča v domu kulture slavnostno zaključili letošnje prireditve ob tednu Komunista v tej občini. Knjižica ..Dokumenti o kulturi", ki je te dni izšla pri Komunistu, noče biti zgolj priročnik ob izvajanju akcije „Clo-vek, delo, kultura", kar je tudi osrednja tema letošnjega tedna Komunista, ampak je njen pomen dolgoročnejši. Predvsem želi iz pozabe priklicati sklepe, stališča, resolucije, programe in smernice, sprejete na političnih forumih in zborovanjih, kot ponovno osvetliti ustavno ovrednotenje in opredelitev te, za oblikovanje socialistične samoupravne osebnosti potrebne sestavine celotne družbene dejav- Izbor za bitko nosti. Obenem pa je namen knjižice opomniti vse dejavnike na potrebnost uresničevanja kulturnih nalog, vseh, od leta 1965 sprejetega poziva izvršnega odbora republiške konference SZDL o dosledni in pravilni rabi slovenščine v javnosti dalje. Bitka za socialistično samoupravno kulturo, kar v bistvu pomeni uresničevanje vseh danes in že včeraj zastavljenih nalog, ni lahka. Kot je zapisal Franc Šali v spremni besedi knjižici, je „v uveljavljanju ustavnega položaja kulture in v vsebinski rasti kulturne ustvaijalnosti še veliko stvari, ki jih moramo opraviti, zato tudi nenehno iščemo nove in razvojno preizkušene oblike in metode kulturne akcije." Kajpak pa je treba v boju za takšno prihodnost „odstranje-vati poskuse liberalističnih in dogmatskih sil, da s pozicij razrednega boja zoper našo socialistično samoupravno usmeritev širijo idejno nesprejemljive težnje bega v svet nihilizma, destrukcije, abstraktnega humanizma, idejnega nevtralizma“ itd. Knjižica ..Dokumenti o kulturi" je v boju proti takim pojavom močan, neklonljiv zaveznik. I.Z. Razstavo je odprl namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Vlado Janžič. V uvodnih mislih pred recitalom je tovariš Janžič spregovoril o razmerah v kulturi in akciji ZK. Slednja je bila doslej najjasneje opredeljena v dokumentih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. V akciji časopisa Komunist imajo osnovne organizacije ZK priliko krepiti idejni boj tudi v kulturi, česar marsikje niso storili že desetletja. Naša ZK umetnikom nikoli ni predpisovala, kaj in kako ustvarjati; Vlado Janžič pa je navedel še vedno aktualno Kardeljevo misel, izrečeno pred desetletji v Srbiji, o iskrenosti kulturnega ustvarjanja. ZK je seveda mnogo do tega, kakšno mesto ima delavski razred v celotnem kulturnem razvoju. Tovariš Janžič še ni zadovoljen s samoupravno organiziranostjo kulture v kulturnih skupnostih. Pospešiti bi bilo treba razmah posebnih samoupravnih skupnosti, kjer bi kazalo dati prednost ustanovitvi skupnosti za knjigo. Bistvena prvina dela ZK v kulturi je poživitev idejnega boja, oživljanje marksistične kritike, samoupravno povezovanje v kulturi. Zavest o skrbi za kulturna vprašanja mora v osnovnih organizacijah ZK in vseh sredinah živeti ves čas, ne le v tednu Komunista. V tej aktivnosti je tovariš Janžič izrekel vse priznanje prizadevanjem v trebanjski občini. A. ŽELEZNIK Za prelomnico Že samo dejstvo, da bo jutrišnja seja občinske konference Zveze komunistov v Novem mestu v celoti posvečena kulturi, zasluži, da namesto običajne kratke napovedi dogodka že danes zapišemo nekaj več stavkov. Najprej povejmo, da so dobili člani konference z gradivom za sejo vse pomembne dokumente o kulturi v novomeški občini, med drugim maja pripravljeni samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje 1976 - 1980 in srednjeročni načrt za razvoj kulture v občini v enakem obdobju. Poleg tega je komisija za kulturna in prosvetna vprašanja pripravila program za delovanje komunistov na kulturnem področju, ki naj bi ga sprejeli jutri hkrati s številnimi sklepi in stališči. Medtem ko ponujata samoupravni sporazum in srednjeročni načrt inventar stanja in okvirne usmeritve do konca srednjeročnega obdobja, omenja program ZK predvsem vrsto političnih nalog, ki jih je treba izpolniti na kulturnem področju. Za neodložljive naloge šteje med drugim naslednje: takojšnjo verifikacijo srednjeročnega programa naložb v kulturi s tem, da bi začeli denar za nov muzej NOB v Novem mestu že v letu 1977 zbirati po redni stopnji; tozdi bi morali denar za kulturno dejavnost svojih delavcev uzakoniti v samoupravnih sporazumih za srednjeročno razvojno obdobje, enako bi morale storiti krajevne skupnosti, ki morajo poskrbeti tudi za ustanovitev in delovanje kulturnih društev itd. Veliko zadev čaka na preosnovo in prevetritev. S sprejemom programa ZK za kulturno področje bo dana podlaga za načrtovanje nekaterih dejavnosti v regionalnem obsegu. Pri tem kaže poudariti, da se je vztrajanje pri občinskih mejah skoraj dosledno negativno obdržalo v razvoju te ali one kulturne zvrsti Ne nazadnje je krepitev regije nujna, saj bo le tako možno učinkoviteje delovati proti premočni republiški koncentraciji za kulturo odmerjenega denar-Ia- . o Le je bila kultura za partijske vrste do zdaj preveč odtujeno področje, se poslej to ne bo smelo več zgoditi 2e zato ne, ker je treba dobiti bitko za socialistično samoupravno kulturo in odnose v njej. Taki bitki pa je občasno osvetljevanje problemov tuje. Tudi v novomeški občini I. Z. ♦ SPET RAZSTAVA V TREBNJEM - Do 15. oktobra razstavlja v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem hrvatski slikar Mladen Vukelič (na sliki prvi z desne). Razstavo je v soboto odpri Vlado Janžič, namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS (drugi z desne). (Foto: Železnik) 7. oktobra 107G 3t:ai. uredil: IVf.N ZCR21N DULZKJSKI US 1' 9 jugobanka kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka v oktobru sije sonce, ki greje pozimi LESTVE ELAN LESTVE vse vrste lestev - za gospodinjstva - za kmetijstva - za sadjarje - za graditelje raztegljive stopničaste univerzalne za specialne namene Izdeluje ELAN tovarna športnega orodja 64275 BEGUNJE/Gor. tel. 064/75-010 PREDSTAVNIŠTVA: ZAGREB, Petrova 2, tel. 415-868 BEOGRAD, Lazarevičeva 9 tel. 335-550 SKOPJE, Ive Lole Ribara K13/3 tel. 58-250 Metalna Senovo podjetje za investicijsko opremo in inženiring, n. sol. o. TOZD Tovarna gradbene opreme SENOVO n. sol. o. Razpisna komisija za uvedbo razpisa individualnega poslovodnega organa ponovno razpisuje po 45. členu statuta prosto delovno mesto DIREKTORJA TOZD morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še Kandidati naslednje: - da imajo visoko izobrazbo tehniške, pravne ali ekonomske smeri, - da imajo pravilen odnos do dela in sodelavcev in odgovorno gospodarijo z družbenimi sredstvi, - da z učinkovitim razvojnim konceptom TOZD prispevajo k nadaljnji rasti celotne delovne organizacije, -da imajo aktiven odnos do družbenopolitičnega dela in razvoja samoupravnih odnosov. . Z dopolnjenim in specializiranim razvojnim programom so temeljni organizaciji združenega dela dane vse možnosti za nadaljnje še uspešnejše poslovanje. S proizvodnjo gradbene opreme smo se že uveljavili na domačem in tujem tržišču. Zato ima izbrani kandidat vse možnosti za uspešno vodenje nadaljnje poslovne in razvojne politike TOZD Tovarne gradbene opreme, Senovo. Za imenovanega kandidata je na voljo trisobno stanovanje. Pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in področij dela pošljite v 15. dneh po objavi na naslov: Metalna — TOZD Tovarna gradbene opreme, Senovo, z oznako „Za razpisno komisijo". Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TURIST HOTEL „SREMIC" KRŠKO razpisuje prosta delovna mesta 2 KV KUHARJA Pogoj: končana gostinska šola-smer kuhar z enim letom prakse. Za delovno mesto je določena 3-mesečna poskusna doba. Pismene ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi v časopisu. PROSTA DELOVNA MESTA! SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO, objavlja dve prosti delovni mesti PRIPRAVNIKOV S SREDNJO IZOBRAZBO ali delavcev s srednjo izobrazbo. POGOJ: Dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o opredelitvi in vrednotenju delovnih mest. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite Službi družbenega knjigovodstva - podružnici 52100 Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. GRADITEUI! OBVESTILO LJUBLJANSKE OPEKARNE TOVARNA KERAMIČNIH PLOSClC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM, OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM. PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM. ŠTUDIJ OB DELU V skladu s srednjeročnim načrtom razvoja SR Slovenije, ki daje poudarek razvoju bazične industrije in v pomoč gospodarstvu Dolenjske, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani razpisuje VPIS V I. LETNIK VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA STROJNIŠTVA OB DELU V NOVEM MESTU Višješolski študij traja 4 semestre. V 3. semestru se razcepi v energetsko, konstruktersko, tehnološko in varilsko usmeritev. Diplomanti dobijo strokovni naziv inženir strojništva. Predavanja bodo potekala na Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu, in sicer 3 do 4-krat ob delavnikih popoldne. Predavanja se bodo pričela predvidoma v začetku decembra 1976. Na višješolski študij ob delu se lahko vpišejo kandidati, ki so v delovnem razmerju in so končali: a) štiriletno srednjo šolo, katere spričevalo in študijski program izkazujeta primerno znanje iz predmetov: matematika, fizika in kemija, ki so temeljni za študij strojništva (npr. gimnazija, pedagoška gimnazija; varilski, strojni, elektro, matalurški, pomorski, ladijski-strojni, kemijski, usnjarsko-galanterijski, tkalski, tekstilno-kemijski, predilski, pletilski, papirniški, lesarski, konfekcijski, čevljarski tehnik in drugi tehniki), b) diplomanti drugih višjih in visokih šol ter fakultet, c) triletno poklicno in dveletno delovodsko šolo strojne ali elektro stroke. Kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe se lahko vpišejo, če opravijo preizkus znanja iz matematike in fizike. Prijave za študij pošljite na Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto do 30. oktobra 1976. Izpolnjevanje vpisnih dokumentov bo za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v mesecu novembru 1976, o čemer bodo kandidati pismeno obveščeni. S poukom bo fakulteta začela, če se prijavi dovolj kandidatov. Vse informacije v zvezi s študijem dobite na zavodu. Zahtevam za pismene informacije priložite ovojnico z naslovom in znamko za odgovor. PODJETJA, OBRTNIKI! OGLAS V DOLENJSKEM LISTU -ZAGOTOVLJEN USPEH 10 DOLENJSKI LIST \ \ V' \ \ \ V V V V N' \ V \ \ \ V v N \ * V V. St. 4) (1420) - 7. oktobra 197P i » SRL: nedelja rokometnih zmag V II. zvezni rokometni ligi Sevnica in Inles izgubila — Novomeške igralke še vedno brez poraza — Prva zmaga Brežičank in novomeške Krue Medtem ko sta obe ekipi z Dolenjskega v drugi zvezni ligi — Sevničani nekoliko nepričakovano — izgubili, je bilo minulo kolo v slovenski rokometni ligi v znamenju Dolenjcev in Dolenjk, kajti obe brežiški in novomeški ekipi sta zmagali. ZAČELI S PORAZOM — Minulo nedeljo so začeli tekmovati tudi novomeški šahisti, in sicer v prvi slovenski šahovski ligi. V letošnjem prvenstvu bodo Dolenjci nastopili oslabljeni, zavoljo tega pričakujejo uvrstitev v sredino lestvice. Na sliki: z enega izmed šahovskih dvobojev. Pokala za atletiko Krki in IMV Ko.ičaie so se delavske športne igre v atletiki — Organizatorji še naprej ugotavljajo, da se z rekreacijo po delovnih kolektivih ukvarjajo nenačrtno SEVNICA-SENJ 25:26 (11:13) V petem kolu druge zvezne rokometne lige so se Sevničani K)merili z dobro vrsto iz Senja, omači so v prvih tridesetih minutah igrali nespretno in neborbeno, svoje sta pristavila še neobjektivna sodnika in Sevnici je grozil nenačrtovan poraz. Sodnika sta pristransko piskala tudi v nadaljevanju - za goste sta dosodila kar 13 sedemmetrovk, v korist domačih pa le štiri - in Senjčani so vodili že 20:13. Za organizatorji letošnjih delavskih športnih iger so tudi atletska tekmovanja, na katerih je nastopilo več kot 200 atletov. Žal so tudi letos ugotovili, da po mnogih delovnih kolektivih rekreacije še vedno ne jemljejo dovolj resno, kajti tekme so dokazale, da se skoraj v vseh organizacijah dela dokaj sezonsko. novomeško IMV in Krko. Prvi so dokazali, da so se za letošnje igre dobro pripravili, saj so dokaj nepričakovano ob koncu porazili „atlet-sko“ Krko. V ženski konkurenci pa so zmagale atletinje iz Krke, ki so odvzele primat tekmovalkam lesnega kombinata Novoles iz Straže. Tudi letošnje igre niso postregle s številnimi kvalitetnimi dosežki, vse- Letos je boj atletiki potekal za prvo mesto v pri moških med Pokal gimnaziji V počastitev občinskega praznika 3. oktobra je bil tudi letos izveden tradicionalni tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja, ki se ga je udeležilo že blizu 250 tekačev. V posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: PIONIRJI - 1.100 m: 1. Turk 3,41, 2. Pajk, 3. Žnidaršič (vsi osnovna šola Kočevje). Teka se je udeležilo 92 pionirjev. pionirke - Štafeta 4 x 300 m: 1. 8.b (Milešič, Poberaj, Šafar, Turkovič), 2. 8.c (Glavič, Crnkovič, Levstik, Draganič), 3. 8.f (Vidoni, Tekavčič, Novak, Tomšič). Skupno je tekmovalo 17 štafet. MLADINKE - ŠTAFETA 4 x 300 m: 1. gimnazija (Mišmaš, Vardijan, Šilc, Jerič) 3,13.9, 2. Center poklicnih šol (CPS) (Fajfar, Gorše, Zibar, Zgonc), 3. Odbojkarski klub (Jakopin, Gornik, Volf, Vidmar). Skupno je teklo 6 štafet. C LANI POSAMEZNO - 2.200 m: 1. Metod Žužek (Olimpija oz. Predgrad) 4,50.3, 2. Pavle Sterk (Predgrad) 4,51, 3. Brane Dekleva 4,54.7. Skupno je nastopilo 52 tekmovalcev. ČLANI, EKIPNO: 1. gimnazija Kočevje, 2. Študentovski klub Kočevje, 3. Namiznoteniški klub Kočevje. Prvi trije najboljši posamezniki in člani prvih treh najboljših ekip so prejeli zlate, srebrne in bronaste medalje, ekipa gimnazije pa tudi prehodni pokal BARIČEVA ŠESTA Pred kratkim so imeli mladi kegljači in kegljači ce v Zagrebu pregledno tekmovanje za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo od 22. do 26. maja 1977 nastopala na evropskem prvenstvu v Zagrebu. Med kandidatinjami je nastopila tudi Novomeščanka Baričeva in z dobrimi igrami in z 382 podrtimi keglji osvojila šesto mesto. Tekmovanje se bo nadaljevalo in nadarjena Dolenjka ima v drugem krogu lepe možnosti, da se uvrsti v ekipo najboljših mladink. POKAL ZA GOSTE Črnomaljska ribiška družina je minuli teden pripravila tradicionalno tekmovanje v ribolovu s plovcem, in sicer za pokal Bele krajine. Na Lahinji pri Butoraju se je pomerilo 76 ribičev, nepričakovano pa so zmagali gostje iz Karlovca in premagali domačo vrsto. Rezultati - posamezniki: 1. Simunac (Karlovac), 2. Vidovič (Črnomelj), 4. Moljk (Črnomelj); ekipno: 1. RD Karlovac, 2. RD Črnomelj, 3. RD Črnomelj, 4. RD Novo mesto itd. kakor pa moramo omeniti tri rezultate, ki so za rekreatorje dokaj dobri. Tako je v metu bombe Sečnjak zalučal orodje kar 63,20 m, drugi je bil Udovč, bombo pa je vrgel samo dva decimetra manj. Izkazal se je Lužar v teku na 1000 m in dosegel 2:46,5, Somrak pa je v daljino skočil 6,12 m. Rezultati; ženske - 60 m: 1. Hodnik (Krka) 8,5; 400 m: 1. Erbežnik (Novoles) 1:11,0; 4x60 m: 1. Krka (Tratar, Mršnik, Svažič, Hodnik) 35,1. Končni vrstni red: 1. Krka 345 točk, 2. Novoles 306, 3. Iskra (Novo mesto) 255 itd. Moški - 100 m: 1. do 2. Bratič (IMV) in Majerle (Novoteks) 12,0; 1000 m: 1. Lužar (Novoteks) 2:46,5; 4x100 m: 1. IMV (Turk, Bratič, Sečen, Perkman) 48,1; višina: 1. Sečen 1,73, 2. Turk (oba IMV) 1,73; daljava: 1. Somrak (Novoteks) 6,12; bomba: 1. Sečnjak (Novotehna) 63,20. Končni vrstni red: 1. IMV 406 točk, 2. Krka 387, 3. Novoles 385, 4. Pionir 362, 5. Novoteks 356 itd. Navzlic vsemu so domači še izenačili na 22:22, potem so nekajkrat zadeli vratnico, in čeravno bi zaslužili najmanj točko, so ostali pred domačim občinstvom praznih rok. Sevnica: Možic, Stojs 3, Gane 3, Guček 8, Jenčič, Svažič 5, Koprivnik 3, Jazbec 2, Novšak 1, Ivančič, Barič, Sirk. E. R. ROVINJ - INLES 22:15 (12:5) Ribničani v petem kolu niso pričakovali zmage, tako hudega poraza pa se vseeno niso nadejali. Medtem ko so v prvem polčasu igrali nenapadalno in slabo v obrambi, so bili v nadaljevanju povsem enakovreden nasprotnik domači vrsti, in če ne bi zastreljali kar treh najstrožjih kazni, bi se tekma lahko končala s precej drugačnim rezultatom. Inles: Kersnič, Ponikvar, Ilc 3, Svetič, Žuk, Radič 3, Andoljšek 2, Ambrožič 3, Gabrijelčič 1, Putre, Laibacher. M. G. PIRAN - BRE2ICE 23:29 (13:15) Brežičani so v petem kolu dosegli drugo zmago v letošnjem prvenstvu in so s šestimi točkami na sedmem mestu. V Piranu so začeli slabo, toda grobe napake domačih so znali spretno izkoristiti (predvsem Buzan-čič in Zavadlav) in že k odmoru odšli s prednostjo dveh zadetkov. Gostje so dobro igrali tudi v nadaljevanju in so zasluženo osvojili prvenstveni točki. Brežice: Rožman I., Bršec 1, Buzančič 8, Vervega 4, Ban, Vrstov-šek 2, Zagode 3, Zavadlav 6, Rožman II. 2, Blatnik 2, Skočaj, Ribnikar 1. KRKA-SLOVAN 20:16 (8:7) Minulo soboto zvečer so novomeške igralke rokometa pred domačimi gledalci dosegle še eno pomembno zmago. Tokrat so prema-ple močno vrsto Slovanovih igralk, in čeravno rezultat kaže, da so dosegle prepričljivo zmago, so se morale za novi točki pošteno potruditi Če bi domače igralke -spodbujalo jih je okoli sto gledalcev - izkoristile vse zrele prožnosti (zastreljale so pet sedemmetrovk), bi lahko zmagale najmanj z desetimi zadetki razlike. Krka: Hribar. Kastelic 6, Hodnik 4, Brajer 1, Seremet, Stular 3, Kostanjšek, Grili, Mršnik 6, Golob. J. P. SAVA - BRE2ICE 7:13 (4:5) V prvem polčasu je bila tekma dokaj izenačena, v nadaljevanju pa so gostje s hitro in učinkovito igro popolnoma nadigrale domače igralke, ki so jim pošle moči. Pri Brežicah so dobro igrale vse, izkazali pa sta se Balonova in Lahova. Brežice: Levačič, Balon 4, Štau-ber 1, Lah 4, t Zakšek 2, Cetin I.,« Rožman 2, Kostanjšek, Vogrinc, Cetin II., Arsov. KRKA — TRŽlC 25:22 (13:8) Okoli 250 gledalcev je navdušeno pozdravilo prvo zmago domačih v prvi slovenski rokometni ligi. Tokrat so Novomeščani presenetili z disciplinirano in učinkovito igro. Takoj na začetku pomembnega srečanja so vsilili svoj slog igre, prvi polčas dobili, dobro igrali v nadaljevanju, pred koncem malce popustili, a vseeno zasluženo zmagali. Krka: Marn, Grabrijan 1, Osmo-krovič 1, Jaklič 2, Šprajcar 1, Pungerčič 14, Adlešič 3, Kopač, Petančič 3, Čvelbar, Stupar Cotič. DKL: po treh letih - Obutev Ko.ičalo se je tekmovanje v osemčlanski dolenjski košarkarski ligi - Zmagovalec KK Obutev: veliko zaslug za 1. mesto ima njvomeška Jndustrija obutve" Konec prejšnjega tedna so sklenili tekmovanje tudi igralci v dolenjski košarkarski ligi. Kot je bilo pričakovati, je naslov prvakov osvojila novomeška Obutev, ki skozi vso ligo ni imela resnega tekmeca. Za drugo mesto so se dolgo časa potegovali Semičani in Podbočje, in slednja ekipa je z zanesljivejšo igro v jesenskem delu dosegla zmago več in zasluženo pristala za Obutvijo. Vsekakor je za uspeh novomeške vrste zaslužnih vseh devetnajst igralcev (Miloš Munih, Brane Piletič,! Ljubo Munih, Mraz, Lutman, Janez Sečnjak, Igor Sečnjak, Starič, Jak- USPEŠNI PREDGRAJCI - Na letošnjem teku Kočevskega zbora je osvojila prehodni pokal ekipa gimnazije, med posamezniki pa so se izkazali Predgrajci. (Foto: J. Primc) Butala prvak Konec prejšnjega meseca so v Črnomlju razglasili rezultate letošnjega republiškega ribiškega prvenstva v ribolovu s plovcem. Ža naslov najboljšega ribiča se je potegovalo več kot 100 športnih ribičev, ki so nastopali v Novem mestu, Postojni, Velenju, Mariboru, Murski Soboti in Črnomlju. Kot je bilo pričakovati, je na republiškem prvenstvu brez težav zmagal bivši državni prvak Anton Butala, obenem pa je veliko prispeval, da so Črnomaljci odnesli prvo mesto tudi v konkurenci ekip. Rezultati - posamezniki: 1. Anton Butala (RD Črnomelj) 80 točk, 2. Ludvik Kajnik (RD Koroška, Ravne) 50, 4. Matij:« Sneler (RD Črnomelj) 46, 5. Dušan Vu-čanjk (RD Brestanica, Krško) 44, 6. Matjans Bračika 44, 7. Miro Berger 40, 8. Brane Suhy 39, 9. Milan Bratož (vsi RD Novo mesto) 39 itd. Ekipna uvrstitev: 1. RD Črnomelj, 2. RD Novo mesto, 4. RD Brežice itd. Na minulem republiškem prvenstvu so Dolenjci dokazali, da so ta čas med najboljšimi športnimi ribiči v Sloveniji, kar dokazujeta tudi prvi mesti v ekipni konkurenci Poleg Črnomaljcev in Novomeščanov so se izkazali tudi Brežičani, ki so imeli v minulem prvenstvu precej smole. ŠPORTNI KOMENTAR ligaški kot dvojna ovira Minula tekmovanja v atletiki na novomeškem stadionu Bratstva in enotnosti so še enkrat kot na dlani jasno pokazala dve hibi, ki pri nas zavirata razvoj kraljice športov. Medtem ko v metropoli Dolenjske že vrsto let uspešno dela pionirska atletska šola, ki je postregla s številnimi obetavnimi mladimi tekmovalci, pa po drugih, nekoč znanih atletskih mestih, ne delajo najbolje. V mislih imamo predvsem Črnomelj in Kočevje. In tako se je pred nedavnim zgodilo, da so na odprtem prvenstvu Dolenjske nastopili od Dolenjcev zgolj Novomeščani,. in to prav v vseh konkurencah. Organizatorji, so namreč pričakovali, da se bodo tekmovanja, ki je štelo za prvenstvo Dolenjske, udeležili vsaj pionirji in pionirke iz Ribnice, Kočevja, Črnomlja, Metlike, Trebnjega, Brežic itd. Tako se zdi, da tudi po osnovnih šolah, razen novomeških, učitelji in profesorji telesne vzgoje svojega poslanstva ne opravljajo dobro. In kaj /P druga ovira? Novomeški atleti že dolga leta opozarjajo, da so zadnje ..atletsko" mesto, ki kljub prošnjam še vedno nima sodobnih atletskih naprav. Ničkolikokrat so na najrazličnejših sestankih povedali, da brez kakovostnih skaka-lišč in tekališč atletika v Novem mestu ne more napredovati. Zastareli ugaski so v današnjem času velika ovira tudi za organizatorje, saj je na minulem odprtem prvenstvu Dolenjske olimpijec Alebič, ki je stezo večkrat pretekel, povedal, da ga močno bolijo noge in da na novomeški stadion, čeravno so se organizatorji močno potrudili, ne bo prišel tako kmalu, vsaj toliko časa ne, dokler bodo na stezah ugaski. Potemtakem poslej na stadionu Bratstva in enotnosti ne bo tako kmalu velikih atletskih prireditev. Če je verjeti obljubam TKS in ZTKO, in novomeški atletski delavci pravijo, da verjamejo, bo Novo mesto v prihodnjih dveh letih skoraj zagotovo dobilo umetno maso. Na pomoč bo priskočil tudi pokrovitelj novomeške (beri Dolenjske) atletike -Indrustrija motornih vozil, vprašanje pa je, kdo bo poskrbel za atletiko po ostalih dolenjskih mestih. J. PEZELJ lič, Jevšek, Milan Piletič, Osolnik, Poredoš, Avbar, Črv, Gradecki, Bartolj, Juntez in Čemas), pokrovitelj kluba novomeška ..Industrija obutve" in vodstvo bršljinske šole. Novomeščani so spomladanski del dobili brez poraza. Z dobrimi igrami so nadaljevali tudi v jesenskem delu in že tri kola pred koncem osvojili letošnje prvenstvo. Podbočje je že tretje leto zapored poskušalo osvojiti prvo mesto. Letos je vrsta - odlikuje se predvsem po izredni srčnosti - dohro igrala, vendar je morala štirikrat priznati premoč drugih. Vsekakor so najbolj presenetili Semičani V minulih dveh letih obetavni Belokranjci niso bili nevarna ekipa, z resnim delom, dobro kadrovsko politiko pa so postali moštvo, ki bo, če bo s taki delom nadaljevalo, prav gotovo med najboljšimi na Dolenjskem. Ce bi govorili o razočaranjih, lahko med prvimi omenimo Loko 74. Prav gotovo je ena najboljših ekip v dolenjski ligi, zakaj za moštvo nastopajo v glavnem nekdanji Novo-teksovi igralci ki so igrali v slovenski Ugi. Kopico tekem pa so izgubili zavoljo neresnosti igralcev. Prav nič bolje ni z vrsto iz Cmnmlia. Pred tekmovanjem so Belokranjci napovedali boj za vrh, s štirimi zmagami pa so pristali na repu lestvice. Polavje zase so Stražani: dosegli so pet zmag, kar bi zadostovalo za dobro peto mesto, tekmovalna komisija pa jim je zaradi neodgovornega odnosa do pionirske vrste odvzela štiri točke. Letošnje prvenstvo je, če današnji zapis strnemo, dokazalo, da je košarka v treh letih močno napredovala. Tekmovalna komisija pa razen tega ugotavlja, da je večina klubov še vedno neresna in nedisciplinirana. Potemtakem bo potrebfio prej ko slej poskrbeti tudi na tem področju za kvaliteten premik. Vrstni red: 1. Obutev (Novo mesto) 24 točk, 2. Podbočje 20, 3. Semič 18, 4. Loka 15, 5. Mirna 8, 6. Črnomelj 8, 7. Dragatuš 8, 8. Straža 6. JEZICA-KK DOLENJSKA 77:80 Med tednom je reprezentanca MKZ Dolenjske gostovala v Ljubljani in se pomerila z Ježico, za katero nastopajo nekateri najboljši košarkarji Bežigrada. Dolenjci so v trening tekmi z dobro igro v drugem polčasu nadigrali močne Ljubljančane in dokazali, da se na nova tekmovanja dobro pripravljajo. KK Dolenjska: P. Seničar 11, Radak, Beg 2, Ž. Kovačevič 18, Plantan 8, S. Kovačevič 10, Munih 9, S. Seničar 6, Zupanc, Vodovnik 9 in Bajt 7. ČLANI SD ROG GREDO V ITALIJO Novomeško smučarsko društvo Rog pripravlja lep „smučar-ski“ izlet na italijanski Marmola-do. Iz Novega mesta bo odpeljal poseben avtobus, in sicer 15. oktobra ob 4. uri, domov pa se bodo izletniki vrnili v nedeljo zvečer. Cena za tridnevni izlet je 32.500 lir, zainteresirani pa bodo morali poravnati tudi stroške za avtobus. Informacije »lahko dobite po telefonu 21-25. RUDAR - NOVO MESTO 5,5:4,5 Minulo nedeljo so začeli tekmovati tudi slovenski šahisti. Novomeščani so v prvem kolu I. slovenske šahovske lige gostovali in z Rudarjem izgubili 5,5:4,5. Posamični izidi: Orel - Penko 0:1, Jazbec -Sitar 0:1, Kranjc - Škerel remi,p Ribič — Poredoš 0:1, Sribar - Milič 1:0, Kotnik - Pucelj 0:1, Drobjeva - Prapnikova 1:0, Hodnikova -Isteničeva 1:0, Godec - Golobič 1:0, Drobec - Škerel 1:0. Kaj, kje, kdo? Prvi del prvenstva v rokometnih ligah se bo konec tedna prevesil v drugo polovico in čas je, da moš tva pregledajo, če so uresničila zastavljene načrte. Tako bodo morali poslej Ribničani doseči več zmag, vendar jih že v naslednjem kolu čaka zelo težka tekma. V dolenjskem derbiju se bodo doma pomerili s Sevničani ki so za letošnje prvenstvo s svojimi igrami napovedali več zmag, kot so jih dosegli v lanski sezoni. V slovenski rokometni ligi za ženske igrajo Brežičanke doma s Preddvorom, in navzlic temu da so gostje dobro moštvo, bi lahko domačinke dosegle drugo zmago. Veliko težje delo kot Brežičanke čaka v šestem kolu novinke v ligi, ekipo novomeške Krke. Dolenjke tokrat gostujejo v Velenju, in ker so domačinke v minulih tekmah dokazale, da so trd oreh za vse gostujoče ekipe, se obeta zanimiva tekma, v kateri bodo Novomeščanke lahko zmagale samo v primeru, če bodo disciplinirano izvajale vse trenerjeve napotke. Moški ekipi iz Brežic in Novega mesta igrata konec tedna pred domačimi gledalci. Medtem ko lahko za prve napovemo, da se jim obeta nova zmaga, pa čaka Krkine igralce rokometa še ena težka tekma, zakaj v goste prihajajo izkušeni Jadranovi igralci. Vsekakor se v novomeški Športni dvorani obeta kvalitetna tekma, katero bi konec koncev lahko s pomočjo privržencev na tribunah dobili tudi novinci DOMINVEST DRUGI Na novomeških športnih igrah delavcev stanovanjske dejavnosti Slovenije je v šestih športnih disciplinah nastopilo 50 moških in 29 zenskih ekip. Na peto športno srečanje so se, kot so dokazali rezultati, najbolj pripravili tekmovalci ljubljanskega „Staninvesta“, kot organizatorji in tekmovalci pa so se izkazali tudi domačini Končni vrstni red: 1. Staninvest (Ljubljana) 130 točk, 2. Dominvest (Novo mesto) 126, 3. Maribor 116, 4. Kranj 78, 5. Domžale 60 itd. UJjpr'. .vjr' METLIŠKA LEPOTICA - Dolgo let so v Metliki pogrešali primerno športno dvorano, v kateri bi lahko telovadili najmlajši, šoloobvezni otroci, se rekreirali občani in nemoteno vadili športniki. Današnji posnetek zgovorno priča, da bo metliška lepotica, kot so dvorano poimenovali domačini, skoraj gotovo nared do občinskega praznika. SK-v PO SLEDOVIH STRELE — To uspelo fotografijo strele nam je poslal Bojan Frantar iz Novega mesta, Matjana Kozine 42. Njegov izdelek potrjuje željo vsakega ljubitelja fotografije. Želja se imenuje: SLIKATI BLISK. Zadeva je tehnično dokaj preprosta. Poleg fotoaparata potrebujete še nočno nevihto z bliskanjem, aparat postavite na stojalo, zaslonko odprete do konca, čas pa naj bo daljši: pol minute ali minuta. Narava bo storila svoje, na filmu bodo ostali vsi sledovi bliskov, ki so se v zornem kotu objektiva zgodili tiste pol minute ali minuto. Tako je storil tudi Bojan Frantar. Še enkaj tehničnih podatkov: film je osvetljeval pol minute, zaslonka 2*8, aparat Practika. Fotografija je zanimiva tudi likovAo, naključje je hotelo, da sta dve razvejeni streli uokvirili srednji in zadnji plan fotografije, torej slemena v noči počivajočih hiš in močno osvetljen zvonik novomeškega Kapitlja. (Polenf »M Mri flTgtf Nove, še pestrejše rute DELOVNI KOLEKTIV NOVOTEKSA še ni izpolnil letnega plana, ker je v prvih mesecih letošnjega leta tovarna stala zaradi redukcije električnega toka. Celotni kolektiv se zaveda, koliko truda bo moral vložiti v delo dveh prihodnjih mesecev, da bo plan izpolnjen. Uvedena je zopet nočna izmena, delali pa bodo tudi ob nedeljah, če bo potrebno. Ker se ženske zelo zanimajo za lepe naglavne rute, so povečali proizvodnjo rut in pričeli izdelovati nove, še pestrejše rute. Sindikat v Novoteksu zelo skrbi za delavce. Večkrat priredi brezplačne izlete, na katerih delavci spoznavajo lepote svoje domovine. Obiskali so Rog, motorne dirke na Ljubelju, bili so na proslavi 20-letnice tekstilne stavke v Kranju. OB 125—LETNICI ROJSTVA velikega kritika in pisatelja Frana Levstika je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu razstavila v vitrinah veže svoje stavbe več pisateljevih del, knjig in objav njegovih spisov v raznih revijah in časopisih. Obiščite študijsko knjižnico in njene priložnostne razstave. V ČRNOMELJSKI OBČINI je demonstracijski poizkus s krompiijem vrste „Merkur“ vzbudil posebno pozornost. Pri poizkusu je sodelovalo sedem kmetovalcev, ki so dobili posebna navodila o sajenju, gnojenju in škropljenju. Poizkusni krompirjevi nasadi so se v času rasti močno razlikovali od ostalih. Krompir se je odlikoval po bujni in enakomerni rasti. Niso ga napadle glivične in virusne bolezni. Tak nasad je že na prvi pogled vzbujal pozornost pri okoliških kmetovalcih. Navzlic neugodnemu vremenu je bil povprečni hektarski donos 219 metrskih stotov na hektar, kar je za naše razmere razveseljivo. Največji hektarski donos so dosegli na parceli, kije bila pred nekaj leti steljnik. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. oktobra 1956) F9 SVETU OKOLI MANJ KADILCEV - Po podatkih urada za tobačne izdelke seje lani odvadilo kaditi okoli milijon Japoncev. S tem se je prvič po letu 1971 znižal tako delež kadilcev med prebivalstvom kakor tudi njihovo absolutno število. Med vzroki omenjajo podražitev tobačnih izdelkov, strah pred zdravstvenimi p oslcdicami kajenj a in splošne omejitve v potrošnji. Po približnih ocenah kadi zdaj okoli 34 milijonov Japoncev, kar je manj kot tretjina vsega prebivalstva. GLOBA ZARADI MAČKE - V želji, da bi rešil mačko, ki je v parku francoskega mesta Lille splezala na jesen in ni mogla dol, je mačji gospodar podrl drevo. Mačka je splezala na drevo v strahu pred psom, ki jo ie podil, potem pa se je zapletla v vejevje, kjer je ždela ves dan. Lastnik je poklical na pomoč prijatelja,., podrla sta drevo. Mestna uprava jima je zaradi posekanega drevesa naprtila mastno globo. DOKAZ O SEUTVI CEUN — Vzorce kamnin, ki jih je sovjetski geolog Mihail Ravič odkril nedaleč od Adelaide v Avstraliji, ocenjujejo strokovnjaki kot nov dokaz o pravilnosti domneve o selitvi celin. Vsestranska analiza vzorcev je pokazala enakost avstralskih kamnin in vzorcev, ki so jih vzeli na nasprotni obali arktične celine. Skalnate plasti, kijih ločuje na tisoče milj oceana, imajo enako kemično sestavo in starost (okoli dve milijardi let). Profesor Ravič pojmuje svoje odkritje kot dokaz za obstoj praceline. Po tej teoriji so vse celine na južni polobli Zemlje sestavljale prakontinent Gond-vano, ki se je razbil na velike bloke, ti pa so se odmikali drug od drugega. V MESTIH DRUGO PODNEBJE - Podnebje v mestih se precej razlikuje od tistega v nep osredni okolici, pravijo strokovnjaki svetovne metereološke organizacije. V mestnem okolju so drugačni skoraj vsi elementi podnebja. Močni vetrovi so počasnejši, sapice nekoliko hitrejše. Temperatura je po navadi nekoliko višja, relativna vlažnost zraka pa nižja, kot v neposredni okolici mesta. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Tudi grajščaki hodijo rakovo pot (Marsikdo si bo) mislil, kaj bom vže jeseni svoje njive oral, saj imam v aprilu časa, da, razoijem za pšenico, rž, oves in ječmen; kadar posejem to, mi ostane še dosti časa za turščico, lan, krompir in druge rastline. Toliko let vže gospodarim in vem, kdaj in kako moram saditi krompir. Storim, kar mi je storiti, drugo pa prepustim božjemu blagoslovu. Tako je mnenje našega kmeta o jesenskem oranju ali o pripravi njiv jeseni na spomladansko setev. Preveijeni smo, da bode vsak petdeseti kmet mislil: morebiti bi vendar dobro bilo, da bi „Kmeto-valca“ poslušal, storil seveda ne bo nič, drugi pa se bodo našim nasvetom gotovo le posmehovali. Korist jesenskega oranja je neprecenljivo velika. Vsi pametni kmetovalci so jo že davno spoznali in se tudi po njem ravnajo. Na Češkem so razumnejši kmetje, ki posnemajo večinoma grajščake. Oni preoijejo že jeseni vsako njivo po enkrat ali dvakrat, pridelujejo pa še enkrat več vsakega žita, nego naš kmet. Tudi vidimo po vseh deželah premožnejše kmete, le pri nas so večinoma reveži, ker ne znajo iz zemlje dvakrat večjih pridelkov dobivati. Še celo naše grajščine in mali grajščaki nimajo boljših pojmov o umnejšem odelovanju sveta, tudi oni hodijo rakovo pot. (Ker se že) delj časa v različnih krogih v Novem mestu in okolicf razšiija govorica, da bo moja trgovina in gospodarstvo šlo v kratkem na kant itd., in to tako silno, da že v moji navzočnosti hodijo povpraševati v mojo proda-jalnico, kedaj mi bojo „štacuno“ zaprli. Prisiljen sem torej, vtem potom braniti vgled in kredit moje trgovine ter stanje mojega imetja objaviti. Torej stanje gotovine dne 28. junija 7.336 goldinaijev in 74 krajcarjev. Franc Božič, trgovec in posestnik hiše št. 91. na Glavnem trgu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1896) »Umetna” mladost je nevarna ■v Ljudje se bojijo starosti. To je dejstvo, Id so ga že nekajkrat potrdile številne raziskave. In prav v tem strahu lahko iščemo vzroke, da se ljudje, seveda tisti, ki imajo dovolj denarja, odločajo za „umetno“ pomlajevanje. Gre za cepitev že ostarelih organov človeka s svežimi živalskimi celicami, ki naj bi oslabljenemu organizmu povrnile prejšnjo moč. Precej je talcih, ki zagovarjajo to metodo, številni pa so mnenja, da tak način zdravljenja ni nenevaren. 1 Ena najbolj znanih takih klinik je Niehans v Švici, kjer vsako leto opravijo izredno veliko število „po-mladitev“. Sanatorij doktorja Blocka v Lenggriesu se s to metodo ukvarja že od leta 1964 in je doslej zdravil že okoli 25.000 bolnikov. Seveda so stroški zdravljenja nemajhni: od 40.000 do 60.000 din za osem injekcij, ki naj bi jim povrnile vso prejšnjo lepoto in svežino. Navzlic temu je zanimanje ljudi ogromno, nekateri morajo čakati do 3 mesece in še več, da pridejo na vrsto. Prav ta gneča in; vedno večje zanimanje ljudi za takšno terapijo so zdravstvene organizacije napotile k raziskovanju tega problema. Prvi izidi lažejo, da terapija s svežimi živalskimi celicami (največkrat jagnjet) ne kaže nobenih sadov. Še več: obrambne reakcije organizma, na novo vbrizgane celice so marsikdaj takšne, da privedejo celo do hujših okvar. In da bo zadeva še hujša, naj zapišemo, da tudi tisti, ki se ukvaijajo s tem zdravljenjem ne vedo za nobeno prednost, ki bi jo naj prinašale nove vcepljene celice. Vsi se sklicujejo na doktorja Niehansa, ki je s takšnim načinom zdravljenja pričel zaradi denarne stiske. Tutankamonova maska, ki znova preseneča svet Steklo namesto diamantov Nemalo začudenja je bilo v kairskem muzeju, ko so med pripravljanjem . dragocenosti iz Tutankamonovega groba za prevoz na razstavo v ZDA ugotovili, da je Tutankamonova krona sestavljena iz - stekla. To odkritje je toliko bolj zanimivo, ker so bili strokovnjaki po svetu doslej prepričani, da je krona narejena iz najdragocenejših draguljev. Nobenemu ni doslej prišlo na misel kaj nasprotnega. Strokovnjaki izključujejo možnost, da bi lahko kdorkoli morebitne diamante zamenjal s steklom. Vse kaže, daje narejena krona originalna. Ena izmed razlag za to j e, da so bile nekaj časa ustavljene vse poti, ki so povezovale Egipt z deželami, iz katerih je bilo pripeljano kamenje (lapislazuli iz Afganistana). Celih 50 let so tako strokovnjaki nevedoma zavajali svetovno j avnost. Njihova dognanja so slonela na prepričanju, da si faraon, kot je bil Tutankamon, ne bi smel privoščiti kaj drugega kot dragoceno kamenje. Seveda je ta najdba najbolj prizadela kustosa kairskega muzej a Ali Hasana, ki je po tem odkritju upravičeno začel dvomiti o vrednosti ostalih najdenih predmetov iz faraonovega groba. Navaja celo možnost, da je še kje moč najti takšne ponaredke. Strokovnjaki bodo s ponovnimi preiskavami dragocenosti poskušali ovreči to domnevo. ! Lastna hvala Deca govori tisto, kar misli ali pa čuje od staršev. Oni raje previdno molčijo, zato so velikokrat v zadregi, ko dete izda njihove skrivne namene - o nepravem času. „Mi bomo imeli boljši avto kot vi, da veš," se hvali v gruči prvi. „Ja, mi smo pa na dopustu več zapravili kot vi. Mi smo bili v Grčiji, vi pa doma," mu vrača drugi. „Moj ata je direktor. Samo v službo hodi, pa nič ne dela, “ doda tretji. „Moj oče je pa kmet, škafe dela, pa še boter je," se je odrezal najmlajši. Včasih se tak pogovor mirno konča, večkrat je pa le povod za prepir in pretep, ki ga nadaljujejo starši Ravno zato poznamo stari rek: Zavoljo otrok in kokoši se lahko človek vedno krega in tožari. J S!'udi drugačno hvalo poznamo. Kadar nameravajo kaj podražiti, na dolgo in široko obljubljajo izboljšanje in odpravo starih napak. Ko pristanemo na bolečo podražitev, pa vidimo, da je vse. razen novcev, po starem. Kar poglejmo pri pošti. Plačujemo več kot prej, pa časopisi in pisma pridejo, kadar pridejo: včasih o pravem času, drugo pot nekaj dni kasneje. Če vržeš pismo / v rumeni zabojček, mora biti naslednji dan v rokah naslovljenca, pa ni. Na koga naj se torej jezimo? Oni dan mi je mož, ki je zadolžen za prevoze, potožil: „Kako naj pravočasno pošiljam robo, ko nimam voznikov! Kar polovica jih je brez papirjev, ker so jih vzeli možje postave zavoljo pijače." „Potlej vsaj novcev ne dobijo za pijačo," obračam težave v šalo. „Kako, da ne? Vsak ima pravico do novcev, ako vozi ali ne; take so postave." Tudi na televiziji in v časopisih velikokrat hvalijo blago, ki ga v trgovinah ni dobiti, pa se kttpci in trgovci kregajo med sabo. Vidite, zavoljo vsega tega vsaki hvali in obljubi ne smemo verjeti. MARTIN KRPAN Z arašidi do predsednika? Nenavadna Carterjeva predvolilna dejavnost Ameriške volitve so iz dneva >' dan t>Už? eden izmed predsedniških kandidatov pa je republikanec Jimmy Carter. Ta je v ZDA vse bolj priljubljen, vzrok temu pa je dokaj nenavaden: arašidi, ali kot jih imenujemo, kikiriki. Le majhnemu delu sveta je znano, daje Jimmy Carter velik ljubitelj tega sadeža in da na svoji farmi, kjer zaposluje 45 delavcev, pridela na leto nič manj kot 11.000 ton arašidov, letni dohodek pa je kaw> 500.000 dolarjev. In prav tu je vzrok, da se je v ZDA, odkar je Carter kandidat za Belo hišo, pričelo „leto kikirikija". Njegove razsežnosti so prav nenavadne. Od neznanca, ki vsako noč posuje po stavbi ameriške- f Rešitev prejšnje križanke ^ ¥ 'V' * .i w **Vu .. — - •mi .... K. 1 L A sr K A R A ** A 7. 1 U o L 1 e V O S A KJ T A 1 T A 1 S K A •i >H * O C e T U U 6 H m r rr e K. P c A a A N T r L o T is. «. K u R 2. im J R * O z 1 u A u T 1 L O K L A Č e w A A K O K — T e R. im R. o R A S A h B A C A k. A - 0 M A R Ki S A A > Go pea^w' m Jesenski remont 1 armzia 1 Ivo RIMIO 25 MttOTbrt 1976 1 iternationales Sport-Treffen I • a/isrhen rion JunHnrlmannsnhaftftn DL KALANICA POGREB PRED- PLAČNIK V.VJiM 2.GLAS DL STARI BALKAN. NAROD VRAN AFR. LILIJA us Slovvemen. Fnaul arnten WO meno eten 25 Septemb«« l-Juliach Venetien, 1976 SPAČEK LETOVIŠČE PRI LDVRANU OBLIKA SOCVETJA SASTRI IGRALNA KARTA L j ' r ORGAN VIDA SKUPEK CELIC « k prFTTT CELJSKO PODJETJE ‘mm > DL DL AZ.REKA POD N/ N. CESAR ZULJ OD OBUTVE TKANINA DL NAPAD ZAIMEK TEZA POSODE ZArtNjf PREDIVO SRSENAR OŠMlJ ^SEVALNI CDI N 2. IME BESEDA BREZ POUDARKA ST. GR. KIPAP m II IcInA NAS OTOK e* jAr LUKA *8ELIJ iRBIJ SVETNIŠKA PODOBA VODJA GLEOALIŠ. PREDSTAVI vcu. Cin BOGINJA JEZE PRAŠEK ZA USE 14 Kar.it guM pe.inut and cbain. M 00 ' Y*ui4on't have tcV be (rom ^ CiH»n»i,uo itke thi* peanut. Atter ali, cvcn <*ii>pbants like pe««uits>. Oglas za nakit v obliki arašida ga ministrstva za zunanje zadeve nič koliko arašidov, pa do iznajdljivih zlatarjev, ki po 100 (!) dolarjev prodajajo 14-karat-ne obeske v obliki kikirikija. Seveda Američani ne bi bili to, kar so, ko ne bi mislili tudi na prihodnost. Mnogi v upanju, da bo Carter postal novi predsednik, že pripravljajo številne nove proizvode (najbolj vina), ki pa se morajo kar najbolj podati okusu in obliki arašida. Tudi gospodinje so se vključile v to nenavadno kampanjo: ne samo da je na njihovem jedilniku skoraj vsak dan jed iz kikirikija, pričele so celo izdelovati košare iz tega sadeža. Le modni kreatorji stoje nekakdM ob strani. Lupina arašida je nekoliko prekrhka, da bi jo uporabili v koristne namene. Sicer pa, kaj se ve! Zapišemo lahko le, da Amerika ne pomni tako nenavadne predvolilne dejavnosti, ki pa je povrhu še izredno uspešna. Miki Muster Janez Trnove r Namesto premoga volnene odeje Jugoslovanski premogovniki poslujejo z veliko izgubo - Zvišanje cen je trenutno edina rešitev - V Zah. Nemčiji za 144 odstotkov dražji premog Zima je pred vrati, z njo pa tudi dolge vrste tistih, ki bi si pred mrazom radi zagotovili zadostne količine kurjave. In številni izmed njih so ugotovili, da to ni nič kaj lahko. Ponovno smo namreč na pragu velike premogovne krize, kar povzroča vale negodovanja in ogorčenja. Stanje v naših premogovnikih je sila kritično, in kot vse kaže, se bodo cene premogu kaj kmalu dvignile. Žal je to v današnji situaciji skorajda edina pot, ki bi omogočila našim rudnikom vsaj delno uspešno poslovanje. Poglejmo si vzroke, ki so nas privedli do takšnega zaključka. Dolenjci se danes zadovoljimo z sobot, nedelj ui praznikov bodo rudarji letos pripravljeni žrtvovati, da bi dosegli začrtani plan, kako so spremembe v sistemu plačevanja vplivale na široko potrošnjo in zakaj kar 6 od 8 naših največjih rudnikov premoga posluje z izgubo. Ta številka predstavlja kar 95 odstotkov skupne letne proizvodnje premoga. Izgube so velike, že po prvih šestih mesecih znašajo okoli 190 milijonov dinarjev. tistimi iz ostale Evrope smešno nizke. Primer, da so cene našemu prejnogu mnogo nižje kot v Zahodni Nemčiji, nam pove dovolj. Pa tudi cene domače nafte so za 50 odstotkov nižje od uvožene. Skratka: domače cene energiji so takšne, da onemogočajo uspešno poslovanje. Premogovniki so dan- danes prepuščeni sami sebi. Kako si lahko drugače razložimo tošnji primer? le- odgovorom proizvajalcev, da premoga ni, ker je nadaljnje kopanje v rudniku Kanižarica zaradi nesreče ustavljeno. Potentakem bi s podobnim odgovorom morali biti zadovoljni tudi na Kosovu, kajti eden naših največjih premogovnikov „Kosovo“ je prav tako skorajda popolnoma izločen iz prometa. Resnica pa je taka, da sta navedena primera le pika na i v trenutnem položaju naših največjih dobaviteljev premoga. „ČUDNO'' POSLOVANJE V začetku leta so premogovniki zahtevali povečanje cen za 20 odstotkov, da bi preprečili nadaljnjo izgubo, vendar je zahtevo ZIS zavrnil. Za določanje cen vsem VIDEZ VARA V prvih sedmih mesecih letos so v naših premogovnikih izkopali nekaj več kot 21 milijonov ton vseh vrst premoga. V primerjavi z lanskim obdobjem pomeni ta številka napredek, še posebej če upoštevamo počasnejšo rast industrijske proizvodnje. Prav tako nam številni pokazovalci povedo, da do konca leta lahko izpolnimo zafrtani plan: 37,6 milijona ton. Ce bi verjeli samo tem podatkom, se za nase zaloge premoga ne bi bilo potrebno bati. V resnici pa je vprašanje, koliko prostih dni, TE2AVE 2E PRI NABAVI Naši rudniki so že dalj časa v položaju, da vso potrebno opremo, stroje in usluge plačujejo po tržnih cenah, sami pa svoje proizvode prodajajo pod tižno vrednostjo. Taksna bi bila hitra ocena trenutnega stanja. Po sedanjem sistemu cen je osnova za njihovo določanje kalorična vrednost energetskih virov: premoga, mazuta m elektrike. Zakaj torej plačujemo za milijon kalorij mazuta 132,63 din, za isto kalorično vrednost premoga pa 71,47 din? In še nekaj. Vse navedene cene so v primerjavi s drugim energetskim virom pa so pristojni republiški in pokrajinski oigani in ti so takoj povečali cene električni energiji. Cene premogu so tako ostale nespremenjene, toda samo tistemu za širok krog ljudi; republiški in pokrajinski organi so namreč mimo ZIS povečali cene premogu za industrijsko porabo. In prav tukaj je nastala vroča kri. V premogovniku je nastal razkol. Tisti, ki so premog prodajali za industrijsko uporabo, so bili zaradi zvišanih cen na boljšem od tistih, ki so ga prodajali za široko uporabo. Na podlagi teh podatkov lahko opišemo zanimiv primer. Od sedanjih 13 tovarn, ki se ukvarjajo s predelovanjem sladkorne pese, jih 10 uporablja premog, tri pa mazut Gradnja novih tovrstnih tovarn pa nam daje povsem drugačno sliko. Od devetih jih je kar 8 predvidelo za pogonsko gorivo mazut in samo ena premog. Po besedah strokovnjakov mazut ne predstavlja nobene tehnološke prednosti, le da so s tem devizni izdatki dižave večji. Vsi ti primeri dovolj zgovorno kažejo, kam pelje sedanji način urejanja odnosov med energetskimi viri. Skorajda z gotovostjo lahko trdimo, da rudarji pri svojih zahtevah o povišanju cen ne bodo popustili In čeprav vidijo mnogi trenutno rešitev le v tem, smo Čmo zlato rumeni mnenja, da se tako obsežni in globoki problemi ne smejo reševati le na tem področju. V nasprotnem se bomo pozimi raje ovijali v debele odeje. (Po Ekonomski politiki.) ZA OČETOM mg 5 **". .-M »Rešiti morava, kar sc Še rešiti da,« je dejal Zoran. — »Prav pravi*,« mu je pritrdil Bojan. Oba sta se takoj lotila ra/.re/avanja preostankov. Narezala sta več kosov mesa /.a lastno in Kunijevo prehrano. Preveč mesa ni-sta smela vzeti s seboj, ker bi se z njim še bolj obremenila, mimo tega pa bi se meso v vročini kmalu pokvarilo. Prekaditi ga nista mogla. Za to ni bilo časa. Sredi dopoldneva sta se dečka otovorila s svojim blagom in krenila dalje, pa sta kmalu spoznala, da takih naporov ne bosta zmogla. Njuno moči so bile šc prešibke, da bi otovorjena popotovala ves dan. Utrujena, vsa prepotena in zasopla sta morala vedno znova počivati. Razen tega so ju pričeli vznemirjati komarji, ki so postajali vedno bolj napadalni. »Nečesa sem se domislil,« je dejal Zoran, ko sta spet počivala. »Napraviti si bova morala čoln.« — »Samo kako?« je vprašal Bojan. »Bral sem, da si divjaki izdelujejo kanuje tako, da izžigajo debla dreves.« — »Tudi jaz sem to bral,« je rekel starejši, »a za tako delo bi potrebovala več tednov, pa je še zelo dvomljivo* dp bi se, njima posrečilo. Kako naj drevo podreva?« t > Razmere na bojiščih VII. korpusa so postajale vedno bolj zamotane. Sovražnik je končno obvladal kočevsko komunikacijo, postavil vzdolž nje postojanke in si zagotovil razmeroma varno premikanje čet iz kraja v kraj in njihovo oskrbovanje. Z vso silo se je tedaj vrgel na dolenjsko komunikacijo. Premiki njegovih čet so bili sedaj usmerjeni iz Novega mesta proti stiškemu vozlišču in obratno. Iz Ljubljane je dobival okrepitev. Za osvojitev dolenjske prometne žile se je podajal v boje južno od ceste in prodiral proti Krki in Suhi krajini. Uporabljal je protipartizansko taktiko in imel uspehe. Pobuda je vedno bolj prehajala v njegove roke. Od časa do časa, zlasti septembra 194, se je z vso močjo vrgel na Notranjsko, da bi odrinil partizane od občutljive tržaške proge. Napadal je partizansko letališče v Podlesku na Notranjskem in prisilil partizane, da so za njegovo obrambo uporabili precej sil. Za boj v Ljubljanski pokrajini so Nemci v glavnem uporabljali 14. SS policijski polk, največ uslug okupatorju pa so ponujale nove čete slovenskega domobranstva, ki so se pod vodstvom nemških oficirjev neprestano organizacijsko in bojno utrjevale. V vseh postojankah Ljubljanske pokrajine so bile posadne čete slovenskega domobranstva, varstvo železnic je bilo v glavnem v njegovih rokah. Za manevrske boje pa so bili na voljo štirje bataljoni, ki so si nabrali že precej izkušenj in so se neprestano izpopolnjevali iz rezerv organizacijskega štaba slovenskega domobranstva v Ljubljani Za manevrske boje so tako imeli Nemci na voljo šest bataljonov. Kadar pa so nameravali izvesti kakšno pomembnejšo operacijo, so jih okrepili še z dodatnimi četami s Koroške, Štajerske ali Gorenjske. Sedmi korpus pa si je prizadeval iztrgati iz sovražnikovih rok pobudo in onemogočiti povezavo med najvažnejšimi postojankami ob dolenjski železnici. Tako se je vnel na tem bojnem področju srdit boj, ki je trajal do konca leta 1944, daje postalo to področje glavno bojišče v Ljubljanski pokrajini. Obenem je VII. korpus svoje akcije občasno usklajeval z načrti o splošni ofenzivi proti komunikacijam. Tako se je korpus skupaj z drugimi jugoslovanskimi partizanskimi enotami vključeval v splošno vojno dejavnost zaveznikov. Cilji njegovih akcij so bili zlasti na tržaški progi. Poleg tega je imel korpus na skrbi še druge manjše, vendar tudi važne naloge. Nadaljevati je moral mobilizacijo in preprečevati ropanje žita in drugih življenjskih potrebščin, kar je sovražnik počel v mesecu septembru in oktobru. Ker splošne razmere na svetovnih bojiščih za sovražnika niso bile preveč spodbudne, saj je bila sovjetska armada že na meji Jugoslavije, se je sovražno poveljstvo na vse načine trudilo, da bi zatrlo demoralizacijo čet. Tudi vodstvo slovenskega domobranstva je napenjalo vse sile, da bi ohranilo borbeno moralo pri svojih četah, ki se je zaradi porazov na svetovnih bojiščih zelo poslabšala. General Rupnik je v ta namen obiskoval domobranske postojanke in enote, v novomeškem okrožju je bil v začetku septembra 1944, in dvigal svojim bojevnikom bojnega duha. Iz vsega tega moremo spoznati, da je borbeni duh pri sovražniku sicer iz dneva v dan upadal, vendar do konca vojne ni prišlo do splošne demoralizacije sovražnih čet. Takšne so bile razmere na bojiščih VII. korpusa, ko je 12. brigada prevzela blokado Novega mesta. Boji na njenem bojišču so bili odvisni od aktivnosti partizanskih čet na drugih bojiščih, zlasti na področju Suhe krajine severno od Krke. Kadar so se tu razplamteli ogorčeni boji, je imela brigada mir in se je lahko posvetila nadaljnji izgradnji svojih čet ter razvijala bojno sposobnost svojih enot. PODROCJE.KI GA OBVLADUJE SOVRAŽNIK , NAJČEŠČE SMERI SOVRAŽNIKOVIH IZPADOV % = BATALJONSKI ODSEKI NASTANIŠČA ZASEDE o- PATROLE OJ ^ Kronovo Trsko goro o: Šentjernej v KOSTANJEVICA Brusnice x\ vvfe NDVO MESTO Dol.Toplice 0 1 2 3 t 5 km Podg Smeri najpogostejših napadov sovražnikove novomeške posadke in sistem obrambe Dvanajste brigade na Gorjancih Ko je Dvanajsta prevzela položaje Cankarjeve brigade pred Novim mestom, se je odločila da bo postavila glavne sile na področje Podgrada, na del gorjanske ceste, ki se je strmo vila proti sedlu Na straži, kjer so bili najboljši položaji za obrambo belokranjske smeri pa tudi za zagotovitev lastne varnosti. Za lastno zavarovanje je uporabila enak ali podoben sistem kot druge brigade, ki so tukaj že bile. Če si na skici ogledamo sistem obrambe 12. brigade (>od Gorjanci, lahko na kratko povzamemo, daje imela brigada pred seboj v dolini izvidniške patrulje, ki so tvorile prvo obrambno linijo, drugo linijo so predstavljale zasede, v tretji liniji pa so bila nastanišča v vaseh, kjer so imeli stražarska mesta in vnaprej določene položaje, kamor so čete pohitele v primeru potrebe in se razvijale za boj. Okoli Podgrada so bila zaklonišča, kamor so se enote zatekale pred artilerijskim ognjem. Organizacija protiartilerijskega zavarovanja je bila, kot bomo kasneje videli, zelo važna, saj so Nemci v mestu imeli dovolj topništva, da so vznemirjali brigado. Kje so bile slabe točke v obrambnem sistemu brigade? Pogled na skico nam jih hitro odkrije. Vsekakor je izgledalo, da brigada nima potrebe, da bi se zavarovala s hrbtne smeri. Tam je bila Bela krajina, osvobojeno ozemlje, od koder na prvi pogled ni pretila nevarnost. (Nadaljevanje v naslednji številki) 1»«TA m sri{y Do konca avgusta 32 mrtvih „Če se bo deževno poletje sprevrglo kar v deževno jesen, lahko pričakujemo še nove smrtne žrtve v prometu, če vozniki ne bodo previdnejši," je izjavil Jože Tavčar, inšpektor milice pri UJV Novo mesto. slabo vpliva na počutje ljudi, razen tega so na mokri cesti premalo previdni Preveč se voznikom mudi, promet je vedno gostejši. Če je cesta mokra in vozilo ni tehnično brezhibno, kaj hitro pride do katastrofe. Dežurni poročajo ODNESEL JE PASTIRJA -Antonu Pirnatu iz Šentjurja je nekdo 28. septembra s travnika odnesel električnega pastirja; Naprava je vredna 2.500 dinarjev. TAT V SOBI - V Novem mestu je imel isti dan tatinski obisk tudi Janez Jamnik. Zmanjkalo mu je 570 dinarjev. Z UKRADENO OBLEKO SKOZI VRATA - 30. septembra popoldne je nek moški pomerjal moško obleko, nato pa tebi nič - meni nič, zapustil trgovino. Daleč ni prišel, ker so ga miličniki na poti proti Bršlinu dobili. Prijeli so N. Z. iz Gor. Straže, ki je ostal brez nove obleke, moral pa bo še k sodniku. SPET NI DAL MIRU! 30. septembra zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 44-let-nega Antona Gregorčiča iz Bršlina. Ves dan je po svoji navadi popival, ko se je zvečer vrnil domov, pa je razgrajal, kričal in motil še druge sosede pri počitku. UKRADENO MOTORNO KOLO - V nedeljo ponoči je neznan tat obiskal nezaklenjeno garažo Antona Kočevarja iz Lipovca pri Semiču in vzel neregistrirano motorno kolo Tomos T—12, vredno 2500 din. NEPAZLJIVA BRANJEVKA -V ponedeljek dopoldan je na novomeški tržnici ponujala kupcem copate Frančiška Sležič z Gore pri Komendi. Ko je samo za hip zapustila stojnico, je njeno pločevinasto škatlo, v kateri je imela 1000 din, ukradel neznan tat. IZZA AVTOBUSA V Krškem se je pri avtobusni postaji 21. septembra popoldne zgodila hujša nesreča, v kateri so bili trije ranjeni. Branimir Omerzel iz Brestanice je z avtom pripeljal po Cesti IV. julija do avtobusne postaje, tam pa je izza stoječega avtobusa nenadoma stopil pred avto pešec Semiz Meič, zaposlen na gradbišču jedrske elektrarne. Avtomobilist ga je zadel in zbil Hudo ranjenega Meiča so prepeljali v bolnišnico, lažje poškodbe pa sta dobila tudi voznik avta in njegov sopotnik Karel Kozole. Število mrtvih žrtev v prometu se v prvih osmih mesecih letošnjega leta sicer ni povzpelo nad lansko v tem času, imeli pa smo maja in avgusta kar po 9 mrtvih v enem mesecu. Avgust, ki je bil pretežno deževen, je v 6 prometnih nesrečah pokazal žalostno bilanco: tri nesreče s smrtnim izidom in 4 žrtvami so se zgodile na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb, 6 mrtvih pa je bilo na regionalnih in lokalnih cestah. Medtem ko so bili vzroki za nesreče na avtocesti predvsem v nepravilnem prehitevanju, vožnji po levi in v enem primeru najbrž utrujenosti, pa je zaradi prehitre vožnje umrl traktorist pri Preloki, smrt so našli trije mladi ljudje pri Dol. Toplicah, medtem ko je krivdo za smrtno nesrečo na železniškem prelazu pri Potočni vasi iskati v neupoštevanju prometnih znakov. Kot ugotavljajo prometni strokovnjaki, niso bili le vozniki krivi vseh hudih nesreč, temveč gre del krivde pripisati tudi vremenu. Dež BOLJE BI BILO Čakati 3. oktobra popoldne je Branko Jurkas iz Malega Obreža vozil avto po cesti Dobova-Brežice, pri Trnju pa ga je začela prehitevati avtomo-bilistka Antonija Veble iz Gaberja. Ko je bila že mimo Jurkasa, je naglo zavila nazaj na svojo polovico ceste, pri tem pa zadela prehitevanj avto. Bilosje za 26.000 dinarjev škode. Tudi podatek, da se je med najhujšimi avgustovskimi nesrečami kar 5 ljudi ubilo v nočnem času, priča o dodatni nevarnosti, ki preži v temi Prehiter je bil Odgovarjal za bratovo smrt pri hudem trčenju 10 mesecev zapora, pogojno za dve leti, se glasi sodba novomeškega okrožnega sodišča, izrečena 26-let-nemu Antonu Jurjeviču zaradi krivde v prometni nesreči, ki se je zgodila 22. decembra lani na mostu čez Temenico pri Trebnjem. Jurjevič je z avtom vozil svojega brata Jožeta in sopotnika Živojina Trujkiča iz Metlike v Ljubljano. Cesta je bila spolzka, Jurjevič pa je vozil z nad 80 km hitrosti, zato ga je na mostu zaneslo v skalni vsek in vrglo na drugo stran ceste, kjer se je avto prevrnil. Jože Jurjevič, voznikov brat, ki je sedel na prednjem sedežu, je bil na mestu mrtev. Obtoženec je bil zaradi bratove smrti hudo prizadet, vse je priznal in doslej tudi še ni bil pred sddiščem. Sodišče je to upoštevalo, vseeno pa ga je spoznalo za krivega, kajti vozil je prehitro in s premajhno pazljivostjo glede na stanje cestišča. Ne glede na to, da cesta še ni bila posuta. Izrečena sodba še ni pravnomočna. ~ . ' 1'? ■ NI VARNO ČEZ CESTO! Na Otočcu je šola tik prometne ceste in otroci jo prečkajo brez zaznamovanega prehoda. Odpravljati take napake je ena izmed nalog v letošnjem tednu otroka. (Foto: R. Bačer) Jeklenko razneslo v kuhinji Zaradi premalo privite matice na cevi plinske bombe je bil gost ob življenje, Alojz Bohorč iz Krškega pa je prišel pred sodišče Kihanje na plin je resda poceni in pripravno, vendar je tudi najmanjša neprevidnost lahko usodna. To se je pokazalo tudi v primeru, ki ga je pred kratkim obravnavalo novomeško okrožno sodišče. Alojz Bohorč, šofer v krškem hotelu Sremič, večja za vestnega človeka, nikdar ni imel opravka s kriminalom, pa je le moral na zatožno klop. Kupil je plinsko jeklenko za štedilnik in jo sam montiral, oziroma zamenjal, kakor že velikokrat prej, vendar je 28. junija 1974 prišlo do hude nesreče. Na obisk je prišel stric Ciril Beza-movski in je v kuhinji prespal. Zjutraj se je gost zbudil, odprl okno, najbrž pogledal, kakšno je vreme, in si prižgal prvo jutranjo cigareto, kar je strahovito počilo. Ob eksploziji je bila vsa kuhinja naenkrat v ognju, raz- neslo je opremo, stric v pižami pa je začel goreti. Čeravno so mu domači takoj priskočili na pomoč, je dobil tako hude opekline, da je v bolnišnici umrl. Ob ugotavljanju nesreče so spoznali, da je eksplozijo povzročil plin, ki je uhajal iz jeklenke. Obtoženi Bohorč sicer zatrjuje, da je jeklenko zamenjal tri dni prej in da je medtem štedilnik v redu delal, toda strokovna komisija je ugotovila, da je do uhajanja plina lahko prišlo le zaradi premalo privite matice, ki drži gumijasto cev na jeklenko. Ce bi do zamenjave jeklenke prišlo NOVO V RODBINSKEM MAVU Zakonska skupnost moža in žene Pravna razmeija v zakonski zvezi in družini je sedaj urejalo več zveznih in republiških zakonov, zdaj pa ureja vsa ta razmerja en sam zakon, t.j. zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V tem enotnem zakonu so pravno urejena zakonska zveza, razmerja med starši in oUoki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene in je njen družbeni pomen v zasnovanju družine. Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pooblaščeno osebo občinske skupščine, matičarjem in dvema pričama svoje soglasje. Novost pa je, da ima tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, po tem zakonu enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Pogoj je samo ta, da ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Ce pa bo ta izvenzakonska skupnost imela enake pravne posledice tudi na drugih pravnih področjih na pr. Cri stanovanju, pokojnini, o tem o odločeno v teh posebnih zakonih. Odslej bo pristojni organ občinskih skupnosti socialnega skrbstva, ne pa več občinska sodišča, dovoljeval sklenitev zakonske zveze med otroki bratov in sester, med otroki polbratov in polsester, med skrbnikom in varovancem ter osebi, ki še ni stara 18 let. Pred sklenitvijo zakonske zveze bosta morali osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, obvezno obiskati zakonsko po- svetovalnico. Te bodo morale ustanoviti občinske skupnosti socialnega skrbstva najkasneje do 1. 1. 1980. S temi posvetovalnicami si prizadeva družbena skupnost prispevati k vsestranski pripravi bodočih zakoncev za skladno življenje. Spravni poskus bo po novem zakonu obvezen in bosta sprta zakonca nanj morala priti; če tožnika ne bo, se bo stelo, da je tožba umaknjena. Omejitev sklepanja zakonske zveze se nanaša samo na biološke razloge. Zato ni več dosedanje omejitve sklepanja zakonske zveze med sorodniki po svaštvu. Tako je dovoljena sklenitev zakonske zveze med tastom in snaho, med zetom in taščo, očimom s pastorko, mačeho s pastorkom; prav tako ni več določila, da je prepovedano sklepanje zakonske zveze med sorodniki, ki to postanejo zaradi posvojitve. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Premoženje pa, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi, lahko pa tudi v času trajanja zakonske zveze. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka; zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V novem zakonu je zelo malo določb o razvezi. Postopek za razvezo se uvede pri sodišču na podlagi predloga za sporazumno razvezo ali na podlagi tožbe za razvezo. V obeh primerih mora sodišče poslati predlog in tožbo pristojnemu organu občinske skupščine socialnega skrbstva, da ta opravi spravni poskus. Do sedaj so spravne poskuse opravljala sodišča. To določilo se bo uporabljalo od 1. 1. 1980. Pri sporazumnem predlogu za razvezo zakonsko zveze razveže sodišče zakonsko zvezo že na podlagi sporazuma. Zakonca pa se morata sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo, ter tudi predložiti sodno overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo imetnik stanovanjske pravice. Odpadli so vsi sedanji razvezni razlogi in namesto njih določa zakon, da sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna. To določilo naj bi zajelo torej vse primere za upravičenost tožbe. To pomeni, da sc pri razvezi ne bo več ugotavljala krivda. Napredno določilo v zakonu je, da določi sodišče v sodbi, s katero se zakonska zveza razveže, preživnino nepreskrbljenemu zakoncu, pri čemer sodišče lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna. Zato bo v izjemnih primerih moči celo prisoditi preživnino razvezanemu zakoncu, čeprav so bili vzroki za nevzdržnost zakonske zveze na njegovi strani. Preživnina je tako dobila socialni značaj. ŠTEFAN SIMONČIČ res tri dni poprej, bi se nesreča tudi prej zgodila, zato Bohorče-vega zagorova sodišče ni sprejelo. Zaradi hudega ogrožanja splošne varnosti je bil spoznan za krivega. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je sicer upošteval več olajševalnih okoliščin, predvsem obtoženčevo prizadevnost zaradi izgube strica, na katerega je bil zelo navezan, prisodil pa mu je 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba še ni pravnomočna. Specialist za tuje kure Dosedanje kazni so bile za nepoboljšljivca premile 17. avgusta lani je Ivan Medved iz Malega Gabra ugotovil, da mu je ponoči iz hleva zmanjkalo več živali, in sicer: 3 kure, petelin in zajklja. Ker je bilo v hlev vlomljeno, je zadevo prijavil, miličniki pa so drugi dan pri obisku romske družine pri Malem Gabru našli kuro, ki se je kuhala, okrog razmetano perje pa je lastnik prepoznal. Zaradi vloma sta prišla pred senat okrožnega sodišča Henrik Hudoro-vac in Erna Hudorovič, tast in snaha. Prvi je ukradel in prinesel domov, druga je skuhala. Henrik Hudorovac pa je znan kurji tat. saj je bil zaradi tega že neštetokrat kaznovan. Pred to sodbo mu ie še tekla kazen, izrečena pred trebanjskim sodiščem, zato so mu v Novem mestu izrekli enotno kazen: 8 mesecev zapora. Emi Hudorovič so izrekli mesec dni zaporne kazni, največ zaradi mladoletnih otrok, sicer pa je tudi ona komaj spomladi prišla iz zapora, kjer je bila zaradi tatvin. Obadva sta krivdo trdovratno zanikala, toda dokazi so govorili proti. Izrečena sodba šc ni pravnomočna. DRVEL JE PO MESTU 30. septembra zgodaj zjutraj je Jurij Baksa iz Brežine vozil avto po Cesti prvih borcev v Brežicah, pri gradu pa ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v rob pločnika, nato pa čez cesto, kjer je trčil v nasproti vozeči avto Antona Gramca iz Brežic. Voznikoma ni bilo hudega, gmotne škode pa je za 9.000 dinarjev. IZSILJEVANJE NA CESTI 2. oktobra zvečer je Sonja Kapel z Bizeljskega vozila z avtom proti Brežicam, v Dobravi pa ie s stranske ceste zapeljala s kolesom Ana Radanovic iz Slogonskega. Ni imela prednosti, pa jo je izsiljevala, tako je prišlo do Učenja. Avto je kolesarko zadel in zbil, nato so hudo ranjeno odpeljali v bolnišnico. Voznik zgorel v hrošču Po hudem trčenju pri Beli cerkvi se je avto vžgal, zraven je bilo še več trkov 30. septembra okrog 3. ure ponoči je bila na odseku smrti, na magistrali Ljubljana-Zagreb, spet huda nesreča, v kateri je bil ob življenje komaj 24-letni Milan Večko iz Ljubljane. Vozil je volks-wagen proti Dobruški vasi, cesta pa je bila zaradi dežja mokra in spolzka. Pod Belo cerkvijo je Večko nenadoma zavil v levo in trčil v tovornjak s prikolico, ki ga je naproti pripeljal Radenko Milanovič iz Borova. Osebni avto je nato odbilo čez živo mejo na vzporedno lokalno cesto, kjer je obstal na strehi in-se vžgal. V njem je umrl tudi voznik, medtem ko šofeiju kamiona ni bilo hudega. Ker je tovornjak obstd na cesti počez, je bil promet za dobri dve uri povsem zaprt, kasneje pa se je še nekaj časa odvijal le v eno smer. Malo pred 6. uro se je zaradi nesreče nabrala dolga kolona vozil tja do Ruhne vasi. Iz zagrebške smeri je nato pripeljal z osebnim avtom Anton Belec iz Zagreba in naglo zavrl, pri tem pa gaje zaneslo v avto someščana Mije Zmara, ki je bil zadnji v koloni. Pol ure zatem je do kraja nesreče pripeljal še tretji Zagrebčan Viktor Krulčič in prav tako zavrl, pa je tudi njega zaneslo, tokrat v naproti vozeči avto Vinka Gradišaija iz Cegelnice. Oba voznika sta bila laže ranjena. Vsi trki z najhujšo nesrečo vred so povzročili še za 65.000 dinarjev gmotne škode. TO JE OSTALO OD VOLKSWAGNA — Po nesreči pri Beli cerkvi je zagorel osebni avto in ko so se še ponoči ob njem zbraji ljudje, je ostal le še kupček pločevine. KAMIONU PA ‘NIČI Nekaj ur po nesreči je na kraju dogodka še stal tovornjak, v katerega se je zaletel voznik volkswagna. Na tovornjaku ni videti, da bi bilo trčenje tako hudo. m k NOVO MESTO: NESREČA PRED GOSTILNO - Minuli petek ob 17. uri se je pri gostilni Kos zgodila lažja nesreča. Miha Lenart je vozil motorno kolo iz Novega mesta proti Mačkovcu. Ko je pripeljal do gostilne Kos, je s parkirnega prostora zapeljal na cesto Martin Košak iz Ragovega. Lenart je s prednjim delom kolesa opazil levo stran avtomobila in padel po cestišču. Gmotne škode je za 5000 din. BANCA: OTROK POVZROČIL NESREČO - 25. septembra ob 18.30 je Ivan Wolf iz Sečjega sela Sri Vinici vozil motorno kolo proti anci. Pri hiši št. 34 je na cesto pritekel šestletni Niko Moravec in motorist ga je zbil. Otrok si je zlomil nogo in dobil pretres možganov. DOLNJI LIPOVEC: PO NESREČI POBEGNIL - Janez Udovč iz Dolnjega Lipovca se je peljal z osebnim avtomobilom od Mokronoga proti Zburam. V Dolnjem inso DOLE: ČELNO TRČENJE - 27. septembra dopoldne je Novomeščan Anton Furlan z avtom vozil iz Metlike proti domu, pri vasi Dole pa je v nepregledni ovinek pripeljal po levi; tako je prišlo do trčenja z avtomobilistom Marjanom Peiger-jem iz Zlatara. Ta je pripeljal v nasprotni smeri. Pergerjeva sopotnica Vesna Grune je bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 12.000 dinarjev. VRClCE: BANKINA SE JE VDRLA - 29. septembra popoldne je šofer Cestnega podjetja Anton Plut iz Novega mesta vozil tovornjak z gramozom iz kamnoloma Vrčice navzdol, nasproti pa je pripeljal drug prazen tovornjak Cestnega podjetja Anton Kocjan iz Kočevja. Pri srečanju na ozki cesti sta oba vozila po svojem desnem robu, bankina pa se je pod težo Plutovega tovornjaka vdrla. Kamion se je trikrat preobrnil in med tem je šofer padel iz vozila. Lipovcu je vozil po levi strani in zbil 45-letno kolesarko Frančiško Do-ušek. Udovč je pobegnil, vendar so ga kmalu ujeli v Škocjanu. Douško-vo so odpeljali v bolnišnico, škode pa je za 6000 din. KAL: NEPREVIDEN MOTO- RIST - V nedeljo popoldan sta pri vasi Kal trčila Ciril Dajčman iz Novega mesta in motorist Marjan Ramuta iz Kala. Dajčman je vozilo na ozkem cestišču pravočasno ustavil, Ramuta pa je Učil v sprednji del avtomobila m si poškodoval levo 3. škode ja za 6000 i Ljudje so ga izvlekli izpod kamiona in so teže ranjenega odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoaa znaša 60.000 dinarjev. nogo. I din. TREBNJE: NESREČI BOTROVAL ALKOHOL? V ponedeljek ob enih zjutraj je zdomec Jože Brudar pripeljal z osebnim avtomobilom od bencinske črpalke in ko je vozil po nadvozu čez železniško progo, ie s sprednjo desno stranjo zadel v ograjo. Pri preizkusu je alkotest pozelenel. SPET POKVARJEN ŠTEDILNIKI 29. septembra popoldne sta monterja ljubljanske Plinarne popravljala pokvarjen plinski štedilnik v kuhinji tovarne Novo-teks. Ko sta ga preizkušala, so v kuhinji kuhali, iz štedilnika v okvari pa se je dvignila manjša količina plina. Na sosednjem pi- ce lamenček močno vzplamtel prižganem plinskem štedilniku ie "ek močno vzplamtel, In eprav je bil kratkotrajen, je oRenj zajel kuharico Martino Majcen. Dobila je opekline in so jo odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode v kuhinji pa nesreča ni povzročila. ČETRTKOV INTERVJU Zadnji dom bo na Marofu Šmihelsko in ločensko pokopališče postajata tesni, zato ju bo potrebno zapreti Pokopališče je eden tistih splošno družbenih objektov, kdterega usoda zanima najširši krog ljudi. Ker je slišati, da bodo šmihelsko in ločensko pokopališče prestavili, smo se glede tega pozanimali pri inž. Albertu Račečiču, ki trenutno o tem največ ve. On je vodja Dolenjskega urbanističnega biroja, v okviru katerega pripravljajo zazidalni načrt in dokumentacijo za novo pokopališče. Na vprašanje, zakaj sploh prestavitev, je inž. Račečič povedal: „Zaradi nagle rasti mesta na šmihelskem pokopališču že zmanjkuje prostora za pokop, na ločenskem se bo to kmalu zgodilo. Ob proučitvi možnosti za razširitev obeh pokopališč se je pokazalo, da to ne bi bilo smotrno. Porabili bi ogromno denarja, razen tega pa ne bi mogli urediti v bližini nujnih spremljajočih objektov. Ker ima tudi mestna vrtnarija premalo prostora, upravljalec obeh dejavnosti pa je komunalno podjetje, so se odločili za novo lokacijo za pokopališče in vrtnarijo, ki sodita skupaj. Kajpak je sprememba pokopališč vezana na dolgotrajne priprave. Šmihelsko pokopališče bo ostalo zaščiteno, kakršno je, ločensko pa bodo sčasoma prestavili. Dvajset let po zadnjem pokopu se lahko začne prestavljati grobove. “ - Kje bo novo počivališče umrlih Novomešča-nov? „Za najugodnejšo lokacijo se je pokazal Marof, v bližini Možetove domačije. Svojčas je bilo v obravnavi več možnih variant, vendar ima le Marof pravšnjo geološko zasnovo tal, ki je za pokopavanje zelo važna. Že Iliri in Kelti so na Marofu pokopavali svoje mrtve, ker so vedeli, da so tla ugodna. Sestavljena so iz aprenega preperelega materiala. “ - Ljudi zanima, kaj vse bo na novem pokopališču, kako bo urejeno. „Pokopališče bo vsekakor sodobno urejeno, v bližini pa bo tudi modernizirana vrtnarija. Na pokopališču bo več lepo urejenih mrliških vež, imelo bo poslovilno dvorano za ceremonial, upravne prostore, servisne delavnice, garaže, sanitarije, parkirišča itd. Dovozni poti bosta dve, in sicer iz mestne in bršlinske smeri, medtem ko bo glavna peš pot skozi Kettejev drevored. “ - Kakšna možnost je, da bi pri načrtovanju upoštevali želje in koristne predloge občanov? „Dolenjski urbanistični biro pripravlja zdaj le predlog zazidalnega načrta, ki bo v javni razpravi Vse objekte na pokopališču bo potrebno načrtovati kasneje. Zdajšnje delo poteka v sodelovanju z več svetovalci, strokovnjaki od drugod. Želimo pa dobiti čimveč pobud in predlogov naših občanov. V javni razpravi bodo imeli lepo priložnost in upamo, da je ne bodo pustili vnemar. “ - Ostane še eno važno vprašanje: kdaj je predvidena ureditev novega pokopališča? ,,Priprave so dolgotrajne in zahtevajo veliko denarja, vendar potreba obstaja že danes, zato ne bo mogoče dolgo odlašati. Nisem pristojen za odgovor na to vprašanje, vendar mislim, da bomo morali na novem pokopališču začeti pokopavati najkasneje v 10 letih. Nekako leta 1980 pa bi se moralo začeti urejanje pokopališča na Marofu. “ R. B. Tmr 7 KOT DA BI ŠLO ZARES, so v petek popoldne ukrepali novomeški gasilci in še vrsta drugih iz okoliških društev, ko je za vajo ,načela goreti11 tkalnica v Novoteksu. V nekaj minutah po alarmu so že gasili z najsodobnejšo opremo. Na fotografiji je vodni top, s katerim gasijo v svetlečih se uniformah pripadniki JLA. Vaja je povsem uspela in dokazala, da gasilci hitro in učinkovito ukrepajo. (Foto: Bačer) Presekati gospodarsko mrtvilo »Gospodarski uspehi v prvem polletju ne zadovoljujejo," menijo delegati vseh zborov občinske skupščine — Zakaj denar stoji v banki? Na zasedanju vseh zborov novomeške občinske skupščine, ki je bilo 5. oktobra, je bilo videti, da se delegati neradi spuščajo v , razpravo o vzrokih izgub in slabega gospodaijenja. Iz informacije o poslovanju jemalci niso formalno sposobni organizacij združenega dela v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo očitno, da poslovni uspehi gospodarstva v občini precej zaostajajo za planiranimi. Pričakovati bi bilo, da bi o tem stekla živahna razprava, vendar so se posamezniki oglasili šele na dvakraten poziv Avgusta Avbaija, predsednika izvršnega sveta skupščine. Tudi on je dejal: „Mrtvilo in tišina sta v takih točkah dnevnega reda že vtečena praksa, ker pa položaj zahteva obravnavo z vso resnostjo, si tega ne bi smeli več privoščiti. Reči bi morali besedo o tem, zakaj upadajo uspehi, zakaj usihajo prizadevanja za nadaljnjo rast in napredek gospodarstva. Sredstva za kredite pri banki ostajajo neizkoriščena, se ne bogatijo, ker kredito- POD IMOVIM VODSTVOM Z odhodom na novo službeno mesto v Ljubljano je bil 5. oktobra na zasedanju novomeške skupščine razrešen vršilec dolžnosti direktorja novomeške gimnazije prof. Dušan Modic. Na njegovo mesto je bil imenovan proif. Franc Hočevar. Kot je poročala delegatka gimnazije, pristane novi vršilec dolžnosti direktorja na opravljanje dolžnosti le za dva meseca, med tem pa bo potrebno najti trajnejšo rešitev. Za dosedanje požrtvovalno delo so se bivšemu direktorju prof. Modicu zahvalili, obenem pa ustanovi pod novim vodstvom zaželeli veliko uspeha. 0 kulturi - na frontni črti Teden Komunista oziroma akcija „Clovek, delo, kultura" bo v novomeški občini do 8. februarja Člani osemnajstčlanskega odbora, ki mu je partijski komite v Novem mestu naložil skrb za izvedbo tedna Komunista, že vrtijo telefone in zahtevajo od sekretarjev 00 ZK v tozdih in krajevnih skupnostih podatke o akcijskih programih in drugi dejavnosti, s čimer se mora vsaka osnovna organizacija vključiti v akcijo „Clovck, delo, kultura". Odbor za izvedbo tedna Komunista bosv. osnovnimi organizacijami povezan do konca akcije, ki bo v novomeški občini končana na dan slovenskega kulturnega praznika prihodnje leto. V GABRJU DELAJO KULTURNI DOM - Vaščani so resno poprijeli in uspeh ne zaostaja. Temelji za novo kulturno središče vasi so že gotovi. V tej stavbi bodo dobile streho tudi vse krajevne družbenopolitične organizacije. Vaščane bo finančno podprla krajevna skupnost, pomoč pa je obljubljena tudi od občine. Vsi prebivalci so se zavezali prispevati po 40 ur udarniškega dela. (Foto: Miklič) NOVOMEŠKA TRIBUNA Ko to poročamo, se v osnovnih organizacijah pripravljajo na sestanke, na katerih bodo predvsem obravnavali vprašanja kulturnega življenja delavcev. Glede na to, da so do zdaj malone povsod zanemarjali to problematiko - tudi iz zapisnikov 00 ZK ni razvidno, da bi se komunisti kdaj spomnili tudi na kulturo - bodo morali biti dnevni redi pretehtani in izbrani tako, da bodo prišla na vrsto res najbolj pereča vprašanja. Kajpak bo morala kulturna akcija v tozdih in krajevnih skupnostih potekati ob najtesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov, ki jim skrb za kulturo nalagajo mnogi znani dokumenti - od ustave do sklepov, stališč in resolucij družbenopolitičnih organizacij. Z drugimi besedami: za uspeli tedna Komunista v slehernem delovnem in organiziranem okolju so prav tako zadolženi sindikalni delavci, člani SZDL, ZSMS, borci, delegati, organizatorji kulturnega dela, člani društev, profesionalni delavci v kulturnih usta novah in mnogi drugi. V jeziku Socialistične zveze bi pomenilo, da lahko taka akcija, s katero častimo tudi 100-letnico Cankarjevega rojstva in 35-lctnico vstaje, uspe le v frontnem delovanju vseh povabljenih in poklicanih. O vsem drugem, kot o prireditvah in drugih manifestacijah, ki naj bi se jih poslužile, so bile osnovne organizacije posebej obveščene. Skratka: teden Komunista in celotna akcija sta tako zastavljena, da sc kulturi naposled le obeta v življenju mesto, ki soji ga odredili že dokumenti. I. Z. sprejeti posojil,“ je med drugim dejal predsednik Avbar. Tako izzvani so se k besedi le oglasili delejati Iskre Šentjerneja in iz Žužemberka, Krke-farmacevtike, IMV in končno tudi Novoteksa - TOZD Tkalnice, vendar pa prisotni niso dobili jasne slike, kako in na kakšen način se bodo izkopali iz izgub, kjer so najhujše. Vsekakor je za Novoteks ostala nedorečena-sanacija, ki ne zadeva samo en TOZD, je pa pomembna za vse zaposlene in vso občino. Na seji so sprejeli še poročilo o poteku javne razprave Zakona o združenem delu, poročilo o ■ ■ _ pa ni bilo Za ponedeljek, 27. septembra, je bila sklicana skupščina izobraževalne skupnosti Novo mesto, vendar zaradi premajhne udeležbe zasedanja ni bilo. Manjkali so zlasti delegati uporabnikov. Skupščino so morali sklicati še enkrat. Ker v Novem mestu to ni prvi primer nesklepčnosti na tako važnih samoupravljal-skih zasedanjih, bi kazalo vprašanje odgovornosti znova postaviti v ospredje. Tudi to ni prvi poziv, a kaže, da dosedanja opozorila niso dosti zalegla. Če upoštevamo, da je bil dnevni red zasedanja izredno zanimiv, saj gre za obravnavo načrta občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976 do 1980, za analizo kadrovskih potreb in razpravo o usmerjenem izobraževanju na Dolenjskem, za predlog združitve srednjih šol in drugih zavodov v skupnost usmerjenega izobraževanja itd., potem je odsotnost delegatov toliko bolj čudna. Mar uporabnike, ki dajejo denar za te stvari, sploh ne zanima, kaj se s temi sredstvi dogaja? Mar so delegati malomarni in pozabljivi? Ko smo jih volili, smo rekli, da smo izbrali najboljše. Pristali so na funkcijo, zdaj je ne opravljajo v redu. Stvar družbenopolitičnih organizacij je, da to razčistijo. Ne samo, da zaradi takih primerov stoji delo, ki bi ga morala skupščina začrtati, nesklepčnost tudi veliko stane. Vrh tega jemlje voljo do udejstvovanja delegatom, ki so sicer redno prisotni. R. BAČER P. S. Drugi sklic skupščine je bil čez teden dni uspešen, ampak komaj komaj. S polurno zamudo sc je zasedanje začelo, za uvod pa je bila kritika odsotnosti. Obširneje o tem prihodnjič. vpisu cestnega posojila, dobili so informacijo o napredovanju gradnje Doma JLA in o predvidenem sofinanciranju občine, sprejeli so kandidaturo občine Novo mesto za organizacijo 22. skupščine stalne konference mest Jugoslavije v letu 1978. Iz obrazložitve Jakoba Beriča, predsednika občinske skupščine in razprave dr. Jasne Peče je bilo videti, da je sprejem kandidature za Novo mesto le dobra stvar, zato so jo delegati tudi soglasno podprli. Ni pa še rečeno, da bo potrjena. Najbolj živahno v dvorani je postalo pri delegatskih vprašanjih, kar je tudi že običaj za to skupščino. Precejšnje kritike je bila deležna kulturna skupnost, ki je — kot je dejal delegat prof. Jože Škufca po enoinpolletnem čakanju dala pismen odgovor na njegovo vprašanje, pa še ta ni zadel v črno. Odgovori s tako zamudo so izzvali k besedi še nekaj razpravljalcev, vsi pa so bili mnenja, da se kaj takega ne sme več zgoditi. r, b. MALO, AMPAK OD SRCA Upokojenci tovarne 3je Krka v Novem mestu zdravil so 22. septembra sklenili po svojih močeh pomagati prizadetim od potresa v Posočju. Skromna sredstva, ki jih imajo na razpolago za razvedrilo in izlete, v znesku 500 din so v celoti namenili za Posočje. 152 slavljencev Priznanja novomeškim gasilcem za 100-letnico V nedeljo, 3. oktobra, je bila pred gasilskim domom v Novem mestu interna slovesnost za člane društva. V navzočnosti pokrovitelja slavja Jakoba Beriča, predsednika občinske skupščine, so razvili nov društveni prapor, vsak član društva je dobil spominsko odličje, ženska desetina pa zlate značke. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih še 20 republiških odlikovanj in 12 priznanj članom društva za požrtvovalno in dolgoletno delo. Dva veterana, Ernest Bele in Bruno Bernard, pa sta dobila posebno priznanje za 60-letno udejstvovanje pri gasilcih. Tudi društvo je na slovesnosti dobilo visoko priznanje: zlato odlikovanje za posebne zasluge, ki ga je na prapor slovesno pripel Milorad Di-mitrič, predstavnik republiške Gasilske zveze. Vzdušje je bilo slavnostno, k čemur so pripomogli godba in izvajalci programa pa okrasitev. Velja omeniti še razglasitev napredovanj, ki je bila prav tako opravljena na nedeljski proslavi. VZORNA SKRB ZA UPOKOJENCE Pred kratkim je „ Labod" zasvojr upokojence organiziral izlet v Istro. Udeležilo se ga je okoli 40 bivših delavcev te organizacije, ki so obiskali počitniški dom v Savudriji in si ogledali novo turistično naselje Bernardin pri Portorožu. Upokojenci so bili tako nad pobudo, kot nad organizacijo izleta sila navdušeni, še posebno zaradi zavesti, da jih delovna organizacija, kateri so dali najlepša leta svojega življenja, ni pozabila. j ^ 2600 UR UDARNIŠKEGA Krajanom Šmihela pri Žužemberku, Klečeta, Drašče vasi in Dešeče vasi ni žal velike -obveze, da bodo prispevali 2600 ur prostovoljnega dela pri urejanju ovinkov na cesti, da bo po njej lahko vozil avtobus. Doslej so opravljena ie vsa glavna dela, tako da bodo lahko v njihov kraj kmalu pripeljala večja vozila tako z ambruske, kot iz novomeške smeri. Delavci se bodo lahko vozili v službo, šolarji pa v šolo. V akciji so doslej sodelovali krajani, krajevna skupnost, žužemberška šola, pričakujejo pa tudi pomoč TOZD Iskre, Litostroja, IMP, Livarne Ivančna Gorica, Novolesa, Zadruge, Gozdnega gospodarstva in tovarne IMV, vseh, ki iz teh vasi dobivajo delovno silo. M SENICA Novomeška kronika CUT DO SOČLOVEKA - Solidarnost delovnih ljudi s prizadetimi v Posočju je še vedno živa, vendar je tudi kaj različna. Medtem ko ponekod niti pričakovanega niso povsem izpolnili, pa so se izredno izkazali delovni ljudje Kmetijske zadruge Žužemberk. Poleg dveh enodnevnih zaslužkov v ta namen so dali še denar, namenjen za sindikalni izlet. Ta sredstva pa so večja, kot če bi prispevali še tretji delovni dan. ZAKASNELO POLETJE - Medtem ko nas je konec julija in avgusta zeblo in so bili prvi septembrski dnevi tako hladni, da se je iz prenekaterega dimnika v mestu že začel viti dim, imamo zadnji teden dni izredno toplo vreme. Kopanje na prostem je bilo 1. oktobra prav prijetna stvar in v bližnjih toplicah seje to poznalo. TRŽNICA JE BILA 4. oktobra v znamenju dobre jeseni Dobiti je bilo radič po 20 din, endivijo po 15 din, korenje po 14 din, rdeče zelje po 8 din, peso po 10 din, paradižnik po 10 din. kartiolo po 20 din, kostanj po 10 din, itd. Tudi sadja'je bilo precej, cene pa so bile naslednje: jabolka 5 do 13 din, grozdje 14 din, slive 10 din, breskve 18 din in hruške 16 din kilogram. Odkar so se prodajalci verižic in kičarije po sili razmer odselili, je več pletenin in stojnic z domačo obrtjo. PRETEKLI TEDEN SO RODILE: Veronika Predovič iz Ulica Ivana Roba 13 - Kristino; Milka Ivanetič iz Segove 11 - Jožeta; Magda Petrovič iz Ulice Majde Šilc 3 - Petra; Marija Bradica z Ragovske 8 - Marka; Milena Šinkovec s Poti na Gorjance 11 - Jožico; Lidija Dežman iz Ulice Slavka Gruma 11-dečka in Vida Sadek z Ragovske 6 - Mitjo. NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI je minuli teden darovalo kri 37 prostovoljcev. Od teh jih je bilo 11 iz Npvoteksa, 7 iz IMV, 4 iz Laboda, 3 iz Novolesa, 3 od Pionirja, 2 iz Keramike ter 7 ostalih. S svojo krvjo so pomagali reševati tuja življenja. - Hvala! Ena gospa je rekla, da si mora večkrat, kadar gre pod arkadami na Cesti komandanta Staneta, tiščati robec pred nosom. Iz bližnje kemične čistilnice uhaja močan smrad po kemikalijah. Najbolj pa so zaradi smradu prizadeti sosedje. St. 41 (147.0) - 7. oktobra 1976 v. * * I l 1 1(1 H n MU V V Stran urndila* PIJH B&ČEP DOLŽNIŠKI UST 15 LICITACIJA! i /O ljubljanska banka Tudi ko gre za posojila pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov. Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu: — za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov — za nakup kmetijskih strojev — za nakup plemenske živine — za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko dejavnost — za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost Znesek posojila znaša 250 % namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 — dinarjev, najvišji pa 400.000.— dinarjev. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja. VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO ■ ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALV0LINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTYL CENTER ^DOLENJSRUIS^j UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osebnih motornih vozil in ostale opreme: 1. 4 OSEBNE AVTOMOBILE ZASTAVA 750 2. 1 OSEBNI AVTOMOBIL VW 1300 3. 1 KOMBI DKW 1000 4. 5 MOPEDOV 5.10 FOTOAPARATOV, 2 PISALNA STROJA, 5 TAPECIRANIH PISARNIŠKIH STOLOV IN 1 ELEKTRIČNI USMERNIK Licitacija bo v soboto, 9. 10. 1976 ob 8. uri, na sedežu UJV Novo mesto. Jerebova 1. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti varščino 10 % od izklicne cene. V______________________________________________________ J ZAHVALA ' Po težki in hudi bolezni nas je v starosti 80 let zapustil dragi oče, stari oče in praded AVGUST M JAKŠA upokojenec iz Dobravic pri Metliki Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu v četrtek, 30. septembra 1976, v Podzemlju. Zahvaljujemo se vsemu osebju bolnice Novo mesto za ves trud in nego. Prisrčna hvala tudi obč. ZB Metlika, Domu upokojencev Metlika, Krajevni skupnosti Dobravice, ter sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrazili sožalje, n Žalujoči: sinovi Jože, Pavle in Lojze, hčerki Marija in Olga z družinami. Ljubljana, Novi Sad, Piran PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA ŽALEC POTRESNI ZIDAK -VOGELNIK Potresno varnost objekta predstavljajo poleg horizontalnih tudi vertikalne vezi v vogalih in notranjosti objekta. Te vertikalne vezi predstavljajo armiranobetonski stebri, ki jih je potrebno v klasični izvedbi opaževati. Dragemu opaženju pa se izognemo z uporabo POTRESNEGA ZIDAKA. Opaž je pripravljen s tem, ko zidar konča delo. V odprtine potresnega zidaka vstavimo potrebno armaturo, zalijemo z betonom in vertikalna vez je gotova. Dimenzije potresnega zidaka so enake meram zidu — P-1 = 39 x 29 x 19 cm, P-2 = 39 x 29 x 14 cm. Velikost notranje odprtine, ki predstavlja v končni obliki vertikalno vez je 18,5 x 18,5 cm. Potresni zidak je izdelan iz opečnega betona. S tem dobimo opečno površino zidu ter tako zmanjšamo prehod toplote in preprečimo nastanek kondenza. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva, 4, tel. št. (063) 710-740. 710-783, 710-782. Enota: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega 5-letnega sinčka, bratca in vnu- MIRANA RUKŠETA iz Gabrja 136 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga spremili na njegovi mnogo, mnogo prezgodaj končani življenjski poti. Se posebej hvala prvim reševalcem, osebju kirurške ambulante, ki ste poskušali, da bi ga povrnili v življenje. Hvala sindikatu Krke in Petrola, darovalcem mastnega oddelka tovarne zdravil, kolektivu bencinskega servisa Novo mesto II., sosedom, mladini in KS Gabrje za podarjene vence in drugim, ki ste ga zasuli s cvetjem in nam izrekli sožalje, še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga zasuli s cvetjem. Župniku hvala za opravljeni obred. Žalujoči: očka, mamica, obe stari mami ter drugo sorodstvo LICITACIJA! MERX—CELJE TOZD PEKARN IN SLASClCARN CELJE V skladu s sklepom DS TOZD Pekarn in slaščičarn objavljamo javno prodajo oinovnih sredstev, ki bo 13. 10. 1976 ob 9. uri v CERKLJAH ob KRKI (v pekami v Cerkljah ob Krki). ocen. vrednost Mešalni kotel 6.000,00 Mešalni stroj 4.600,00 Oblikovalni stroj „Univerzum" 6.000,00 Sejalni stroj 3.000,00 Pekarska peč 36.000,00 ter razni drobni pekovski inventar v skupni vrednosti 25.320,00 dinarjev. MERX-Celje, TOZD Pekarn in slaščičarn, Celje ''N OPEKARNA ZALOG Novo mesto p.o. Komisija za razp is delovnega mesta direktorja razpisuje na podlagi 97. člena statuta prosto delovno mesto DIREKTORJA — Pogoji: 1. kandidat mora imeti srednjo tehniško šolo in 8 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, predvsem v gradbeništvu alii industriji gradbenega materiala; 2. da ne obstaja kateri od zadržkov po 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela. Rok za prijave je 15 dni p o dnevu objave. Prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na zgornji naslov z oznako: ..Komisija za razpis mesta direktorja". Odbor za združeno delo razglaša prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoji: nižja administrativna šola ali nedokončana ekonomska oz. katera druga srednja šola in 2 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Delovno mesto se razglaša za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu v času od 1. decembra 1976 dalje). Rok za prijave je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na zgornji naslov z oznako: „Odbor za združeno delo". Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu pri TOZD „Motiv" Industrije otroške konfekcije ..JUTRANJKA" Sevnica objavlja prosti delovni mesti za 2 KOMISIONARJA ZA SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še tele pogoje: — Poklicna šola — prodajalec tekstila, - 6 mesecev delovnih izkušenj. Pri izbiri kandidatov imajo prednost moški. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema Industrija otroške konfekcije „JUTRANJ-V^KA" Sevnica, kadrovska služba, v roku 15 dni po objavi. REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Doklej skozi okna krste na vrveh? Ribniško pokopališče nima mrliških vežic — Pogrebni sprevodi na magistralni cesti proti Ribnici povzročajo velike kolone avtomobilov — Problem, ki dandanes dela Ribnici nemajhno sramoto — Denarja za gradnjo ni najbolj zaskrbljuje podatek, da bo predvidena cena novega objekta, če ga lahko tako imenujemo, kar okoli 2 milijona dinarjev. Na pokopališki upravi so nam povedali, da tudi v prihodnosti ne pričakujejo, da se bo kaj dosti spremenilo. Toda mnenja smo, daje problem take narave, da zahteva kar najhitrejšo rešitev. Kje in kako bi kazalo najučinkoviteje ukrepati, pa najbolje vedo Ribničani sami. Sicer pa si občina, ki je domala po vsem svetu znana po izdelkih suhe robe in ki namerava turizem napraviti za eno poglavitnih vej gospodarstva, take sramote prav gotovo ne bi smela privoščiti. BOJAN BUDJA Na naših cestah se vozniki motornih vozil nemalokrat srečujejo s smrtjo, toda tokrat nimamo v mislih tistih, ki dan za dnem polnijo stolpiče črnih kronik. Gre za pogrebne procesije, ki smo jim tolikokrat priča na magistralni in tudi drugi cesti proti Ribnici. Popolnoma odveč je zapisati, da v takih primerih sprevod nemalo ovira promet in ustvarja nekaj kilometrov dolge kolone avtomobilov. Takšno stanje v ribniški občini je že dalj časa povod žolčnih I razprav, ki pa le počasi rojevajo dejanja. Naj navedemo le nekaj vzrokov za takšno stanje. Ribniško pokopališče, ki je v bližnjem zaselku Hrovača, nima mrliških vežic, skratka nobenega prostora, kjer bi mrlič ležal do pogreba. Ta pomanjkljivost povzroča vse ostale. Ljudje imajo svoje pokojnike doma in jih tako na dan pogreba vozijo na pokopališče, seveda v procesiji. Najhuje je v Žlebiču, od koder je edina vez z Ribnico prav magistralna cesta, da o problemih tistih stanovalcev v blokih ne govorimo, saj nekateri mrliče iz višjih nadstropij spuščajo skoz okna z vrvjo. Komisija za verska vprašanja pri občinski skupščini Ribnica je pred kratkim sprejela sklep, da mora oddelek za notranje zadeve pri skupščini kar se da hitro pripraviti odlok o poko-( pališkem redu. S sprejetjem tega akta bi se izognili sprevodom po mestu; ti naj bi šli poslej po obvoznici mimo Inlesa. Ukrep bi naj do zgraditve mrliških vežic vsaj delno omilil navedeni problem. In kako potekajo dela za gradnjo vežic? Pokopališka, uprava v Ribnici je pred dvema letoma prevzela patronat nad pokopališčem v Hrovači. Sklenili so, naj se najprej nabavijo vozički za prevoz mrličev in vencev, česar do takrat še ni bilo(!), obenem pa naj se pripravijo načrti za gradnjo mrliških vežic. Potem, ko so se nekateri člani uprave po dolgotrajnem iskanju pravega in ustreznega vzorca odločili za brežiški tip mrliških vežic, so izdelali idejni načrt. Predvidena je gradnja treh vežic z všemi potrebnimi prostori. Takoj zatem je uprava pokopališča s pomočjo krajevne skupnosti odkupila od krajanov zemljišče, ki je predvideno za to gradnjo. Od tu naprej pa je šlo vse sila počasi in razen zravnanega zemljiš (h in navoženega materiala se podoba prostora za gradnjo ni spremenila. Pri pokopališki upravi tarnajo, da denarja za nadaljnje delo ni od nikoder. Krajevni samoprispevek, ki je bil namenjen izgradnji telovadnice, vrtca in mrliških vežic, je pomagal bore malo. Zakaj, ne vemo. Iz teh sredstev je bilo namenjenih le 60.000 din za nakup zemljišča, vsa ostala dela, ki so bila opravljena sedaj, pa so bila prostovoljna. Se UREJAJO OBREŽJE — Prejšnji teden smo opazili, da so se delavci ribniške Komunale končno lotili čiščena obrežja ob Bistrici. Le-to je bilo takšnih del že nujno potrebno. (Foto: B. Budja) Že 36 odstotkov nad planom Ribničani so na šestem mestu v SRS po dbseženi vsoti pri vpisu posojila za ceste 1 SE BO KAJ SPREMENILO? — Takšen je prostor pri pokopališču v_Hrovači, namenjen za gradnjo mrliških vežic. Sadove dosedanjega dela je že močno prekrila trava in plevel in nič ne kaže, da se bo podoba v kratkem spremenila. (Foto: B. Budja) Delavcem je prekipelo Ko rta drugem mestu pišemo o uspehu javnih razprav o osnutku novega zakona o združenem delu, navajamo, da so te lahko uspešne le tam, kjer je bila poprej opravljena analiza samoupravnih odnosov znotraj organizacije. Kjer ta pogoj ni izpolnjen, so možnosti za vpeljavo novega zakona minimalne. Na takšen primer smo naleteli pri sodraški podružnici „Krima", ki zaposluje okoli 60 delavcev. Mimo lahko zapišemo, da je to podjetje eno izmed tistih redkih, kjer korenine samoupravljanja niso pognale. Vihra, ki se je že nekaj časa pripravljala, je vendarle izbruhnila. Delavci, prepuščeni na milost in nemilost "delodajalcem* so po toliko letih čakanja in potrpežljivosti povzdignili glasove. In ne brez razloga. Njihove pravice so bile minimalne, osebni dohodki od 1.300 do 1.800 din, niso imeli vpogleda v poslovanje podjetja, obveščanja dejansko ni bilo. Naštevanja nepravilnosti je za kup papirja, višek pa je bila samovolja vodilnih, ko delavcem niso hoteli izplačati opravljenih nadur. Vem, da se marsikateri izmed bralcev prijema za glavo, ko bere te vrstice. Primer je za današnje razmere res nerazumljiv. Epiloga te sramote za tovarno Krim še ne vemo, izvedeli pa smo, da je javno tožilstvo že sprožilo postopek proti generalnemu direktorju Krima, vendar obravnava doslej še ni končana. Vsekakor bo privedla do zanimive ugotovitve oz. odgovora na vprašanje: kje poganjajo korenine, ki so zavirale razvoj samoupravljanja v organizaciji, ki se uvršča med vodilne ustvarjalce slovenske modne konfekcije? BOJAN BUDJA USTANOVLJEN SVET POTROŠNIKOV Končno je Ribničanom uspelo: po dolgotrajnih pripravah in negodovanjih občanov je občinska konferenca SZDL ustanovila svet potrošnikov. Naloga tega organa, v katerega bodo vključeni predvsem kupci, je, da sodeluje pri odpravljanju vseh napak in pomanjkljivosti pri razvoju in delovanju trgovske mreže v Ribnici. Upajmo, da bo ta korak privedel do boljšega stanja tudi na tem področju. Akcija za vpis posojila za ceste v ribniški občini je že do sedaj dala presenetljivo dobre rezultate. Med 59 občinami v SRS so Ribničani trenutno na šestem mestu in so za 36 odstotkov prekoračili predvideno vsoto. V občini je zaposlenih 2.781 občanov (podatek iz leta 1975); od tega jih je posojilo vpisalo kar 2.421, v znesku 4.215.440 din. Izmed 184 obrtnikov jih je vpisalo 135, zbrali pa so 412.000 din. Tudi upokojenci niso stali ob strani: od skupnega števila 1.157 se jih je vabilu odzvalo 143, ki so vplačali 129.050 din. Zanimivo je, da jih je kar 82 posojilo dalo v gotovini. Tudi upokojenci v Loškem potoku so bili aktivni, saj jih je 92 vpisalo kar 54.400 din, medtem ko v Sodražici po podatkih štaba upokojenci niso vpisovali. Skupno se je torej kar 2.696 (jbčanov odločilo prispevati delež za boljše ceste, in kar je še najbolj razveseljivo, zbrali so skupno 4.746.390 din. Seveda pa pri teh številkah ne bo ostalo. Od skupaj 33 vpisnih mest v občini jih je do sedaj zaključilo delo le 17. In še nekaj: k navedenemu znesku še niso prišteta sredstva, ki so jih zbrali zaposleni v JLA. Po nekaterih podatkih so se tudi ti dobro odrezali, čeprav vpis pri njih še ni zaključen. IZLET NA RAB USPEL Dvodnevni izlet na Rab, ki ga je priredilo Društvo upokojencev Ribnica, je popolnoma uspeL Udeleženci so se vračali polni lepih vtisov iz tamkajšnjih krajev Raba, Senja in Crikvenice. Upokojenci so se domenili, da bodo naslednje leto za dva dni obiskali Plitvička jezera. „Spozna-vajmo svet in domovino!" je njihovo geslo. V. P. Zakon naj čimprej zaživi Razprave o osnutku zakona o združenem delu so trenutno najbolj aktualno vprašanje v vsaki delovni organizaciji in tako je tudi v Ribnici. Ko smo se prejšnji teden pogovaijali s sekretarjem občinskega sindikalnega sveta Ribnica Marjanom Oražmom, smo dobili vtis, da je bila javna razprava na ribniškem območju dobro zastavljena. Že sedaj lahko zapišemo, da je razprava izpolnila predvideni obseg z okoli 80 odstotki Delavci so, vsaj kar zadeva področja, ki jih najbolj zanimajo (dohodkovni odnosi, medsebojna razmerja itd.), z novim zakonom dobro seznanjeni. Takšen uspeh gre pripisati predvsem koordiniranemu delu med ZK, organizacijami sindikatov in aktivi, ki so bili dolžni voditi razpravo. V dveh največjih ribniških organizacijah, Inlesu in Riku, so razprave organizi- rali najprej v manjših skupinah, kar je delavcu omogočilo, da je o osnutku zakona tudi razpravljal. V Riku so celo organizirali „okroglo mizo", kjer so analizirali stanje z vseh zornih kotov. Vsekakor pa je glavna naloga vseh, da razpravo še nadaljujejo in da v vseh organizacijah pripravijo „teren“, tako da bo novi zakon zaživel res v vseh samoupravnih aktih. Na konferenci Zveze sindikatov so že oblikovali prve sklepe in predloge, ki se nanašajo na dosedanje rezultate razprav v vseh delovnih organizacijah. Poglejmo si jih v kratkih obrisih: V delovnih organizacijah, kjer je bila razprava slabo organizirana in brez predhodne analize samoupravnih odnosov, morajo razpravo v najkrajšem času ponoviti. Družbenopolitične organizacije so pozvali, naj aktivno sodelujejo pri spreminjanju samoupravnih razmer v OZD, kot narekuje novi zakon. Najpomembnejša naloga vseh pa bo, da se z vso močjo bore, da bi zakon o združenem delu resnično zaživel. Mišljeno je tako združeno delo kot krajevne in samoupravne interesne skupnosti. B. BUDJA Za Posočje po načrtu Velik odziv za pomoč prizadetim krajem Delovni ljudje in delovne organizacije Ribnice so z veliko obvezo sprejeli novico o potresu, ki je prizadel Posočje. Kaj hitro so stekle akcije, izdelan je bil plan o predvideni pomoči prizadetim, skratka, skrb za brezdomce je prisotna na vsakem koraku. Delovne in ostale organizacije so predvidele v prvem krogu zbiranja pomoči okoli 358.255 din pomoči. Ta plan je sedaj realiziran že 98-odstotno, saj je bilo zbranih že 319.282 din. Ob tem moramo upoštevati še, da sta delovni organizaciji Sukno iz Zapuž in Donit priskočila na pomoč z raznim materialom v vrednosti 44.250 din. Vsekakor bi bila ta številka še večja, vendar moramo vedeti, da je v Ribnici tudi precej dislociranih obratov, ki so svoj delež za prizadete ob potresu poslali v matične organizacije (največ Kočevje in Ljubljana). Vsa navedena sredstva so bila zbrana s prostovoljnimi prispevki in delom ob prostih sobotah. Navzlic velikemu odzivu na to akcijo pa Ribničani pripravljajo že drugi del zbiranja pomoči. Tako bodo vse delovne organizacije namenile še eno prosto soboto za prizadete v Posočju. Nekatere so to že storile. B. B. V delovnih organizacijah Ribnice je bila razprava o osnutku novega zakona dobro zastavljena — Izjeme so manjše organizacije POCENI DO ŠOLSKIH KNJIG Na OŠ Sodražica so pred kratkim ustanovili posebno zadrugo učencev. Njena naloga je, da od raznih založb in knjigarn kupuje velike količine šolskih potrebščin, seveda po znižani ceni, in te nato prodaja svojim učencem. Kot smo izvedeli, bodo dijaki šole z zbranim denarjem odšli na skupni izlet. Ideja, ki jo kaže posnemati. BODOČI AGRONOMI NA OBISKU Prejšnji teden je Sodražico obiskala skupina štirinajstih dijakov srednje kmetijske šole iz bližine Archevie v Italiji. Bodoči agronomi so si ogledali nekaj hlevov v okolici Sodražice insse seznanili s tamkajšnjim načinom kmetijstva. Ob koncu obiska jim je predsednik ribniške občine Ciril Grilj pripravil svečano kosilo« Dom JLA je postal Ribničanu domač Prebivalci Ribnice si svojega vsakdanjega življenja ne morejo zamišljati brez doma JLA — V prihodnosti bodo v njem gostovali Kičo Slabinac, Grupa 777, Toni Kljakovič, Suveniri in še kdo Dom JLA, na katerega je ponosen vsak Ribničan, je praktično od svoje ustanovitve (lani) osrednji objekt občine. Malo smo pisali o stavbi, ki je dan za dnem polna obiskovalcev, zato smo tokrat obiskali načelnika doma, kapetana Tomislava Lukiča, ki nam je povedal marsikaj zanimivega. Dom JLA je dobil popolnejšo podobo. Začeli so ustanavljati sekcije, ki privabljajo vse več mladih, saj je dom odprt za vse obiskovalce. Odveč je poudarjati, da vsaka za Ribnico pomembna prireditev poteka tukaj, da so bila prirejena že številna tekmovanja. Naj omenimo le izbirno tekmovanje kegljačev za moško in žensko državno reprezen- TomislavLukič: Dom JLA dobiva vse popolnejšo obliko. tanco. Skratka, preteklost je bila pestra kot malokje drugod, nas pa so zanimali predvsem načrti za prihodnje mesece. „Pred kratkim smo zasadili zelenice okoli doma," je pričel Tomislav Lukič, „stale pa so nas približno 30.000 din. Do konca leta pripravljamo vrsto zanimivih prireditev. Naj navedem le najzanimivejše: v počastitev dneva topništva bo organiziran tovariški večer, na katerem bodo sodelovali opatijski Suveniri in Kičo Slabinac; 27. oktobra pripravljamo večer narodnozabavnih pesmi, na katerem bodo sodelovali znani pevci tovrstne glasbe; v počastitev dneva JLA bomo 21. decembra povabili Tonija Kljakoviča, prav tako pa že pripravljamo novoletni program za vse tri praznične dni. Na njem 1xj sodelovala znana Grupa 777. Seveda pa ni naše področje le glasba. Sedaj ustanavljamo likovno sekcijo, za fotografsko pa nam manjkajo še ustrezne aparature. V kratkem bomo pripravili tudi literarni večer, povezan z otvoritvijo knjižnice. Na njem naj bi sodelovali znani književniki; trenutno so dogovarjamo z Brankom Čopičem in Gustavom Krklecem." Vidimo torej, da v domu vsakdo najde kaj zase; šport, kulturo, glasbo in še kaj. Le nekaj nas moti iri to meče senco na celotno dejavnost doma: gostinske storitve. Bife, ki je na voljo obiskovalcem, se ne more pohvaliti z najboljšim načinom dela. Poleti na primer, ko so na terasi bile postavljene mizice in stoli, je natakar le redkokdaj pogledal, če koga izmed obiskovalcev žeja. Od načelnika doma smo tudi izvedeli, da je med plesi in drugimi prireditvami že prišlo do nekaj izgredov, zato nameravajo v bodoče še poostriti nadzor. B. B. DOM JLA UREJAJO — Enako skrb kot življenju v domu posvečajo tudi zunanjemu videzu. Na našem posnetku vidimo, kako vojaki urejajo zelenice in nasade okoli doma JLA, ki so veljak okoli 30.000 din. In ne pravijo mu zaman „lepotec“. (Foto: B. Budja) £♦. 41 (14?0» - 7. oktobri 1P7F D0IENJRKI UST 17 Vsi že ne sodijo v en koš Franc Puhner, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK v Brežicah, pojasnjuje vzroke za izgube v gospodarstvu — Vaša komisija spremlja vsa dogajanja v gospodarstvu in negospodarstvu, vse vzpone in padce, ter opozaija na kritične probleme gospodarskih organizacij in ustanov. Ta čas veliko slišimo o izgubah tozdov in OZD, kaj pravite na to? — Res je, po podatkih polletnih analiz je položaj nasploh precej kritičen, za kar seveda ne smemo dolžiti le novih zakonskih predpisov. V začetku leta najavljeni ukrepi so mnoge prehiteli, a ne brez posledic. To velja predvsem za banke, trgovino in vse ustanove, v katerihs e steka denar. Njihov neorganiziran odziv je povzročil veliko zmedo v celotnem tržnem prostoru in povlekel za seboj gospodarstvo ter negospodarstvo. Z majhno konjunkturo v sedanjih FRANC PUHNER mesecih lahko dokažemo, da ima blago tržni značaj. Ogromno kupno moč je na primer navrglo znižanje pologa za potrošniška posojila od 30 na 10 odst. in znižanje prometnega davka. Na upadanje dohodka in izgube je v prvem polletju vplival tudi večji izvoz. Marsikje so prisilno omejevali proizvodnjo zaradi naraščajočih zalog in majhne kupne moči. Delovne organizacije so zdaj prebolele svoje kritično obdobje, kar lahko utemeljimo z dvoodstotnim porastom proizvodnje. — Koliko organizacij je v brežiški občini poslovalo z izgubo in kaj vse je vplivalo nanjo? - Za lažjo primerjavo najprej podatek za Slovenijo: ob koncu polletja je imelo izgubo 47 odst gospodarskih organizacij, v katerih dela 58 odst. vseh zaposlenih v SRS. V brežiški občini pa je imelo izgubo 22 tozdov in OZD ali 69 odst. Te ' delovne organizacije zaposlujejo 68 odst. vseh delavcev, torej smo spet nad republiškim povprečjem. Med prej omenjenimi 22 organizaci-jamisje 13 takih, ki iz neplačane realizacije ne krijejo izgube. Z izgubo so razen industrije poslovali še trgovina, obrt, gostinstvo in gozdarstvo. V kritični situaciji pa se je izredno znašlo kmetijstvo, ki tudi po plačani realizaciji beleži boljše rezultate od lanskih. Posamezne organizacije so se ves čas obnašale stabilizacijsko in po svojih sposobnostih prispevale k doseženim rezultatom. Poudarjam pa, da je struktura gospodarstva glede na tržne možnosti zelo slaba, zato bomo morali v občini razvijati tiste panoge, ki imajo zares pogoje za nadaljnjo perspektivo, kot je na primer kmetijstvo. — Za konec vas prosim samo še kratko pojasnilo o gibanju cen, osebnih dohodkov in produktivnosti v občini! - Spet bom uporabil primerjavo, da bo slika bolj jasna. V Sloveniji so cene letos narasle povprečno za 17 odst., v brežiški občini za 9 odstotkov; lani v republiki za 42 odst., v občini pa za 38 odst. pri nenehnem povečevanju vseh stroškov in dodatnem obremenjevanju gospodarstva (prispevki za elektro gospodarstvo ipd). Osebni dohodki bi bili morali po resoluciji za 1976 naraščati za 10 odst. počasneje od ustvarjenega dohodka. V občini smo imeli ob koncu polletja za 16 odst. manj ostanka dohodka z amortizacijo vred in brez upoštevanja izgub. Če prištejemo izgube, potem je bil dohodek dosežen komaj 50-odstot-no v primerjavi z istim obdobjem lani. Osebni dohodki so v prvem polletju narasli za 22 odst., razlog za to pa moramo iskati v povečanih NAGRADA - Pionirski odred borcev brežiške čete iz osnovne šole bratov Ribaijev je sodeloval na natečaju Pionirskega lista „Svobodni gradimo naš svet“ in se uvrstil med deset najboljših v Sloveniji. Za nagrado so brežiški pionirji dobili prenosni televizijski sprejemnik. Na konferenci 29. septembra jim ga je izročil glavni urednik Pionirskega lista Valter Samide. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah PO MESO NA HRVAŠKO -Preskrba z mesom še vedno šepa. O svinini in teletini ni duha ne sluha, če pa kdaj le kaj dobijo, je to izjema. OnsUan Sotle krize ne občutijo. Mesnice so normalno založene, zato mnogi kupujejo tam. Cene so res nekoliko višje, na izbiro pa so vse vrste mesa. Kaže, da se bo pri nas preskrba izboljšala šele po odjugi cen. VEC NOČITEV - Kljub temu da se je v brežiški občini število nočitev v primerjavi z lanskim letom povečalo za 30 odst, je bilo v gostinskih lokalih za 22 odst. manj obiskovalcev kot lani. Vse gostinske delovne organizacije so zaključile polletno poslovanje z izgubo zaradi nenehno naraščajočih stroškov. Svoj delež pri slabih poslovnih rezultatih ima za to obdobje tudi neugodno vreme. ZBIRKE PRIVLAČIJO - V Posavskem muzeju so do konca *m cest. BREŽIŠKE VESTI življenjskih sttoških. Produktivnost se je zmanjšala za 6 odst., kar je deloma posledica prisilnega zmanjševanja proizvodnje. Vse to je hromilo delovne organizacije in zmanjševalo njihovo sposobnost za tehnološke izboljšave. Da bi v naslednjih treh mesecih vsaj delno nadoknadili zamujeno, je komite občinske konference ZK sprejel vrsto ukrepov, v katerih zahteva preverjanje stabilizacijskih in sprejem sanacijskih načrtov. JOŽICA TEPPEY URE PRAVLJIC PO VASEH V tednu otroka, od 4. do 10. oktobra, je koordinacijski odbor pri občinski Zvezi prijateljev mladine v Brežicah organiziral pravljične ure po krajevnih skupnostih. Namenjene so tistim predšolskim otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene ustanove. Včeraj popoldne so najmlajši prisluhnili pravljicam v osnovni šoli v Skopicah, v prostorih krajevnega urada na Čatežu, v osnovni šoli v. Mrzlavi vasi, v gasilskem domu v Šentlenartu in v gasilskem domu v Bukošku. Vzgojiteljice so te dni povabili tudi v Dobovo, Kapele, Cerklje, Bušečo vas, Krško vas, Pišece, Artiče in Sromlje, Globoko, Bojsno in na Veliko Dolino. Za prikupnejšo ureditev prostorov so poskrbela vodstva šol, člani DPM in svetov KS. OBVESTILO O DERATIZACIJI {zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI BREŽICE Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Brežice (Ur. 1. SRS št. 10/74) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravljal obvezno deratizacijo jia območju mesta BREŽICE s pripadajočimi naselji ŠENTLENART, BREŽINA, ČRNEC, ZAKOT, TRNJE ter v ČATEŽU, VEL. MA-LENCAH in KRŠKI VASI v dneh od 13. oktobra do 25. oktobra 1976. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v vseh krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. septembra zabeležili blizu 10 tisoč obiskovalcev. V tej številki seveda niso upoštevani tisti gostje, ki so si ogledali muzej med razstavo cvetja. V galerijo prihajajo ta čas predvsem skupine šolarjev in se seznanjajo z uprizoritvami Cankarjevih iger na naših in tujih gledaliških odrih. MILIJONI ZA CESTE - Kmalu bo tri leta, odkar so občani na referendumu izglasovali samoprispevek na modernizacijo občinskih cest Delo teče po programu. Do 31. januarja 1980 bodo občani zbrali 52,9 milijona dinarjev, z vsemi viri skupaj pa bo zbrana vsota tedaj dosegla 64,6 milijona. Program modernizacije je bil ovrednoten na 55 milijonov, vendar v njem niso upoštevane niti krajevne poti niti regionalne ceste. Regionalnih cest je 60 km. Od tega je moderniziranih 47 km ali 78 odst., do leta 1980 pa bo prišlo na vrsto še nekaj manj kot 11 kn TOVARNO GRADE Na Žadovinku dokončujejo 120 metrov dolgo in 38,5 metra široko delovno halo za krški SOP. Veljala bo okoli 60 milijonov dinarjev. Pionir jo je začel graditi maja letos. Gradbena dela bodo opravljena do 10. oktobra. Malo imajo zamude, ker jih je zadržal TRIMO in ker so imeli nekaj dodatnih del, vendar bodo kljub temu hitro gotovi. (Foto: Jožica Teppey) Nove vezi med tozdi in KS ■ Skupne čitalnice, razstave in srečanja z umetniki v tednu Komunista od 18. do 24. oktobra — Dnevi tiska, radia in televizije, za zaključek pa javna tribuna „BETI" IN SOLA RAZSTAVLJATA V dobovski osnovni šoli so v nedeljo, 4. oktobra, odprli razstavo likovnih ročnih del kolektiva tozda „Beti“ in osnovne šole ter jo povezali z razgovorom o kulturi. Včeraj popoldne so organizirali za pionirje likovno ustvarjanje na prostem. OO ZK na šoli se s temi prireditvami vključuje v teden Komunista. Lani je za prizadevnost v tem tednu dobila pismeno priznanje. SREČANJA Z USTVARJALCI V tednu Komunista prirejajo na brežiški osnovni šoli razstavo reprodukcij del slovenskih slikarjev od baroka do impresionizma in srečanje učencev s slikarjem Ivom Šubicem. V Artiče so povabili v šolo Toneta Kozlevčarja na pogovor o poteh Slovenskega okteta, na zboru komunistov KS in članov prosvetnega društva pa je v razpravi o kulturi sodeloval skladatelj in diri gent Radovan Gobec. Letošnji teden Komunista v krški občini obeta s svojimi pestrimi prireditvami prijetno osvežitev v kulturnem življenju. Vse akcije imajo delovno, ustvarjalno obeležje in posegajo v vse sredine, tako med delavce v tozde kakor tudi v krajevne skupnosti. Za dan domače knjige pripravljajo za razpravo podatke o razširjenosti domačih avtoijev ter srečanja mladine in drugih občanov s sodobnimi slovenskimi pisci. Knjige domačih ustvarjalcev bodo občanom na I voljo v potujoči knjigarni. Novost je ustanavljanje marksističnih knjižnic in čitalnic, ki bodo povezovale delovne LABODOVCI NA RUCMANVRHU Na Rucmanvrhu pri Sromljah so vsi tozdi tovarne Labod ustanovili svoj rekreacijski center. Obnovili so staro kmečko hišo in gospodarsko poslopje, pozneje pa nameravajo zgraditi še počitniški dom s 150 ležišči V nedeljo, 3. oktobra, so se zbrali na kmetiji tekmovalci v krosu iz vseh tozdov. Prireditev sodi v okvir praznovanja dneva republike. DELOVNA SOBOTA ' Večina delovnih organizacij iz krške občine je imela v soboto, 25. septembra, delovni dan, zaslužek pa so zaposleni namenili Posočju. Zbiralne akcije za pomoč ljudem brez strehe so v občini stekle takoj prve dni po zadnjem potresu. Samo mladi člani Rdečega križa so zbrali po krajevnih skupnostih 150 tisočakov. Po planu naj bi v občini zbrali v prvem krogu 1,25 milijona. Predvideno vsoto so hitro presegli in do 27. septembra so prispevki narasli že na 1,84 milijona. Za prizadevnost in hitrosikcijo zaslužijo pohvalo pionirji in delovni kolektiv osnovne šole v Krškem. V VINOGRADU. Pridne roke beračev polnijo brente na Pišečkem, na Bizeljskem in pod Gorjanci. (Foto: J. T.) PRVI KORAK V razgovorih, ki so jih imeli predstavniki krške občine ter pobratene občine Bajina Bašta v SR Srbiji v času obiska „ Vlaka in prijateljstva", so si bili oboji edini, naj bi dosedanje sodelovanje še učvrstili z nekaterimi neposrednimi oblikami. Med njimi je bil tudi dogovor o obisku kmetijskih proizvajalcev v krški občiru, ki so ga uresničili že ob koncu minulega meseca. Takrat se je mudilo na tridnevnem obisku okoli trideset kmetovalcev, predstavnikov kmetijske zadruge in občinske konference SZDL. Gostitelji so jim pripravili obsežen in pester program bivanja, med katerim so bili kmetovalci en dan gostje posameznih kmetij v krški občini, predstavniki zadruge iz Bajine Bašte pa so imeli pogovore z vodstvom krškega „Agro-kombinata". Vsi so bili z obiskom izredno zadovoljni, tako s prisrčnim gostoljubjem kot s pogovori in ogledi kmetij. Medtem ko so se predstavniki obeh družbenih kmetijskih organizacij pogovarjali predvsem o izkušnjah v živinoreji in gojenju črnega ribeza, pa je kmetovalce seveda najbdj zanimalo sodelovanje zasebnega z družbenim kmetijstvom. Krčani bodo obisk vrnili na pomlad prihodnjega leta. Z. Sebi: K kolektive in krajevno skupnost. Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj“ bo imela čitalnico skupaj s krško krajevno skupnostjo, krajevna skupnost Senovo pa bo odprla čitalnico skupaj z vsemi tozdi na njenem območju. V večjih delovnih organizacijah bodo poskrbeli za likovne razstave in srečanja z ustvarjalci, predvsem tistimi, katerih imena so povezana s Krškim. V okvir tedna Komunista sodi nadalje dan tiska, radia in televizije. V osnovnih šolah v Krškem in Brestanici bodo pripravili razstavo dnevnega in drugega informativnega tiska ter internih glasil. Vzporedno s tem bodo prikazali uporabnost radia in televizije v izobraževalne namene. Na sklepni prireditvi v tednu Komunista bodo nastopile vokalne, instrumentalne, dramske in folklorne skupine, recitatorji in literati—amaterji. Fotoamaterji, likovni amaterji in filatelisti pa se bodo tedaj predstavili občinstvu z razstavo. Komite občinske konference ZK pripravlja za zaključek javno tribuno z analizo kultur-no-prosvetne dejavnosti v občini in razpravo o nadaljnji usmeritvi kulturne politike. J. T. ČAKAJO NA POZIV Elektrarna Brestanica je ustanovila intervencijsko grupo petih članov za obnovo Posočja. Na pomoč bodo odšli, takoj ko jih bodo poklicali. V skupini so dva zidarja ter po en električar in tesar. Hitra pomoč iole Za denarjem še star papir Vest o zadnjem potresu v Posočju je vzbudila na osnovni šoli „Jurij Dalmatin" v Krškem globoko sočutje do prizadetih prebivalcev. Ze naslednji dan so organizirali solidarnostno akcijo. Po območjih šolskega okoliša razdeljene skupine učencev so zbirale prostovoljne prispevke. Prvi so se odzvali člani delovne skupnosti šole in prispevali 5.800 din. Tudi organizacije na šoli so dale svoje deleže: pionir-ska -organizacija 1.000 din, mladi člani RK 1.000 din, pionirska hranilnica 500 din, mladi planinci 200 din, sindikat 800 din, učenci 2. a in b razreda 276 din. Vsega skupaj so zbrali 50.542 din prostovoljnih prispevkov. Pionirji, mladi člani RK, so se z vso resnostjo lotili akcije in je še niso zaključili. Zdaj pridno prinašajo v šolo star časopisni papir. Izkupiček zanj bodo prav tako nakazali kot pomoč Posočju. Člani delovne skupnosti šole pa so sklenili, da bodo tudi v septembru (letos že drugič) prispevali za Posočje enodnevni zaslužek. J. V. Krške novice s NOVI STIKI - Od petka do nedelje se je v krški občini mudilo večje število delavcev občinske uprave, sodišča in milice iz pobratene občine Bajina Bašta. Krški gostitelji so jih popeljali na ogled gradbišča nuklearne elektrarne, v krški „Djuro Salaj” in brestaniško plinsko-parno elektrarno, obiskali pa so tudi Kostanjevico. Pred nedeljskim povratkom so si gostje ogledali še novo osnovno šolo v Leskovcu, kjer so jim pripravili krajši kulturni program. ZE PROGRAM - Aktiv žena, kmečkih proizvajalk, ki deluje pri tozdu za kooperacijo krškega ..Agrokombinata", je pred dnevi sprejel okvirni delovni program za sezono 1976-1977. V petnajstih aktivih po krajevnih skupnostih bodo ženam posredovali vrsto strokovnih predavanj in praktičnih napotkov, za posodobitev kmetijske proizvodnje, za urejanje njihovih domačij, pa tudi nekaj praktičnega znanja iz šiviljstva ter kuhanja in zmrzovanja pridelkov. POVSOD SLOVESNO - Po vseh osnovnih šolah so minuli teden počastili „Dan pionirjev", ki so ga združili z oceno minule dejavnosti pionirskih odredov in načrti za prihodnje. Slavjem so povsod prisostvovali predstavniki občinskega in krajevnega družbenopolitičnega življenja in tako izražali posebno priznanje dejavnosti pionirske organizacije v krški občini, ki sc ponaša z mnogoterimi uspehi VEČ ZA KREDITE! - V tozdu za kooperacijo krškega „Agrokom-binata“ so že pričeli načrtovati kreditiranje zasebne kmetijske proizvodnje za 1977. leto. Ker bodo tokrat na voljo sorazmerno visoka sredstva, ki jih bodo hkrati zagotavljali iz ..stalnih virov", najbrž ni bojazni, da z njimi v krški občini ne bi že v novem letu naredili večji korak naprej v prizadevanjih za posodobitev zasebne kmetijske proizvodnje. ZA ZDRAVO TELO - Zanimanje za rekreacijo med krškimi občani iz dneva v dan narašča. To dokazuje tudi udeležba na tradicionalnih delavskih športnih igrah, ustanavljanje posebnih rekreativnih klubov pa tudi uspele trim akcije. Ob vsem tem bo komisija za rekreacijo pri občinski ZTKO poskušala v tej sezoni organizirati občinsko trim ligo v malem nogometu za ekipe s elani, starejšimi od trideset let. 34 PLES NA IGRIŠČU — Tako veselo so na praznik pionirjev, 29. september, zaplesali pionirji sevniške osnovne šole „Savo Kladnik", ko so pd pionirski konferenci dobili v uporabo novo igrišče za šolo. Do tega trenutka namreč ta velika šola z več kot 1.000 učenci ni premogla lastnega igrišča. (Foto: Železnik) Človek, delo, kultura Letošnji teden Komunista v sevniški občini se je pričel v soboto s koncerti okteta Bo-štanjski fantje po vaseh, najprej na Blanci, v nedeljo na Studencu, v soboto ob 17. uri na Bučki, v nedeljo ob 17. uri v Zabukovju. Vsi potekajo pod geslom: „Fantje pojo na vasi“. V ponedeljek so v delovnih organizacijah odprli razstave likovnih del šolarjev na temo Moji starši delavci. V Lisci je pripravila razstavo osnovna šola „Savo Kladnik" iz Sevnice, v Jutranjki šola Boštanj, v Kopitarni šola Blanca, v Metalni šole Mirenske doline in v Jugotaninu sevniška posebna šola. Zvečer so v galeriji na sevniškem gradu odprli fotografsko razstavo organizacije za tehnično kulturo na temo Delavec. Ob tej priliki je zapel loški oktet. V torek so v Šentjanžu pripravili razgovor in razstavo Čuvajmo narodno blago. Včeraj je bila v Sevnici kulturna tribuna. Danes ob 17. uri bo seja komiteja občinske konference ZK, posvečena kulturi. Na njej bo uvodne besede spregovoril Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Jutri bo 15. uri bo v Boštanju razgovor o kulturni podobi kraja. Z znanim hortikulturnikom Jelnikarjem bodo krajani lahko pregledali vas in se pogovorili o vsem na kraju samem. V nedeljo ob 17. uri bo v Sevnici srečanje mladine s kulturnimi delavci. BRIGADA V POMOČ KS ZABUKOVJE Če bo v soboto vreme količkaj primemo za delo na prostem, bo odšla proti Mrzli planini brigada občinske organizacije ZSMS iz Sevnice. V tej kozjanski krajevni skupnosti bodo pomagali krajanom graditi 1 vodovod. Pri občinski konferenci ZSMS so k sodelovanju povabili tudi štipendiste. Nekateri brigadirji iz sevniške občine so se v letošnjem poletju izkazali v slovenskem merilu. Asfalt skozi vso vas Dolenji Boštanj enoten za akcijo asfaltiranja — Največja akcija doslej — Po 6.000 dinarjev na družino \ VAŽNO JE SODELOVATI -Desetina zabukovških gasilcev se je v nedeljo udeležila gasilskega rallyja, čeprav nimajo svojega avtomobila. V hrošča enega od članov so spravili vse: od male tomosove brizgalne do cevi. Z dvema osebnima avtomobiloma so se rallyja udeležili tudi gasilci z Blance. Zaradi tolikšne vneme so ti gasilci poželi dosti odobravanja med ostalimi nastopajočimi. (Foto: Železnik) V nedeljo, 26. septembra, je bil v Boštanju sestanek za asfaltiranje cest in ulic v Dolenjem Boštanju. Udeležencev je bilo za ta čas izredno veliko, kar 75. Veliko pripravljenost ljudi kaže tudi odziv na terenu: akcija podpisovanja izjav za prispevke v denarju in delovne ure je po nekaj dneh že pri kraju. Gre za veliko delo: predračunska vrednost znaša 2 milijona dinarjev. Krajani so pripravljeni zbrati 50 odst. te vsote v denarju in vrednosti delovnih ur. Akciji načeluje Franc Povše, predsednik KS Boštanj. Za zbiranje podpisov je bil ustanovljen devetčlanski pododbor, ki ga vodi Bogdan Lisec. Člani tega pododbora so bili prijetno pre^ene- BUČKA: ASFALT Proslava 35. obletnice napada na Bučko letos vsekakor ne bo minila brez pridobitev za kraj. Podružnična šola je dobila obnovljeno fasado iri kritino, največja pridobitev za vso krajevno skupnost pa bo asfalt od Radulj do Bučke. Krajani Bučke, Radulj in celo Jerman vrha prispevajo tudi svoj denar. Dela naj bi bila predvidoma zaključena ao 10. oktobra. Zatem bodo preselili stroje na delovišče ceste Zavratec -Rovišče in Raka. ASFALT TUDI NA POKOPALIŠČE KS Krmelj, ki z vaščani Gabrijel urejuje tamkajšnje pokopališče, je asfaltirala tudi pot do njega. V letošnjih akcijah asfaltiranj v tem delu občine so v Krmelju potegnili asfalt tudi na Hinjce. Sevniški paberki LEPA GESTA - Cecilija Sotlar, ki je šele pred nedavnim odprla cvetličarno v Boštanju, je že znana, da podpira razne družbene akcije. Po ponovnem potresu v Posočju je prijetno presenetila stranko, ki je kupovala venec: „Prosim, nakažite 400 dinarjev namesto plačila za ta venec prizadetim od potresa v , Posočju." Denar je že v pravih rokah. POČISTILI - Na dan pionirjev, 29. septembra, so pionirji sevniške osnovne šole „Savo Kladnik" že zarana z veliko vnemo zbirali star papir po vsem mestu. Pod streho šolske kolesarnice se ga je nabralo toliko, da so ga komaj.zmašili na dva tovornjaka. RED NA STREHAH - Po novem odloku o varstvu okolja v sevniški občini - predlog je že prečesal občinski izvršni svet, enkrat pa je že bil tudi med delegati - bo narejen red tudi med televizijskimi in drugimi antenami na strehah blokov. Goščava bolj ali manj domiselno postavljenih anten dostikrat niti ne služi namenu, ker je že prišlo do primerov, da so se motile med seboj, ponavadi pa se zanje začne in tudi neha vsa skrb, ko jih postavijo. Nestrokovni posegi streho dostikrat pokvarijo. Red naj bi naredili z namestitvijo skupinske antene. Radioamaterji pa bi lahko še naprej napeljevali svoje antene. SMRAD V CEVI - V Dolenjem Boštanju že imajo pripravljene cevi, da bi speljali v cevi kanalizacijske odplake od trgovine do železnice. SIRNA CESTA - Na Malkovcu so veliko naredili na cesti do vasi iz Tržišča in skozi vas. Opravljena zemeljska dela kar kličejo po asfaltni prevleki. SEVNIŠKI vi:si\vii čeni nad ugodnim razumevanjem med krajani. Poudariti je namreč treba, da gre za precej družin z dokaj neugodnim socialnim položajem. Ponekod so nameravali člani tega odbora samoumevno mimo, a so jih občani sami poklicali nazaj, češ da bodo tudi oni prispevali za skupno stvar. V novem delu naselja so pripravljeni prispevati še več, samo da bi asfaltirali še preostale tri ulice med hišami, čeprav žc marsikdo težko zmore odplačila dolgov za hišo. Od predvidenega prispevka 6.000 dinarjev so odstopali le v izjemnih primerih, dana bo možnost plačila v obrokih. Vas so želeli asfaltirati že pred tremi leti, vendar so odstopili zaradi drugih del v krajevni skupnosti, lani npr. v korist gradnje vodovoda na Vrhu. Preko boštanjske krajevne skupnosti se bodo s svojo soudeležbo potegovali za denar tudi na natečaju krajevnih skupnosti v občini. Že sedaj so pravno vse uredili med lastniki zemljišč, če bo treba cesti v prid kje kakšen seženj čez mejo. Prepričani so, da jim bo tokrat uspelo. Dela bi radi začeli prihodnjo pomlad. Knjigovodje pripravljeni Za Posočje 6.400 dinarjev Sevniško društvo knjigovodskih in finančnih delavcev združuje skoraj 200 članov. V jesenskem času bodo poslej vsak drugi četrtek v mesecu pripravili debatne večere, kjer želijo izmenjavati mnenja o novih predpisih, se pogovoriti o nalogah in tem, kako jih najbolje izpeljati v praksi. 21. septembra so pripravili obširno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Clan upravnega odbora dipl. ekon. Franc Kerš je posvetil posebno pozornost predvsem tistemu delu osnutka zakona, kjer jc govor o dohodkovnih odnosih, s čimer se bodo člani po strokovni plati tudi največ srečevali. Ta razprava je bila le en dan za republiško sindikalno konferenco, kjer so strnili razpravo v Sloveniji; s povzetkom podanih pripomb na tej konferenci jc člane seznanil Franc Ogorevc. Ugotovili so, da bo treba še več podobnih pogovorov, posebno v času, ko bodo notranje akte tozdov prilagajali novemu zakonu. Predzadnjo soboto sc je kar 76 članov društva udeležilo izleta v Prekmurje in Slovenske gorice. Prof. Titan iz Murske Sobote je bil izredno dober vodič. S slikovitimi opisi je opozoril na marsikatero zgodovinsko in krajevno zanimivost tega nekdaj zelo zaostalega dela Slovenije, ki jc danes že ujelo korak z. ostalimi bolj razvitimi kraji. Izlet jc delno financiralo društvo. Člani so ob tej priliki zbrali 6.400 dinarjev za pomoč Posočju. Denarje bil tudi že nakazan. V načrtu imajo šc pripravo seminarja za obravnavo navodil na sestavljanje zaključnih računov za letošnje leto. L. MOTORE Konec mešetarjenja s krompirjem Na območju kmetijskega gospodarskega odbora Mirna-Šentrupert odkup dobro poteka Na območju kmetijskogospodarskega odbora Mirna—Šentrupert so do predzadnje srede odkupili v slabem mesecu dni, kolikor poteka odkup, 240 ton, vse za mirensko Kolinsko. Lani so v tem okolišu vso odkupno sezono odkupili le 220 ton. Vodja mirenskega in šentru- sredno na trebanjsko Kmetijsko perškega kmetijskega okoliša Janez Vovk ocenjuje razmere glede odkupa krompirja ugodno. Sklenjene pogodbe s kooperanti bodo najverjetneje izpolnjene 80-odst. Najbolj razveseljivo je to, kot ugotavlja Vovk na terenu, da ni občutiti špekulacije in samosvojega poseganja po letošnjem pridelku s strani gostinskih in grosističnih trgovskih podjetij, sindikalnih organizacij ter raznih prekupčevalcev. Večji potrošniki jedilnega krompirja se obračajo nepo- OTROCI IN STARŠI ZA POSOČJE Pionirji osnovne šole Jančka Mevžlja iz Mokronoga so zaključili zbiralno akcijo za pomoč Posočju. Zbrali so 6.680 dinarjev. Pri akciji so pionirjem pomagali krajani Mokronoga in okoliških vasi. ysem, ki so pri zbiranju pomagali, se pionirji zahvaljujejo. PIONIRJI PROTESTIRAJO Zbrani na pionirski konferenci pošiljamo protestno pismo v imenu osnovne šole Jančka Mevžlja v Mokronogu. Protestiramo proti ravnanju avstrijskih oblasti do koroških Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Zahtevamo, da avstrijska vlada prepreči napade nazadnjaških sil na naši manjšini! Smo proti zakonodaji, ki si prizadeva ponemčevati naše rojake! Cas je že, da se začno izvajati določila, ki so zapisana v avstrijski državni pogodbi. Slovencem in Hrvatom na Koroškem dajemo vso podporo v boju za svobodo in osebne pravice. Podpiramo težnje jugoslovanske vlade o spoštovanju in izpolnitvi avstrijske državne pogodbe. PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE JANCKA MEVŽLJA MOKRONOG Nekdaj in danes Pogoji za zadružno eno-____________to?_____________ Vodja kmetijsko proizvodnega okoliša Janez Vovk se š e dobro spominja obsega tržne proizvodnje kmetijstva v Mirenski dolini. Leta 1964, ko je pričel s tem delom, so v vsej dolini vso sezono odkupili 300 ton krompiija, kar je mogoče sedaj doseči na manjšem okolišu skoraj že po enomesečnem odkupu. To pa še ni vse, dodati je treba še živino, predvsem pitance (pitanje telet od 100 na 200 kg in bikcev od 200 na 500) ter oddajanje mleka. „Če se kdaj organizaciji prišteje še trgovina zadruge na tem območju, bi bilo v skladu z osnutkom zakona o združenem delu prav gotovo mogoče organizirati temeljno zadružno enoto. Kako in kaj, morajo seveda pokazati še analize," meni Vovk, ki je hkrati tudi predsednik medzadružnega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije za Dolenjsko in predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije v trebanjski Kmetijski zadrugi. Primerjati nekdanje male zadruge z novo obliko je nevzdržno, ker so tržni presežki dandanes večji. Prav ta slaba primerjava marsikaterega kmeta odvrača od sprememb v organiziranosti. JANEZ VOVK: „S kmeti je lepo delati. Stvar je treba pravilno obrazložiti in pristopati k ljudem življenjsko, potem ni težav. S kmeti-kooperanti v okolišu, kjer delam, sem zelo zadovoljen." zadrugo, ki je pri kooperantih pravzaprav tudi največji organizator proizvodnje krompirja na Dolenjskem. Tako lahko brez čakanja nemoteno odpeljejo prebran krompir v vrečah. Vovk ima v svojem okolišu skrb za okrog 350 kooperantov. Seveda imajo kmetje pri izkopavanju obilo sitnosti: dela je oviralo nestalno vreme, kdor ima vinograd, je moral marsikaj MNOŽIČNA ŠTAFETA Kako potrebno je bilo novo športno igrišče pri trebanjski osnovni šoli, najzgovorneje pptrjuje radost mladih športnikov na njem. Ob letošnjem pionirskem prazniku so na njem priredili štafeto. Tekmovali so vsi razredi od petega do osmega, predvsem pa vse številne vzporednice, zato se lahko pohvalijo kar s štafeto 400 x 200. V tako množičnem teku je sodelovalo 66 odst. učencev. postoriti še tam, pa tudi pridelek je manjši. Na manjka tudi kmetov, ki še odlašajo s prodajo zaradi lanske izkušnje, ko je bil spomladi pri " odkupu krompir tudi po 4,50 dinarjev. „Letos je bila cena primerneje in bolj pravočasno "* usklajena," meni Vovk. ALFRED ŽELEZNIK NAJSTAREJSl KOMUNIST Na zaključni slovesnosti ob letošnjem tednu Komunista v trebanjski občini je sekretar komiteja občinske konference ZK Tone Žibert v Domu kulture v Trebnjem čestital Francu Milavcu za visok življenjski jubilej. Tovariš Milavec, oče znanih bratov Milavcev, padlih med NOB, je ravno na ta dan praznoval svoj 88. rojstni dan. Franc Milavec je tudi po partijskem stažu najstarejši komunist v trebanjski občini. Koliko kruha in po čem? Pri zadnji podražitvi kruha je cena standardnega tipa belega in črnega kruha ostala nespremenjena. To je verjetno tudi vzrok, da boste na Mirni težko dobiti standardni tip kruha. Prav zato smo se pozanimali v prodajalni Dolenjke in Merca-toija na Mirni, kako je s preskrbo kruha v njihovih prodajalnah ali in kakšne vrste kruha lahko ponudijo. Poslovodja Dolenjke Franc Grebenc nam je povedal, da v trgovino ne dobivajo svežega kruha in morajo zaradi teba biti zelo previdni pri naročilih, saj kruha, ki ostane, ne morejo vrniti peku. „Ponuditi kupcu »star kruh pa ne sodi k solidni postrežbi. Kar zadeva izbiro, pa je tako: mirenski pek Jože Lončar nam je 18. septembra dostavil nov cenik, ki vsebuje naslednje vrste in cene kruha: beli domači (2 kg) 15,00 din; beli domači (1 kg) 7,50 din; črni domači (2 kg) 9,20 din; črni domači (1 kg) 4,60 din; koruzni (1 kg) 7,00 din, mlečni kruh (1 kg) 9,00 din; žemlje po 0,70 din, štruklji po 2,50 din. Kruha standardnega tipa na ceniku ni, vendar sem danes dobil 10 kg belega, ki stane 5,20 din kilogram. Primanjkuje pa nam črnega kruha," je povedal poslovodja Grebenc. V Mercatorjevi prodajalni nam je povedala, kako je s kruhom, prodajalka Kurentova: „Kruha ne dobivamo svežega. Večjih količin si ne upamo naročati, ker imamo težave, če nam ostane, saj je 3 dni star kruh nerodno ponuditi kupcu. Od standardnih vrst kruhq smo od 18. septembra dobivali vsak dan 10 kg, in to samo belega. Gospodinja Marija Jakopin z Mirne pa je dejala, da ni vedela, da se cepa za standardni tip kruha ni dvignila. Kruh pa dobim vedno, ker imam rezerviranega." Mirenski pek pa na to pravi: ..Standardnega kruha, ki je po 3,60 din, in belega, ki stane 5,20 din. Spečem toliko, kolikor ga zahtevajo, oz. kolikor ga imam. V trgovino pošljem svež kruh, res pa je, da pečemo vsak dan, in kruh, ki je pečen danes, dobi trgovina jutri To pa ni nič protizakonitega. Kdor želi dobiti toplega, ga lahko dobi v pekami vsak dan od 9-19. ure, razen ob sobotah popoldne in nedeljah. Kruha iz trgovin res ne jemljem nazaj, ker nimam naprav za sušenje drobtin, za kar bi lahko porabil star kruh, kakor tudi ne delovne sile. Na dan spečem povprečno 1100 kg kruha, od tega 100 kg standardnega črnega in ravno toliko belega. JANEZ PLATIŠE Darinka Kurent Jože Lončar Marija Jakopin Iz kraja v kraj NEZADOVOLJNI S PRESKRBO - Mokronožani niso zadovoljni z oskrbo tako pomembnega živila, kot je kruh. Ponavadi ljudje radi opravijo dnevne nakupe že zjutraj, da ?edo potem lahko po opravkih, akrat pa seveda še ni kruha, ker prispe šele okrog poldneva. Zaradi tega pade v pogovorih marsikatere pikra na račun trgovine, starejši se otožno spominjajo tistih dobrih starih časov, ko je trg še premogel svoje peke. Hudomušneži si niso mogli kaj, da ne bi modrovali v pogovoru o malici nekako takole: ..Zjutraj kupi salamo, opoldne morda dobiš še kruh, konec koncev ti tako niti ni treba malicati!" VSAJ SKOZI VAS - Hrastovi-Čani upajo, da bodo prihodnje leto dobili vsaj 800 metrov asfalta skozi vas, če žc ne kaj več. Pred prahom, ki se dviga izpod množice najrazličnejših vozil, ni varna niti obleka v omari. PASTI? - Spomladansko krpanje mirenskega asfalta na republiški cesti je navrglo sicer precej zaplat, stare rane pa ne bi zaslužile tega imena, če se ne bi znova odpirale. Tako je zlasti blizu bifeja in banke. ZIDANICE NA 10 AROV - Red v goricah naj bi po novem naredili z dopolnilom občinskega odloka. Za gradnjo bo poslej treba tudi nekaj soglasij. Da ne bi delali s površinami na prisojnih legah kot svinja z mehom, je bilo sprejeto tudi določilo o velikosti zemljišča, kjer sc lahko gradi zidanica. Za vikende pa je seveda treba zbrati enako dokumentacijo kot za gradnjo hiš. TREBANJSKE NOVICE St. (1420) ★ 7. oktobra 1976 Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 Z odlokom nad divja smetišča Smetnjake bodo morale imeti tudi vse zasebne hiše, nadzor nad izvajanjem odloka bodo poostrili, kazni pa povečali — Vsaka KS svoje smetišče Ker ima odlok o obveznem odlaganju smeti v občini Črnomelj nekaj „lukenj“, oziroma ga občani ne izvajajo tako, kot bi bilo prav, posledica tega pa je vedno več divjih smetišč, ki kazijo okolico in predstavljajo stalno nevarnost za širjenje raznih okužb in bolezni, je komisija za varstvo okolja pripravila predlog novega odloka, ki ga bo na eni prihodnjih sej obravnavala skupščina. „Sedanji odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov določa, da morajo imeti smetnjake vse delovne organizacije, trgovine itd., ne zahteva pa tega od zasebnikov oziroma stanovalcev v mestu Črnomelj razlaga Niko Šoštarič, član komisije za varstvo okolja. „Odlok zahteva, da vsak sam poskrbi za odvoz smeti na smetišče. Ker pa so ljudje pri teh stvareh precej malomarni, odlagajo smeti, kjer jim je pač najbližje, in zato je toliko divjih smetišč. Zaradi tega je naša komisija pripravila osnutek novega odloka, ki ima dva dela: prvi ureja režim s smetmi v celi občini, drugi pa zajema mesto Črnomelj, Vojno vas, Kočevje, Kanižarico in Semič (tu čakamo še na mnenje semiške KS).“ Po novem bodo morale imeti smetnjake tudi vse zasebne hiše, za odvoz pa bo dolžna skrbeti organizacija, ki bo opravljala komunalne storitve. Točneje so opredeljene odgovorne osebe, kazni bodo ostrejše, pa tudi nadzor nad izvajanjem odloka bodo morali poostriti. Doslej kršitev skorajda niso ugotavljali, kar pa je za ljudi, ki že tako radi obidejo razne odloke, ki predpisujejo določene obveznosti in red, še večja potuha. Krajevne skupnosti bodo morale s sodelovanjem sanitarne in urbanistične inšpekcije na svojem področju določiti kraj za KONČNO ASFALT — Dolgo so si prebivalci Štrekljevca želeli, da bi se po asfaltirani cesti vozili v Semič. Ta želja se jim bo vsak čas uresničila. Prejšnji teden so začeli asfaltirati dva in pol kilometra dolg odsek od Vrtače do Štrekljevca. Na fotografiji: utrjevanje 'cestišča pred položitvijo asfalta. V TRGATEV — Prejšnjo soboto in nedeljo so bile hiše v Beli krajini prazne, kajti ljudje so bili v trgatvi. Vreme je bilo trgačem naklonjeno, kot že dolgo ne, in tako so večino letošnjega pridelka v teh dveh dneh tudi potrgali. Čeprav Je v tej skupini, ki se je na trgatev v semiškem koncu odpravila kar s traktorjem, večina žensk, ni verjetno, da bi tudi vino kasneje popile same ... Črnomaljski drobir PRIVRŽENCEM ROCK glasbe se v soboto zvečer obeta lepa priložnost, da se spoznajo z novomeško rock skupino „Rudolfovo“, ki je ta čas med najboljšimi v Sloveniji. Novomeščani se bodo predstavili z nekaterimi novimi skladbami, s katerimi so nastopili na televiziji, na otoškem »Slovenskem rocku", zaigrali pa bodo tudi pesmi, ki jih bodo lahko Belokranjci prav kmalu KAJ VSE LAHKO IZGUBI BELOKRANJEC Bojda so med Belokranjci najbolj pozabljivi krajani v črnomaljski občini. To dokazuje tudi oglasna deska, na kateri je vedno pripet dokaj dolg seznam izgubljenih predmetov. Zadnji čas na občini čakajo pozabljivce usnjena potovalka, aktovka, navadna potovalka, športni dres, ženska spodnja majica, kavbojke, copate, ura, dva dežnika, 5 jopic in štiri ženske denarnice, ki pa niso čisto „prazne“. Kdor se je s pomočjo zgornjih vrstic spomnil, da kaj pogreša, naj se oglasi na črnomaljski občini v sobi št. 16. odlaganje smeti in odpadnih snovi. Komisija upa, da bodo s tem in z ostrejšimi kaznimi dokončno pregnali divja smetišča. Ker so smetnjaki sorazmerno dragi (okrog 600 dinarjev), jih bodo skušali nabaviti preko Komunalnega podjetja, ljudje pa naj bi jih odplačali najmanj v dveh obrokih. A. B. Za obrambo in zaščito Črnomaljski odsek za ljudsko obrambo je letos prvič organiziral štirinajstdnevni pouk za obrambo in zaščito, in sicer za mladince, rojene 1959 in 1960, ki so zaposleni ali pa delajo na kmetijah. K pouku v črnomaljskem gasilskem domu - končal se je prejšnji teden - je redno; prihajalo 71 mladih, o pehotnem orožju, inženerijskih spretnostih, nalogah v civilni zaščiti, o prvi pomoči itd. pa so od 7. do 14. ure predavali domači mlajši rezervni častniki. Zadnji dan šole so obvezniki preživeli na strelišču. Prerešetane mete ter dobre ocene iz številnih tipično vojaških predmetov so dokazale, da se je mladim iz črnomaljske občine šola za obrambo in zaščito priljubila. Prvi del seznanjanja z vojaškimi spretnostmi je uspešno končalo vseh 71 fantov. NI odseku za ljudsko obrambo so povedali, da se bodo udeleženci občinske šole udeležili tudi zahtevnejšega drugega dela pouka, s pomočjo katerega bodo pridobljeno znanje utrdili in poglobili, saj bodo drugi del pripravili strokovnjaki JLA. Poslej bodo v občini s poukom obrambe in zaščite izvenšolskih mladincev nadaljevali, še ta mesec pa se bo z orožjem in življenjem vojakov seznanilo tudi prvih 35 deklet, ki bodo predelale podoben šolski program kot fantje. poslušali tudi na prvi plošči nadarjenih glasbenikov. Črnomelj je bil pred leti dokaj močan košarkarski center, zadnje čase pa je moštvo vse slabše. Glavni razlog za to, menijo ljubitelji igre, je neresnost igralcev, kajti nemalokrat se zgodi, da pride na tekmo vsega sedem košarkarjev. Zavoljo tega bi bilo prav, ko bi v klubu premislili in člansko moštvo pomladili. Četrta Številka „tirov“, glasila občinske konference Zveze socialistične mladine Črnomelj, prinaša precej zanimivega branja. Nemara ji lahko očitamo le nekaj objavljenega gradiva, ki je napisano v obliki zapisnika, čeravno bi ga lahko dokaj številno uredništvo „Tirov“ pripravilo v novinarski * obliki DANES OB 20. uri bo Center za obveščanje in propagando pri črnomaljski OK ZSMS pripravil literarni večer v kulturnem domu. Gledalcem se bodo s svojimi deli predstavili mladi literati iz gimnazije in člani Centra za obveščanje in propagando. Iz vse Evrope Prihodnji teden se bodo zaprla vrata restavracije Viatorje-vega kampa na Vinici, ki je vsako leto odprta od 1. maja do 15. oktobra. Kljub temu da je bilo letošnje poletje bolj kilavo in tako še posebej nenaklonjeno vedno večjemu številu turistov, ki se odločajo, da bodo svoj dopust preživeli pod šotori v miru, lepi in neoskrunjeni naravi ter ob čistih in toplih vodah, je bil Viatorjev kamp na Vinici kar dobro zaseden. „Kaže, da si viniški kamp pridobiva vedno večji ugled. Razveseljivo je zlasti, da je vedno več stalnih gostov, medtem ko so se pred leti pri nas ustavljali turisti le za dan ali dva. Lani in letos pa je kar tri četrtine gostov ostalo pri nas dalj časa. Veliko je tudi takih, ki večino svojega dopusta preživijo na Vinici," je povedal poslovodja restavracije Evgen Žagar. V kampu so lani uredili nove sanitarije in dva tuša; le še ograditi bi ga morali in urediti nekaj športnih naprav, pa bi lahko dobil A kategorijo. „Tudi to je v načrtu," pravi Žagar, ki se bo sedaj, po končani sezoni, preselil na delovno mesto \ Črnomelj ali v semiški »Smuk".; Viniški kamp obiskujejo poleti turisti iz vse Evrope. „Na travniku ob Kolpi preživi pod platnenimi strehami del dopusta več tujcev kot domačih gostov. Precej je tudi takih, ki se k nam vračajo vsako leto. Na voljo imamo sedem sob, poskrbljeno pa je tudi za zabavo: vsak petek, soboto in nedeljo je bil v kampu ples. Zlasti tujci pa radi hodijo na izlete v lepo viniško okolico." A. B. Metlika: namizni tenis vse boljši Metliški namiznoteniški klub je minulo soboto pripravil občinsko prvenstvo za mladince in člane. V konkurenci mlajših se je za naslov najboljšega potegovalo dvanajst igralcev, pri članih pa je nastopilo šestnajst Metličanov. Nemara ne bo napak, če zapišemo, daje metliški namizni tenis vse boljši. Se pred leti se je na podobnih prvenstvih za zeleno mizico potegovalo kaj malo tekmovalcev, na minulem prvenstvu pa smo bili priča številnim zanimivim in kvalitetnim bojem v obeh konkurencah. Pri mlajših je brez težav zmagal Kočevar, drugi je bil Malešič, tretji pa Gerbec. Pri članih so se v finale uvrstili Uhl, Malešič, Pezelj in Kočevar. Za favorita sta veljala bolj izkušena Uhl in Dušan Pezelj, vendar jima je tokrat z odlično igro prekrižal račune vse boljši Kočevar. Mladinski prvak je z dobro igro presenetil veterana Ulila, po zanimivem boju odpravil tekmeca Malešiča, v izenačeni tekmi ugnal še Pezlja in zasluženo postal občinski prvak tudi v članski konkurenci. ■METLIKA: UPOKOJENCI IN KMETJE ZA POSOČJE Občinski odbor RK iz Metlike se je akcije za pomoč prizadetim v Posočju lotil junija in v dobrih tridesetih dneh so metliški upokojenci in kmetje zbrali 32.552,90 din. Koliko so zbrali po posameznih krajevnih skupnostih? V metliški 9.215 din, v gradaški 7.500, na Jugorju 970, suhorski kmetje in upokojenci so prispevali 3.388,50, radoviški 4.070, trnovški 1.103,40, v Slamni vasi so zbrali 1.160, na Božakovem 630, Drašičih 566, v Podzemlju 1.470 in Dobravicah 480 din. Aktiv RK v Kometu in sindikat sta za Posočje zbrala 2.000 din. porabo Podol motale območji 50 družt v 2dai tateiem morda stanovai zbor za IZPRIČANA SOLIDARNOST Delovni ljudje in občani v metliški občini se zavedajo, da so potres in kasnejši potresni sunki močno prizadeli Posočje, zato so se odzvali akciji za čim hitrejšo odpravo posledic. Do 29. septembra so zbrali 244,702 din, in ker sta dva delovna kolektiva prispevala še stanovanjsko prikolico (53,000 din), so od predvidene vsote zbrali že 93 odstotkov. „PLJUčNI RAK NA KONCU CIGARETE" Metliški občinski odbor Rdečega križa bo v tednu boja proti pljučnim boleznim in boja proti raku pripravil vsvitrini pri pisarni razstavo knjig in drugega gradiva, ki jo bo poimenoval »Pljučni rak na koncu cigarete". Po vsej verjetnosti bo pripravil tudi nekaj predavanj o škodljivosti kajenja, in sicer v mladinskem klubu. Po štirih letih boljši dogovor Na minuli 9. seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri metliški SZDL so člani obravnavali družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v metliški občini. Koordinacijski odbor je ugotovil, da dosedanji, štiri leta stari družbeni dogovor ni bil najboljši, saj je bil neusklajen z republiško resolucijo o kadrovskih zadevali. Zato so poudarili, da ga morajo dopolniti in ga nato poslati v razpravo vsem podpisnikom. Menili so, da je najprej potrebno uskladiti paritetne razpisne komisije za vodilna in vodstvena mesta v vseh ozdih, tozdih in drugih organizacijah (delegate v komisije bo na predlog Socialistične zveze imenovala občinska skupščina), moralno-politično oceno za vse kandidate za vodilna in vodstvena mesta pa bo odslej podajal tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. Te dni razpravljajo o dogovoru vsi podpisniki. Člani koordinacijskega odbora pričakujejo, da bodo svoje delo dobro opravili, kajti le s primernimi pripombami bo postal tisto, kar so v metliški občini pogrešali že vrsto let: dogovor, ki bo načrtno urejal del samoupravne razvojne in poslovne politike in s pomočjo katerega bo metliška občina uredila zaenkrat precej zapostavljeno kadrovsko politiko, kar se ji je že nič kolikokrat krepko maščevalo. PIONIRSKI DAN — Svoj dan so 29. septembra počastfl* pionirji in pionirke iz metliške občine. Po šolah so priPJ? proslave, obiskali so nekatera partizanska oboležja in se pomeri^ športnih igriščih. Na sliki: pionirski živžav na košarkarskem flPr na metliškem Pungartu. (Foto: Janez Pezelj) Manj sestankov, več akcij * hil Na konferenci O K ZSMS: ..Navzlic uspehom bi lahko bolje." — V predsedstvu precej novih članov sestanka, na katerem se pogovarjali o finančnih te. kajti prav zaradi pomanjkanj narja ne uspe marsikatera akcij • POCENI MORJE ZA 65 OTROK Na minuli volilni in programski konferenci občinske konference ZSMS Metlika so delegati ocenili enoletno delo in navzlic mnogim uspehom ugotovili, da mladi še vedno ne delajo tako, kot bi lahko. V diskusiji so se oglasili tudi gostje in poudarili, da so bili metliški mladinci v svojih poročilih preveč samokritični, saj so bili v zadnjem letu precej bolj delavni kot prejšnja leta. Opozorili pa so, da odnosi med mladimi in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih organizacijah in tozdih niso najboljši, to težavo pa naj bi odpravili s pomočjo Socialistične zveze. Ko so se pogovarjali o delovnem programu, so mladi zahtevali, naj poslej po osnovnih organizacijah pripravljajo manj sestankov in več akcij, najbolj burna pa je bila seja v času, ko so se pogovarjali o denarju. Mladi so ugotovili, da skoraj ni Metliški občinski odbor križa je med minulimi P° ( pripravil zelo ugodna let°v"1£ij' 65 otrok. Petnajst jih je V! , rj dobro organizirane počitni^ Debelem rtiču, sedemnajst v • - j, pri Portorožu, šest na Vranske deset v Avstriji in Italiji«. \ Dredšolskih malčkov oa se je Kj predšolskih malčkov pa se y- ^ srečalo z morjem na Debele®‘ ^ Denar za letovanja so Prl^«jc skupnost otroškega varstva> nalni zdravstveni zavod, sta* Ji činski odbor RK in ^ skrbstvo. a V Metliki so po dolgem času spet označili prehode » I Nekateri občani so se spraševali, kako delavci sploh ve®°’yjC morajo zarisati prehod, ko pa ponekje skoraj ni bilo moč u8° ^ kje so ostanki prejšnjega barvanja. Skozi Metliko je promet P gost in bi bilo treba barvo na prehodih obnavljati bolj p°ž> Tudi to je del prometne varnosti. Sprehod po Metliki Hi flamj da iE U0 4 Ni °bm !®Pl! “ode *ešer Pri mor; tUdj, skup 'fta nje Stan dah °m kaj °gre METLIKA - Komisija za šport in rekreacijo pri ,OK ZSMS je pred kratkim pripravila podelitev pokalov in diplom najboljšim ekipam in posameznikom v občinskih mladinskih športnih igrah (pomerili so se v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju). V minulem tekmovanju so bili najboljši športniki iz Slamnc vasi in so prevzeli prehodni pokal od tekmecev iz Gradca. Druge so bile Rosalnice, tretja Radoviča. (J. P.) TEDEN KOMUNISTA bo 22. oktobra zaključil nastop amaterskih gledaliških, recitatorskih, folklornih in glasbenih skupin. Tako se bo pojavilo na odru preko sto petdeset nastopajočih, ki bodo predstavili ljubiteljsko bero v naši občini. Večer bosta povezovala Ivica Radovič in Toni Gašperič, občane pa že zdaj opozarjamo na zanimivo prireditev, ker ne bi želeli, da je na odru več nastopajočih kot v dvorani gledalcev. GLASBENA ŠOLA, ki vedri v prostorih osnovne šole, se je znašla v prostorski in finančni stiski. Urnik osnovnošolcev je preveč natrpan in lahko se zgodi, da bodo ostali mladi glasbeniki brez strehe nad glavo, kar bi bila velikanska škoda. Kdor bo našel rešitev iz stiske, se bo gotovo zapisal njed prosvetitelje glasbene dejavnosti v našem mestu. DA BI DELA pri preureditvi prostorov za knjižnico hitreje napredovala, so se odločili ustanoviti pri kulturni skupnosti iniciativni odbor, ki naj bi poskušal preskrbeti predvsem denar, saj je vse drugo domala že urejeno. Nič čudnega torej ne bo, če se bodo znašli v odboru ljudje, ki sicer niso kulturniki, imajo veliko posluha za potrebe » OOJCKI, ki se vrte s P°^fi elektrike skoraj pred vsako P-J na tej strani Gorjancev, vzbuPy priložnostnih obiskovalcih začudenja in goltanja slin. ^ ^ no se jim namreč zdi, o3 yji „vrteče se meso" ljudje p°sP. jj} svoje želodce. Pa jih, kajti n* 0jt> da bi se kje psi posebno M mastili, sicer ponoči ne •>• zavijali okoli vogalov. m OKOLICO PRIZIDKA nega doma so te dni lepo ur? ^ tako zavezali jezike vsem« jezili, ko so zaradi zidave park, stoječ na tem mestu. ‘Sj# Ijivo bi bilo, ko bi enako st0 jjj, • okrog novih blokov in stolpj^ ne bi dajala okolica videza po katastrofi. DOGODKI V AVSTR'JI mirjajo tudi prebivalcc naše o J Z zadnje seje delavskega,^ podjetja Beti so poslali $ protestno pismo, s katen*n jtt ostreje obsojajo nameravano f vanje naše manjšine in z ah te avstrijske vlade dosledno nje državne pogodbe. N* tv'1 7 la Na sS Nuj UlV an°'L, c 3 UP«51 J metliški tednik ca uuiuutiiije vtsuiiu muc sidiiuvaiucin Venda uc t tl!!nutno še vedno daleč — V korist stanovanj in stanovalcem bo potrebna •nkovitejša uprava SSS, ki bo strokovno in pravno v pomoč stanovanjski samoup tudi samoupravi Pretekli četrtek je bila končno le prva, ustanovna seja zbora anovakev pri krajevni skupnosti Kočevje. To je nov, velik korak oblikovan* prave samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS), se P V1 take skupnosti, kjer bodo tisti, ki plačujejo stanarine, tudi gospodarili z denarjem, oziroma odločilno vplivali na njegovo porabo. moralo « zbore stanovalcev bodo obiw ‘?n.ov't* še druge KS na so dm?u o ine> seveda tiste, kjer »onizbena stanovanja. kateri le Jtleba naJti ključ, po morda i ?.*30r* star>ovalcev (in sinova* Ptav* lastniki Pri volili delegate v gospodarjenje s stanovanj- Novi strokovnjak . Predsednik &ine s"et? občinske skup-obiskai w° evje Alojz Petek mca. nwJevno skupnost Osil-dr. Stant teJ Prožnosti mu je Podnr j Nikolič, ki je tudi nost? e^e.^k krajevne skup- 2dxavSh2n Ca Pokazal novo je meri !, 0 P°,Staj° v 0silnici, ki cest mert vSra V^0’ m gradnjo Čabr^ ‘ nad 0sUnico “ Med tek vpra^i ™'J » saio kot Nikoliča, id j, Peteu °f?ed°m je preds^dni ■ šalo kot zare iirai • ’ Nikoliča, Id je ''rra ^ m vodil to gradnjo : ^ zdaj s; ’ ? zdravnik specialist vendar ■*Pec*alist za graunje, nizke? Vem’ za visoke ali še ni usPelo strani deS-’ Je že nekdo od rz ajme! bfla D* zdjavstvene postaje ilckaterihainre5- nekaj a asa pri 02načena kot°fčrna“.)V 0bČini skimi hišami pri SSS. Vprašanje je, kako delegate voliti: ali glede na število stanovanj, ali vrednost stanovanj, ali vsoto vplačane stanarine ali kako drugače. Seveda pa bodo morali zbori stanovalcev pri posamezni stanovanjski hiši, KS in zbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami povedati in odločati, kakšna naj bo strokovna služba SSS in kakšna naj bo njena kadrovska zasedba. Že razprava v Kočevju je pokazala, da imajo tudi stanovalci novih blokov vrsto težav, ki jih sami ne morejo rešiti in ki jih pogosto ni mogla dobro rešiti strokovna služba SSS (oziroma njeni predhodniki). Tako v več novih in obnovljenih drugih stavbah vdira ob dežju voda ali celo gnojnica v kletne prostore, ponekod odpadajo stropi, keramične ploščice, ploščice iz umetnih mas se lomijo, pokajo cevi v zidovih itd., itd. Skratka: zaradi slabo opravljenega dela izvajalcev del nastaja že v novih stavbah ogromna škoda. Zaradi nemočnosti ah ne prave zasedenosti delovnih mest pri upravi SSS (ki naj bi bila servis zborov stanovalcev in drugih višjih samoupravnih organov stanovalcev) mnoge take napake niso odstranjene. Dogaja se tudi, da so odstranjene ne na račun tistih, ki so jih zakrivili, ampak na račun stanarin (investicijskega in tekočega vzdrževanja) oziroma na račun posameznega stanovalca, skupine stanovalcev ali obratovalnih stroškov, se pravi vseh stanovalcev posamezne stavbe. Vse to pomeni, da bodo morali stanovalci prek svojih samoupravnih organov oblikovati tako upravo SSS, ki jo potrebujejo, se pravi tako, da bo^ sposobna samoupravnim organom pomagati, da bodo skupno, s kar najmanj stroški kar najbolje vzdrževali stanovanja in kar najbolje gospodarili z zbranim denarjem. Zelo verjetno bi taka uprava morala nujno zaposlovati tudi gradbenega inženirja in pravnika, saj bi taka dva strokovnjaka bolje rešila vrsto zapletenih zadev, ki jih sedanja uprava ne more ali ne zna rešiti JOŽE PRIMC Na kratko PIONIRSKA KONFERENCA -Pionirski odred Ljube Šercerja na osnovni Kočevje je imel 29. septembra konferenco. KAKO GOSPODARIMO? - Te dni je o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju razpravljalo v Kočevju več organov in organizacij, med drugim občinska skupščina, občinski komite ZK in aktiv komunistov delavcev. MLADINSKI PLESI - Za poživitev kulturno-zabavnega življenja je predsedstvo občinske konference ZSM Kočevje sklenilo, da bo organiziralo vsako soboto v gostinskem lokalu Jelka mladinske plese. MLADI PRI TERITORIALCIH -Teritorialce, ki so bili na vajah v taboru centra za vzgojo enot teri-torailne obrambe, je obiskalo tudi več mladinskih skupin iz Kočevja, med njimi taborniki, folklorna skupina, ki jo vodi Cveto Križ, mladi kulturniki in druge-mladinske delegacije. Nič br ei soglasja »seatp^niki hišnih svetov iz )u so nro^i ev.e ulice v Kočev-ki riamp kratkim opozorili vse, graditi, &amJ0 -v teJ ^i« ^ fradnin h ? Prej dobiti za hišnih svit?* soglasje okoliških namreč^?,!°,V- V Kočevju se je "da lastnit Javila čudr>a praksa, vpraša *a 2asebne hiše še kdo bližini soglasje, če gradi Wdb^kk^ek‘. hiš, • ■ eni1 stan t&Zm- Pa nihče, so menili, rl °lizini uT, “Vipasje, ce gradi v zgradb v, °jekt> hišnih svetov do 4Q j,; katerih stanuje od 30 Nada? ’ Pa nihče. °bmočiPJV°, “. da je za to toplani n J*. č™prej zgraditi bodo obl 9?kler hišni sveti ne tešeno ,"i’ ^ je pametno n°vani v * ■ ogrevanje sta-dajali soseski, ne bodo iM DnJi za druge gradnje, ttiota im'*1aVI Kidričeve ulict Na ict! Ptednost toplarna, tudk ripi„m sestanku so zadolžili skiipn0,t:. .zbora krajevnih nai zastavi £~ske skuPŠčine, vprašanip u občinski skupščini nje ’ kako rešujejo vpraša-StanQv?®Vanla tega območja. ?a bi IS*® namreč ni znano, S in i .^.dolgoletnim opozorili kdorkoli ukrenil °®'evanip °'Htega za primemo •tlnom stanovanj, čeprav nimajo niti dimnikov. >— J. P. ŠOLARJI I N KULTURA —V petek so učenci osnovne in glasbene šole Kočevje priredili kulturni veča', posvečen občinskemu prazniku in tednu komunista. Na njem je govoril tudi sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak. (Foto: J. Primc) Slab obisk, prijeten užitek Kulturni večer ob občinskem prazniku in tednu Komunista — Delo in kultura že, že, ljudi pa je bilo bolj malo Kulturni večer, ki so ga organizirali kočevski kulturni delavci 28. septembra, je bil slabo obiskan, čeprav je bil posvečen letošnjemu občinskemu prazniku in tednu Komunista. Zasedena je bila komaj Drobne iz Kočevja Pretekli teden je bil 3 discini- . nikov. Mladeniči so lahk^ni- Kot nbomiki bi ?^na je "^o bolj razigrani. Naša ♦T®1. ki w J.e med fanti veliko 11 Sne j*1? priporočali več hjssa, °e in pravilno držo Težnost; -*e Potrebno za zdravje. °lj, cpU Za to imajo v Kočevju ^io na pretek. V medved odgovarja N pJV bral, da novomeška H0n, kuJe’ ker je padel ' JVi^ne hiše ... “loki J 1138 razpadajo novi ^kirj ^ n°hen preveč ne POCENI KROMPIR - Krompir je bil zadnji mesec glavna tema razgovorov gospodinj, pa tudi uprav gostinskih podjetij in menz. Slišali1 smo tarnanje, da nič ne raste, da bo vse segnilo, kar bo ostalo, pa bo uničila divjad. Slabe volje je bilo dovolj, posebno še, ko so nekateri napovedovali, kako bo krompir drag. Vsevedi pa so celo trdili, da ga bomo zopet uvažali. No in sedaj? Slučajno sem šel mimo skladišča gostinskega podjetja Pugled. Razkladali so s tovornjaka gajbe, polne izredno lepega krompirja. Pomislil sem, da je uvoz že tu, a sem se zmotil. Kmet iz Gradencev pri Žužemberku je pripeljal krompir po 3,25 din, dostavljen v skladišče. Stehtali smo potem en krompir, ki je bil v gajbi največji. Tehtal je točno 75 dkg. Tudi ves ostali krompir je bil lep. Kmet je povedal, da je krompirja pri njih dovolj. ZEBRE SO ŽE - Oznake prehodov za pešce na kočevskih ulicah so obnovili. Vprašanje je, če bi vozniki lahko pri teh brzinah, ki jih kljub vsem odlokom in predpisom izsiljujejo, ustavili, če bi bil pešec na prehodu. Pri nas morajo še vedno pešci paziti, da jih ne bo podrl avtomobilist, in ne obratno. Kočevske novice tretjina dvorane, če računamo še galerijo, pa komaj četrtina. Poslušalcem so se predstavili domači kulturni delavci, in sicer predvsem s svojimi deli, učenci osnovne in glasbene šole ter moški pevski zbor, uvodni govor o pomenu kulture pa je imel sekretar občinske konference ZK Jože Novak. Za uvod je nato zapel moški pevski zbor več pesmi. Ta zbor, ki ga vodi Ive Stanič, je požel največ aplavza. Izmed' domačih pesnikov in piscev so se predstavili s svojimi deli: Marjanca Colarič, Nebojša Ignjatovič, France Lovšin, Peter Vovk, Rudi Mohar, Peter Šobar, Olivija Metelko in Lili Mehič. Dela ustvarjalcev so brali učenci osnovne šole in dijaki gimnazije. Prebrali so tudi odlomek „Moja trpeča domovina" iz knjige „Dežela Petra Klepca" letos preminulega partizanskega pisatelja Toneta Ožbolta. J. P. Več izvozili V prvem polletju letos so kočevske delovne organizacije izvozile za 67 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Najbolj so povečali izvoz Slove-nijales-LIK (za 209 odstotkov), Trikon (za 192 odstotkov), Tekstilana (za 165), Itas (153), ZKGP pa za 18 odstotkov (GG za 28 odstotkov). Manj kot lani pa so izvozili v Melaminu, Avtu, Hotelu Pugled in Kmetijskem gospodarstvu ZKGP. Svoje letne načrte izvoza pa so ob polletju dosegli tako: Avto 92 odstotkov, žaga LIK 59, Trikon 56, Tekstilana 48, Oprema 47, LIK 40, Itas 19 in Melamin le 4 odstotke. J. P. »rraviun uemvua je ueuuuMijiva Poklic družbenega pravobranilca samoupravljanja je še mnogim neznan — Delavcu je treba zagotoviti vse pravice, ki mu pripadajo zaščitimo delavca vsepovsod, kjer se mu godi krivica. Seveda pa mora ta najprej poskusiti, da Nenehno izpopolnjevanje našega samoupravnega sistema vseka- trenutno najbolj aktualna. Moja kor narekuje tudi uvedbo nekaterih novih poklicev. Ta, ki ga ugotovitev je, da so delavci imamo v mislih danes, je za marsikoga prava neznanka. V Ribnici zakon „živo“ prebirali. To že nekaj časa dela Janez Picek, družbeni pravobranilec pomeni, da so imeli tudi mož- samoupravljanja. Z njim smo se pogovaijali tudi za to, da bi delo, nost razpravljati o njem. Opazil Iri no nnrodia cnnvnnli t . pa sem, da so manjše organizacije vzele razpravo o zakonu kot obvezo, ki jo je pač treba izpolniti, bodisi tako ali drugače. Povsod tam je bila razprava neučinkovita, pri vrhu, in se niso spuščali globlje v probleme in novosti, ki jih novi zakon prinaša. In prav iz tega sledi nezainteresiranost delavca, da bi se z njim pobliže seznanil.“ Torej poklic, ki je po svoje sila zanimiv, obenem pa zahteva celega človeka, ki je v vsakem trenutku pripravljen ščititi pravice delavca. ki ga opravlja, spoznali nekoliko pobliže „Naša naloga je zahtevna. Ugotavljati napake v samoupravni organiziranosti delovnih organizacij ni lahko. Pa vendar sem pri svojem dosedanjem delu naletel že na kup nepravilnosti. Naj navedem le nekatere. Veliko delovnih organizacij nima urejenih samoupravnih aktov. Njihovo ustanavljanje so mnogi vzeli kot nujno nadlogo in ne kot obveznost, da se uredijo odnosi v organizaciji. Tako sem pred kratkim prijavil 2 kočevski delovni organizaciji (področje njegovega dela sega namreč od Ribnice do Kočevja, op. p.), ker še vedno nista sprejeli samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v organizaciji. Skratka, gre za to, da REFERENDUM V SODRAŽICI Krajevna skupnost Sodražica namerava v kratkem izpeljati referendum, s katerim želi zbrati dodatna sredstva za kritje plačila že zgrajene ceste Pesek-Zavo-da. Ta korak bo nujno potreben zato, ker sredstev za plačilo navedene ceste ni bilo moč zbrati na drug način. V primeru, da referendum uspe, bo zavezal k posojilu tudi vse tiste, ki doslej niso bili pripravljeni prispevati denaija za kritje nastalih stroškov. — Ali si že slišal, da imajo v sodraškem Krimu bore malo razvite samoupravne odnose in da so osebni dohodki večine zaposlenih od 1.300 do 1.800 din? — Vem. Morda pa so ti ljudje tukaj samo na počitniški praksi. Janez Picek: „Naša dolžnost je, da pomagamo delavcu.“ sporne zadeve reši že v svoji organizaciji. Šele, če mu tu ne uspe, je moja naloga, da mu pomagam. In vsakemu so v takem primeru moja vrata odprta.11 Je v vaši oblasti tudi spremljanje razprav o osnutku zakona o združenem delu? „Tudi tukaj sodelujem, seveda kolikor mi čas dopušča. Reči moram, da so delovne organizacije v Ribnici in Kočevju vzele zakon kot zadevo, ki je NOSAN - ČASTNI OBČAN ARCHEVIE Prejšnjo soboto, nedeljo in ponedeljek je 37-članska delegacija Ribnice obiskala pobrateno mestece Archevia v Italiji. Gostitelji so Ribničane lepo sprejeli in jim z izredno gostoljubnostjo razkazali svoje kraje. Ob sprejemu pri tamkajšnjem županu so Staneta Nosana, predsednika ZZB Ribnica, sprejeli za častnega občana Archevie. Vsekakor je to zanj veliko priznanje, vedeti pa moramo, da se je kot partizan med 2. svetovno vojno boril prav v teh krajih. POSOJILA ZA GRADNJO IN OBNOVO HIŠ Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ribnica je pred kratkim razpisala natečaj za posojila pri gradnji in obnovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Pravico do posojila imajo vsi, ki imajo že dotrajane zgradbe, ki zaradi preutesnjenosti živijo v težkih pogojih, če so zaposleni pri organizaciji, ki nima dovolj sredstev za posojilo, ali če so zaposleni pri zasebnem delodajalcu. POPOLNEJŠA GRADIVA Na seji predsedstva skupščine občine Ribnica, ki je bila pred kratkim, so največ pozornosti posvetili pravočasnemu in popolnejšemu dostavljanju gradiv za razne seje in sestanke. Tako so sklenili, da morajo biti vsi materiali obdelani podrobneje in natančneje, predvsem kar zadeva analize gospodarjenja v tozdih. In še nekaj: gradivo naj bo delegatu poslano pravočasno, da ne bodo več mogoči izgovori na to pomanjkljivost. V KRATKEM ZDRUŽENJE OBRTNIKOV Prejšnji teden je bila v prostorih ribniške občine seja iniciativnega odbora za pripravo združenja obrtnikov. Kot kaže, bo kmalu prišlo do ustanovitve, najverjetneje že prihodnji teden. Pripravljeni so že tudi vsi potrebni samoupravni akti, tako da sedaj ni več nobenih zadržkov, da ribniški obrtniki ne bi dobili svojega združenja. To je še, toliko bolj pomembno, kajti obrt v Ribnici, vsaj po sedanjem stanju sodeč, nima prihodnosti, saj se skoraj nihče_ iz vrst mladih ne odloča za takšen poklic. Upajmo, da bo združenje nudilo boljše pogoje za delo in tako vzbudilo več zanimanja med mladimi MESTO V MALEM — Stavba, ki jo vidimo na posnetku, bo še kako pomembna pridobitev za Sodražico. V njej bodo trgovski lokali, dom družbenopolitičnih organizacij, prostori za mladino in borčevska stanovanja Inlesa in Donita. Predvidoma bo končana v začetku prihodnjega leta. (Foto: B. Budja) Samo izgube nas učijo Več kot polovica delovnih organizacij v Ribnici posluje z .zgubo — Najhuje tozdu Trgovina Čeprav smo že v zadnji četrtini koledarskega leta, najbrž ni odveč, če pogledamo stanje ribniškega gospodarstva po polletnih obračunih, še toliko bolj, ker bo že kmalu treba misliti o končnih letnih bilancah. Po dosedanjih rezultatih sodeč, pa te ne bodo preveč razveseljive. Polletni obračuni so pokazali, da jih je v ribniški občini od 20 delovnih in temeljnih organizacij kar 12 zaključilo poslovanje z izgubo. Najhuje je v Inlesovem tozdu Trgovina, kjer znaša skupni primanjkljaj kar 12.871.000 din, to je 51,9 odstotka skupnih izgub v ribniškem gospodarstvu, ki znašajo 24.802.000 din. Gospodarstvo je 8.522.000 “ imelo za 488.Sf2.000 din celotnega dohodka, kar je za 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani Vzrokov za to je več, gospodarstveniki pa jih iščejo v spremenjenih obračunskih sistemih. Verjetno bo treba stvari zagrabiti drugje, v prvi vrsti stopiti na prste neracionalnemu trošenju, zvečati produktivnost dela, ugotoviti, zakaj plačani osebni dohodki marsikdaj niso v skladu z doseženim dohodkom in produktivnostjo, in ne nazadnje: spregledati trajnejše slabosti, kot so neustrezen proizvodni program, slaba organizacija dela in še kaj. B. B. Ribniški zobotrebci LEP IZLET - Delavci trgovskega podjetja Jelka, ki posluje v sklopu ozd Mercator, so bili pred kratkim na 3-dnevnem izletu po BIH. Ogledali so si številne kraje, med njimi Jajce in Bihač. Udeleženci si podobnih izletov žele tudi v prihodnosti ,,MIRNO!“ - Takšna in podobna povelja te dni zvenijo po ušesih 154 vojaških nabornikov iz ribniške občine, ki so se prejšnji teden javili na vojnem odseku skupščine občine. Nobeden se ni izmikal obveznosti, saj se vsakdo zaveda, da pomeni čast braniti našo domovino. „Če ne odslužiš vojaškega roka, nisi moški," pravijo mnoga dekleta. MODA ZA VAS - Prejšnji teden je ekipa ljubljanske televizije sne- mala v ribniškem gradu in Sodražici oddajo Moda za vas, ki jo mnogi poznajo predvsem zaradi prikupne voditeljice Milanke Bavcon. Vsekakor pomeni to nov korak k predstavitvi Ribniške doline, nas pa moti le nekaj: ali so za snemanje takšne oddaje res potrebni štirje dnevi? Kajti celotna televizijska ekipa z manekeni in manekenkami je imela v hotelu Jelka rezervirane sobe za 4 dni! Televizijci ne skoparijo z denarjem, le kadar gre za naročnine, tarnajo, da ga nimajo. POLOŽILI ASFALT - Delavci ribniškega komunalnega podjetja so pred kratkim asfaltirali še Šolsko ulico. To je toliko bolj pomembno, ker povezuje ribniško osnovno šolo, dom JLA in vodi do novozgrajenega vrtca. REŠETO m m * MJ tedens^le 335 Četrtek, 7. oktobra - Dan topništva Petek, 8. oktobra - Pelagija Sobota, 9. oktobra — Abraham Nedelja, iO. oktobra - Zlatko Ponedeljek, 11. oktobra - Emilijan Torek, 12. oktobra - Maksimilijan Sreda, 13. oktobra - Edvard Četrtek, 14. oktobra - Nedeljko LUNINE MENE 8. oktobra ob 5.55 uri - ščip ČRNOMELJ: 10. 10. ameriški barvni film Jakuza. 12. 10. ameriški nffl SLUŽBO DOBI BRIVSKO FRIZERSKA pomočnica, dobra moč, se želi zaposliti Vprašati pri Nadi Lavrinšek, frizerski salon Krško. SPREJMEM vajenko. Šiviljstvo Ljudmila Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto. V SLUŽBO SPREJMEMO takoj 16 let starega fanta brez osemletke. Hrana in stanovanje v hiši. Avto-pralna steza Vinko Klančnik, Vilharjeva 25, Ljubljana, telefon 315-062. KURJAČ dobi 6-mesečno honorar-- no zaposlitev za kurjenje centralne kurjave na trda goriva. Plačilo ugodno. Zglasite se na Zagrebški 13, stanovanje 9, telefon 22-650. STANOVANJA ODDAM sobo. Gotna vas 40, Novo mesto., POŠTENI ŽENSKI oddam sobo z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (2908/76). ODDAM sobo dekletu. Karolina Brzin, Rimska cesta 13, Trebnje. IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2939/76). ODDAM sobo fantu. Naslov v upravi lista (2948/7^). PRODAM 1 PO UGODNI ceni prodam kompletno fotoaparaturo za izdelavo slik, primemo za amaterje. Naslov v upravi lista 2929/76). GOSPODINJE! Zanesljivo čist med za ozimnico najugodneje nabavite pri čebelarju Lešnjaku v Novem mestu, Kristanova 55. PRODAM 5 ton krmne pese. Ivan Nagelj, Smolenja vas 22, Novo mesto. PRODAM dva nova gumi voza in puhalnik Špan. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič. PRODAM leečo tračno žago za razrez hlodovine, domače izdelave, solidno izdelano in po ugodni ceni. Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik. PRODAM kombinirano peč za kopalnico, 8-litrski bojler in trifazni števec. Bevc, Loke 11, Straža. UGODNO prodam dva nova jogi vložka (190 x 90 cm). Naslov v upravi lista (2916/76). UGODNO prodam trajno žarečo peč Gorenje. Gričar, Dol. Jesenice 3, Šentrupert. PRODAM otroški športni voziček. Leon Verbič, Mestne njive 5, Novo mesto. PRODAM mešalnik za beton (100 litrov). Jože Pugelj, Meniška vas 57, Dol. Toplice. PRODAM 2 m3 suhega hrastovega lesa, zemljišče s poslopjem ter sadovnjakom, primerno za vikend. Jožefa Blažinč, Sela 118, 68257 Dobova. POCENI PRODAM trajno žarečo peč EMO 5 in dve leti star moped na 4 prestave (brezizpitni). Ivan Šiško, Mali Slatnik 4, Novo mesto. PRODAM malo rabljen kombiniran otroški voziček. Gregor Rupar, Kristanova 22, Novo mesto, telefon 21 049. PO UGODNI ceni prodam 15 AŽ panjev čebel, že nahranjenih za zimo. Cena po dogovoru. Ivan in Kristina Lupše, Krško, Bohoričeva ul. 6. >RODAM popolnoma nov 100-litr-ski bojler. Naslov v upravi lista (2957/76). UGODNO prodam harmoniko Hoh-ner (96 basno). Naslov v upravi 3ista ali po telefonu (068) 23-930. barvni film Point Blanck. 14. 10. ameriški barvni film Ptice, bebele — to delaio vsi. KRŠKO: 9. in 10. 10. italijanski film Dve dekleti v eni spalni srajci. 13. 10. ameriški film Quentin Durvvard. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 8. do 10. 10. angleški barvni film Kaj poležuješ - reci kaj. Od 11. do 13. 10. ameriški barvni film Dva detektiva. Od 14. do 17. 10. ameriški barvni film Zrelo. RIBNICA: 9. in 10. 10. ameriški barvni film Človek imenovan Polde. SEVNICA: 9. in 10. 10. ameriški film Ubijalec, trd kot... 13. 10. jugoslovanski film Ko polete golobi. ŠENTJERNEJ: 9. in 10. 10. film Shamus, sla po nevarnosti. TREBNJE: 9. in 10. 10. nemški barvni pustolovski film Klic črnih volkov. Q& UGODNO zamenjam enostanovanj-sko hišo v Črnomlju za enako v Novem mestu ali okolici ali za parcelo z doplačilom. Ponudbe pod »DOGOVOR". RAZNO DEKLE z otrokom gre čuvat otroka in pomagat v gospodinjstvu za hrano in stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (2926/76) . POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! m PRODAM 400 kg krompirja cvetnika in 400 kg drobnega krompirja, 1000 kg sena in novo 600-litrsko kad ali zamenjam za živinče. Ponudbe pod šifro „UGODNA PRILOŽNOST". PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 3 KW. Jože Gazvoda, Črmo-šnjice 12, Stopiče. PRODAM elektrobetonski mešalec (100 litrov), dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (2945/76). PRODAM mirnega, zdravega in pridnega konja z opremo. Vlado Šinkovec, Gor. Lekenc 25, Mokronog. SEDAJ JE ČAS ZA SADITEV! Prodam sadike za živo mejo liguster in rdeče magnolije. Telefon 23-172. PRODAM dnevno sobo Barbara. Dam tudi na ček. Informacije popoldne po telefonu (068) 22-522. POCENI prodam razne rabljene dele za NSU 1200 C. Peter Langer, Krško, C. 4. julija 52, telefon (068) 71-503, popoldne. UGODNO prodam nakladalec Z?t-telmeyer, ki zajema po 1/2 m3. Naslov dobite na upravi lista pod šifro ,.UGODEN NAKUP“. KUPIM KUPIM osebni avto do 1300 kubi-kov (od 2 do 3 milijone na ček). Naslov v upravi lista (2899/76). KUPIM moped (brezizpitni) na štiri prestave. Slavko Ramuta, Osojnik 32, 68333 Semič. Motorna vozila PO UGODNI ceni prodam zastavo 750 in enoosno prikolico. Franc Kocjan, Gor. Grčevje 4, 68222 Otočec. PRODAM NSU TT. Ponudbe na telefon 21-144 (068). PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju, letnik 1970, registriran do maja 1977. Matija Dular, Gor. Podboršt 2, Mirna peč. PRODAM FIAT 750 v voznem stanju, letnik 1964, registriran do marca 1977, in motor NSU MAX z rezervnimi deli. Darko Žagar, Mirna peč 1. PRODAM ŠKODO. Peter Mrgole, Klenovik 35, Škocjan. SKORAJ nov traktor Zetor 4712, traktorske grablje 220 Sip, ^Ivo-brazdni plug Slavonc, traktorske brane, 5000 kosov opeke Bil 4 in 2700 kg betonskega železa prodam. Franjo Napotnik, Dol. Suhor 1, 68343 Dragatuš. PRODAM traktor Deutz 18 KS s kosilnico, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Ludvik Vene, Štrit, Bučka. PRODAM osebni avto AM1 8, ka-ramboliran, v nevoznem stanju, letnik 1971. Milan Vrščaj, Kurirska pot 17, Novo mesto. PRODAM FERAR1 30 KS s plugom. Leopold Anžlin, Mačkovec 11, Dvor. TRAKTOR SAME, skoraj nov, s koso, kabino, hidravliko za kipanje in obračalnikom ugodno prodam. Ivanja vas 8, Mirna peč. UGODNO prodam fiat 1300, letnik 1968. Informacije po telefonu 21-569. PRODAM KOMBI 430 KA Zastava, letnk 1975, prevoženih 7500 km. Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto, telefon 22-993. Ogled vsako popoldne. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1971. Slavko Grili, Kandijska 1, telefon 21-538, do 14.30 ure. PRODAM traktor Kramer 24 KM s hidravliko, temenico in koso, vse v voznem stanju, za 22.000 din. Franc Zorko, šentlenart 20, 68250 Brežice. UGODNO prodam avto Prinz 1200 C, letnik 1971. Pavle Suša, Pod obzidjem 28 c^Brežice. JUSTINA MAHNIČ, Sela 5, Mirna peč, opozarjam vse, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Alojz Mahnič, Sela 5, Mirna peč. FRANC JERUC, Goriška vas, Škocjan, prepovedujem pašo in vožnjo po mojem zemljišču, posebno pri mostu pod vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. KAROL ŠKETELJ, Sela 2, Šmar. Toplice, prepovedujem delanje kakršnekoli škode in sekanje po moji parceli št. 26, ker je moja l^st. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREPOVEDUJEM vsakršno prodajo Antonu Judniču na najini kmetiji v Malinah pri Jugoiju v Beli krajini. Sestra Tončka Čerček, roj. Judnič, Jurčeva 18, 61210 Viž-marje. ^OBVESTILA l KEMIČNA ČISTILNICA ANA GLAVAN obvešča cenjene stranke, da se je preselila v Žabjo vas 27, nasproti KZ Krka. Delovni čas od 8. do 12. ure in 13,30 do 17. ure. Ob sobotah zaprto. HITRO in solidno vam vgradim rolete vseh vrst in žaluzije. Roletar-stvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673. IZDELUJEM cementne zidake za silos. Cena 6,00 din. Leon Kušljan, Šentjernej 122, telefon 85-363. Se priporočam! DRAGEMU možu in atu JOŽETU HROVATU iz Rajnišč 6 pri Novem mestu za 45. rojstni dan vse najboljšez željo, da bi bil zdrav in še mnogo let med nami Žena Ančka ter hčerki Danica in Jožica. DRAGI mami in stari mami MARIJI KLOBUČAR z Vinjega vrha pri Beli cerkvi za 75. rojstni dan in god iskreno čestita in želi vse najboljše hčerka Jožica z družino iz Otočca, posebno pa mala Janja, ki jim pošilja kot poljubčkov. DRAGI mami, stari mami in prababici FRANČIŠKI ŽVAB iz Sel pri Otovcu iskreno čestitajo za 70. rojstni dan, ji želijo še veliko zdravih let ter se ji zahvaljujejo za ves trud in dobroto otroci z družinami, vnuki in pravnuki. JOŽETU GOVEDNIKU iz Slamne vasi pri Metliki iskreno čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na elektrofakulteti in želijo, da bi mu bili dnevi na odsluženju vojaškega roka čim krajši vsi domači, tete z družinami, stric z družino in Veno z družino. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame in stare mame PEPCE VRTOVŠEK Strgaijeve mame iz Leskovca pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim vaščanom, ki ste počastili njen spomin, ji darovali cvetje in vence, jo spremili na njeni zadnji poti in nam ustno ali kako drugače izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedoma Štefki in Roziki, ki sta nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali. Strga ijevi ZAHVALA Po hudem trpljenju nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric. ANTON VOVK iz Soteske Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga sp remili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo podjetjem IMV, Pionir, Brest Cerknica, ZB Dol. Toplice za p odarjene vence, godbi Novolcsa ter župniku za lep pogrebni obred. Še posebna zahvala družinam Korče, Blatnik, Zupančič, ki so nam v najtežjem času pomagale. Vsem skupaj prav lep a hvala. Žalujoči: žena Bernardka, sinovi Tone, Slavko z družinama, Branko z ženo Lucijo, hčerka Anica z družino, brat in sestra, vnukinji Dragica in Majda ter drugo sorodstvo Soteska, Begunje, Novo mesto, Derganja sela. Dvor, Geveland ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FRANCA NEMANIČA m Božakovo 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu tovarne Beti iz Metlike, kolektivu osnovne šole Grm v Novem mestu in vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se zdravnikom in bolniškemu osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Posebna zahvala PGD Božakovo za častno spremstvo, govornikom KO ZB, KS, PGD Božakovo. Topla zahvala pevcem iz Božakovega ter kaplanu n tolažilne besede in opravljeni obred. Hvala vsem. Ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v dneh slovesa od našega očeta. Žalujoči otroci: Franc, Jože, Tone, Tine in Stanka z družinami ter dmgo sorodstvo Božakovo, Bietighiem, Karteljevo, Stuttgart, Novo mesto, dne 29. septembra 1976 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA KRAMARJA z Gor. Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Starcu, kolektivu Novoteks za podarjeni venec, Bojančevi mami, Kranjčičevim, Bevčevim, župniku za opravljeni obred in Justinu Kranjčiču za poslovilne besede. Žalujoči njegovi: žena Ana, sin Tone z družino in hčerka Majda z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina MITJE ILJAŽA z Broda pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, vsem sorodnikom, znancem ter sodelavcem, kolektivu Labod za podarjene vence, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat: prisrčna hvala! Žalujoči: mamica Kristina in mamičino sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina, moža, brata, svaka in strica EDVARDA KORDIŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se sosedom in sovaščanom, posebno organizaciji Zveze^ borcev in Društvu upokojencev Loški potok ter tovarišu Lavriču za poslovilne besede pri odprtem groba Še posebna hvala pevcem iz Loškega potoka. Žalujoči: mama, žena Zorka, sestra Pavla in brat Anton z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Tiho, kakor je živela, nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga in dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta VIKTORIJA ŽUPEVEC iz Žabje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebno sc zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnice, pevcem za zapete žalostinke, podjetju Avto Kočevje, kolektivu Osnovne šole Bizeljsko za podarjene vence in duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili na zadnji poti in nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Rudi, sin Rudi in hčerka Beta z družinama, zet Drago z družino, sestre in drugo sorodstvo . Novo mesto, Bizeljsko, Ljubljana, Nemčija, Amerika, dne 1. oktobra 1976 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI UST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartoli, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolaijev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100 620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja besedil 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni preda! 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 7. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni program RTV Ljubljana. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah. 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avšič: Sortno vprašanje v Sloveniji glede na predelavo vrtnin. 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 ,.Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Iz domačega opernega arhiva. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Silva Štingla. 20.00 Lepe melodije. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba. 23.05 literarni nokturno. 21.15 Popevke in ritmi. PETEK, 8. OKTOBRA: Od 0.05 dos 5.00 Nični program RTV Ljubljana. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Tajijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tone Vidrih: Spravilo listnega ohrovta in strženarja. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.22 Naši' umetniki mladim poslušalcem.. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gos L 16.00 „Vrtiljak“. 17.00 Studio ob 17.00. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Štirje Kovači. 20.00 Stop pops 30. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 9. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni radijski program RTV Ljubljana. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 ■ Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Vukadin Siškovič: Breskava kadrovost in načini zatiranja. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.45 S knjižnega trga. 16.00 „Vrtiljak“. 17.00 Studio ob 17.00. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za. naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 10. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni program RTV Ljubljana. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.44 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.15 Koncert iz naših krajev. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši foslušalci čestitajo in pozdravljajo. 3.20 Nedeljska reportaža. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 hfc Skupni program JRT - studio Beograd. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 11. OKTOBRA: OD 0.05 do 5.00 Nočni program RTV Ljubljana. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec: Katera organska gnojila lahko uporabljamo za gnojenje sadovnjakov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Iz tuje filklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubirelje jazza. TOREK, 12. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic: Posezonsko pridobivanje zadelavine. 12.40 Pota sodobne medicine. 16.00 ,.Vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Obisk naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.21 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. RADIO SEVNICA NEDELJA, 10. OKTOBRA - 10.30 Napoved programa in EPP - I. del - 10.45 Mojster Bojan Adamič - živa zgodovina naše zabavne glasbe - 11.10 Kmetijski nasveti - 11.25 EPP - II. del - II.35 Naš razgovor (Fanika Zemljak - predsednica konf. za družbeno aktivnost žensk) - 11.55 Za vsakogar nekaj — 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 13. OKTOBRA - 16.00 Napoved programa in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet — 16.30 Poročila - 16.40 Po domače - 16.55 Povedali ste nam... - 17.05 Diskoklub brez imena - 17.35 Humoristični kotiček (B. Nušič: Avtobiografija) - 18.00 Zaključek programa v s SOBOTA, 16. OKTOBRA - 16.00 Sobotni vrtiljak (napoved programa in pop glasba) - 16.15 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Smejmo se - 16.40 Svetujemo vam - 16.50 Narodnozabavna glasba -16.57 Melodija za slovo SREDA, 13. OKTOBRA: Od 0.05 do 5.00 Nočni program RTV Ljubljana. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tatjana Stupica: Letošnji uspeh tekmovalcev v kakovostnem oranju. 12.40 Igrajo vam angleške pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 15,45 Spomini in pisma. 16.00 ,,Loto vrtiljak". 17.00 Studio ob 17.00. 18.05 Odskočna deska. 18.30 Iz zborovske popotne torbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Silva Štingla. 20.00 Koncert iz našega -studia. 21.00 Glasbena kulturna panorama. 21.15 Odločilni trenutki. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23. 15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI Obrežja - Damjana, Biserka Buko-vinski iz Brdovečkega križa -dečka, Andreja Bešlija iz Zareba -Nina, Vera Bačan iz Gor. Laduca -Julija, Marija Horvat iz Rud -Mirka, Zdenka Janžič iz Male Jazbine - Dragana, Durda Pogačič iz Gregusič brega Danijelo, Štefica Guliš iz M. Lipovca - dečka, Kristina Kovačič iz Pišcc - deklico, Štefica Besednik iz Šenkovca -Marka, Tatjana Muličevič iz Beograda - dečka, Marija Matuza iz Bregane - dečka, Ida Ferenčak iz Skopic - dečka, Kata Cule iz Brežic - dečka, Gvozdanovič Jadranka iz Bregane - deklico, Terezija Žnideršič iz Studenca — deklico, Marjetka Mutak iz Starega grada - Branka, Sanja Čubara iz Samobora - Selmo, Olga Lubšina iz Artič - Viktorijo, Anica Vizler iz Brežic - dečka, Nada Leskovec iz Obrežja - Damjana, Biserka Bukovinski iz Brdovčke-ga križa - dečka, Andreja Pirc iz Brežic - Mitjo, Zdenka Herceg iz Kraja Gornjega - deklico, Anica Novosel iz Samobora — dečka, Zdenka Širanovič iz Bjele Gorice -Renato, Zdenka Božičnik iz Trebč - Vekoslava, Križetič Zdenka iz Dubrave - deklico, Marija Komočar iz Mrtvic - dečka, Zlata Požun s Senovega - dečka, Marija Rubinič iz Vel. Rakovice - Mata, Milka Ferenčak s Senovega - deklico, Djurdja Tkalčič iz Nedelje - deklico, Dragica Žmavc iz Drenja -dečka, deklico, Ljubica Harapin iz Draš - dečka, Marijana Kos iz Globokega - Bojana, Ivanka Kocjan iz Stare vasi - dečka, Stanislava Rihter iz Leskovca - deklico, Alojzija Pšeničnik iz Studenca -dečka, Anka Pleško iz Sav. Marofa - Martino, Zdenka Žibert iz Gor. Skopic - Sonjo, Jožica Novak s Čateža - Damjana, Katica Mikša iz Klanjca - dečka, Marna Hictaler iz Razteza - Albino. - ČESTITAMO! ČETRTEK, 7. OKTOBRA: 8.00 TV v šoli: Dolina Gangesa, Jure Fraqiševič-Pločar, Funkcija glasov v jeziku (Zg) - 9.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (do 10.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.00 Šolska TV: Koroški Slovenci nekdaj in danes, ponovitev (do 15.35) (Lj) - 17.00 Trapollo HH 33 - 8. del (Lj) - 17.50 Beli delfin, serijski film (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Izumirajoči svet - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ch.Fry - Brontejevi iz Ilawortha, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Kam in kako na odih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi: Evropske manjšine, barvna oddaja (Lj) - 21.30 M.Logan: Zlata ribica, barvna oddaja (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) PETEK, 8. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Združitev članov dveh zborov, Zgradba in funkcija celice, Obramba in zaščita, Ruščina, TV vrtec, TV dnevnik 10 (Zg) — 10.00 TV v šoli (do 11.05) Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.00 TV v -šoli - ponovitev (do 16.35) (Bg).- 17.15 Križem kražem (Lj) -17.25 Pisani svet (Ohrid) - III. del (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Slovenski rock: Ansambel Rudolfovo in pevec Andrej Šifrer barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Socialistično samoupravljanje: Delegatski sistem (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 . Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Začetek nove sezone v slovenski filharmoniji, barvni prenos (Lj) — 21.05 Propagandna oddaja (Lj) — 21.10 Slikarske tehnike: Zidno slikarstvo, barvna oddaja (Lj) - 21.40 S.O.S. - serijski barvni film (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 9. OKTOBRA: 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Ponovitev najbolj gledane oddaje iz preteklega tedna (Bg) - 11.05 TV v šoli: Vzgojna posvetovalnica, Spoznavanje Jugoslavije (Zg) - 12.05 TV v šoli (do 12.35) (Sa) - 16.40 Košarka Partizan: Črvena zvezda, prenos (Bg. Lj) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.25 Toby -barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 V nedeljo vedno dežuje, čelov, film (Lj) - 21.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.40TV dnevnik (Lj) - 21.55 Propagandna oddaja (Lj) - 22.00 625 (Lj) - 22.30 Boks Conteh: Alverez -posnetek (Lj) NEDELJA, 10. OKTOBRA: 8.20 Poročila (Lj) - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje v S-2, I. del barvne oddaje (Lj) - 8.55 625 (Lj) - 9.35 G. de Maupassant: Lepi striček, nadaljevanje in konec (Lj) - 10.20 Otroška matineja: Polcilinder in gomoljast nos, Beli delfin, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.15 Poročila (do 12.20) - Nedeljsko popoldne: Pisani svet, Radost Evrope, Rokomet Celje:Borac, prenos (Lj) - Moda za vas, Poročila (Lj) - 17.25 Sevilla: Novomet Španija:Jugoslavija, barvni prenos (EVR-Lj) - v odmoru Propagandna oddaja - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Matavulj: Beograjske povesti, barvna oddaja TV Beograd - 20.50 Propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Potovanje po križišču poti -barvna reportaža (Lj) — 21.40 Tv dnevnik (Lj) - 21.55 Športni pregled (Lj) PONEDELJEK, 11. OKTOBRA: 8.10 Tv v šoli: Učenci pred kamero, Kemija, Vprašanje o vodi (Lj) - 9.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (do 10.05) Bgd - 14.20 TV v šoh - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.10 B. Čopič: Nori besednjak, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 17.25 Žuželke -barvni film (Lj) — 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Nega .bolnika - I. del (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Zg) - 19.15 Risanka ^Lj) - 19.20 Cikcak (lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - .19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 V. Panova: Polet je preložen - barvna TV drama (Lj) - 21.00 Kulturne diagonale (LJ) - 21.30 Mozaik kratkega filma: Bandama 75, Mati Genges, barvna filma (Lj) — 22.05 TV dnevnik (Lj) TOREK, 12. OKTOBRA: 8.00 TV v šoli: II. svetovna vojna, Zaščita narave, Poligoni, Nemščina, TV vrtec, Energija v celici (Zg) - 10.05 Tv v šoU: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje (do 11.10) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.05 Šolska TV: Bo nas varuj revolucij in rdeče poplave (Lj) - 17.15 Zapojte z nami: Kogoi, Osterc (Lj) - 17.35 Pavel v akciji -serijski barvni film (Lj) - 18.05 • Obzornik (Lj) - 18.20 Ne prezrite (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina - I. del (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pogovor o. . . (Lj) — 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Grimmelshausem: Pustolovski simplicissimus, barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 13. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli: Aluminij, Faktografski filmi (Zg) - 9.00 TV v šoli (d" 10.05) Kocka, kocka, Risanka Izobraževalni filmi (Lj) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.10 V. Vinkler: Petelinje pero (Lj) - 17.25 Rembrandt — barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Sa) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Film tedna: Vedno v rožcah, barvni film (Lj) - 21.40 Miniature - J. S. Bach: Koncert za violino, oboo in ?)dalni orkester v D-molu (Lj) - 1.55 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 14. OKTOBRA: 8.00 TV v šoli: Evropsko Sredozemlje, Istra (Zg) - 9.00 Tv v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (do 10.05) (Bg) - 11.00 Veliko zborovanje v Kraljevu (do 12.30) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.00 Šolska TV: Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave, ponovitev (do 16.10) (Lj) - 17.15 Trapollo HH 33 - 9. del (Lj) - 17.50 Beli delfin - serijski barvni film < (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Izumirajoči svet - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ch. Fry: Brontejevi iz Havvortha, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 Iz koncertnih dvoran: II. del otvoritvenega koncerta Slovenske filharmonije - Čajkovski: 4. simfonija, barvna oddaja (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) vse o Dolenjski v Dolenjskem listu . vi M V času od 23. do 29. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: .. Mihaela Škoberne z Malega Kamna - Klaro, Jožica Seničar z Malega Slatnikaka - Darjo, Jožefa Ovnik iz j Dolge njive - Milko, Anica Lužar iz Zagreba - Franca, Marija Lenart iz Smolenje vasi — Andrejo, Marija Mačečevič iz Gribelj - Nives, Jožica Kočevar iz Metlike - Andreja, Elizabeta Duh iz Brinja - Mojco, Cvetka Poljanec iz Krškega -Sabino, Dragica Hazdovac iz Roj -Judito, Antonija Kotnik iz Trebnjega - Marka, Anica Radovan iz Praproč - Bojana, Zorica Švinger iz Metlike - Nikolino, Sonja Brajer iz Mirne peči - Kanito, Jožica Naglič iz Leskovca - Ksenijo, Marija Dežan iz Vinice - Aleša, Jožica Tomažin iz Črnomlja - Andreja, Angela Cesar iz Brezove rebri - dečka, Jožica Judnič iz Ručetne vasi - dečka, t Milena Ambrožič iz Luterškega sela - deklico, Jožica Pevec iz Škovca — dečka, Malči Klobučar iz Nove Loke - dečka, Slavica Senica iz Črnomlja — dečka in Martina Nemanič iz Božakovega - Natalijo. - ČESTITAMO! UMRLI SO: s V brežiški bolnišnici so umrli: Amalija MASTNAK, upokojenka iz Brežine, stara 84 let; Nežika MATJAŠČIČ, delavka iz Volčje®, stara 45 let; Matilda BERKOVIČ. upokojenka iz Zagreba, stara 66 let, Janez VOLOVEC, kmetovalec iz Mihalovca, star 67 let; Antonija HOFŠAJER, upokojenka iz Sent-lenarta, stara 60 let. Josip Jurčič »Veste, stari oče, kdo je zažgal? “ jame Tekmec starcu. „Jaz vam bom povedal. Trije kontrabantaiji so ležali gori v mrvi. Pa so prišli leblajtaiji in birič Špuntek ž njimi ponje in so imeli gorečo luč s seboj. Povejte mi, stari oče, ali je treba nositi luči v seno? Kontrabantar ni majhen kakor šivanka, da bi ga moral z lučjo iskati po mrvi. Lahko ga v temi dotiplješ, kaj ni res, oče? Oni so pa nesli gorečo luč v suho seno in so tako poštenim ljudem hram zatrnili.“ „Kaj hram! Hram se da drugič postaviti, ali vino, pridelek dveh let, vse bo šlo. Ne verjamem, da bi ga kaj oteli,“ odgovori starec. „Pač je to spak,“ odgovori Tekmec. ..Namesto da bi se božjim ^udem po grlu posušilo, požrl ga bo ogenj. In tobaka je notri ^ veliko, kontrabantaiji so ga toliko pustili, da bi ga imeli vi in jaz vse življenje dovolj kaditi." »Hvala Bogu, daje daleč od hiš!“ reče ded. »Veste kaj,“ pravi dalje Tekmec, »gospodar, vaš sin, naj toži gosposko in njene služabnike, te leblajtaije, in iztožil bo v pravdi, da mu bodo morali plačati v gotovem denaiju vso škodo ali pa bodo zaprti.14 Medtem je bilo videti, kako so v gori možje krotili ogenj in valili sode iz hrama. Večidel so vino rešili, le en sod jim je ušel izpod rok in se grme valil v dolino, preskočil čez jarek in se razbil; in zlato kapljico, ki jo je zemlja dala, popila je zopet zemlja. Ze se je v jutru danilo, ko je Frtnatek Tekmec, vrečo tobaka na plečih, koračil po kremenasti stezi v stransko vas. Veselo je pete vzdigoval in govoril sam s seboj: »Pač, spak, lepo sem jo upeljal; zdaj bodo mislili, da je tobak zgorel, jaz ga bom pa prodajal. Zraven tega me bo gosposka plačala, dasem one kaj one hudiijeve prodal, ti pa me niso nič videli; še vedeli ne bodo, da sem jim jaz desko izpodmaknil, ker bati bi se mi jih bilo, ako kdaj pridejo na beli dan; zlasti tisti vaški sršen bi me iz kože dejal. Ha, ha, še gosposko sem nadelal; kmet jo bo tožil, da so mu hram zažgali, in biriči bodo nazadnje sami mislili, da so ogenj zatrosili. I, kaj umetelno sem jo ubral!“ VII Bister in jasen je bil nebni obzor pomladanskega jutra. Močnejši sončni žarki so bili sneg pregnali s polja in travnika, le še v kakovein zasenčju je ležala bela plahta, ki seje pa tudi od ure do ure tajala in manjšala. Zemlja je bila še malo mehka in mokrotna, vendar je trava že tu in tam zelenela in prvi lepo rumeni jagelčki ali trobentice so se med zvončki videli in naznanjali ljubo pomlad. Vesel je deček, kozji pastir, pel na skali vrh rebri in gledal na travnik v dolino mlado deklico, ki je korakala po gladki, mehki stezici. Sama in žalostna je stopala Štivrnikova Reza proti fari. Zanjo ni sonce sijalo, niso rože rastle, niso ptiči prepevali. Glavico je pobesila in je tiho mislila in gledala v tla. Včasihjoje moralo kaj posebno bridkega obiti, ker obrisala si je z belim robcem debelo solzo z lepega lica; včasih pak se je menda hotela ohrabriti, kajti povzdignilaje glavo in je jela brže stopati. Ne lastna sramota in zavest slabega dejanja, niti nezvestoba zapeljivega mladeniča, ne smrt koga izmed dragih domačih, niti uboštvo, vse to ni trlo devici srca; ampak skrb za ljubljenega brata ji je tesnila in pelenila čute, prepodila ji dolgo ohranjeni mir in pokoj, odvzela ji nedolžno zadovoljnost in ožemala grenke solze iz njenega očesa. Deklici ravno nasproti je prilezla stara, dolgopeta pa suha ženska s košarico na komolcu. Ko je Rezka ugleda, otme in obriše si oči, ker znano ji je bilo, daje kokošarica Mica Obrščakova huda klevetalka in jezična kakor Adamova kača, daje torej bolje skriti pred njo čute in misli. „Ovbe, lej jo! Kam pa kam? “ začne kokošarica, prišedši do deklice, ter postavi košarico, napolnjeno z jajci in več kosci raznovrstnih kruhov, na sredo pota. »In pa kaj vidim? Nič nimaš v rokah. Ali ne veš, da so zvečer, ko sonce zahaja, in v pomraku kakor tudi zjutraj vsi duhovi zunaj in da deklič ne sme nikdar na polje sama ali pa da nima ničesar v roki, ne šibice ni kakovega orodja? Pa — kaj sem htela reči? — bila sem gorile pri Rebmikovi materi, prodali so mi petdeset jajc, prav drago, pet za groš; pa sva se pomenkovali vsake reči. In kaj mi je povedala žena, kaj meniš? “ »Jaz ne morem vedeti,“ odgovori deklica. »Jeminasta! Uganila bi lahko! Precej sem dejala: čakaj, vprašala jo bom, ali je res ali ni res.“ »Kaj je bilo o meni kaj? “ »Ovbe, Bog ne daj, ne žal besede ne. Samo o tvojem bratu Francetu mi je pravila,kako huda mu bo pela. Ti, povej mi sama, ti najbolj veš, ali so ga res zaprli? In pa, ali je res tri leblajtaije do živega in mrtvega poturčal, preden so ga ujeli? In pa, pravijo ljudje, da je tistega porednega Tekmeca, ki je včasi tobak nosil, včasih mešetaril, ravno tisti dan zmanjkalo; za to tudi vašega Franceta dolže. Eni pravijo, da so ga te dni videli, drugi pa trdijo, da gaje France pretepel in da je šel v krtovo deželo. Ali bo res sodba tako sklenila, da bo France obešen? “ Tega deklica ni mogla več poslušati. Od jeze ji zarde lica in reče babnici: »Kaj ti mar drugi ljudje? ! Nikomur ni nič storil, tebi pa še najmanj, čemu ga tedaj čez zobe vlečeš od hiše do hiše? Vem, da si vse to le ti izmislila.** Rekši, gre dalje po poti. »Jaz izmislila! I, ti srditost prevzetna ti, pošastna ti!“ vpije kokošarica klevetalka za deklico. Bleda in rumena od jeze pobere košaro in, vedno gibaje s svojo naprg stoječo špičasto dolenjo čeljustjo, ki je kakor prosena drož visela pod širokimi usti, švedra in godrnja Mica dalje do prve hiše, kjer si v glasnem samoprepiru in vrlem opravljanju jezico ohladi. Odmaševavši, je sedel tistega jutra fajmošter Dominik Domicelj na klopi pred svojim domovjem na soncu in je ravno brevir molil, ko je Reza prišla za mejo po poti proti njemu. Sivolasi mož častitljivega obličja bilje že malo gluh od starosti, zato ni popred deklice zapazil, da mu je, dobro jutro voščivši, poljubila roko. Gospod fajmošter je poznal skoro vse ljudi svoje na široko raztresene fare, ker mlajše je vse on podučeval v važnejih resnicah svete vere, s starejšimi pa je živel v enem istem kraju. Zato je tudi Rezko spoznal že na glasu, tem laglje, ker je vedel, daje ena najčednostnejših deklic. »Bog daj tudi tebi dobro jutro, deklica! Kaj bi rada? “ »Ah, gospod fajmošter spregovorila je Reza, dalje pa ni mogla, jok ji zapre besedo. „No, no, pomiri se! Že vem, kaj si prišla. Zavoljo brata Franceta, kajne? Slišal sem že vse. Ne jokaj! Usedi se tukajle, pa boš povedala, kako ti morem jaz pomagati, in, kar bom mogel, storil bom z veseljem zavoljo tvojega poštenega očeta in zavoljo tvojega dobrega vedenja. Usedi se!“ VE SE, KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE — Me veseli, me veseli. Nekaj časa se je potikal po tovariš Zračnik. Samo tole še, bolnišnicah, in ko seje vrnil, podpišem. Izvolite sesti. Kako je zaprosil za premestitev. Ugodili smo mu. Boste kavi- gre? — Hvala, ne najbolje, a tudi slabo ne. Srednja pot. — Ta je tudi najboljša, veste. Če bi vam šlo predobro, bi vam ljudje zavidali, slabo pa bi vam privoščili. Po sredini pa gre najbolje, da. — Upam, da se nisem zmotil v datumu pogovora. Veste... — Prav ste prišli, tovariš Zračnik, in veseli me, da ste prišli. Vaše ocene so več kot odlične, mi pa smo trenutno brez komercialnega direktorja. Prejšnji je, veste, zbolel. co? — Najlepša hvala. — Tudi mnenje osnovne organizacije Zveze komunistov o vas govori le z najlepšimi besedami. — Dvanajst let sem že organiziran in dvakrat sem bil sekretar. Veliko smo delali,” da. — Tudi v sindikatu, se mi zdi? — Tuti, tudi, saj veste, ko človek zaide v te vode, ne more več iz. njih. Komaj mine ena funkcija, že dobiš drugo. — Kaj hočete, sposobni ljudje so vedno preobremenjeni. Bi morda viski? .— Ne, lepa hvala. — Konjak, vinjak, vodko? — Tudi ne, hvala. Preveč se trudite. Da, poprej, ko sem bil mlajši, sem se veliko ukvarjal z mladino, član pa sem bil domala vseh športnih in kultu mo-u met niških društev. — Vidim, da bomo dobili pravega človeka na pravo mesto. O vaši strokovnosti govorijo tisti, ki vas poznajo, s samimi superlativi. Mimogrede: imamo odlično domačo slivovko, ki bo kot nalašč za ta zgodnji čas. — Ne, slivovke ne bi, hvala. Paziti se moram. Na pregledu mi je zdravnik odsvetoval kajenje, pitje, premočno hrano ... Prijaznost, ki je stanovala ves čas razgovora na sekretarjevem obrazu, se je v hipu odselila, in če ne bi imel tovariš sekretar streniranih živcev, bi sogovorniku pokazal vrata in mu še glasno povedal, da nima vseh doma, ako si predstavlja, da bo lahko v kateri koli delovni organizaciji opravljal delo komercialnega direktorja z rano na želodcu. Zdrav želodec je vendar prvi pogoj, diplome ter priporočila organizacij in društev pa so le gola formalnost. TONI GAŠPERlC VEČ TAKIH PRIREDITEV Novomeški Dom JLA je bil pred kratkim ponovno organizator dveh koncertov narodnih pesmi, enega za vojake in drugega za ostale obiskovalce. Med nastopajočimi smo zasledili Duška Dančua, Marjano Deržaj, Nikolo Karoviča, Ned-žmijo Pagaruša in ostale. Pevce je uspešno spremljal orkester Slobodana Rističa, prireditev pa je vodil priznani gledališki in televizijski igralec Djokica Mila-kovič. Prireditev je ponovno potrdila, da so takšne manifestacije za Novo mesto še kako potrebne, o tem dovolj govori zanimanje obiskovalcev. LETALCI SO UČENCEM PRIKAZALI LETENJE Učenci novomeške OŠ iz Bršlina so prejšnji teden obiskali letališče na Prečni, kjer so jim letalci prikazali tehniko letenja z motornimi in jadralnimi letali Vsi obiskovalci so bili nad prikazanimi mojstrovinami navdušeni, najboljši učenci pa so si lahko Novo mesto ogledali celo iz letala. Temu je sledil ogled letaliških objektov in letalskih modelov, največ zanimanja pa so učenci pokazali za akrobatski model. S. PETRIČ NENAVADNO SOŽITJE — Že lani so člani lovskih družin Kočevje in Mala gora naselili na bregovih Rinže divje race, ki so se novemu okolju lepo prilagodile. Na Bregu pri Kočevju pa so se že pomešale med domače race, tako da jih lahko hranijo celo otroci. (Foto: F. Brus) ličenje kleše nov obraz Človek ne živi samo od kruha, zato poskuša vse, da bi ta kruh laže zaslužil, da bi ob delu ne otopel za življenje okoli sebe, ampak da bi delo spodbujalo v njem še druge interese, druge oblike udejstvovanja, od katerih je odvisno njegovo duševno zadovoljstvo. S to mislijo v sebi je mlada šivilja Dragica Stanič v kostanjeviškem obratu Laboda pred desetimi leti začela oblikovati svojo osebnost. Čas in delo sta ji ob nenehni želji po širjenju obzorja, po poklicnem in splošnem izpopolnjevanju izklesala nove poteze njenega jaza. Ni se zadovoljila samo s spretnostjo prstov ob šivalnem stroju, zato je kmalu napredovala v preddelavko in nato v kontrolorko končnih izdelkov svojega tozda. To jesen bo šla v delovodsko šolo in se dvakrat na teden vozila v Novo mesto. Nadvse rada bi se izobrazila, zato priložnosti za šolanje noče opustiti. Dragico smo v teh letih srečevali vsepovsod: zdaj kot športnico, ki je igrala rokomet za ekipo tovarne Labod, zdaj kot predsednico mladinske organizacije, kot ustvarjalno samoupravljalko in družbenopolitično delavko ali kot navdušeno voditeljico folklorne skupine v kolektivu. Veselje do folklore je prinesla iz osnovnošolskih klopi Skupino vodi skupaj z Jožico Zorko, vendar pogreša mentorsko pomoč, saj pravi, da sta obe do kraja izčrpali svoje znanje. Veselje je premalo. Kdaj pa kdaj sicer pobereta kako novost s televizije, toda potrebno bi bilo sistematično izpopolnjevanje, predvsem pa podpora občinskega sveta ZKPO ali kulturne skupnosti. Nastopanje in vaje s članicami folklorne skupine je Dragici v veliko zadovoljstvo, toda ob vedno odgovornejših družbenopolitičnih in samoupravnih dolžnostih ji za to zmanjkuje časa. Vodenja folklore ne bo opustila, dokler s kolegico ne vzgojita naslednic, saj bi bile prireditve brez folklore osiromašene, vse tiste delavke, ki jim ples bogati proste ure, pa prikrajšane za svoje ljubiteljsko udejstvovanje. .Dragica se vsepovsod zavzema za napredek, zato ji nalagajo vrsto odgovornosti v kolektivu in zunaj njega. Bila je predsednica centralnega delavskega sveta, zdaj je predsednica DS tozda Libna, članica občinskega komiteja ZK, predsednica zbora uporabnikov v občinski skupščini, pa tudi v Kostanjevici, kjer živi, ni brez funkcij. Dva otroka ima v šoli in z drugimi starši vred komaj čaka, da bo mladi rod dobil novo šolo, za katero plačujejo samoprispevek. V kraju pogreša predvsem večjo dvorano, za otroke pa oddelek glasbene šole, telovadnico in igrišča. In še nekaj želi svojemu kraju: da bi bila Krka vedno čista. Kljub zaposlenosti si Dragica vendarle utrga tudi trenutke zase in za družino, za skupne izlete na Gorjance, v naravo, kjer se najbolj spočije. Drugega počitka si skoraj ne privošči. Večere porabi za branje, za poročila na TV, filmov pa že ne utegne več gledati. Ob svoji stalni zavzetosti za vse novo in boljše kar ne razume, da je za- izobraževanje in izpopolnjevanje v njenem kolektivu tako malo odziva, da ženske ne izkoristijo možnosti za poklicno in družbeno uveljavljanje. JOŽICA Tb'PPEY Pod grajsko streho so odprli prvo mednarodno vinoteko v Jugoslaviji in drugo v Evropi r i/j JESENSKO •OBILJE - Če ima človek z obdelovanjem vrta veselje, se mu trud in stalna skrb gotovo obrestujeta. Tako sta vsaj prepričana Ivan Golobič in njegova žena Marija, ki živita v Birčni vasi. Letos jima je paradižnik odlično rodil, saj tako veliki plodovi, kot je ta 85-dekagramski paradižnik (na sliki) niso redkost v njunem vrtu. »Vesela jesen” Na festivalu v Mariboru tudi dve popevki iz Bele krajine V soboto, 16. oktobra, bo v dvorani B mariborskega sejmišča jubilejni 10. festival narečnih popevk »Popevka vesele jeseni". Tudi letos je organizator festivala društvo glasbenih delavcev »Harmonija" iz Maribora. Za letošnji festival je prispelo 39 popevk. Žirija jih je od teh najprej izbrala dvanajst in natečaj podaljšala še za mesec dni, takos da so res lahko izbrali šestnajst najboljših, ki jih bodo poslušalci slišali na festivalu. Letos žirija ni delala nobenih kompromisov in je vseh šestnajst popevk, ki so se uvrstile, napisanih v narečju. Podelili bodo tri »zlate klopotce", prejeli pa jih bodo za najbolj vedro popevko v narečju skladatelj, avtor besedila in izvajalec. Čeprav ne bo neposrednega televizijskega prenosa, bodo lahko gledalci po vsej Sloveniji videli barvno oddajo z vsemi popevkami, ki jo je ljubljanska televizija posnela že pred festivalom. Oddaja bo na sporedu na dan festivala, 16. oktobra, ob 21.30. Med šestnajst najboljših popevk za »Veselo jesen" sta se uvrstili tudi dve iz našega konca. To sta popevki »Jaz sem ga, ti ga nisi" ter »Gorjanci", za kateri je glasbo napisal belokranjski glasbeni pedagog in skladatelj Silvo Mihelčič ml., teksta pa njegov rojak, prav tako znani in priljubljeni Toni Gašperič. Prvo pesem našega tandema bo zapel Braco Koren, o Gorjancih pa bo »žvrgolela" Alenka Pinterič. V dneh, ko še nismo preboleli hude železniške nesreče pri Preserju, se je na našem območju pripetil dogodek, ki bi prav lahko terjal rtov krvni davek. K sreči je nastalo samo za 50.000 dinarjev gmotne škode, medtem ko sta Milan Vintar in Gabrijel in Janko Stopar iz Sevnice kot po čudežu ostala skoraj brez poškodb. Bilo je 29. septembra ob 11.40, ko je Vintar vozil z osebnim avtom po cesti Bresta-nica-Sevnica. Na Blanci je zapeljal čez progo, ker so bile zapornice odprte, takrat pa je iz sevniške smeri pripeljal tovorni vlak. Električna lokomotiva je avto zadela, ga razpolovila in razkosala, oba potnika pa je vrglo ven. Priletela sta na kamenje ob progi in sta jo odnesla le z lažjimi poškodbami. Kakor so takoj po nesreči ugotovili strokovnjaki, je do trčenja na tirih prišlo 'zato, ker je bil zaporničar pozabljiv. Pravočasno je dobil signal, naj cesto zapre, vendar je na to dolžnost pozabil. Najbrž ga bo to drago stalo! REKORD SE VRSTI ZA REKORDOM - Letošnja jesen je zares radodarna in presenečt vedno znova. V skupino največ* jih pridelkov se gotovo uvršča cvetača, ki je zrasla na vrtu gospodinje Štefke Cemič iz Ulice Uke, Vaštetove v Novem mestu: iehtala je kar 5,35 kilograma in bi lahko nasitila več družin hkrati. Jenee Pavlin) Kostanjeviški grad je postal zdaj tudi hram za najvišje dosežke slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega vinogradništva. V petek, 1. oktobra, so tam odprli mednarodno vinoteko, za katero je dal pobudo Tehniški muzej Slovenije, pri ustanovitvi pa sta sodelovala še biotehniška fakulteta iz Ljubljane in Gospodarsko razstavišče. O strokovnem pomenu vinoteke je zbranim gostom spregovoril prof. Miran Veselič, Silvo Gorenc, predsednik občinske skupščine Krško, pa je poudaril njen gospodarski pomen za vinorodno Posavje in njegovo turistično privlačnost. Vinoteka se spaja v celoto z vinsko kletjo in vinogradniškim oddelkom Tehniškega muzeja Slovenije pod obnovljeno grajsko streho, pod katero je tudi hram Jakčevih, Kraljevih in Gorjupovih umetniških stvaritev. Kostanjevica bo s svojo prodajno vinoteko še privlačnejša za številne obiskovalce. Na policah je nad sto vzorcev domačih vin. Vseh vzorcev je TAT OBISKAL KANI2ARIŠKI RUDNIK V ponedeljek ponoči je neznan storilec vlomil v zunanji obrat kanižariškega rudnika. Nasilno je odprl pisarniška vrata, pregledal tudi ostale prostore in ukradel tri telefonske aparate, dve uradni štampiljki in ročni računski stroj, vse skupaj v vrednosti 1800 din. 963 iz triindvajsetih držav. To je druga prodajna vinote- KORENINE V RODNI GRUDI. „Vinoteka je velika pridobitev za Kostanjevico in z njo je tukajšnji grad spet bogatejši za novo zanimivost," je v svojem govoru dejal zbranim domačinom in gostom predsednik občinske skupščine Krško Silvo Gorenc. ka pri nas. V njej se bodo zbiria samo najboljša vina, za ponaredke in slabo kakovost ne bo prostora. Vsi vzorci bodo označeni po poreklu, po območju, na katerem so jih pridelali, pozneje pa tudi po sortah. Na police vinoteke bodo sprejemali samo najbolje ocenjena vina z vinskih razstav pri nas in v tujini, to pa je ključ do pristnosti in kakovosti. J. TEPPEY 963 VZORCEV. Na policah mednarodne vinoteke, ki sojo v petek, 1. oktobra, odprli v kostanjeviškem gradu, so zbrana najboljša vina iz 23 držav, med njimi nad sto domačih vzorjjfv. Na sliki: akademik Božidar Jakac z ženo med ogledom vinote®. (Foto: M. Klinc) Avto čez pol, potnika cela Železniška nesreča pri Blanci je nastala zaradi pozabljivega zaporničarja — Vlak v avto! M KRIŽIŠČE NA KOČEVSKEM - Taki lični kažipoti so na nekaterih gozdnih cestah in cestah, ki povezujejo bolj odročne kraje. Križišče na fotografiji je v Kočarjih pri Mozlju.