GOSPODARSKI VESTNIK 0000000«00000000cxxx300000a00000000000000000000000000000000000000000000000000cxxxxxxx)00000000i V Gorici, dne 1. januarja 1928. Leto VI. St. i. 090000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi Izhaja enkrat na mesec. Stane letno gg Uredništvo-v Dorici, Via S. Olovanni. IO Ur. - Posamezna številka I liro. | G' 1 nadstropje.' V,“ * —■■■■ ■ Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. = OB ZAČETKU LETA. Z letom 1928. stopa naš list v šesto leto svojega obstoja. Če pregledamo vsebino vseh petih letnikov, ugotovimo, da je naš list nudil svojim naročnikom, eitaleljem in prijateljem veliko število dobrih in koristnih naukov. Mnogo teh naukov je padlo v rodovitno zemljoi in obrodilo sad, mnogo pa jih je padlo tudi na kamen in ostalo brez uspeha. Kakor je lahko umljivo, mislimo pri tem na naše čiitatelje — kmete, ki so dovzetni za nauk in na one, ki so nedovzetni^ zakrknjeni in starokopitni. Ta delni uspeh pa nas prav nič ne plaši, ker smo prepri-čaniv da bodo sčasoma vidni uspehi onih kmetovalcev, ki so upoštevali naše nauke, odprli oči tudi najzagrizenejši m starokopitnežem, da bodo tudi oni radi čitalli naš list in se ravnali po njem. Živimo pač v dvajsetem stoletju t. j. v stoletju velikih napredkov in naglih izp rememb in zato upamo, da bo prav kmalu napočil oni čas, ko se ne bo več mogl o očitati starokopitništvo našemu kmetu. Torej, kmetovalci, oiitajte naš list, širite ga in priporočajte ga svojim sosedom in prijateljem. Ob enem pa vas prosimo, da storite čimprej svojo dolžnost s tem, da poravnate morebitne zaostanke naročnine in nam dopošljete res skromno naročnino od lir 10 — za leto 1928. V to svrho smo priložili današnji številki naše poštne položnice. Veliko uspeha v novem letu vošči Uredništvo »Gospodarskega vestnika«. V Gorici, dne 1. januarja 1928. NAROČNIKOM! Tej številki smo priložili položnice za plačanje naročnine za leto 1928. Ob enem prosimo še ono malo število zamudnikov, ki nam še niso poslali naročnine za leto 1927., da to nemudoma storijo, ker drugače se jim bo llist ustavil. Upravništvo. R m ,00000000 ooooooocoooooooooooooooo^oooof*'' oooooooooov oooooooo0«»oooocx>cxxxxx oooo0ocx>Jooo^nooooooooooooooooooooooooocx> 000000000OOO. loOOUOOOOOOo^OtOOOOOOOJOOOOOOGOOOOOOOO IZGOJA IN NEGOVANJE PUJSKOV. Svinja nosi tri mesece, tri tedne in tri dni. V prvih dveh mesecih brejosti krmite svinjo sicer obilo, ali krma naj ne bo preveč redilna in mečna. Sele po dveh mesecih jo začnemo polagoma bolje krmiti in ji polagati bolj močno in redilno hrano. Kot priboljšek mešamo med ostalo krmo žitni zdrob, moko in dobre otrobi, ne smemo pa krmiti brejih svinj s krmili, ki napenjajo in rade delajo grižo. Taka krmila so n. pr. riževa moka, fižol, bob, grah in oljnate tropine. Pri sketenjn moramo paziti, da odrežemo vsakemu pujsku, čim pride na svet, s čistimi škarjami, ki smo jih pre) razkužili v 2 odstotni raztopini kreoline v vodi, popkovo vrvico in sicer 3 —4 cm pod popkom. Nato denemo vsakega pujska posebej v koš, v katerega denemo prej malo slame. Koš držimo pogrnjen s plahto, da se pujski ne prehtadjjo. Posleljco moramo takoj odstraniti, čim jo svinja izpahne, ker drugače je svinja večkrat požre in s tem zadobi lahko tudi grdo razvado, da žre lastne mladiče. Da svinja, ko leže, mladičev ne po-masti, kar se večkrat dogaja, se mera rabiti za steljo le listje in zelo kratka slama. V tako steljo se mladiči ne morejo zariti in svinja jih lahko opazi. Zelo je tudi priporočljivo napraviti vzpored-noi ob hlevski steni in sicer v oddaljenosti 20 cm približno toliko visoko ograjo v obliki lestve. V tej ogradi najdejo pujski zavetišče, ko se svinja ulega. Na ta način uidejo nevarnosti, da jih svinja pomasti ali stisne k zidu. Mnoge svinje ne pustijo sesati pujskom. Največkiat so temu krivi preostri zobje mladičev. Take zobe odščip-nemo s kleščami. Pri tem se ni potreba bati, da bi to kaj prašičkom škodilo. Svinjo ne smemo nekaj dni pred skctilvijo in nekaj dni tudi po njej krmiti crecbilno in he preveč z močno krmo. Polagati se ji sme samo lahka prebavljiva krma v obliki bblocle. če je svinja po skotitvi zaprta in gre le težko blato od nje, ji damo malo pinjenega mleka, ki v takih slučajih dobro pomaga. Sele drugi dan po skotitvi dajemo svinji lahko bolj gosto in trdo hrano. Kot zetoi dobra krma za doječe svinje je priporočati ječmen, oves, otrobi, pesa, korenje, na drobno sesekana zelena piča, kuhan krompir, zlasti pa s posnemalmikom posneto sladko mleko. Ko sesajoči pujski dosežejo starost 2 tednov, se jim začne lahko1 dajati tudi po malo zavretega mleka na dan. Korito za mleko pa moramo držati vedno čisto in oprano z vročoi vodo. Če pujski vsega mleka* ki smo jim ga donesli, ne popijejo, moramo to mleko takoj s koritom vred odstraniti. Drugače se to mleko skisa, in če pujski tako mleko pijejo, dobijo gotovo grižo, ki je pa zelo nevarna. Če smo opazili, da pujski to mleko radi pijejo, jim začnemo kuhati na mleku malo pšenične moke ali belega kruha. Kmalu potem začnemo te dve primesi, ki so za trajnejše kimljenje oujskov pač predrage, nadomeščati s cenejšimi mokami in z zdrobom zlasti ječmenovim in ovsenim. Pujske začnemo odstavljati s petim tednom starosti, ker v šestem tednu se svinja navadno začne zopet pojati. Dobro pa bi bilo pustiti pujske še par tednov sesati, ker mleko od svinje, ki se poja, prav nič ne škodi pujskom. Vsekakor se z. zgodnjo odstavitvijo čuva svinja, da ne oslabi, ali prezgodaj odstavljeni pujski se nikdar tako lepo ne razvijejo,' kakor oni, ki so bolj dolgo se-salii. Ko odstavljamo pujske, jih takrat obilnejše krmimo, a svinji za nekaj dni odtegnemo nekaj krme, da ji mlečnost laže preneha. Po odstavljanju krmimo pujske z ječmenovim, ovsenim ali tudi koruznim zdrobom, ki ga skuhamo na sladkem posnetem mleku iz posnemaJnika. Hrana, ki jo dajemo pujskom mora bili različna. Zlasti jim ne smemo dajati samo kuhanega krompirja in fižola, ker ta hranila vsebujejo, premalo omh snovi, ki so potrebna za raščo kosli. Tako enostransko krmljenje povzročuje rado kost otom ni co.. Ur. O I7.REJ1 TELET. Ko se je tele storilo in postalo suho, je priporočljivo takoj ga podojitL Če pustimo; namreč po storitvi tele predolgo brez hrane, sesa potem prepogolino ter použije preveč mleka, kar teletu škodi. Na noben način se pa ne sme prvo mleko, tako zvano kdlostralno mlekoi teletu odtegniti. To mleko vsebuje namreč mnogo takih snovi, ki teletu želodec sčistijo od smolnatega blata, ki ga takrat telečji želodec in črevesje obilo vsebuje. Mlado mleko vsebuje tudi veliko lahko Prebavljive beljakovine, ki povzroča, da se tako mleko pri kuhanju zje. V prvih dneh po storitvi, ima tele zelo majhen želodec, ki ne drži več kakor 1 liter mleka. Če bi se torej tele pustilo ? sesati samo dvakrat na dan, bi dnevno Použilo samo. 2 litra mleka, a bi se kljub temu presesalo in seveda obolelo'' na Prebavnih organih. Zato moramo mlado tele podojiti 4 do 5 krat na dan. Ob enem Pa moramo skrbeti, da tele ne dobi več kakor 4 litre mleka dnevno. To dosežemo s tem, da ga pustimo sesati samo Pa enem ali največ dveh siskih. Ostale s*ske izmolzimo. Do drugega tedna se telečji želodec tako; poveča, da zamore Pri samo enkratni podojitvi na dan vzeti h litrov mleka vase. Po dveh do treh tednih se lele na-.1 Racino odstavi in se mu začne dajati mle-1 ko piti iz golide. Golida seveda mora biti vedno| popolnoma snažna in čista in _ Pdeko mora biti popolnoma sveže, ko-I nmj pomolzeno in toplo. Če se golida ecivoljno z vročo vodo ne pere, dobi , ‘ jele gotovo grižo. Količina mleka, ki se teletu dnevno daje, se začne polagoma yedno večati tako, da doseže v petem m Šestem tednu od 1/6 do! 15 žive teže teleta, če tele tehta n. pr. 50 kg, mu pri-Pče po gornjem računu 8—10 litrov mleka dnevno. Neplemenska in teleta manj vrednih pasem in taka, ki se morajo pozneje zadovoljiti s slabšo ki mo, dobijo navadno manj mleka. Kdor pa hoče doseči lepo plemensko živino v svojem hlevu, ne sme z mlekom štediti. Če se teletu daje več mleka, se s tem ne pospešuje samo rašča mladega živinčeta, ampak se tudi napravi telečji želodec sposoben, da zamore pozneje izrabiti večje količine močne krme bolje in popolnejše. Krmljenje telet moramo tako uredili in usmeriti, da ostane telečje meso dolgo sočno. Večkrat se pa po petem iin šestem tednu kar na mah preneha z dojenjem in se tele začne krmiti s senom in z drugimi ki mili. Telečji želodec pa tega naglega menjanja ne prenese in tele postane suho in meso trdo in malo sioično. Tdle ne napreduje več, ampak nazaduje in postaja lažje. Tudi če se daje manj in ne tako dolgo mleko teletu, se vendar ne sme na ta način prenehati s krmljenjem, ampak se mora le počasi preiti iz mlečne hrane na drugo krmo. To se najlaže stori s tem, da se med mleko meša vedno več vode, ali pa še bolje s posnemalnikom posnetega mleka. Z osmim tednom, a ne prej, se teletu mleko polagoma popolnoma odtegne. Pri Izgoji hitro dozorelih plemenskih živali boljših in plemenitejših pasem, se šele po sedmem tednu začne mešati med mleko posneto mleko iz posnemal-nika. Računa se, da imajo 4 litri posnetega mleka toliko hranilne vrednosti kakor en liter polnega in neposnetega mleka. Samo ob sebi se pa razume, da je treba že prej navaditi tele na seno im ovseni ali ječmenov zdrob. Ti dve krmi se mu začneta polagati lahko že v starosti dveh tednov v malih količinah. Zelo priporočljivo je navaditi tele prav zgodaj na lanene pogače in orehove tropine. Seveda se te dve krmili v začetku smeta polagati le v prav malih količinah. Oves, poigače im dobro seno so glavna krmila za mlade junice in junce v prvem letu njihove starosti. Štedenje s krmo v prvem letu je zelo napačno. Naj se pozneje živali še tako obilo in dobro krmijo, se ne more nikdar izguba, ki jo je uirpeta žival s slabo krmo v zgodnji mladosti, nadomestiti. Od prvega leta naprej se lahko popolnoma preneha s polaganjem močnih krmit, le senoi seveda mora biti dobro in pravočasno pokošeno. Nikakor pa ne smejo junice postati predebele, ker jim v tem slučaju postanejo mlečne žleze tolste in ostrmijo. Isto se zgodi tudi s spolnimi organi, zliasti z jajčnikom in junice se nočejo pojati. Torej močno krmljenje živali v drugem letu starosti je negospodarsko in tudi nepravilno. Junice je pripustiti k biku, ko so dovolj dorastle, ker je znano, da med brejostjo junice le malo ali skoraj nič ne rastejo. Nekateri mislijo nadomestiti to zgubo na rašči radi prezgodnje brejosti s poznejšim obilnim krmljenjem. I o se tudi deloma doseže, ali nikdar popolnoma. Zato ne spuščajte junic pred 1 in y2 letom k biku! Kmetovalci! Poskušajte ravnati se pri izgojii telet po teh pravilih in doma izrejena živina bo delala čast vašim hlevom. U. Živinozdravnik Josip Gerbic: VODENCI NA JETRIH PRAŠIČA IN IKRE. Sedaj v času zakola prašiiev opažajo klavci včasih različne bolezenske izpremembe v notranjiih delih prašiča, a jim ne polagajo velike pažnje. Sicer je postavno določen živinozdravniški pregled, pa vseeno, vem, ne bo škodovalo nekaj pouka v tem oziru. Zeto pogostokrat najdejo klavci na jetrih prašiča, pa tudi na pljučih in mreni kakor grah, oreh, jajoe in še celo ko otrelčja glava velike mehurje, tako zvane vodence. Kaj je to prav za prav? Ako bi tak-le mehur, znanstveno imenovan chi-nokok, prerezali, bi nam kar siknila neka tekočina iz lega vodenca. In ako bi še malo pobrskali po lakem prerezanem vodencu, bi prav z lahkoto potegnili iz te rane še drugi mehurček. V tem me- hurčku pa bi našli kakor proso veliko zrnce in to zrnce ni nič drugega nego — glavica bodoče pasje trakulje! Ako po-žro psi take vodence, se jim napravi v črevesu prav majčkena trakulja, lopuš-nik imenovana. V tej trakulji se potem zaležejo jajčka, ki prihajajo z blatom vred od psa. Ako zaidejo ta jajčka v kako drugo žival ali pa človeka, se nare-de sčasoma iz jajček na jetrih ati pa drugih notranjih organih mehurji - vodenci-V Islandiji umrje baje vsaki deseti človek na vodeneih. Pri nas ni ta bolezen pri človeku niti zdaleka tako razvita. Sicer niso ti jetrni vodenci človeku posredno nevarni, lahko bi j^ih z mirno vestjo pojedel, ako bi se človeku ne bil poprej od gnusa obrnil želodec. Pač pa zamorejo ti vodenci, ako jih požre pes, v istem razviti pasjo trakuljo, lopušnik imenovano, kot smo že poprej povedali. Nekateri pasjerejoi imajo to grdlo navado, posebno gospoiski ljudje, da dajo hrano svojemu psu na krožniku, kar je silno nagnusno, ako pomislimo, da se je pes morda ravnokar oblizoval pod repom in si morebiti na ta način pritisnil na gobec jajčka pasje trakulje, katere gredo od psa polom blata. Ta jajčka zamo-re pes oddati na krožnik, kateri služi potem za hrano človeku. Ako bi človek taka-le jajčka zaužil, bi se mu v jetrih naredili vodenci, ' ki zamorejo provzro-čili prav hude jetrne bolezni. Ne dovolite tudi, da bi se otroci igrali s psi, kajti pes otroka prav rad obliže po obrazu. Torej ti jetrni vodenci niso posredno prenosljivi na človeka, pač pa provzrcčajo pni psu trakuljo in od psa potom blata odšla jajčka zamorejo tudi pri človeku provzročiti vodence ali ehinokoke. Kaj naj naredi klavec, ako najde ^ prašiču vodence? Klavec naj te vodence ne prereže kar tja v en dan, tako da izteče ta nagnusna tekočina po mesu. nego naj jih lepo izreže in izlušči, ne da bi jih poprej preklal. Naj jih potem nc vrže psu v hrano1, nego naj da te vodence globoko zakopati v zemljo. Precej je znana našim klavcem ša druga bolezen prašiča, to so ikre v me- su, bdi prozorni mehurčki, napolnjeni s tekočino, veliki ko konopljino zrno. V leh mehurčkih, kaleri se dajo iz mesa lepo izluščili, se nahaja bela pikica. Ta bela pikica se nam pokaže takoj ob rahlem pritisku na mehurček ko majhna glavica — bodoče človeške Irakulje. Navadno nam mehurček takoj poči ob še tako rahlem pritisku in nam ni mogoče podvzeti natančnega opazovanja glavice. Poskusimo pa izluščeno ikro vreči nekoliko časa v osoljeno vodo, ter to vodo nekoliko segreti in sedaj šele ponovimo poskus, ter pritisnimo na ikro, katera pridobi na odpornosti in prikazala se nam bo glavica še ne razvite trakulje. Največkrat najdemo ikre na mesu, ko klavec prašiču lušči Špeh, pa tudi Pod jezikom, nadalje v srčni muskulaturi in tudi v preponi jih najdemo zelo pogostokrat. Pri močno ikrastem prašiču je vse meso posejano z ikrami. Ako bi člo-yek zaužili premalo kuhano ali slabo pečeno meso ikrastega prašiča, bi se v človeku zaplodila trakulja. Pri na majhne koščeke zrezanem mesu se ni bati, da bi se jajček pri kuhanju alii pa pečenju ne zamoril, pač pa )e to možno, ako ikrasto meso pečemo v debelejšem kosu. Ako torej človek poje še živo ikro v mesu prašiča, se v njem zaplodi trakulja. V zadnjih členkih te trakulje se izležejo drobna jajčka, katera gredo pioltom blata od človeka. Ako prašič požre tako-le blato), se v njem zaplode iz teh jajček poprej opisane ikre. Tako se prenaša trakulja od prašiča na človeka in potem človeškega blata spet na prašiča. Obramba bi obstojala v tem, da ne jemo ikrastega mesa. Paziti pa je treba tudi, da pridejo človeški odpadki v hi-gijenična stranišča in ne puščajmo, da letajo na vasi prašiči povsod o kolu, imejmo lih rajši v ograjenem prostoru. Ikre zamoremo opažati tudi pri govedu in teletu, ali o< tem kdaj pi ihodnjič. O00000'v^VXXXX>00000000"«TOOOOOO ry^OOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX3 00cxxx50000000000000000000cxx>000000000000txv>0 OOOOOO^O00000cxx)00000^^ DvXX>00<>-' UVr\J POLJEDELSTVO. LA?tV! oooooc»oocxxxxxxxioooooooooooooooooooooooooooooooooooc>oooooooooooocx)OooooooooooooocxxxxxDoooooooooooooooooocxx>ooooooooooooooo000000c)00000000cxxxx30000000000000000000000cxx>0000000000000000000000000000000000r sfe*eKss)J®| KLETARSTVO. |®|eXQEss •CI000000C>0OCXX500000000000000OOOOOCX)OOOC>OOOOC0CXXXXXX3OOOCXXXX)CXXXXX>000OOOOOO0OOOOOC>O00C)0CXXXX30tJCKJ» OOOOOOOOOODOOOOOOOO čisto in vlečljivost bo poginoma izginila. V osmih dneh Potem pretočimo vino ponovno. O zavrelici. Zavrelica ali birsa je zelo huda vinska bolezen, katere se vsak vinogradnik zelo boji. lo radi tega, ker obolelo vino Postane skoraj neuporabno in ga je le težko in z velikimi stroški popraviti, da Postane zopet vsaj za silo pitno. Zavrelo vino povzročujejo navadno različne glivice, ki se pojavijo v vinu posamezno ali Pa vse hkratu. Te glivice so: Baeterium tartarophthorum, Baeterium mannito-Poeum, Bacillus viscoisus itd. Prvo imenovana glivica ima to lastnost, da razkraja vinsko kislino in vinski kamen v oclovo kislino in ogljikov plin. Poleg te-9a pa razkroji ta glivica glicerin, ki se nahaja v vsakem vinu v cc.iovo kislino 'n propijensko kislino. Druga glivica ima jo moč, da razkroji sladkor v vinu, ali tudi še v moštu v manit in v oetovo kislino. Ob enem pa nastane y vinu posebna kemična spojina, ki se v kemiji ifnenuje acetamid. Ta snov ima oni ne-Prijetni in v ustih dolgotrajno neprijetni °kus, ki sličj onemu, ki ga ima mišja scalnica. Večkrat se pridruži tema dve-f^a bakterijama še Bacillus viscosus, ki bovzroča vlečljivost vina. Obolelo vino spoznamo po tem, da |e Postalo motno in močno megleno. Če 9a zlijemo v kozarec, se po vinu vali ^egla. če poskušamo tako vino učistiti s katerimkoli sredstvom razven z filtriranjem, se nam to ne posreči. Okus vina je neprijeten, gnil in smrdi po mišji scal-nici Tudi okus je zelo trdovraten, in ga je le v redkih slučajih mogoče vsaj deloma odpraviti z eponitam iz vina. Kakor rečeno, ta okus noče dolgo iz ust pivca izginiti. Drugače je ta okus tako značilen, da ga vsak takoj spozna, če je kdaj prej pokušal zavrelico. Zavrelo vino navadno tudi cikne. To radi delovanja bakterij, ki — kakor že omenjeno — proizvajajo oetovo kislino. Naravne vinske kisline pa popolnoma razpadejo. Tako razpade tudi grampa, če jo je sod imel. Kot preprečujoče sredstvo proti tej hudi bolezni je imenovati v prvi vrsli redno zadimljenje sodov, ali pa še bolje dodatek metabisulfita, ki ga dodamo moštu, še preden je začel kipeti, ali pa pozneje v vino. Paziti je tudi na čistost posode in pri trgatvi na grozdje, da ne mešamo gnilega med zdravo. Veliko pozornost je obrniti tudi rednemu in hitremu pokipe-nju mošta z uporabo amenijevega fosfata ali pa metabisulfita in po možnosti tudi, z uporabo umetnih kipelnih glivic. Za časa kipenja in do prvega pretakanja in sploh čez zimo je držati klet toplo, to je potrebno, da vino dobro dozori. Kdor dela drugače, se mu vina pozimi res dobro in kmalu učislijo, ali spomladi, ko postane zopet toplo, bo razočaran, ker vina se mu bodo zopet zmolila in začela kipeti, tako kipenje pa lahko postane nevarno, zlasti v kasni spomladi. Letos, ko je še mnogo vin sladkiih, se pa mora posebno paziti^ da bo klet topla. Drugače bodo vina cslala sladka in se bodo poleti pokvarila. Zavrelico je težko ozdravili, zlasti če je bolezen napredovala. V začetku bolezni pomaga takojšnji dodatek 15 g metabisulfita in za tem filtriranje. Priporočljivo je tudi dodati vinu 100—200 g vinske kisline ali pa 50—100 g ciircnske kisline. Neprijeten okus je skušati odpraviti r. 100—150 g eponita na hi. Just Ušaj. j OOOOOOOOOOOOOoOOCXXXK>DOOOOOOCCX>OOOOOOOCXXXXXX)OCXXXXXXJCXXXXXXXJOOOOOOOOOOOOCXX>C OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKKKJOOOOOOO* |zrj VIN 0( 7 RA DNI Š'T VO. | j |”| o OOOCKXXX5 OOOoSoCX3 <>3000^0 CXXXXXXXJ UCKXXX>00 CX>OOOCXX) OOOOCKXX5 OOOOOOOO rxxxvvx>0 OOOOOOOO XXX)0000CXXXXXXX3 OOOOOOOO ^ooo oooooooooooooooo KAJ PIŠE V LETU 1854. ZNANI AMPE-LOGRAF FRANC TRUMMER O VRIi- POLJSKI ČRNINI IN PIKOLITU? Znani ampelogrul (sirokovnjak v spoznavanju raznih Irinih vrst) Franc Trummer piše v neki stari knjigi, ki je izšla leta 1854. v Gradcu, o vrhpoljski črnini sledeče: »Ta trta ima sledeča imena: V Iliriji Vrhpoljka, na Hrvaškem Prava črnina in na Vipavskem pravijo vinu iz nje »Kin-dermacher~Wein«. (Op. ured.: Tako ji ne pravijo morebiti radi tega — kar se pri nas navadno napačno razume — da bi to vino pospeševalo »moško moč;<, ampak radi tega, ker napravi iz pivca, ki se tega vina preveč navleče — »šibkega otroka«). Trta raste srednjemočno, je trpežna, ima debel in močno temen les, ki je na-gosto posejan s črnimi pikami. Rozge so gostočlenovite. Listi so podollgasti, tenki, peiokrpi, kratko narezani in imajo vrhne zobe dolge in špičaste. Listi, ki imajo kratke peclje, so gladki, temno zeleni m v jeseni močno, pordečijo. Grozdi imajo podolgaste peclje, jagode so neenako velike, črnoplave in pikčaste, debeto-kožnate, sladke in sočne. To trto sadijo v Vrhpolju pri Vipavi že od nekdaj. Vino daje ta trta zelo dobro in odlično. Zato prištevajo to trto k najplemenitejšim domačim vrstam. Trta je sicer rodovitna, toda radi svojih red-kojagodastih grozdov daje le malo vina«. Tako piše torej ta stara knjiga o vrhpoljski črnini. Če ni vse tako, pa naj se oglasi kak Vrpoljčan v našem listu. O pikolitu pa piše tako-le: Pikolit je trta šibke rasti in ima tem-norjav, tenek, redkočleaovit in kakor od saj očrnel les. Listi so podolgasli, precej veliki, globoko narezani. Vrhni srednji zob je zelo dolg in špičast. Glavno listno rebro je do polovice lista rdečkasto. Listni pecelj je plavkasto rdeč. Grozd je srednje velik, podolgast in ima dolg plavkast pecelj. Jagode so drobne in tako prozorne, da se v njih vidi seme. Jagodna kožica je tanka, zlatoru-mena in na solnčni strani rjava. Jagode se v dobrih letih že v vinogradu posušijo ter ličijo, potem rozinam. Iz tega grozdja se je potem napravljalo zelo odlično namizno in desertno vino, ki je slovelo daleč po Italiji in Avstriji. Pili so. ga celo na kraljevskih pojedinah. Ker pikoliit zelo malo rodi in ker je močno podvržen osipanju jagod po cvetenju, se je ta trta popolnoma opustila. Tu pa tam ima še kdo kako trto v svojem vinogradu in v spomin nekdanje slave tej trti, sem zapisal teh por vrstic o njej. ). U. •xx»oooooooooooooooooooooooc)oooonoocxxx)oooooooooooooooooooor»ooc»ooocxxx)oxxxxxxx3 v^oocKK^oooooogoooo^ooocoocK oooc^ooooooooococvxxxx>o I j SADJARSTVO f f COOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX30CXXXXXX500000000DOOOOOO< OOOOOOOCXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IZ5ERA SADNIH VRST. Ob priliki drugega sadjarskega kongresa v romanskem mestu Lugo, dne 12. in 13. septembra I. 1927. je ravnatelj kmetijskega potovalnega urada gosp. dr. Morani imel predavanje o pravilni izberi sadnih vrst. Ker je snov, o kateri je ta priznani strckovnjak govoril, zelo važna, sem sklenil, da vsebino tega predavanja na kratko razJožim tudi našim sadjarjem. Predavatelj je v prvi vrsti poudarjal, da uspeh nasada im njegova rodovitnost nista odvisna toliko od kemičnega sestava zemljišča, ampak veliko več od fizikalnih lastnosti zemlje. To se pravi z drugimi besedami, da rodovitnost in uspevanje nasada več zavisi od tega, kakšna je zemlja, na kateri se nahaja, ah je trda ali je rahla, ali hladna ali topla. ali je za vodo pr epu sina alii ne, kakor pa od lega, ali je zemlja močna, ali je pa pusta m revna na hranilnih snoveh. Dokaz, da je res tako, nam nudijo zemlje v romanski pokrajini. Te zemlje, v katerih sadje tako odlično uspeva, so zelo revne na rastlinskih redilnih snoveh, kar so dokazale številne kemične analize dotičnih zemljišč. Tako n. pr. ne uspeva breskev v težkih in močnih tleh, dočim se v taki zemlji češplja in sliva zelo dobro počutita. Predavatelj je tudi omenili ta-Te primer: V srednje težkih in na hranilnih snoveh revnih tleh uspeva češplja zelo dobro, dočim trpi breskev v takih fleh na bledici in le malo rodi In raste. Iz tega sklepamo, da vlaga v spodnjih zemljiških plasteh nima za češplje nobenega slabega vpliva, dočim breskev v taki zemlji ne uspeva. Z lozirom na fizikalne lastnosti zemlje moramo torej pripomniti sledeče: . I. V težka in ilovnata zemljišča, bodisi v ravnini, bodisi v brdovitih legah je saditi rajši češpljo, kakor breskev, ki v takih tleh ne uspeva. 2. V srednjetežkih in neveznih tleh v ravnini je gojiti breskve. 3. V neveznih in globokih tleh v ravnini se lahko goji vse sadno drevje. 4. Na zemljiščih v ravninah, ki imajo mnogo vlage v spodnjih zemeljskih plasteh, je gojiti le češplje. 5. V teporastih in suhih zemljah, kakor jih imamo v brdovitih legah na Goriškem, moramo gojiti ene sorte, ki zgodaj rodijo. 6. V težkih zemljah, ki imajo sposobnost zadrževati mnogo vlage, moramo gojiti le srednje in kasno zoreče sadne vrste. Glede na podlage, na katere so drevesa cepljeno, moramo pomniti sledeče: Za hruške: a) v močnih, hladnih in globokih tleh je saditi hruške, ki so bile cepljene na kutinjo; b) v laporastih, apnenih in suhih fleh je saditi hruške cepljene izključno le na d iv jako. Za breskve: a) za hladna, močna in globoka tla je rabiti za podlago breskev; b) za kamenila in suha Ha je rabiti koi podlago mandelj; c) za močno vlažna zemljišča, ki so že tako za nasade breskev le zelo malo vredna, je rabiti za podlago breskvam cimbora sv. Ivana (S. Jultien). Za črešnje: a) za drevesa, ki bodo stala v siednjevlažnih, globokih in srednje težkih tleh in kadar se želi, da bodo drevesa postala velika, je rabiti za podlago črešnjam divjo črešnjo; b) za bolj pusta in kamenita tla in kadar se želi, da drevo ne bo poslalo previsoko in preveliko, je rabiti pa kr-šeljiko, Za marelice: a) za globoka, hladna in srednje ležka tla je rabiti divjo češpljo, cilmboro sv. Ivana; b) za suha in kamenita tla je pa ra~ biti marelico ali pa mandelj. Tudi podnebje vpliva odločujoče pri izberi sadnih vrst. Veter povzročuje odpadanje sadu od jablane, hruške in češplje. Češplje, marelice, breskve in črešnje je gojiti v takih krajih, kjer se ni bati poznih spomladanskih mrazov in slan za časa cvetenja. To so glavna pravila, ki jih je kongres v tem pogledu sprejel. Ker se je spoznalo, da si marsikateri naši sadjarji in zlasti oni, ki so bili na poučnem izletu v Massalombairdi, želijo nasaditi to leto slive Burbank, in radi tega, ker v naši drevesnici nimajo do-voljno drevesc, te vrste na razpolago, se je odločil kmetijski urad v Gorici, da bo proti prednaročilu preskrbel od drugod potrebno število drevesc te vrste ter jih razdelil po lastni ceni med naročnike. P. Vallig. ZIMSKA OPRAVILA V SADOVNJAKU. Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da je tudi pozimi, ko priroda spi, dela in opravila v sadovnjaku. Za napravo novih sadovnjakov, za obrezovanje dreves je še čas. Ne o teh delih, ampak o drugih, hidi zelo važnih opravilih želim iz-pregovoriti par besed v januarski številki tega lista. Prav v tem mesecu je naj- ugodnejši čas, da si sadjar z gotovimi opravili in deli v sadovnjaku zagotovi dobro letino. — 2e večkrat sem pisal v tem listu, da je borba proti škodljivcem rastlinske in tudi živalske naravi, ki preprečuje pojavo škodljivcev dosti laže izvršljiva in mnogo uspešnejša, kakor pa zdravljenje že pojavljene bolezni in zatiranje že pojavljenih škodljivcev. Zdaj je torej čas, ki je najbolj ugoden za dela, ki so potrebna v to svrho. Ta dela so: Pri breskvah. Znano je, da so poleti podvržene breskve kodravosti listja in odpadanju komaj zarojenega sadu, kateri bolezni so tudi zelo podvržene češplje, pri katerih se »rožiči« in napihne sad. Obolele češplje ostanejo na drevesu in se posušijo, ali pa tudi odpadejo. Obolelo breskovo listje pordeči nekoliko in se skroviči. Rolezen povzročuje glivica, ki jo v znanstvu imenujejo Exoascus deformans. Proti tej bolezni pomaga naj bolj škropljenje drevja v januarju s 3—4^ raztopino modre galice in apna v vodi, kakor se rabi v vinogradu proti pe-ronospori. Najbolj primerno vreme za škropljenje je južno toda brez dežja. To škropljenje je ponoviti najmanj še enkrat v februarju ali marcu. Še bolje in pravilnejše je pa škropiti trikrat in sicer se v tem slučaju zadnjikrat škropi, preden začne drevje poganjati. Z namenom, da se moč brozge pojača, je priporočljivo dodati brozgi na vsakih sto litrov 1 j kg salmijaka (cloruro ammonieo). Kakor smo opazili v Romaniji o p ril'ki našega izleta, rabijo tam večkrat mesto modre galice isto količino železnega vi- trijoila (solfato di fenol, izgleda, da je uporaba te snovi mesto modre galice isto tako uspešna in seveda tudi cenejša. Ponavljam še enkrat, da je to zimsko škropljenje proti kodravosti listja in odpadanju sadu najbolj uspešno in da se pod nobenim pogojem ne sme opustiti. Pri hruškah in jablanah. Hruške in jablane so tudi zelo potrebne škropljenja pozimi. Poprej je pa potrebno odžagati vse suhe in obolele veje ter one, ki stoje na nepravem mestu. Nato se z. dobro in močno ščetko iz jeklenih žic ostr-žejo in očistijo deblo in veje od mahu in lišaja. Ko so se ta opravila izvršila, se drevje poškropi z 10—12% raztopino Antiparassita ali pa z. 6 — 12% raztopino Ibernola v vodi. Antiparassit, ki je izdelek deželnega kulturnega tehničnega urada v Tridentu, se rabi tudi za škropljenje breskev in sicer v 6—7% raztopini. To sredstvo je izborno sredstvo proti vsem boleznim, ki napadajo drevje. Stara drevesa: hruška, jablan, kakor tudi breskev in marelica prav dobro prenesejo brez. vsake škode tudi škropljenje z raztopino železne galice v vodi. Za hruške in jabolka se vzame 5 kg železne galice, a zn breskve in marelice pa 3 kg te snovi. Železna galica ne deluje samo preprečujoče na bolezni, ampak tudi krepi drevo. Pomaznnje drevja s samim apnom v vodi nima nikdar tiste moči kakor modra galica in železna galica, zlasti pa če se izvrši, kakor je pri nas v navadi, prekasno in površno. (Nadalje prihodnjič.) P. Vallig. ^OO^OOOOOOOOOOOC 2^00000OOOCKX)OOr>OOOOOOOOO^XX>XJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC'OOOOOOOr»«002 O 8 ooooooor 5^88 oooooooo 8 R Rooooooooooocggggooooooooooocfi 5 5 ooooooor oooooooo g 0«»000000OOOOOOOO JtXXXX>»OtX>X)0000OOOOOOOO OOOOOOOO0000000 OOOOOOOO 0C)00CX)OOCX»0000000000(yvx OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO30000000COOOOOOO OOOOOOOO >0000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOoooooooc oooooooo ESffial GOSPODARSKI KOLEDAR Imml ^^OOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOO O 5e>CXX?'000oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooc oooooooo oooooooo ocooooor. OOOOOOOO JANUAR. Poljedelstvo: Kdor ni še preoral svojih njiv za pomladno setev, naj ne odlaša še dalje s tem delom, da ne zamudi Popolnoma ugodnega delovanja zmrzali, zraka in vlage na njivsko zemljo. Pomni, da je mraz najboljši orač, preobrni s Plugom vse njive, ako ti to le dopuščajo še vremenske razmere. — Ponekod je hlevski gnoj že razpeljan po njivah. Ako ie gnoj na še nepreorani njivi, ga je takoj raztrositi in podorati. Drugače pa je dobro posuti vse kupe gnoja po njivah 7 zemljo. Kdor je prisiljen v lem času spravljati hlevski gnoj ven na polje, naj 9a navozi v večje kupe, naj ga dobro stlači in pokrije ob straneh in povrhu na gosto im popolnoma z zemljo, da se bolje ohrani in ne izgubi dragocenih rastlinskih redilnih snovi. — Začni pripravljati, čistili in odbirati semena za pomladansko setev. Ako nimaš dobrega domačega semena, skrbi že zdaj, da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne. V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Če krompir gnije, prebiraj ga večkrat in odstrani gnilega. Enako ravnaj tudi z repo in korenjem. — Zimski čas je zelo primeren tudi za popravo raznega poljskega orodja. Travništvo: Kjer še ni zapadel sneg in niso zamrznila travniška tla, je sedaj najugodnejši čas branati s travniško brano z mahom poraščene travnike in senožeti ali pa je dobro rastrgati na njih mah z železnimi grabljami. Ves mah pograbi, spravi ga iz travnika proč, uporabi ta za kompost ali pa za nasliljanje živini. Tudi za izboljšave in čiščenje gr- movja in kamenja [ravnikov in senožeti je zimski čas najpripravnejši. Na močvirnih in vlagi izpostavljenih travnikih in senožetih je izčistiti in ako potrebno, tudi poglobiti m napraviti nove odtočne jarke. Thomasova žlindra se še vedno lahko trosi po travnikih in senožetih. Živinoreja: V premrzlih hlevih i!n svinjakih porabijo živali več krmskih redilnih snovi za proizvajanje m ohranitev telesne gorkote. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je pri 15 do 18H C. Konjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi nekoliko mžja hlevska gorkota, oko je hlevski zrak suh in je ležišče dobro postlano. Da se lahko prepričamo o vsakokratni hlevski gorkoti, bi ne smel manjkati v hlevu ali svinjaku toplomer. Hlevski zrak bodi vedno svež in dober. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba parkrat na dan hlev dobro prezračiti z odpiranjem oken in vrat. Poleg zdravega čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki more prihajati v hlev le skozi okna s prozornimi šipami, nikakor pa ne skozi okna, ki so zamašena s slamo ali oelo z gnojem. — Za nadaljnjo rejo odbranih telet ne odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja tudi za mlade prašičke. Da ostanejo krave dlje časa mlečne in da se okrepijo, jih je pripustiti zopet k biku šele črez. 2 do 3 mesece po otehtvi. Na kužnem katarju, na spolovilih bolne krave je najprej lečiti in potem šele pripustiti. Ako se ti je vgnezdila v hlev parkljevka in slinovka, drži in ravnaj se točno po navodilih ži-vinozdravnika, da odpraviš to nadlogo čimprej zopet iz hleva. Vsem brejim živalim pokladaj le zdrava in močno brejim ne preveč obimovita krmila. Brejih kobil ne rabi več za pretežko vožnjo in pazi, da se ne premočijo in prehladijo. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še opitati, požuri se s pitanjem. Perutnino imej le v suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Tudi zavaruj perutnino dobro proti raznim njenim »prijateljem« (lisica, kuna, dihur itd.). Mlekarstvo: Ker se, posebno po Tolminskem, zakolje v lem času največ telet, je dana najlepša priložnost oskrbeti se s siriščniki za poznejše pripravljanje domačega sirišča. Strogo je paziti, da ni v kleteh za sir premrzlo. Le v primerno topli kleti se more sir razvijati in zoreti. — Mleko krav, ki so obolele na slinovki in parkljevki, sp rado sesede. Smetana se težko podeluje v maslo. Da se pa kuga ne zanese z mlekom na ljudi in da se zabrani njeno razširjanje potom mleka, se mora mleko, ki je namenjeno za neposredni použitek, prekuhati ali razgrevati nekaj minut pri SS" C (pasterizirati). Vinogradništvo: Prekopavamo zemljo za nove nasade, dovažamo gnoj in obrezujemo trte. Kletarstvo: Pretakamo prvič vino, sačimo drožje in ga sušimo. Okna in vrata držimo zaprta in skrbimo, da bode v kleti toplot'Vinom, ki rjavijo, dodajamo že pred pretakanjem katiijum - me-tabisulfit. Polne sode redno zalivajmo in prazne pa zakajajmo z. žveplom. Sadjarstvo: Snažimo drevje mahu in lišaja z jekleno ščetko. Osnaženo drevje poškropimo z »antiparassitom«, ki je odlično sredstvo za zimsko po-končevanje raznih sadnih škodljivcev, glivic, mahu in lišaja. Vrtnarstvo: Ako nismo naročili ali si nismo priskrbeli vrtnega semena že decembra, je treba, da to čimprej storimo. Čas je, pripravit: zimske gredice za vzgojo zgodnjih sadik. V gredice lahko vsejemo v januarju že seme razne zgodnje zelenjave. Ob ugodnem vremenu prekopljimo vrt ter ga pognojimo s hlevskim gnojem, kjer in kolikor je to potrebno. Tudi nove lehe za šparglje je dobro že zdaj izkopati. Čebeloreja: V tem mesecu v čebelj-njaku ni dela, pač pa ima čebelar zdaj obilo časa na razpolago. Ta čas pa prav koristno izkoristi s tem, da napenja žico v okvirjih, popravlja stare panje in okvirje, ter čita strokovne knjige in časopise. Pripravi naj si vse orodje za poznejšo delo. OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC O^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOO * vf DOPISI \J ♦ i^AJOOOOO0000000000000000300000001.^00000000000000 3000000000000000 XXX3000C'00000000 3000t.J00.70000000"XlooS^K^3 JOOOOOOO "VTOOOOOO 3000000^0000 IZ RENČ. V oktobrski številki tega lista je bil priobčen članek o hitri vzgoji vinograda hnezoškofijskega semenišča v Gorici. Ker vem, da je tak uspeh za lastnika vinograda razveseljiv in za druge pa spobudljiv in poučen, tiočem tudi jaz napisati par vršne o še večjem uspehu, katerega je to letoi dosegel Pavel Mozetič, posestnik in zidarski delovodja v Renčah, skupno s svojim očetom. Meseca prosinca je lastnik povpraševat pri sosedih in prijateljiih, ali ima kdo izmed njih morebiti kolči od veliko-listnate Ripanije in Montikole na prodaj, le je tudi res dobit. Meseca februarja je pa ta posestnik nabral potrebne cepiče od grganije, malvazije in refoška ter le cepiče zagrebel v pesek. V mesecu marcu je najel dva izborna cepitca iz Bukovice, ki sta mu oepita trte na angleško spajanje. Cepljene kolči so nato odpeljali v Gorico, kjer so jih oddali kaliti v kalilnico nekdanje kmetijske šole v Gorici. Ko so bile te kolči dovoljno kaljene, so šli v sredi aprila po nje in jih zasadili v vinograd in sicer v razdalji od 153X135 cm. Trt je bilo 700. Od teh 700 trt se je posušilo samo 28 ali 30 in še te edino radi poškodbe po otrocih in črvu, ki jih je oglodal. Ostale trte so vse lepo pognale. Lahko rečem, da je polovico teh trt pognalo mladiko nad 4 m dolgo, druge trte so pognale mladike od 1—3 m dolge in le redkoka-tera je dosegla samo pol metra. lame za zasajenje so bite tri tedne Pred zasaditvijo skopane. Pri sadenju so Prisuli k vsaki trti po par lopat komposta, kateri je bil svoječasno oblit z gnojnico in pa po ene srednje vile udelanega gnoja. Vinograd se nahaja v vznožju tako zvane »gmajne« pod Velikim vrhom in ima prav rdečo kraško zemljo. Skoraj enak uspeh je dosegel mizar in posestnik Černe iz Gradišča. Zato priporočamo vsakemu vinogradniku, ki namerava nanovo napraviti kak vinograd, naj si sam preskrbi potrebnih cepljenk, ker c e pl j eni je je pač lahko izvršljivo delo, za katero ni potreba bogve kakšne vaje im učenosti. S tem bo dosegel sledeče važne prednosti: 1. najhitrejšo vzpostaviliev vinograda, 2. gotovost, da bo vrsta podlage im cepiča ona, kakor je želel, 3. vzpostavitev ga bo manj stala. Isto tako bi bilo tudi zelo priporočljivo, da bi si vsak posestnik sam vzgojil potrebno število sadnih drevesc. Opazili sem, da se pri nas in tudi po sosednih vaseh kmetovalci jako zanimajo za nove breskove nasade. Vendar je pa to zanimanje še vedno premajhno, ker naš kmet se ne more še prav sprijazniti z mislijo, da mora biti trta zase, sadje zase in njiva zase, ampak sadi vse mešano. Pri sklepu teh vrstic, izražam še željo, da bi kdo izmed naših strokovnjakov morda gosp. dr. Vallig, napisal kako malo knjižico o modernem sadjarstva, katero bi gotovo naši kmetovalci z veseljem sprejeli in čitati. J. Stepančič. Opomba uredništva: Takih dopisov iz raznih krajev si je uredništvo že večkrat želelo. Zato naprošamo, zlasti naprednejše kmetovalce, de nam dopo-šljejp tu pa tam kak dopis gospodarske in informativne vsebine, ki jih bodemo vedno radi priobčevali. OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOCK OOOOOOOO 300000000000000co0000000x)0000000000000000000000000000000000000 IhI vprašanja in ODGOVORI. |«m| oooooooooooooobocxx30ooofxxxx)00ooooooooooootx}oooooooooo kg od ljuljke. Št. 7. — Isti vpraša: V mojem vinogradu so 30-letne trte še popolnoma o-bešale. Ker nimam drugega bolj odpočitega zemljišča, mislim to zemljišče ponovno zasaditi s trtami. Prosim, dajte mi nasvet, če uspevajo vseeno trte v takem neodpooitem zemljišču m ali ga moram ravno tako globoko rigolati kakor drugo zemljišče? Odgovor: Če nimate drugega zemljišča, ki bi bilo ugodno za trte, obnovite vinograd na istem zemljišču. Če so-trte že dolgo časa opešane in slabe ir* če temu opešanju zemlja ni bila vznek, se je prav za prav zemlja že odpočila, ker opešane trte je niso mogle v zadnjitt lelih izčrpati. Pri rigolanju, ki ga morate izvršiti prav tako globoko, kakor je pri vas navada, odstranite vse stare korenike izkopanih trt iz zemlje, da ne br morebiti okužile novih trt s plesnijo irt gnilobo. Št. 8. — I. Č. v H. — V odgovor na vaše vprašanje, smo napisali članek v tej številki pod naslovom »Vodene,i na jekih prašiča in ikre«. Št. 9. — L. I. v K. vpraša: Kako nar začnem, kako naj ravnam in kako nar nadaljujem, da se mi bo izplačala ko-košjereja? Zelo mi bi ustregli, ako mi bi dali tudi pojasnila glede držanja rac in gosi. Odgovor: Vaše vprašanje je preveč splošno, da bi mogli Vam na tem mestu dati zadovoljiv odgovor. Priporočimo’ Vam pa, da čitate v letniku 1927. članek o gojenju perutnine, ki je izšel v avgustovi in seplemberski številki našega lista. O racah in goseh pa bomo v kratkem kaj pisalL Ši. 10. — L. I. v K. vpraša: Ali bs uspevala breskev, cepljena na češpljo ali koščenico? Odgovor: Odgovor najdete v članku o izberi sadnih vrst. Št. 11. — L. I. v P. vpraša: Siski neke moje krave so postali močno bradavičasti. Kaj je temu vzrok? Ali se bolezen lahko prenese na druge krave in kako se ozdravi? Odgovor: bradavice so izrastki, bolezen je nalezljiva in se lahko prene-■se tudi na druge krave. Za zdravljenje ie najbolje poklicati živinozdravnika, da predpiše mazilo. Op. uredništva. Došlo nam je še mnogo drugih vprašanj, na katere pa bomo radi pomanjkanja prostora, odgovoriti v prihodnjii številki. Povpraše-valce pa prosimo maloi potrpljenja. m M m \ GOSPODARSKI DROBIŽ f ši M M LOV NA KRTE PREPOVEDAN. Ker so prihajale od vseh strani go-riške pokrajine na tukajšnjo prefekturo pritožbe glede preveč brezobzirnega lova na krte, je podprefekt Anza odposlal vsem potešlatom g or iške pokrajine •okrožnic,o, v kateri jim naroča, nai prepovedo lov na krte in naj onega, ki prekrši to prepoved, kaznujejo z denarno globo. S to prepovedjo je goriška prefektura napravila res umesten in koristen korak, kajti preganjanje in lovenje krtov, ki so nesporno kmetijstvu koristni, se je po celi deželi zelo razpaslo. Če bi šlo tako še par let naprej, bi v nekaj letih ne bilo več krtov v naši deželi. Naš lisi je večkrat o tej zadevi pisal in bičal sovražnike krta, ki ga preganjajo ali iz nevednosti ali pa radf njegove skromne kožice. UNIČEVANJE BOROVEGA PREDCA. Goriški prefekt je dotočil, da morajo vsi lastniki gozdov do 31. decembra 1. 1927. uničili na borih borovega pred-ca. Ako do tega dne ne bo delo končano, bodo oblasti same poskrbele za temeljito čiščenje in sicer na račun lastnikov borovih gozdov. RAZDELITEV NAGRAD ZA NOVE SADNE NASADE. Od kmetijskega urada v Gorici je uredništvo prejelo sledeče obvestilo: Komisija za razdelitev nagrad, ki so bile razpisane v letu 1925. v prid zboljšanja sadjarstva, je v petek dne 16. dec. dovršila svoje delo, in določila je sledeče nagrade: 1. Nagrade ki so bile določene za nasade, ki merijo nad 1 njivo, so dobili: Oskrbništvo posestev barona Loca-telli v Krmimu, zlato kolajno; oskrbništvo posestev baronice Elvire Baguer na Dobrovem, zlato kolajno in poleg tega še 2000 lir, katero vsoto naj oskrbništvo razdeli med one kolone na svojem posestvu, ki so se pokazali najbolj pridni im dobri sadjarji; po 1500 lir dcibijo: Rudolf Fiegl na Oslavju, Ivan Mrevlje v Dornbergu, Anton Zucchiati v Medani. 2. Nagrade, ki so bile določene za nasade, ki so manjši od ene njive: po 1000 lir: De Bassa Mario v Gorici, Vladimir Domeniš, Sv. Lovrenc pri Ne-blem; Josip Humar v Valerišču pri Šte-verjanu; Franc Keber v Volčjedragi, Anton Maurič v Sv. Lovrencu pri Neblem, Anton Šteker v Števerjanu; po 750 lir: Josip Gradnik v Medani, Josip Klanjšček na Oslaviju, Viljem Sfiligoj na Dobrovem, Leopold Toroš v Medani in od teh 250 lir pripade kolonu, ki je sadovnjak negoval. Po 500 lir: Anton Batistič v Vertojbi, Frane Beltram na Vogerskem, nasledniki Elvire Kocjančič v Gradiškuti pri kočniku, Andrej Klavora v Bovcu, Albin Pintar v Števerjanu, Lojze Sorta na Erzelju. Končno so se nagradili s vsoto po lir 250 izven natečaja sledeči kmetovalci: Ivan Beltram na Vogerskem, Ivan Rusija v Dobravljah in bratje Cociancig v Moši. SLUZASTO MLEKO se vleče, ako je napaka hujša, nitim poi-dobno; okusa je neprijetnega in se rado zasiri. Napako opazimo takoj v sveže namolženem mleku ali pa šele pozneje. Ako primešamo sluzasto mleka zdravemu, postane vse mleko sluzasto; seveda, ker so neposredni vzroki sluzavosti glivice, in vsako mleko, v katerem se . nahajajo glivice, zdravo mleka vselej pokvari. Prvotni vzrok tej napaki je lahko slaba prebava, bolezen živali, nesnaga pri živini, v hlevu, pri molži in v mleenici, pa tudi pokvarjena krma in nagla sprememba krme. ZAPRTJE (POVEČANJE) GOLŽUNA PRI PEROTNINSTVU. Golžun (pitan ah krof) se napne, poveča in naraste radi preobilne piče ali slabega prebavljanja včasih tako močno, da se je bati zadušenja. Tudi neprebavne reči so semtertja povod takemu zaprtju. Bolne kokoši in druga pe-rotnina ne zoblje, stoji klavrno na enem mestu ter drži kljun napol odprl; iz kljuna se pocedi včasih kapljica smrdljive tekočine. V golžunu nabrano hrano skušaj nekoliko zmečkati ter jo s prsti spravi malo nazaj (ven) ali naprej v želodec. Perotnini vlij večkrat olja v kljun? ter ji daj zelene solate ali zeljnega pločja. Ce vse to ne pomaga, takrat nat se pri dragoceni perolnini golžun prereže, hrana ven vzame, rano zašije s svilnato nitjo ter namaže z lizololo vodo ali s karbolnim oljem. Noter se vlije nekoliko navadnega olja. Rana se navadno hitro in lahko zaceli. RAZDELJEVANJE MURV. Kmetijski urad v Gorica bo koncem februarja t. 1. razdelil 8500 murvovih dreves, velikih do dveh metrov. Cena posameznemu drevescu bo znašala L. 0.60. Dobila se bodo drevesca v Gorici, via Trieste št. 43. Naročajo se v ne manjši množini od pet in dvajsetih drevesc pri kmetijskem uradu v Gorici in pri oddelkih urada v Ajdovščini in Krminu. OOOOOOOOOOOOOOOCO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl I© © © © I 5 © © © ©8 PRA KTJCNE DROBTIN ICE txxxxxxx>oooooooc oooooooooooc 8® © © © 8 8 © © © ©S DOOOOOOC OOOOOOOO 'OOOOOOOOOOOOC>OCOOOCXX)OOOOOOOOOf 0000txxxx>00030c)00000000000000000000000000000000000000000000cc>0000000. -fMOOOOC oooooooo Brazda se ne sme svetiti pri oranju. To je staro kmetsko pravilo in zelo upravičeno. Ako se brazda ob strani in na dnu sveti, je zamazana in zrak ne more stopati v zemljo; zrak, prav za prav kisik v zraku, pa je ono, ker stori zemljo rodovitno in kar gnoj razkraja. Zato bo zemlja po pomladnem oranju, pri katerem se brazda sveti, vselej slebeje obrodila. Spomladi se mora zemlja od pluga drobiiti'. Jeseni ne dene nič, ako se brazda in grude svetijo, kajti zimski mraz zemljo zdrobi. Zakej postane govedo vampasto? Ko se začne poktadati kravam trava, seno v kratkem poide, in treba je seči včasih po starem senu, da se ga pomeša med travo. Tudi še neodstavljena teleta se na mlek prikrajšajo in se jim poklada potem treva. Vsak živinorejec skuša dobiti poleti od krav kolikor mogoče veliko mleka, zato ga pa utrga teletom, če je le mogoče. Da bi teleta vsled tega preveč ne shujšale, jim po-klada mnogo trave. Ugaja mu, ko vidi, kako hlastno požira tele travo, toda ne spomni se, da bi del teletom vsaj nekoč oblode, napravljene iz. ovsene ali pa lanene moke, ali sploh nekoliko druge, bolj tečne Jdaje. Vampasta postanejo taka teleta, ki pridejo na svet po novem letu im ki jih držimo pozneje v hlevu, vampasta pa ne. postane tele, ako je potem, ko smo ga odstavili, že precej časa žrlo seno in hodilo potem na pašo, posebno pa ob koncu zime. Ako se prvim odtrga mnogo mleka in se poklada potem izključno le trava, posebno pa šo trda im morda celo mokra trava, pa nič tečna klaja im se drže v hlevu, postanejo na vsak način vampasta ali trebušasta. Vampastemu teletu se navadno- lirbtenica zlekne in rebra mu upadejo, Tajii ogromna množina neprebavljene in ležke klaje vleče hrbtenico k flioim. Takemu teletu stoji dlaka pokonci ali se ježi, život se pretegne, žival je omuljena in mršava.-Čeprav se poklada teletu trava v obilici, vendar taka krma ne zaleže, ker ni dovolj tečna. Žival le životari in iz. ta~ kege teleta ne postane nikdar lepa živina. Teleta, ki so na paši, žro sicer tudi le travo, a bila so pravilno odstavljena, preden so šla na pašo. Telete, ki so na paši, žro le kratko, lahko prebavljivo travo in še to polagoma in v mali množini. Kdor ne more spuščati poleti telet na pašo, naj jih dobro napaja z mlekom in ko jih hoče odstaviti, naj napravi oblodo 'iz ovsene ali pa lanene moke in naj joi prilije mleku. Priuči naj teleta polagoma tudi ne zdrobljen, suh oves. Sena jim daj (drugače) mnogo, kajti ni se ti treba b^ti, da bi se tele preobjedlo. Seno bodi dobro in tečno, a poklada naj se v malih množinah, pa večkrat. Vsak posestnik naj poskrbi že med letom, da "bo imel v shrambi dovolj starega sena za •celo poletje. Če je zunaj toplo in če predeč ne dežuje ter niso muhe in brenclji preveč nadležni, naj se gonijo teleta na pešo. Ako je pašnik dobro ograjen in so no'či gorke, naij ostanejo teleta tudi ponoči na prostem. Na pašniku trava in zrak teletu ne škodujeta, pač pa v hlevu. Priprava zamaškov za zapiranje sieklenic. Zamaškov nikdar ne kuhaj in ne pari. Kuhanje zamori stene stanic, zamašek izgubi svojo prožnost, postane sčasoma trd, se lomi in prepušča zrak. Preden zamaške rabiš, jih preberi; oni z rdečimi ali belimi lisami soi iz nezrelega lesa in niso dobri za rabo; najboljši •so zamaški iz dreves, ki so stara osemdeset do sto let. Prebrane zamaške deni v posodo z mrzlo vodov jih pusti v njej en do en in pol dneva. Če ti ne preostaja toliko časa, jih daj za dve uri v toplo vodo, jih obteži, da ne plavajo po vrhu, potem jih pleplakni še z mrzlo vodo. <^im dalje so v mrzli vodi, tem bolje. Ko se zamašek že stisne v stroj, s katerim zapiramo steklenice, ga vselej prej zbriši z. gobo ali čisto, mehko krpo, potem šele zapri steklenico. Zamašeno steklenico vedno položi. Če je steklenica zaprta le z. zamaškom in dalje časa leži, se zamašek izsuši, med steklenico m zrakom nastanejo prazni prostorčki, v katere se naselijo plesnive glivice. Da to preprečimo, namočimo gornji del vratu steklenice v raztopimo, ki smo jo naredili iz polovice parafina in polovice bučetnega voska. Voska vzamemo lahko samo tretjino, ker je dražji. Zapečatiti steklenice ni priporočljivo, ker pečatni vosek kaj rad razpoka. Kako naj se ravna z zmrzlimi rasti!',namp Mnogokrat se prigodi, da zmrznejo cvetlice v sobi ali drugi shrambi radi hitre izpremembe toplote na prostem. Zato pa še ni treba misliti, da so že popolnoma pokončane, kajti stanični sok, ki povzroči, ko zmrzne, da končajo, zmrzne šele pri jako nizki toploti. Seveda končajo zmrz.Ie rastline, ako jih kar nenadoma preneseš v toplo sobo. Zato jih nesi rajši v tak prostor, katerega toplota je ravno nad ničlo. Pa tudi škropljenje z mrzlo vodo pomaga, da se polagoma otajajo. Pridelovanje čebule. Čebula uspeva najbolje v gorkem, rahlem, bolj lahkem svetu, ki se je gnojil prejšnje leto. Če je zemlja jako težka, seji mora primešali nekoliko cestnega prahu, peska ali apna. Dobro je, če zemljo, kjer hočemo pridelati čebulo, že v jeseni prekopljemo ali preorjemo. Čebulo je treba sejati koncem februarja ali začetkom marca, bodisi v vrste ali raztreseno. Seme je treba z. grabljami nekoliko zagrebsti in zemljo' nato z. deskami potolči. Ko so rastlinice skalile, je treba presaditi čebulice na deset do petnajst centimetrov narazen. Še prej dobimo čebulo, če sejemo seme mesto na prosto, v zimske gredice (pod steklo), in ko so rastlinice napravile tu tri listke, jih presadimo na prosto. Posebno se priporoča tudi dveletno priddbvanje čebule. V ta namen se poseje seme meseca julija ati avgusta prav gosto na gredico, v zemljo, ki ni močno gnojena. Tu se razvijejo prvo leto le drobne čebulice. Te čebulice je treba pred zimo pobrati in shraniti v gorkem in suhem prostoru, kjer ne čutijo ne mraza, niti ne gnijejo. Naslednjo pomlad se posadijo te čebulice v primerno pripravljeno zemljo. 2e poleti se ta čebula lahko rabi. Da je treba zemljo okoli čebule tu pa tam ople-sti, tega menda ni treba praviti. Čebulo se mora brati iz zemlje, ko je listje porumenelo, in ob suhem vremenu. Dobro je, če vpletemo čebulo v kite ter jo na zračnem kraju obesimo, da se bolje Posuši. Ne napajaj živine pozimi s premrzlo, pa tudi ne s pretoplo vodo! Če pije živina premrzlo vodo, se njen život, posebno pa želodec in čreva Preveč shladijo in posledica tega je neredno prebavljanje. Konj, ki pije premrzlo vodo, dobi lahko koliko, govedio pa grižo in če je žival breja, lahko tudi zvr-že. Napajanje s premrzlo vodo vpliva slabo tudi na mleko. Kakor škoduje živini premrzla, tako ji škoduje tudi pre-gorka voda, ker gorke vode izpije živina precej veliko. S tem pa se želodlec in sok preveč stanjša, živina se pomehkuži in kaj rada zboli. Za napajanje pozimi je najboljša taka voda, ki ima 10 — 15 stopinj. To toploto pa dobi premrzla voda na ta način, da postaviš kad v gorak in suh hlev in jo po vsakem napajanju vnovič napolniš z drugo vodio>. Da se pa voda v kadi radi prahu in krme, ki pade v njo, ne spridi, je treba kad od časa do časa izprazniti in očistiti'. Zakaj požre marsikatera svinja lastne • mladiče? Vzroki temu so lahko različni. Prav Ponpsto se dogaja, da zrastejo mladim Prašičkom prav ostri zobje. Ko taki prašički sesajo, povzročajo starki neznosne bolečine. Doječa svinja se radi tega ta- ko razjezi, da prašičke pomori in požre. Da se to prepreči, naj se zobovje mladim prašičkom, dokler sesajo, večkrat preišče, in če se zapazp da imajo ostre in špiČaste zobe, naj se jim isti z ostrimi kleščami za izruvanje žebljev priščipnejo. — Pogosto pa požre starka lastne mladiče tudi radi tega, ker se jioi nepravilno krmi in oskibuje. A največkrat požre taka svinja, kateri se pojdadajo meseni odpadki ali kri. Zato naj se brejim svinjam nikar ne poklada prej omenjena krma in naj se skrbi, da se bo svinja kolikor mogoče veliko gibala na prostem in se pasla. Rak na lesu sadnih dreves. Med vsemi sadnimi drevesi so posebno jablane podvržene tej bolezni. Rakova bolezen se spozna, ako ima drevo na deblu ali pa na vejah klobasaste, vozlate Izrastke, ki imajo v sredini pikast les, kar se vidi, če se prereže izrastek, ki tudi včasih razpoka. Drevesa z rakovo boleznijo poženejo le malo listja, ki je včasih rumenkastozeleno, veliko suhega lesa, razpokano kožo in mnogo sadja, ki pa je slabo, nedozorelo. — Ako je bilo drevo prej bolno in se bolezen ni prav odstranila, se navadno začne rak. Velikokrat pa nastane ta tudi iz drugih vzrokov brez prejšnje bolezni. V tem slučaju oboli drevo iz sledečih vzrokov: a) če sok ne more prosto krožili po poedinih delih drevesa, b) če se drevesu neprimerno gnoji, c) če je zemlja za ono drevo nesposobna. Sok zastaja navadno zaradi tega, ker se je hitro rastoči divjak požlahtnil s cepičem, ki počasi raste, ker se je kasno sadje požlahtmlo s cepičem zgodnjega sadja ali ker se je drevo pii veliki muževnosti, ko se je cepilo ali snežilo, prehudo ranilo. Posebno svež gnoj, ki je še nesegnit, je velikokrat vzrok raka, na primer ru-ževina, mrtva živina itd. Ako je zemlja premočvi-rna, premrzla, ako ji primanjkuje potrebne gorkote, tedaj nasttne lahko rak. Vz.nok je treba torej najprej poznati in odstraniti. Svež gnoj, ki se še nahaja okoli drevesa, naj se odstrani in nadomesti s segnitim mešancem. I/. premokre zemlje naj se odpelje nepotrebna mokrota ali pa naj se drevesce presadi v primernejšo zemljo. Za vzroki se mora tudi bolezen odstraniti. Rak naj se globoko do zdravega lesa gladko izreže; ko se je rana nekoliko posušila, naj se namaže s katranom. Ako nastanejo pri izrezovanju globoke rane, naj se katran pomeša z zemljo ali pa s slpnim pepelom, da se naredi klej, s katerim se rane zamažejo. Ta klej je tako močan in trajen, da skoro vedno ostane. Kako izpitaš mlade golobe v kralkem času? Ko so golobiči kakih 20 dni stari, jim naredi v jerbasu iz mahu ali sena mehko gnezdo. Jerbas deni na prostor, kjer je dosti zraka, a malo svetlobe. Golobiče nato pitaj s kuhano koruzo po trikrat na dan. Koruza naj bo še gorka ter zadošča za golobiča 30 do 40 zrn hkratu. V 10 — 12 dneh so golobiči že prav debeli in okusni. Kako naj se ravna z mladimi goskami? Izvaljenih gosk naj se prvih štiriindvajset ur ne jemlje iz gnezda, ker takrat ne rabijo hrane. Prva dva ali trije dnevi so za goske najbolj kritični, zato jih je treba skrbno čuvati in hraniti. Včasih je težko jih privaditi na to, da same žro, a s potrpljenjem in vztrajnostjo se doseže kmalu tudi to. Pckladati pa se jim mora različna krma. Prve tri dni naj se jim pokladajo kuhana in na drobno razrezana jajca, pomešana z razsekanimi koprivami ali pa z listjem divjega regrata. Pozneje naj se jim daje kuhan in zmečkan krompir pomešam z otrobi. Kmalu nato pričnejo žreti tudi travo in te naj se jim poklada mnogo. Ko so stare teden dni, ni več velike skrbi, im ko imajo en mesec do šest tednov, jih izpustimo na pašo na primeren travnik. Vsak večer, ko pridejo domov, naj se jim da nekoliko ovsenega alt ječmenovega zrnja ter kuhan in zmečkan krompir. Najboljša hrana za goske je mehka trava, posebno pa taka, ki raste na namakani senožeti. Ako take trave ni, je treba skrbeti za dobro pitno vodo in primerno senco. Odlik. tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Izdaja tel j in odgovorni urednik: Ravnatelj V. Dominko. MIRODUNICfl (drogerija) „DlfiNfl“ Gorica - Via Rastcllo N. 27 Na drobno in debelo! Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - tirnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča Anton MerviC, lastnik.