V Trstu dne 19. marca 1909. St. 12 Leto II. ***** ' izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št, 5. II, nad. = Telefon št. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. v Posamezna številka = 6 vin. === Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Voditelji tržaškega narodnjakarstva se grozno jeze vsikdar, kadar se dotakne tr¬ žaškega slovenskega šolskega vprašanja kakšna druga stranka, ki se ne imenuje narodna. Mi razumemo zakaj se narodnja- karji jeze. Pol stoletja rešujejo ti paten¬ tirani narodni zastopniki tržaško slovenstvo. In zaradi njih bi bili tržaški Slovenci še danes tam kjer so bili pred petdesetimi leti. Mi smo že večkrat povedali in doka¬ zali, da vse delovanje narodnjakov ni vredno piškavega oreha. Kdor ne verjame in ni rahločuten, naj jih pa javno naprosi, da mu povedo, kaj so neki naredili v ko¬ rist slovenskemu ljudstvu v Trstu. Pa jih bo videl v kaki zadregi bodo brskali po zgodovini svojega petdesetletnega nesebič¬ nega delovanja. Svojo lenobo in nezmož¬ nost s katero so se odlikovali zlasti v po¬ slednjih 25-. letih, bodo pa kar skrivali pod plašč tržaškega slovenskega šolskega vpra¬ šanja. Zato se pa jeze, ako jim hoče kdo vzeti tisti plašč, s katerim so celih 25 let slepili tržaške Slovence. In kaj bi potem narodnjakarji, ko bi se rešilo to vprašanje? Za njih je to vprašanje ravno toliko, ko¬ likor italijansko vseučilišče za italijanske nacionalce. Izrabljajo ga v egoistične stran¬ karske svrhe. Ko smo pisali članke o slo¬ venskem vseučilišču, smo povedali, da mi ne moremo in da tudi ne bomo podpirali takih nastopov posameznih strank za celo¬ kupna kulturna vprašanja, ako so nastopi nalašč zato vprizorjeni, da se naredi iz kulturnih politična vprašanja. Se bolj zo¬ prno je ako kakšna stranka izrablja kul¬ turno vprašanje v svoje sebične strankar¬ ske koristi. In pot, po kateri so tržaški narodnjakarji reševali tržaško šolsko vpra¬ šanje celih 25 let, je pot, po kateri hodijo navadno vse stranke, Kadar hočejo izrab¬ ljati važno splošno vprašanje v svoje stran¬ karske namene. Ako bi bili tudi mi hodili po tisti poti, po kateri so hodili narodnja¬ karji, bi si morali sami sebi očitati to, kar danes očitamo njim. In zakaj je bila pot zgrešena ? In zakaj so narodnjakarji vedeli, da ne hodijo pravo pot? Na podlagi obstoječega šolskega za¬ kona ne more danes nihče, niti vlada, pri¬ siliti tržaške občine, da bi, dala tržaškim Slovencem potrebnih ljudskih šol. To je priznal tudi dr. Ihjbaf sam na seji otl- bora za slovenske sole, ki je bil izvoljen na shodu, ki se je vršil . na vrtu konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Na podlagi seda'njih zakonov, ni mogoče prisiliti vlade, da bi dala tržaškim Sloven¬ cem potrebnih ljudskih šol. To je tudi priznal dr. Rybcir na seji rečenega odbora. Iz tega je tedaj jasno, da dokler bi bil Trst v mestnem svetu in državnem zboru zastopan po osebah, ki samo zaradi narod¬ nega sovraštva bi se bile v tem vprašanju ozirale več na zakone nego na resnične potrebe, ne bi bilo tržaškim Slovencem ni¬ kdar mogoče — po obstoječih zakonih — priti do slovenskih šol. Kajti ne smemo pozabiti, da ako bi bil prej Trst zastopan ,>.po osebah iz močne stranke, ki ne bi bila sovražna tržaškim Slovencem, bi bila vlada še prej naredila to (kar je navsezadnje malo) kar je naredila sedaj. Vspričo tega dejstva preostanejo pošteni stranki na razpolago samo dve poti. Prva >n glavna pot je ta, da se spremeni zakon Po katerem bi bil zagotovljen kulturni razvoj vsem narodom, po katerem ne bi bilo mogoče zatirati manjšin in jim odre¬ kati tudi najvitalnejših kulturnih sredstev. Treba bi bilo uvesti narodno avtonomijo. V ' Avstriji je pa socialistična stranka edina odkritosrčna prijateljica narodne avtono¬ mije. In ako hočejo Slovenci priti do po¬ polnih svojih pravic ne samo v Trstu a fflpak povsod kjer so v manjšini, se mo- Va Jo pridružiti socialni demokraciji. V vseh deželnih zborih in mestnih svetili v Av¬ striji vladajo danes po večini konservativne stranke, ki s vsemi silami branijo in bodo branile sedanje zakone potom katerih od¬ rekajo lahko proletarijatu in manjšinam vse, kar ni všeč tem vladajočim večinam. In državni zbor je sestavljen po večini iz konservativnih elementov, ki nasprotujejo uvedbi narodne autonomije. Brez narodne autonomije bodo manjšine j zastonj pričakovale pravic. In samo na ] podlagi narodne avtonomije, na podlagi ! popolnega sporazumljenja med vsemi na- j rodi, je mogoče resno in temeljito rešiti i vprašanje slovenskih šol v Trstu. Ne sme¬ mo nikdar pozabiti, da Slovenci niso zati¬ rani samo v Trstu in da Slovenci nismo sami zatirani. Povsod drugod trpe manjšine enake krivice katere je treba odpraviti. — Narodno vprašanje je povsod na tapetu. Reševati ga v Trstu in samo za Trst, se pravi krpati, ne da bi se zakrpalo. Da bo pa mogoče priti do narodnega sporazumlje¬ nja, na podlagi katerega je edina rešitev manjšin od zatiranja, je treba poslati v parlament zastopnike takih strank, ki so resnične prijateljice narodne enakopravnosti in ki so dosedaj pokazale, da imajo trdno voljo rešiti narodno vprašanje. Kot tako \ se je pa pokazala samo naša socialistična ] stranka. Po tej poti smo hodili in hodimo | Se danes, ker vemo da je prava. Težavna j je pa samo zaradi tega, ker je meščansko narodnim strankam ležeče na tem, da se še nadalje ohranijo narodnostni boji po ka¬ terih slepijo ljudstvo in vsled katerih jim je mogoče izrabljati ljudstvu priljubljena in potrebna kulturna vprašanja. Dokler imamo tedaj v Avstriji zakone po katerih ni mogoče prisiliti tržaške ob¬ čine, da bi dala Slovencem potrebnih šol, je treba, ako se hoče šole imeti, ali spre¬ meniti zakon ali pa — in to je druga pot — delati na to, da bo Trst zastopan v mestnem svetu in državnem zboru po za¬ stopnikih strank, ki niso sovražne pravič¬ nim zahtevam Slovencev in ki se bodo pri reševanju šolskega vprašanja, ozirale na faktične potrebe in ne na zastarele zakone. In kaj so naredili narodnjakarji v tem oziru ? Ravno narobe. Na Dunaju se dru¬ žijo slovenski zastopniki s strankami, ki že v programu nasprotujejo narodni avtono¬ miji. V Trstu pa delajo narodnjaki na vso moč, da bi preprečili napredek socialni de¬ mokraciji, ki je od obstoječih strank edina, ki se je izjavila za slovenske šole t. j. edina, ki kljub zakonom priznava opravi¬ čenost te naše zahteve. Smešno bi bilo če bi rekli, da smo postali socialni demokratje in da hočemo vedno biti složni z bratsko italijansko socialistično stranko samo zato, da na ta način pomagamo uresničiti zahtevo po slovenskih šolah. Le spoznali smo tudi da samo po programu socialne demokracije in zaradi lojalne bratske složnosti je mo¬ goče za sedaj rešiti to vprašanje Slovencem v prilog. (Dalje prih.) Polemika z liberalci. v. Precej uvodoma, ko smo začeli pisati polemiko z liberalci, smo povedali, da je stvarna polemika s slovenskimi liberalci težavna. In sicer težavna ne zato, kakor da hočemo polemizirati z njimi o problemih, katerih bi mi ne razumeli, ampak zgolj zato, ker je nevednost in omejenost libe¬ ralcev v znanstvenih vprašanjih ravnotako velika, kakor njih puhla ošabnost. Videli smo pa še en razlog, ki otežuje polemiko z liberalci: ako jim lepo in prijazno raz¬ pravljaš o stvari, katere se polemika tiče, pa se ti naenkrat začudijo, češ, saj nisva začela govoriti o beli barvi, nego o črni! Stopili smo pred novim letom nekoč upravi narodnega podjetja pri Jelenu v Gorici na narodno nogo zavoljo nemščine, ki se je po nepotrebnem šopirila na ta¬ kratnih vojaških koncertih. In „Soča ne da bi priznala napako očitano narodnemu podjetju, je odgovarjala tako, da je začela razmotrivati o — dobičku, ki ga puščajo oficirji trgovcem in o brtnikom v Gorici. Kakor da bi bili v tisti notici mi trdili, da imajo trgovci ali oficirji s tem dobič¬ kom kaj opraviti! Za takšno polemiko — priznavamo radi — je treba precej zonglerstva in virtuoz¬ nosti. Ampak vsled tega še ne postane stvarna taka polemika. In pred kratkim smo doživeli zopet po¬ doben slučaj. Pisali smo o predavanjih, ki so jih go- riški liberalci končno začeli prirejati, pri¬ siljeni od socialističnega in klerikalnega dela na polju populariziranja vede in zna¬ nosti. Vkljub temu, da nas je veselilo, da smo primorali liberalce, da so premagali svojo lenobo in šli predavat, bi mi o teh predavanjih ne bili pisali ne hudega ne slabega, da nas ni vzpodbodla naravnost izzivajoča reklama in bahanja v „Soči . Ker je „Soča‘ predavanja pri Jelenu pri¬ merjala z vseučiliškimi ekstenzijami v Be- rolinu, Pragi in drugod, smo jih i mi začeli primerjati. In če je naša primera pokazala drugačne posledice, tega nismo krivi mi, nego predavatelji. Govorili smo podrobneje o predavanjih dra. Puca, ki so obravnavala socialne teo¬ rije in gibanje od prvih početkov pa do Marxa. Izrekli smo kratko, a opravičeno kritiko o prvih dveh predavanjih, ne da bi se dotikali ničesa postranskega. O dru¬ gih predavanjih niti nismo mit lili govoriti, ker nismo imeli prilike jih poslušati. In kaj odgovarja predavatelj in popula¬ rizator vede in znanosti dr. Puc na našo kritiko? Konštatira, da je tako dolgočasno čital svoje prepisano predavanje, da so po¬ slušalci — dremali. Zdi se nam, da je dr. Puc s tem izrazil jako ostro — samo¬ kritiko . . . in potem se norčuje — iz imena sodr. dr. Dermota, katero skuša spreminjati na različne duhovite načine. Očitali smo ome¬ njenemu popularizatorju vede in znanosti, da je njegovo predavanje, oziroma čitanje, bilo konglomerat, v katerem ni bilo nič notranje zveze. Odgovora, da nimamo prav, predavatelj ni niti poskusil. Očitali smo mu, da ni niti omenjal krščanstva med socialnimi gibanji. Tudi to očitanje je prezrl molče. Očitali smo mu, da jc prepovršno obde¬ lal utopiste. Niti nato nič odgovora. Rekli smo, da ne ve, kdaj se kdo sme imenovati kapitalist, ali proletarec. Da se ne moremo strinjati s tem, če kdo govori, da so že med starimi Egipčani bili kapita¬ listi, ali če kdo trdi, da so že rimski ce¬ sarji imeli opraviti s proletarijatom, ki ga poznamo dandanes. — Vsak, komur niso prineipijelna vprašanja iz nacionalne eko¬ nomije in iz zgodovine socialnih ved po¬ polnoma neznana, mora vedeti, da se o proletariatu in o kapitalistih opravičeno more govoriti šele v dobi vlade kapitalist - nega gospodarskega sistema. Mora vedeti, da denar ali bogastvo samo ne napravi še kapitalista, niti beda sama “že proletarca. In kdo tega ne ve? Popularizator vede in znanosti v Gorici pri Jelenu. Kajti če bi vedel, bi se na naš očitek branil stvarno in se ne bi skušal izmuzniti nam iz rok s praznimi besedami in z duhovitnostmi, ki jih perhorescira celo „Slov. Narod". Zahtevali smo od dra. P. tudi jasnosti glede teoilj merkantilistov in fiziokratov. Seveda smo se všteli in zaman pričakovali stvarnega odgovora; kajti popularizator vede in znanosti nam jasnosti ne more podati, ker je sam pogreša. Višek socialne teorije in socialnega gi¬ banja pa smo dosegli na zadnjem preda¬ vanju. Predavatelj nam je namreč zatrjeval, da so indirektno ali direktno potomci Mar¬ kovih naukov tudi narodni delavci. Poper je hud, ampak le za N. D. O. in za tiste, ki to verjamejo! Naj nihče ne misli, da smo zaradi pre¬ davateljeve osebo napisali vse to! Zgolj to nas na celi stvari zanimlje, da so se celo liberalci na Goriškem začeli pečati s socializmom. In če opažamo to veselo dej¬ stvo, je dolžnost nas soc. demokratov, da jim kažemo pravo pot, da ne zabredejo. Kakor kaže današnji slučaj, je to popolno¬ ma umestno. Zlasti če nam preti nevarnost, da se v prihodnji sezoni predavanj začnejo razlagati Marxove teorije! Ta razlaga vtegne šele biti — liberalna . . . Liberalna napredna stranka in socijalizem. (Dalje). Narodno napredna stranka pod vodstvom drja. Ivana Tavčarja je torej dejansko buržoazijska stranka. Moramo pa tudi pri¬ staviti, da ne gre za zavedne buržoazijce v nemškem, angleškem in francoskem zmi- slu, marveč so vsi ti buržoazijci povečem kmečki sinovi, ki so si s pridnostjo, var¬ čnostjo ali srečo pridobili nekoliko premo¬ ženja, ali potom študij uglednega položaja. Svetske izobraženosti in uglajenosti veliko¬ mestnega buržoazijca se seveda na njih ne more mnogo iskati. Posameznim se pozna še prav dobro kmečki kveder. V tej smeri bi lahko imenovali vse te slovenske buržoa¬ zijce ali parvenuje ali pa geldprotze. No¬ čemo premalo uvaževatj* tega dejanskega položaja v našem političnem življenju in tudi nočemo trditi, da je ta del prave li¬ beralne stranke docela premagano stališče. Nasprotno trdimo, da bo prava liberalna buržoazijska frakcija med Slovenci še dolgo držala, ker izvira iz dejanskih sočijalnih raz¬ mer, če tudi so še tako malenkostne. Nekoliko naprednejša je frakcija, katero predstavlja ime Ivan Hribar, frakcija, ki je najbolj slična narodni stranki v Trstu pod vplivom drja. Gregorina. V bistvu je tudi ta stranka liberalna. Zagovarja gospo¬ darski razvoj potom, recimo malega kapi¬ talizma, docela svoboden razvoj male in srednje industrije in tgovine, ne gleda na delavstvo in kmeta. Skuša se sicer pospe- vati v združevanje večjega kapitala, manka pa za to predpogoja: po eni strani špeku¬ lativne moči, po drugi strani pa je skoraj ves kapital v rokah prej imenovane bur- žoazijske frakcije. Ta frakcija drži svoj mošnjiček precej tesno zavezan ravno s stališča, ki smo ga poprej povedali. Da bi se udeleževali pri industrijalnih podjetjih, o tem po sočijalnih in splošnih nazorih niti ni misliti. Saj je to ena najžalostnejša stran našega javnega in gospodarskega živ¬ ljenja na Slovenskem, da se akumlativnega kapitala iz rok buržoazije ne more skupiti. V tem tiči vsa gospodarska zaostalost in neorganiziranost! V tem je tudi največji greh buržoazijske stranke dr. I. Tavčarja! Temu nasproti je Ivan Hribar (< čisti» narodnjak, pravi predstavitelj narodnjaških boriteljev za slovenske ulične napise, slo¬ venske pečate, slovenske uradnike itd. Bil je tudi središče entuzijazma dne 20. sept. 1908 v Ljubljani. Za njim stoji še vedno entuzijazem ljubljanske — malomeščanske mase. V velikem nasprotju s soprvakom drjem. Ivanom Tavčarjem, je od prvega svojega nastopa obrnil pozornost na gospo¬ darsko življenje, in dejansko ima Ljubljana njemu mnogo zahvaliti, da postaja «mo¬ derno* mesto». Ivan Hribar je tudi poleg drja. Gregorina pravi iskreni predstavitelj avstrijskega panslavizma, sedaj recimo ne- oslavizma. Predvsem gredo njiju simpatije za narodom češkim, hrvaškim in ruskim. Karakteristično je za obadva zaupanje v mogočni ruski narod. Kljub vsemu neosla- vizmn velja obema geslo: (< ex oriente lux». Barbarske ruske razmere so za oba nevidne ali pa židovske izmišljotino. Politični prin¬ cip ja prav težko zaslediti tudi pri delo¬ vanju Ivana Hribarja, kajti njegovo narod¬ njaško dolo jc dejansko lc boj za jezikovne drobtine in gospodarsko delo za razvoj srednjega stanu. Menda bi bil v zadregi, ako bi od njega zahtevali politično kon- fesijo! Klerikalec ni, dasi bi z njimi pak- tiral, kadar gre za ulične in kake druge napise. Najbolj* gotovi smo, da ni socialist. Ker sc ves svetovni razvoj vsaj sedaj giblje v smeri socijalizma, moramo izklju¬ čiti, da je napreden. Ni nazadnjaški kakor soprvak dr. Ivan Tavčar, ki se opira še DELAVSKI LIST 2 na zastareli liberalizem in buržoazijstvo, ker odklanja večalimanj od sebe čisti libe¬ ralizem, se pa ogiblje jasnemu odgovoru, ker mu zadošča zastava narodnjaštva. Xov pojav je pridružitev narodno radi¬ kalnih mladih. Sicer „Slovenec docela prav poudarja, da je dr. Žerjav, duhovni voditelj narodnoradikalne struje, prvi pla¬ čani agitator narodno napredne stranke. Ga pa premalo uvažuje, ker je dr. Žerjav de¬ jansko delavna in nadarjena moč in je od njega pričakovati, da organizira gospodar¬ sko in politično delo v naprednejšem zmi- slu, t. j. v smeri socijalizma, četudi ne mislimo v smeri socijalnodemokratične stranke. Vsaj trdimo to, sodeč ga po de¬ janjih, dokler je bil načelnik narodnoradi¬ kalne omladine. Stremel je z delom in z mislijo prav po poti modernega socijalizma. Smatramo torej njegov vstop v narodno napredno stranko za pridobitev in priča¬ kujemo od njega, da prelevi narodno- napredno stranko po imenu, v dejansko slovensko napredno stranko. — Napredno stranko imenujemo namreč ono stranko, ki hodi v smeri razvoja, v dani dobi in v danem narodu, imajoč pred očmi splošno evolucijo človeške družbe. Od drja. Žerjava vsaj to vemo, da se je nekaj učil, da nekaj pozna modernega ekonomičnega, socijalnega in političnega dela. Na Štajerskem so stari predstavitelji na¬ rodne stranke stopili v zasluženi pokoj. Med mladimi manjka vidne osebe. Zaradi tega je težka sploh kaka sodba. Večalimanj se naslanja narodna napredna stranka na Štajerskem na ono na Kranjskem. Druge razmere in skoraj bi lahko rekli, drugi živelj pa daje narodni napredni stranki v Trstu tudi posebno smer. Do ne¬ davna, recimo do leta 1900 se je imenovalo tržaške narodnjake solzarje, ker so pri vsaki priliki poudarjali svoj žalosti položaj proti premoči italijanstva in pod gnete¬ njem krivične avstrijske vlade. Spadali so kakor «tužna» Istra in «tužni Korotan® med «zatirane >> obmejne Slovence. Vse po¬ litično delo je bilo dejansko protest teh I narodnjakov iz solzne doline proti krivi¬ cam, ki se gode slovenstvu v Trstu. — Ugodne svojega položaja za organiziranje velike trgovine za celo Slovensko niso videli, imajoč oprte oči ponižno v tla in bližnjo okolico. Tržaške deželnozMe volitve. Da bodo imeli volilci lepšo priložnost prepričati se ako so upisani v volilnih listah, je naša stranka otvorila sledeče reklamne urade: Za I. mestni okraj (Sv. Vid) v gostilni Gobec, ulica de Fin št. 14. Za II. mestni okraj (Staro mesto) v ulici Malcanton št. 16. I. nad. Za III. mestni okraj (Novo mesto) v upravništvu lista „11 Lavoratore" ul. Vienna in v kavarni ,,Trieste“ ul. Belvedere. Za IV. mestni okraj (Barriera Nuova in Škorklja) v Delavskem domu III. nadst. in v podružnici društva ,,Ljudski oder“ v ul. Commerciale št. 36. Za V. mestni okraj (Barriera vecchia in Kjadin v Delavskem domu lil. nad. v Za VI. mestni okraj (Sv. Jakob in Čarbola) v gostilni Gorza ul. S. Giacomo in Monte št. 20 in v ulici del Lloyd štev. 7. pritličje. V okolici se je pa otvorilo za sedaj sle¬ deče reklamne urade. Za Rojan v gostilni „lnternational“ v ulici G. Boccacio št. 25. V Sv. Križu v prostorih podružnice društva „Ljudski oder“. Na Kontovelju v novi društveni go¬ stilni. V prihodnjem tednu in sicer počenši od pondcljka naprej bodo otvorjeni naši re¬ klamni uradi še na Greti, v Barkovljah, na Opčinah, v ulici dello Scoglio, pri Sv. Ivanu, v Koloniji, ltocolu in v Škednju. Prostore, kjer bodo ti reklamni uradi, se bo naznanilo pravočasno potom lepakov in v prih. št. »Delavskega Lista“. Glavni reklamni urad je v Delavskem domu v uredništvu »Del. Lista“ in v taj¬ niških prostorih italijanskega pol. odbora. Vsi un idi so otvorjeni od 6. do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 1 ure popoldne. Sodrugi! Delavci! Poglejte če ste vpi¬ sani in pravilno vpisani v volilnem imeniku. Pazite tudi, da so tudi vaši tovariši vpi¬ sani. Kdor ni vpisan ali pa je napačno vpisan naj reklamira, tako tudi naj pove svojim tovarišem naj reklamirajo ako niso vpisani. Ne pozabite, da kdor ni vpisan v volilnem imeniku, ne bo imel pravice do glasovanja. Zlasti pa priporočamo so- drugom v okolici, da pazijo na to, da dobi vsak naš opravičen volilec volilno pravico. Na delo in kvišku srca. Volitve v zavarovalnico zoper nezgodo. Dne 31. t. m. bo volitev delegatov VI. skupine v zavarovalnico zoper nezgode. Komisija strokovnih orgazizacij je pred¬ ložila delavstvu sledeča kandidata: Prisednik : Fabro Josip, delavec v papirnici tvrdke Leykam Jo- sefsthal v Podgori pri Gorici. Namestnik: Kmet Anton, mlinar v Idriji. Prosimo vse zaupnike naj skrbe, da se volitve v delavnicah takoj izviše. Povsod morajo dati gospodarji delavcem volilni listek, da ga izvoljeni zaupnik podpiše v imenu delavstva ter nanj napiše izvoljena kandidata. Politični pregled. Vojna ali mir?' To je vprašanje na katero bi radi vsi dobili jasen odgovor. Duhovi so se bili že pomirili in upati je bilo da se spor med Avstrijo in Srbijo konča brez prelivanja krvi. V zadnjih dneh se je pa vse obrnilo na slabše. Av¬ strijska vlada je izročila srbski vladi jako neugodno spomenico zaradi trgovinske po¬ godbe. Na to je srbska vlada odgovorila, «da se sklicuje na svojo okrožnico na ve- levlasti, iz katere okrožnice, da je razvidno, da je razmerje med Avstrijo in Srbijo nor¬ malno. Kar se pa tiče trgovinske pogodbe jo je Srbija že lani sprejela postavno. Ako pa avstrijski in ogrski parlament odklonita pogodbo, prosi srbska vlada, da ji Avstro- Ogrska naznani tiste točke, ki jih parla¬ menta nočeta sprejeti®. Od tedaj naprej se pa vedno pripove¬ duje, da poda Avstrija Srbiji kmalu ulti¬ matom in da bodo kmalu govorili kanoni, češ, da je nemogoče prijateljsko razmerje Avstrije s Srbijo ter da bo Avstrija za¬ htevala, da Srbija razoroži srbske čete na meji. Iz Srbije se poroča, da je tamošnja vlada pozvala pod orožje tudi črno vojsko. Na Dunajski borzi so kurzi močno padli. Prihajajo pa tudi vesti da so se na meji že spopadli avstrijska in srbska prosto¬ voljna četa in da je padlo na obeh straneh več mož. No mi ne vemo v kolikor je v tem resnice. Položaj se je na vsak način po¬ slabšal in nastala je res nevarnost pred vojno. V Avstriji zmagujejo res elementi, ki hočejo na vsak način vojno, kakor da res ni mogoče priti do sporazuma in kakor da bi bila vojna najložja stvar. Treba bo pa tudi vprašati ljudstvo kaj poreče nato. Zaradi formule pri aneksiji Bosne in Her¬ cegovine je avstrijsko ljudstvo moralo že dovolj zgubiti, da bi za to formulo morali tudi preliti kri. Vsekako je upati še vedno, da se bodo duhovi sporazumeli in da se pride do sporazumljenja še ob pravem času. Srbski socialisti so sklicali po vsej državi shode na katerih so protestirali zoper ščuvanje na vojno. Shodi so bili vsi jako dobro obiskani. V avstrijskem državnem zboru sc nadaljuje debata o novincih. Vlada se dela dobro ker misli, da dobi v zbornici vendar večino, ki bo glasovala za kontingent no- | vincev. Pri tem se razpravlja tudi o raznih vloženih nujnih predlogih. Socialistični po¬ slanci uporabljajo to priložnost da pobivajo vlado in vojno. Poslanec sodr. Nemec je govoril o špijonstvu in o provokatorjih, ki jih policija razpošilja posebno med socialne demokrate. Povedal je, da je policijski ravnatelj v Pragi povabil nekdaj k sebi tajnika češke sccialnodcmokratiČne stranke in mu ponujal denarja ako prinese mater- jala o stranki. Poslanec Renner je imel dolg govor o vprašanju Bosne in Herce¬ govine. Daszinski je rekel v svojem go¬ voru, da se ne da opravičiti aneksije Bosne in Hercegovine in da se no bi dalo opravičiti vojne, ki bi iz tega nastala. — Vsak ve — pravi — da pri vojni s Srbijo ne bi pridobili ničesar pa mnogo zgubili. Avstrijko ljudstvo bi trpelo, bi izkrvavelo in končno bi imelo od tega samo ogromno izgubo. V prvih dneh je bilo v zbornici nekoliko ropota, pa malo. Slavni Sternberg se je sprl s poslancem Malikom. Hujšega se ni zgodilo. Ožje volitve v Italiji. V nedeljo dne 14. t. m. so se vršile v Italiji ožje volitve v državni zbor. Tudi pri ožjih volitvah so dosegli ital. sodrugi velik vspeh. Izvoljenih je bilo zopet 12 socialističnih poslancev. Tako da bodo imeli sedaj italijanski sodrugi v zbornici 42 poslancev. Ta vspeh jezi seveda tamošnje konservativce. Poleg tega, so dobili ital. soc. kandidatje v drugih okrajih, kjer niso bili izvoljeni, vseeno ve¬ liko število glasov. In vladni listi opozar¬ jajo že sedaj na nevarnost, ki preti vladi in meščanstvu strani socialne demokracije, o katerej pravijo, da napreduje z orjaškimi koraki. Prej so imeli socialisti 26, sedaj pa 42 poslancev. Dani sc tedaj! Ljudstvo se začenja zavedati in spoznavati, da je re¬ snična prijateljica ljudstva samo socialna demokracija, ki je nastala iz ljudstva in zaradi ljudstva. Naj bi bil vspeh italijanskih sodrugov v izgled in vspodbudo našim sodrugom zlasti sedaj, ko se bližamo tudi mi tržačani dežel nozborskim volitvam. Vseh poslancev v italijanski zbornici je 508 in sicer: 313 ministerjalcev, 53 ustav¬ nih opozicijonalcev, 44 radikalcev, 42 so¬ cialistov, 25 republikancev, 15 klerikalcev, in 1 krščanski socialec. Od 16 se še ne ve kateri so bili izvoljeni. V opozicijo proti vladi sc bodo združili radikalci, re¬ publikanci, socialisti, nekteri ki se ne šte¬ jejo k nobeni stranki in tisti krščanski socialec, ki je duhovnik don Romolo Murri. Ta je prvi in sedaj edini duhovnik, ki bo sedel v italijanskem državnem zboru in se zaradi svojih načel pridruži k svobodomi¬ selnim elementom. Toda vse kaže, da ga papež zaradi tega izobči iz duhovniške službe in iz cerkve sploh. Cerkev vendar ne bo trpela pastirja, ki bi zašel med cer¬ kvene sovražnike. V ruski Dumi. je poslanec Maklakof (od stranke kadetov) predlagal naj bi evropske države storile narediti v Bosni in Herzegovini ljudsko glasovanje, da bi se ljudstvo samo izreklo, pod katerim žeglom da hoče biti. Domače stvari. Vsi slovenski sodrugi so vabljeni na važno sejo, ki bo v torek dne 23. t m. v Delavskem domu ul. Boschetto št. 5. I. nad. Razpravljalo se bo o volitvah. Nihče naj ne manjka. Maščevanje delodajalcev. Naši čitatelji sc prav gotovo še spominjajo o gibanju delavcev v ladijedelnici S. Rocco. Delavci so bili najprej izprti in so potem stopili v stavko. Stavka je trajala samo dva dni in so po dveh dneh skoraj vsi delavci vložili prošnjo, da bi se jih zopet sprejelo na delo. Toda vseh se ni sprejelo. Približno 80 delavcem (izmed katerih je nekoliko tacih, ki so bili uslužbeni v re¬ čeni ladjedelnici kakih 30 let) so bile duri na delo zaprte. Ampak to še ni dovolj za gospodo pri ladijedelnici S. Rocco. Delavci niso bili organizirani tako, da bi bili lahko vstrajali v stavki. Delodajalci vedo to prav dobro. Pa se zato ne zadovole s tem, da odrečejo zaslužek 80. delavcem, o katerih se misli, da so ščuvali druge delavce v stavko. DeloJajaCi se prav radi maščujejo posebno še ako imajo za to ugodno pri¬ ložnost. Delodajalec ni nikdar sit delavske krvi, ni zadovoljen, da mu odreče delo, hoče ga tudi izstradati in zato skrbi, da dotičnik ne dobi dela tudi drugod ne. _ Kdor si upa povzdigniti glas zoper kruto postopanje svojih delodajalcev, ta mora gladu umreti. To je geslo delodajalcev. Tako se postopa z omenjenimi 80. delavci. Ker ne morejo dobiti dela v Miljah v la¬ dijedelnici S. Rocco, gredo drugam si po¬ iskati zaslužka. Pridejo v Trst, v Pulj, Reko in drugod? Predstavijo sc zastopni¬ kom delavnic. Dogovore se zaradi plačila in sklenejo pogodbo. Ko jim pa rečeni de¬ lavci pokažejo svojo delavsko knjižnico, jo delodajalc pogleda ter vrne zopet delavcu rekoč. „Vas ne morem sprejeti'. Zakaj? Iz knjižnice je razvidno, da je dotičnik delal v ladijedelnici S. Rocco, razvidno je iz nje da je delavec priden in da je zmožen lokodelstva. V njej ni slabih spričeval. Ampak v skritem kotičku knjižnice se na¬ hajajo posebna ■:namenja s katerimi so zaznamovali knjigo delodajalci ladjedelnice S. Rocco. Iz teh delavcu nevidnih in nepo¬ znanih posebnih x namen] pa razvidi delo¬ dajalec, da je delavec hujskač in ga je treba zato bojkotirati, izstradati. Ah! Kako kruto, kako kruto je mašče¬ vanje delodajalcev nad delavci, ki nočejo živeti v suženjstvu. \ nedeljo 21. t. m. zvečer tedaj Vs i v Delavski dom na veselico Ljudskega odra. To naše izobraževalno društvo si j e pridobilo v poslednjem času lepo število kaj pridnih dramatičnih diletantov in poleg jako dobrega pevskega zbora par izrednih pevskih moči. Program nedeljske veselice je jako lep. Zlasti krasna sta dva samo¬ speva in sicer «]\Iornar® za baiiton solo in «Nezakonska mati® za sopran solo. ()b e pesmi sta dva bisera od našega največjega pesnika F. Prešerna, uglazbil je pa obe F. S. Vilhar. Pevski zbor nastopi zopet z dvemi novimi zbori, dramatični diletantje pa z dvemi novimi enodejankami. Sodru¬ gom tedaj, ki se bodo udeležili te veselice je zagotovljen izreden umetniški vžitek. Poleg tega pa bodo sodrugi pripomogli društvu da si nabavi še več novih knjig in da bo tako prej preuredil sedanjo društ¬ veno v javno knjižnico. Na delo tedaj za izobrazbo ljudstva. 4 ii<1ii;i stavka je na vsak način stavka voznikov tržaške okolice. In Mandiču sc mora priznati, da je spravil te trpine prav imenitno na led. Stavka traja že dva meseca. Spočetka so pisali v narodnih listih, da je stavka naperjena proti podjednikoma, ki da preveč izkoriščata voznike. Pozneje se je reklo, da se je napovedalo stavko zato, ker je oddal magistrat delo raje dvema podjetnikoma mesto zadrugi voznikov, ki se je bila pred kratkim ustanovila. Ne da bi soglašali s krumirji, moramo vendar konštatirati fakt, da je znal magistrat pre¬ skrbeti gramoz vseeno in kljub stavki. Tudi ne zamerimo, da so stavkajoči po¬ skusili preprečiti delati krumirjem, ki so bili tudi pri tej stavki. Saj za delavstvo je krumir ravno tak in še večji sovražnik kot delodajalec. Gramoz je namreč dosedaj preskrbljala in še preskrbuje tvrdka Faeca- noni. Ker pa sta se prejšnja podjetnika Turk in Čok baje odpovedala pogodbi z magistratom in ker magistrat ne more na¬ rediti s tvrdko Faccanoni pogodbe ne da bi razpisal dražbo, je sedaj magistrat raz¬ pisal dražbo na novo. V Zadnji št. glasila N. D. O. se pa poživlja stavkajoče voznike, da se povrnejo na privatna dela ter da morajo zaradi vožnje gramoza vstrajati še vedno v stavki. Na kakšna privatna dela naj sc vrnejo? In je li toliko tega privat¬ nega dela, da bi si pri njem zazlužili voz¬ niki lahko toliko, kolikor zgube pri tem, da ne vozijo gramoza? Sedaj, ko je dražba razpisana, bo zadruga voznikov zopet vlo¬ žila ponudbo na magistrat. Odkrito pove¬ dano, mi voščimo voznikom iz celega srca, da bi magistrat oddal vožnjo gramoza tej j zadrugi. Ampak kaj potem, če sklene m*- ; gistrat pogodbo zopet s privatnim podjet¬ nikom ? In kaj šele, ako sklene s takim privatnim podjetnikom, ki ne bi hotel vzeti na delo sedanijh stavkujočih voznikov. Mari naj bi vozniki še nadalje potem stavkali in do kedaj....? Vse izgleda pa« tako, kakor bi se hoteli uprizoritelji te stavke igrati s življenjem revnih delavcev. P a življenje delavcev vendar ni igrača, Mi lie vemo, če je upati, da dobi zadruga vožnjo gramoza v svoje reke. Voditelji stavke vedo to. In ako ni upati, potem bi posili vodi¬ telje stavke, da poravnajo stvar še ob praven' čašo, dokler ne bo prepozno. Kajti v slu¬ čaju da bi se hotelo biti boj brez UP* zmage, bi bilo to naravnost izdajstvo de¬ lavstva. V boju med delom in kapital 0 ' 11 mora izginiti vsaka trma in računati 1° treba z danimi razmerami, posebno trda) ako se nima na razpolago sklada iz kateiega bi se pokrivalo vsaj en del vsega kal' l f" lavstvo pri taki stavki zgubi. Ako i' 11,1 ! 0 tedaj voditelji stavke pred seboj res san' 0 interese delavcev, potem naj kar ne spf 1 vljajo stavkujočih še v večo revščino. - ' <. pa mislijo, da bodo stavkujoči dosegi' za kar so stopili v stravko, bomo mi P 11 tisti, ki se bomo zmage delavcev ""j' 1 veselili. južna železnica. Na P 1 ^ železnici nismo nikdar brez kričačev, b izmed takih je tudi gospod ispektor h 1 ^ ki dobiva lepo plačo baje samo zatO’ Cel božji dan teka po skladiščih ter 'P nad delavci da nič ne delajo in da ako bo šlo še tako naprej, južna propadla. Gospod Resič je res zvita ^ ampak mi mislimo da bi južna žele^.^ res propadla, ako krejira še par ispektorjev ala Rosič, ki bodo dobivali vei plače in nič delali. Pa je vendar le 1 pogum povedati, da dela neč nego vsi . ,t na železnici. Ako pa kedo pride pet n 'L.. poznje na delo pravi gospod Ilešič niku, da je to navadna sleparija na < železnice. Ampak gospod Resic bi mora' DELAVSKI LIST 3 ., n clnr 1« vedeti, da tisti ki največ oškoduje Laznico je on sam, ker kljub temu da je repovedano, dela gospod Resic privatno P , druga podjetja, posebno za take, ki ekspedi ra i° riž - Prav riž > kaj ne? Mi bi ovedali temu gospodu na uho, naj vendar P e ha nadlegovati delavce in naj raje zjutraj , 0 čiva par ur več, tako si morda ozdravi ivojo nervoznost. Pa naj bo prepričan, da jeliivei raje in več delajo, ako se jih ne nadleguje in prepričan naj bo, da železnica n e bo propadla tudi če ne bi imela carja ^ s poda Resica. Toliko v pojasnilo in na znanje vodstvu železnice. Kajti, ako gospod g es ič ne bo nehal uganjati tega kar sedaj uganja nad delavci, bi bili poslednji prisi¬ ljeni nastopiti drugo pot za kar bo pa odgovoren gospod Resič sam. Capito?! Načrt ki ga je sklenil pododsek za munieipalizacijo tramvajskih prog — o ka¬ terem smo kratko poročali — ne bo skle¬ njen. Občinski odbor se izgovarja češ, da m tramvajska družba ni hotela sprejeti zaradi neke točke. Mi smo pa prepričani, da je boj, ki ga je vodil proti takemu izdajskemu načrtu list «11 Lavoratore» tako močno vplival na gospode v občinskem odboru, da so se navsezadnje vendar le zbali oslepariti tržaško ljudstvo za tako veliko število tisočakov kron. Eh! glas ljudskega lista uma še vedno nekaj vpliva. Pr. Itj luir je na izjavo sodr. Pittonija zaradi slovenskih šol v Trstu, objavil svojo izjavo v «Edinosti*. Ribar bi rad bagateli- ziral sodr. Pittonija pa je zaradi tega Ry- bareva izjava zelo klavrna in dvoumna. Odgovor na to izjavo dobi dr. Rybar v prih. nadaljevanju članka o tržaškem slo¬ venskem šolskem vprašanju. Dr. Rybaru bo že dokazano, kdo je izkoriščal in kdo izkorišča še sedaj šolsko vprašanje v stran¬ karske svrhe. Sicer je pa dr. Rvbar prav v tej izjavi javno pokazal, da kot politik na pozna mej neobhodno potrebne lojal¬ nosti. Hotel je Rvbar na visoko pa je... padel. Soilriigoiu v (»re vda rek. Po dr¬ žavnozborskih volitvah v Italiji je list «Corriere della sera», ki izhaja v Milanu napisal približno sledeče besede: «V po¬ slednjih letih je bilo v Italiji malo stavk, delavstvo ni bilo vedno razburjeno in rela¬ tiven mir je vladal pri nasrMir pa koristi veliko več socialistom nego nam. Zato so pridobili socialni demokratje toliko poslan¬ cev. Naša vlada se ni brigala preveč, da bi razburila ljudstvo, v prihodnje bo treba tudi v tem oziru poskrbeti*. To je ravno toliko rečeno, da meščanske stranke v gotovih trenotkih nalašč silijo delavstvo v stavke, nalašč delajo na to, da se vrše izgredi, da imajo potem priložnost pripo¬ vedovati, da socialisti delajo izgrede, da socialisti ščuvajo delavstvo v stavke i. t. d. Kakšnih lepih sredstev se meščanske stranke poslužejo v boju zoper delavstvo. Sodrugom prepuščamo, da si o tem sami narede sodbo. Odbornik puliličuega društva ..lOdinost". podpredsednik N. I). O. kru- mir in narodnjaški tribun Jaklič je v Trstu res izredno zanimiva prikazen. Svojo omiko je sicer že večkrat in na razne načine pokazal, ampak še na poseben način pri sledečem slučaju. Ogibni čuvaj, sodr. Možina je dne 2. t. m. ob 6. uri zjutraj se vračal iz službe domov. V Rojanu se je srečal z Jakličem. Ko sta šla mimo, se je Jaklič ustavil ter vpil za sodr. Možino: «Glejte uliku! hahaha! Na železnici si pa ti nekaj vkradel, tat, tat, tat! Klical je tudi «gvardje» pa «gvardje» ni bilo. Sodr. Možina se seveda ni zmenil za gospoda odbornika pol. društva « Edinost* in pod¬ predsednika N. D. O. ker je pač vedel s kom ima opraviti. Jaklič bi rad menda šel par dni v zapor počivat, ('e ravno toliko želi, se mu bo lahko vstreglo. Ampak če podpredsednik je tak. Iz Skednja. \ r Skednju imamo so- druga, ki mu narodnjakarji ne dajo miru. To ni navsezadnje nič nenavadnega. Slo¬ venski narodnjakarji imajo posebno veselje pri tem, da šikanirajo po okolici naše sodruge. Ne gre jim v glavo, kako neki je mogoče, da se socialistična ideja širi tudi po okolici. Sedaj pa, ko se bližajo volitve so narodnjakarji začeli posebno go¬ njo zoper vse naše sodruge. O tem nam piše sodrug iz Skednja sledeče: «Komaj sem v nedeljo dne 7. t. m. pri¬ šel domov iz naše konference v Del. domu in komaj sem se vsedel k obedu, zagledam na vhodu moža približno 39 let starega. Spoznal sem ga. Piše se Jožef Klavora in je rodoljubnega mišljenja. Stopil je bliže in mi na dolgo in široko pripovedoval o ne¬ kem narodnjakarskem v shodu, ki se bo menda kmalu vršil v Skednju. Iz daljšega govora sem razumel kmalu, da se je učil pri Mandičevih. Povedal sem mu, da za shod vem, ampak da me to, kar se bo na shodu govorilo ne zanima, ker vem že sedaj, da se bo samo ponavljalo stare fraze o narodnjaštvu. Prašal sem ga, če mi zna morda povedati, da se bo na tem shodu kaj novega povedalo. In revček je bil v zadregi. Edino kar mi je znal povedati je bilo to, da mi je patetično povedal da «mi smo Slovenci*. Nato sem ga vprašal, če sem mogoče jaz Italijan ? Ni odgovoril na moje vprašanje, le -rekel je, da imajo Slo¬ venci vedno kak shod, socialisti pa ne. Odgovoril sem mu, da narodnjakarji niso še na nobenem shodu govorili resnice in da je priredila socialistična stranka veliko več in lepših shodov nego narodnjakarji. Narodnjakarski shodi so samo opravljanje in zasramovanje drugih strank. Narodnja¬ karji niso naredili v dolgem času svojega obstanka ničesar, kar bi bilo slovenskemu ljudstvu resnično koristno. Niti na druga važna vprašanja mi ni znal odgovoriti. Po¬ novil je samo da ljubi N. D. O. od katere je baje dobil že veliko podpore — zakaj pa ni povedal ter da bo socialno de¬ mokracijo kmalu mraz vzel. Rekel sem mu, da ostanem kljub temu socialnidemokrat in ko mi jo pa bilo končno njegovega na¬ rodnega pridiganja dovolj, sem ga pa lepo pozdravil. In on je odšel brez pozdrava kakor je prišel*. Sodruge prosimo, naj take puhle priga¬ njače, če jih bodo prihajali nadlegovati, kar pošljejo od koder so prišli. Pove naj se jim, da naši sodrugi nimajo nič novega izvedeti niti od najbolj finega narodnja- karja, kaj še od revnih priganjačev, ki ne vedo navadno niti do 5 šteti. Puljska policija bi rada dosegla rekord blamaž. Pretečeni teden je namreč zopet zatožila sodruga Petejana v Pulju zaradi razžaljenja nekega redarja. Sodrug Petejan je bil na okrožnem sodišču v Ro¬ vinju oproščen. Mi bi zelo radi vedeli, čemu preganjajo sodruga Petejana na tako smešen način? To je pa vendar sramota, da se pri redarstveni oblasti v Pulju ne ve zakaj se sme in zakaj se ne sme tožiti. Društvene stvari. l>i*ušt;vo Ljudski oder v Trstu. priredi v nedeljo dne 21. marca 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih Delavskega doma ulica Boschetto št. 5. veselico s petjem, igro, šaljivo tombolo in plesom. V SPORED: 1. *** „Naprej“, moški zbor. 2. ,, Idealna tašča 14 , veseloigra v enem dejanju, j 3. F. S. Vilhar: ,,Mornar 44 samospev, bariton 4. „Mesaiina“, veseloigra v enem dejanju. 5. F. Gerbič: ,,NajlepŠi“, moški zbor. 6 . „Deklamacija“. 7. *** „0blaku“, dvospev za sopran in bariton. 8. ,,Na straži 44 , moški zbor, s samospevom baritona. Izven programa se bo pelo tudi krasno Prešernovo pesem ,, Nezakonska mati 44 , ki jo je uglažbil Vilhar. Po končanem vsporedu : šaljiva tombola, in ples ki traja do 3. ure zjutraj. Vstopnina 50 vin. za osebo. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Čisti dobiček veselice je namenjen v izo¬ braževalne svrhe. OOPI^I. koiti^eto. Ooriea. Deželna organizacija poziva vse krajne organizacije in delavska izobra¬ ževalna društva, da se radi prireditve sho¬ dov in predavanj obrnejo pravočasno na tajništvo deželne organizacije in da se tako uvede neki red pri shodih in predavanjih. Prašanja za predavanja morajo biti v rokah sodr. dr. Henrika Tuma najdalje do vsake srede, ker je treba javne shode naznaniti tri dni poprej in odpade en dan na pošto. Tudi glede izobraževalnih društev, kjer za¬ došča napoved en dan poprej, se prosi, da se predavanja določijo pravočasno, da se ve dotičnik pripraviti na predavanje. Deželna organizacija poziva politične organizacije, ki dosedaj še niso položile, računov glede strankarskega davka, da to za mesec januar in februar nemudoma store. Dosedaj so plačale strankarski davek politične organizacije: Gorica, Dobravlje Otalež, Štandrež, Šempolaj, Sovodnje, Di¬ vača, Dol. Vrtojba. Zaostale z računi so organizacije: Bilje, Miren, Podgora, Solkan in Nabrežina (Gor. Vrtojba in Prečnik sta šele nanovo ustanovljeni organizaciji). Ure¬ ditev strankarskega davka je nujna zadeva glede deželne kakor tudi centralne organi¬ zacije ter morajo odborniki političnih or¬ ganizacij z vso natančnostjo in resnostjo uvesti redno pobiranje davka. Tako se tudi opaža, da se tudi kolpor- taža brošur neredno vrši in so le posamezne organizacije vzele povoljno število brošur, tako Štandrež, Vrtojba, Sovodnje, dočim večina organizacij obrača premalo pozor¬ nosti na važnost kolportaže. Delavsko izobraževalno društvo na¬ znanja, da se bodo vršila odslej vsako nedeljo predavanja v društvenih prostorih Via Teatro št. 20, I. nadst. ob IOV 2 dop. V nedeljo 21. t. m. predaval bo sodr. dr. A. Dermota. Preteklo nedeljo 14. t. m. je predaval sodrug dr. Henrik Tuma o darvinizmu. Solkan. Ponižni izkoriščevalci sloven¬ skega delavstva, ki se zbirajo v N. D. O., bi si prav radi in po sili pridobili tukaj¬ šnje sodruge zase. Tudi pomagali bi radi našim sodrugom, če bi ti hoteli prodati svojo dušo in svoje prepričanje. Pa ne gre. Prepričanje ni zob. Kdo neki bi izdrl so¬ cialistično prepričanje iz src in duš naših sodrugov? Narodnjakom svetujemo naj kaj tacega ne poskusijo. Z lepimi besedami in praznimi obljubami bi lahko še vjeli ka¬ kega, toda to bi jim škodovalo, kajti to kar je kedaj človek spoznal za resnično, ne more več utajiti. Imeli bi tako samo veče število članov, ki pa ne bi bili nji¬ hovega prepričanja. V 11. št. glasila N. D. O. se nek na¬ rodni revež huduje zelo nad tuk. sodrugi in pravi med drugim, da ako se pravi da je dr. Rybar kapitalist, sta kapitalista tudi dr. Tuma in — pozor dr. Dermota. Solkanske pristaše N. D. O. bi mi prav ponižno prosili, da najprej dado povedati kaj je kapitalizem, kaj je kapital in kaj so kapitalisti. Za narodnjakarje je to sicer vseeno, ampak če bi solkanski pristaši N. D. O. zahajali na naše shode bi morda spoznali, da ni vseeno. In ko bodo enkrat znali pojmovati te tri reči, ko bodo vedeli, kaj je proletarijat in kaj razredni boj, po¬ tem šele jim bomo dovolili, da smejo o teh rečeh z nami govoriti. Drugače naj osta¬ nejo doma pri zapečku, ker res nihče v Solkanu ne pričakuje od njih duševne hrane. Tudi se solkanski pristaši N. D. O. ne morejo prepričati, kako da naši sodrugi brezplačno in na svojo osebno škodo širijo „Del. List“ in agitirajo za našo stranko. Zato očitajo našim sodrugom, da so plačani od dr. Tume. Ampak, ko je zadnjič kol¬ porter sobotne priloge tržaške „Edinosti imel pred očmi knjižico strokovne in po¬ litične organizacije, je revež umolknil, da se nam je skoro zasmilil. I zakaj pa se nam ne bi smilil. Mož kolportira list, ki se ga čita po večini na «puf >> tudi pri nas kakor v Trstu. Jezi se, da so ljudje razu¬ meli, da njihov list ni vreden počenega groša. No, sčasoma si bodo lahko zizibam- bularji jezico že ohladili, ko bodo sami spoznali, da njihovega lista ni vredno niti na «puf* čitat. Med tem se pa naš „Del. List ‘ čedalje bolj širi med ljudstvo in mi se s ponosom oziramo na našo delo, po¬ sebno pa na naraščanje in delovanje naše strokovne organizacije, kjer dobe sodrugi, ki narede svojo dolžnost, v slučaju potrebe različne podpore. Štandrež. Pretečeno nedeljo se je vršil pri nas prvi redni občni zbor «delavskega, izobraževalnega, podpornega in pravovar- stvenega društva v Štandrežu». Poročilo odbora se je vzelo na znanje. Izvolil se je nato nov stalen odbor na čelu mu: pred¬ sednik Fran Batistič. Društvo se naroči na sledeče liste: «lldeči Prapor*, «Delavski List*, «Naši Zapiski*, «Svobodna misel* in «Kmečki glas*. Konečno se je nabralo v podporni sklad 3 K. 72 vin. Tako po¬ stavljamo temelje izobraževalnemu delu v bližnji goriški okolici. Sovodnje. Pri nas je postalo kaj ži¬ vahno. Ljudstvo se začenja zavedati. Naša krajna organizacija je priredila v kratkem 4 shode na katerih so nam predavatelji raztolmačili najvažnejša vprašanja. Tako n. pr. kmečko, delavsko, mednarodnostno vpra¬ šanje in naše razmerje do drugih strank. Sovraštvo, ki so ga zasejale med vaščani druge stranke, mineva. Izginili so surovi spopadi in sedaj spoznavamo, kako so nas farbali. Liberalci so se zvezali z našimi nasprot¬ niki. Mesto, da bi varovali ovčice pred volkom, so jih zapustili. Pa kakšni so naši liberalci? Naši občinski zastopniki ravnajo z občinskim premoženjem prav po mačehovsko. Pa smo tudi sami krivi, da je tako. Ako bi bili složni, bi bilo že zdavnaj drugače. Najbolj ubožni so potom občine, ki je v sedanjih ljudstvu sovražnih rokah najbolj tlačeni. Ako bi vladali v občini pametni in pošteni ljudje, bi se dalo mar¬ sikaj koristnega narediti. Danes se pa občinski denar zapravlja v nepotrebne reči. Kako koristno bi n. pr. bilo, ako bi po¬ tom občine vživali lahko kruh, meso in druge potrebščine po ceni. Toda, da se to doseže, mora v občini nastati najprej red. Red pa zamoremo narediti samo če smo složni. In zakaj ne bi bili složni? Saj smo večinoma vsi prisiljeni služiti si kruh po tovarnah, raznih podjetjih in na polju. In vsi potrebujemo kruha. Zakaj bi skrbeli za one, ki imajo kruha preveč in so se zredili ob naših žuljih? Na delo tedaj dokler ne bo prepozno. Saj vemo kaj nam manjka in vemo kaj je za nas najbolj potrebno in koristno. Bližajo se volitve v občinski svet. Na delo tedaj vsi! Strokovni pregled. Lokalna organizacija krojačev vabi vse svoje člane na deveti redni občni zbor, ki bode v nedeljo dne 21. t. m. ob 10 uri zjutraj v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad. s sledečim dnevnim redom: 1.) Prečitanje zapisnika zadnjega zbora. 2.) Poročilo blagajnika; 3.) Poročilo predsed¬ nika; 4.) Rimuneracija tajniku za 1. 1909; 5.) Centralizacija; 6.) Slučajnosti; 7.) volitev novega odbora. Stavbinski delavci pozor! Stavbinski delavci v Bosni in Hercegovini se nahajajo v boju v svrho dosege boljših gospodarskih in socialnih razmer. Nihče od stavbinskih delavcev, zlasti ne zidarji naj sedaj ne po¬ tujejo v Bosno in Hercegovino, ker bi dru¬ gače znali ovirati vspeh bosanskih delavcev trpinov. Delavci v ladjedelnici S. Marco so po slabi skušnji, ki so jo doživeli pri zadnji stavki, končno vendarle razumeli, da brez močne centralizirane organizacije, brez delavske solidarnosti in brez discipline, se ne doseže ničesar. Zato so sklenili sedanjo lokalno organizacijo uničiti ter pristopiti v centralno organizacijo kovinarjev. Podružnica pekovskih delavcev v Trstu ima svoj VI. redni občni zbor v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri zjutraj v Delavskem domu I. nad. s sledečim dnev¬ nim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) Poročilo odbora in ra¬ čunsko poročilo;- 3.) pekovski varstveni zakon in njegovi nasprotniki v državnem zboru; 4.) volitev novega odbora; 5.) Slu¬ čajnosti. Pekovski delavci so vabljeni, da se tega zbora udeleže v polnem številu. RAZNO. Javno predavanje belih sužnjev v Ameriki. «Proletarec», glasilo ameriških slovenskih socialistov poroča: Javno prodajanje belih sužnjev zopet lepo cvete. Najnovejši trg za sužnje je zdaj Baltimore. Kakor v dobi sužnosti se danes prodajajo sužnji javno in to v deželi, ki se baha da ima na stotisoče milijonov dolarjev narodnega premoženja. Sramota za civilizacijo na katero smo tako ponosni. Danes niso več črni ampak beli sužnji na trgu. V najbogatejši deželi vsega sveta smo prišli tako daleč, da se beli ljudje, ki se sramujejo krasti in beračiti, prodajajo kot sužnji na javni dražbi. V re¬ publiki združenih držav imamo dva milijo¬ na brezposelnih delavcev. To je posledica kapitalističnega gospodarstva. Moralični so¬ krivci teh razmer so vsi tisti, ki nočejo videti tega žalostnega položaja, ki se nič ne brigajo za žrtve kapitalizma, dasiravno bi lahko spremenili te razmere, če bi se le hoteli ganiti. Navsezadnje so pa tega krivi tudi brezbrižni tovariši delavci, ki se za vse drugo zanimajo le ne za odpravo da¬ našnjega gnjilega družabnega reda. Poslano*) Sodrugom A. Bahunu, F. Revenu, F. Mižgur, J. Kozar, Kusel, Oblak, Kočevar, Klun, Margon, Ferri, Kapel, Bizjak, Sušel, Miklavec, Vidmar, Herščak, Pirman, Šuligoj, Hrovatič, Brezinger, Neimenovanemu, Klinc, Laurič, Perhavc, Lapajne, Sagincjster. Fatur ter sodruginjam Amaliji in Kristini Ličen, Amaliji Lapajne in Mariji Lapajne se tem potom iskreno zahvaljujem za poslano darilo in vsem kličem: živel socializem. Ivam Makuc. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST ^^DDDD □□□□ DDDO0^ Knjigoveznica PIPPAN & 11 TUZZ 0 ul. Valdirivo št. 10. II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. V ^Onnan dodd dddoO v POZOr f T novem skladišču ■ —- vina in likerjev A. FONDA ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. 1‘ošilja Iranko na tlom Vzorci na okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče vina ia liker ev FONDA TRST, ul. Madonnina 111 . Vpiše se \ DDDaDDDODDDDDD ./ JOSIP ZLOBEC □ □ D n D □ □ D D a □ □ □ □ D n priporoča svojo pekarno in prodajalno 1 jestvin -- v kateri ima na razpo¬ lago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro- — ogerskih mlinov. — PULJ VIA I.ISSA ŠT. 34. Na razpolago vedno pri¬ pravljena peč (izvzemši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. a a a D a a a □ lahko vsak davi v zadružnem tirada alica JBosehetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Belvedere št. 34, ul. dellTstria št. IO, ul. del Sulice št. 4 in til. Aeque- dotto št. 67. k=Z7-:: J rHjnc-v? DDDDDDDDDDDamDDDDDDDDD Pozor!!! Podpisani priporoča vsem sodrugom — svojo — Mlekarno — iz — Sv. Jurija pri Kranju. Mleko sveže 2 krat na dan. CESE: 1 liter.26 vin. 1 liter na tlom 38 vin. Fran Kuralt Rojan-Škorkljašt. 260 r KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif- Sterilna svetilka Eong. Zbirka parfamarij in mila. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica detle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. 0 2 H Nova klobučarnica GEORGIO DE LUISU predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejšili klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizk;c. = LIKflRICfl= g: JULIJA POliIiftK - TRST ===== |§ ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. 3 Priporoča se sodrugom. = Delo fino in točno. = S s Postrežba na dom. S 0 2 0 2 v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno USTANOVLJENA LETA 1908. zavezo. Podpisano se tein potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v 1-tjubljaui delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu iu drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega visia iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, I5rji, Šmarjl, Biiienberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. jPošiija se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij - in časnikov v vseh jezikih. — ■*” Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. —«— Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 IS T TT X R K A TEL L I I *AC ; \M — : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. = Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Gostilna „ CftSd del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Ca, t eri n a tt Domača kuhinja vedno dobro preskrblienci. = Cene zmerne. —— T Shajališče zunanjih soilruijov. HpH)] J