Poštnina plačana v gotovini. Posamezna ftterilka 1 Diu. Št. 50. — Leto XX. — Kranj, 12. decembra 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, StrossmajerjeT trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din. četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Volitve v Škofji Loki in Stari Loki Stik med centralo v Ljubljani in posameznimi društvi na deželi ne more biti vedno dosti živ. Vzroki so ali materialnega značaja ali pa ni na razpolago primernega človeka, ki bi skrbel za to potrebno /.vezo. Zato so društva cesto prepuščena sama sebi, da obračajo svoj čoln, kakor nanese potreba, življenje v slehernem društvu pa tako ni na tisti ravni, kot bi pričakovali funkcionarji sami. To rano je o-pazila Prosvetna zveza v Ljubljani in sklenila, da ustanovi dekanijske prosvetne odbore. Njihov namen je, da skrbe za pomoč društvom, za poslovanje in pregledovanje društvenega dela. V Kranju smo ustanovili tak odbor za našo dekanijo na Miklavževo i ^eljo, dne 6. decembra. Večina društev je poslala svoje zastopnike. Vsi so bili veseli, da je končno prišlo do te nove instance, ki se bo potrudila, da s primernim sistematičnim delom vzgoji času potrebnih delavcev in zavednih članov po naših prosvetnih domovih. Današnji časi so resni, so čisto drugačni, kot ob naši pomladi ali po vojni. Pereča socialna vprašanja butajo ob nas. Rešiti jih moramo povoljno in v zadovoljstvo vseh le z nauki, ki nam jih bogato daje naša katoliška cerkev in ki so jih podali V svojih okrožnicah moderni socialni papeži. Brez Boga ni na svetu ne sreče in ne miru. Kdor na tem polju orje in seje brez njega, seje v veter, zaman je njegov trud. Ce je Bog stvarnik in gospodar zemlje, moramo živeti in se rešiti samo z njegovimi zapovedmi, katerih izvrševanje more edino dati človeku človeka vredno in dostojno življenje, pa tudi ureditev socialne strani po pravičnosti. — Ker smo pa katoliški Slovenci, moramo skrbeli in se energično brigati, da bo katoliški duh zavladal in preval našo ožjo in državno domovino. Kot narod mora biti v nas slovenska zavednost, ki jo ne moreš nikdar prodati nobenemu barantaču za nobeno paro. Mi narodnosti ne prodajamo za nobeno ceno. Že smo trpeli za njo in bomo še, če bi bilo treba, a Slovenci v Jugoslaviji ostanemo. Vse to zahteva sedanji čas od nas. Naloge so velike, a lepe in častne za vsakega poštenega Slovenca. Da bomo temu kos, se pa moramo v tem vzgojiti. Danes ni dovolj, da si zapisan član v Prosvetnem društvu ali da plačaš neznatno članarino. Danes moraš biti vzgojen, načelen, človek programa in jasnih pogledov na življenje, ki vsak dan vstaja pred teboj z novo nalogo. Danes moraš svoje prepričanje znati zagovarjati na deželi in v mestu, biti moraš apostol svoje ideje in ji pomagati do razširjenja in do poglobljenja. Da bi člane po naših prosvetnih domovih za moderni čas in potrebe vzgojili, to dolžnost si je postavil izvoljeni prosvetni odbor za kranjsko dekanijo. S primernimi predavanji ob nedeljah popoldne bo vršil svoje delo. Sami pa na široko odprite društvene knjižnice. Razume se, da smo vsakemu našemu društvu na razpolago, kar se tiče odra, petja in dela po fantovskih odsekih. Radi bomo dali v tem oziru potrebnih nasvetov. Skrbeli pa tudi, da se izvrše v tem oziru nekateri tečaji gospodarskega značaja. Po želji naših režiserjev bomo okrog Božiča priredili maskerski tečaj. Naj požene med nami spet delo za socialno in gospodarsko obnovo, kateliška in slovenska zavednost v ljubezni do Jugoslavije '. Zelje in prošnje pa pošiljajte na odbo-rovega tajnika g. Vertovšek Milan, Kranj, tiskarna „Tiskovnega društva". Najprej uradnik, potem duhovnik . . . Prejeli smo sledeče pismo, ki ga objavljamo v kolikor bo mogel zanimati našo javnost: flGospod urednik 1 Odkar sem v Ljubljani, Vaš list še rajši berem kot prej. Vsako soboto ga najprej poiščem v kavarni. Iz vse množine stvari, ki jih odkriva, se vidi, kako nujno potreben je. Prizadetim se gotovo že vsega preveč zdi, meni pa še premalo. Zadnjič ste tako na kratko popisali lepo uspelo proslavo narodnega praznika v Ljudskem domu. Zakaj še Vi niste 0 tej proslavi zapisali, kakor je slovenski narod" pisal o sokolski: da je bila to edina proslava. Z isto pravico bi menda tudi Vi o ljudski pisali, da je edina. Ali pa tisto bi popisali, kako so prejšnja leta uradnike priganjali, da so se morali udeleževali ravno njihovih proslav v Nar. domu. Na eni strani so se hvalili, kako so nacionalni in koliko jih je, na drugi strani pa niso mogli sami napolniti dvorane, ampak so si jo morali s političnimi nasprotniki. Posebno tisto bi morali popisati, kar sem nekje slišal, da se je g. ka-tehet Žužek moral pismeno zagovarjati, zakaj ni bil pri sokolski proslavi neko leto. In ko je odgovoril, da je za adventno nedeljo imel preveč spovedovanja, je baje dobil pouk, da je on najprej uradnik in potem šele duhovnik. To je modrost! Pri nas v Ljubljani niso niti enega duhovnika kaj takega izpraševali, kaj šele, da bi to pismeno od njega zahtevali. Pa še to so od njega zahtevali, do naj pismeno da odgovor, zakaj ni Sokol. Dalje pišete, kakšne pogoje so v gimnaziji postavili onim katoliškim dijakom, ki so hoteli pristopiti k dijaškemu društvu „Jugoslovanu(>: da morajo podpirati kulturno edinstvo in ne vem kaj še. To so znane metode! Saj so včasih kar na debelo pobirali take podpise. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu moral vsak dijak že za izpričevalo prinašati take podpise, ali celo za sprejem na zavod. Ta bo lepa! Vidite, take stvari bolj natančno opisujte. V Ljubljani kar težko verjamejo, da se kje kaj takega more zgoditi. Pozdravite i.t.d." Smatramo, da bi bil vsak komentar odveč gornjemu pismu. Tudi to pismo nam je zopet nov dokaz, da je Gorenjec na pravi poti. Berite in širite »Gorenjca" Občinske volitve v Škofji Loki in Stari-loki so bile v nedeljo, 6. decembra res svobodne. Nikjer ni bilo čutiti nikakega pritiska in vsi so hodili vkljub slabemu vrem .m dobre volje na volišče. V Škofji Loki je izmed 560 volilcev oddalo glas za JRZ, 389 en glas je bil neveljaven, ker ni bil pravilno vpisan v imeniku. Izvoljen je za župana nosilec liste g. Ziherl Matevž. Po končani volitvi je predsednik komisije iz okna mestne hiše razglasil izid volitev in čestital novoizvoljenim. V imenu vseh se je nato zahvalil g. Ziherl in obljubil, da bodo vse svoje zmožnosti posvetili v dobro naše občine. Pod oknom na trgu je bila množica meščanov, ki so polni veselja nad zmago vzklikali: „Živio dr. Korošec, živela J.R.Z.'' nakar so se mirno razšli. Po nasprotnih hišah pa so v strahu pričakovali povračila za početja, ko so sami take sijajne „zmage" praznovali. Vsi so bili prepričani, da bo naše ljudstvo ob takem volilnem izidu podivjalo in tulilo po mestu, ter razbijalo, kot so pred 3 leti sami počenjali, zato so se vsi „petelini" u-maknilL Ne poznajo našega ljudstva, zato ga tudi ob „dcbclih letih" niso razumeli in ne pridobili. Smatrali so samega sebe za najpopolnejše, vse druge za nič, le gospod" je lahko gospodaril, vsi drugi so jim bili hlapci in manjvredni. Danes pa ljudstvo govori, zato je vse JNS samopaš-nike zavrglo. Kakor je mesto sijajno volilo, je še v večjem navdušenju izpregovo-rila Staraloka. Izmed 1170 volilcev se je udeležilo volitev 910 volilcev in sicer za Avguština, to je za JRZ. 691, za Haffner Antona, bivšega župana, ki je pred 3 leti z tako ,,večino" zmagal pa le 219, potemtakem je dobil Avguštin 472 glasov več kot Hafner. Ljudstvo je govorilo še močnejše in še glasneje kot 1933. leta. Tudi to leto je zmagal Hartman in ne Hafner, pa se je razglasilo ravno narobe in še to ob vojaškem kordonu. Kje so bile to nedeljo vrvi, da bi branili volilcem na volišče, kje so se sedaj vršila pri volilni komisiji kakšna nasilstva? Ves dan je lahko predstavnik liste g. Hafner Anton, sam bil v komisiji, cel dan je lahko ,vodil po svoji volji zapisnik in evidenco, cel dan je sedel blizu peči, da ne bi že tamkaj „zmrz-nil." Proti zaključku volitev pa je bil že tako presenečen nad volilci, — ker je videl, da bo preveč prašiča, ki ga je za ta dan zaklal in da bo zase teh „koIin" imel preveč, — da je v tem obupanju odšel iz volišča in ni počakal razglasitve izida. Volilci pa so bili vsi navdušeni za svojega novega župana g. Avguština, da so ga na ramah nesli iz volišča v „Plevno" in tamkaj vsi navdušeni prepevali, govorili in vzklikali našim ljudskim voditeljem. Ljudstvo je s tem glasovanjem končalo borbo in sedaj želi, da naši novi župani in odborniki nadaljujejo delo, ki jim ga je ta nekaj let JNS-arski režim ustavil. Z Božjo pomočjo in z zavestjo., da ste pravi ljudski zastopniki, možje na delo! Kritika odnošajev kmet. referenta do okr. kmet. odbora v Kranju (Odgovor .Jutru" z dne 6. t. m.) „Jutro" z dne 6. t. m. je v stolpcu ..Politične vesti" objavilo iz Gorenjske celo vrsto absolutno neresničnih, tendenčnih vesti, na katere naj ev. uradno odgovori nadrejena oblast, v kolikor se vesti tičejo javne uprave in uradnega poslovanju. V kolikor pa so vesti osebnega značaja, sem primoran pojasniti sledeče: l.)Abso!ntno neresnična je vest, da bi bil sres. kmetijski odbor odobril sr. kmetijskemu referentu za tajniške posle Din 10.000.— Kaj in koliko je v proračunu sres. kmet. odbora za 1. 1036 odobreno za kmet. referenta, je ločno razvidno iz prepisa proračuna, katerega je sres. načelstvo v Kranju razposlalo vsem občinam (tudi Škofjeloškim) in vsem živinorejskim zadrugam pod No. 4531/1 z dno 4. avgusta 1936. Vsakdo, vsak kmetovalec se lahko pri pristojnem občinskem uradu na lastne oči prepriča, da na sedanjega kmetijskega referenta za strok, tajništvo oz. v smislu S 12 zakona o pospeševanju kmetijstva odpade le. Din 4.950,— za re!o leto in za oba sreza, na bivšega kmet. referenta (g. Šuštiša) pa odpade Din 1.650.—. odbivši vsoto, katero je kmet. odbor 1. 1955 izplačal brez odobritve in določitve v proračuna, Za leto 1937 pa je stavljen za kmet. referenta v proračun celo Din 1000 manj kakor za 1. 1936. V mnogih drugih, revnejših in manjših političnih okrajih, v katerih je glede na intenzivnost kmetijstva polovico manj del, so kmet. odbori odobrili za delo kmet. referenta v smislu § 12 mnogo več kakor Kranj. Zu pisarniško tajništvo se je bilo za bivšega tajnika Križnar Antona iz Stražiščn stavilo t proračun Din 2400.— vendar je kr. ban-ski uprava odobrila le 1.200— Din, kar je raz. vidno pri občinah in živ. zudrugah in odobrenega proračuna. G. Križnar si je že za prvo polovico leta, za 6 mesecev, pustil izplačati vseh Din 1200.—• ter je moral o priliki revizije vrniti okr. kmet. odboru polovico, kakor je moral vrniti g. Kalan Franc iz Suhe polovico blagajniškega honorarja, Voterj v proračunu sploh nikjer predviden ni bil. 12.) Mislim, GORENJEC« 24 ur na dan ne zadostovalo, da bi se vse delo irvršilo. Sicer pa, čim manj je človek s potovalnim poklicem, vezan na družino, temveč lahko potrosi v srezu, na potovanju in v družbi. Povem pa še nadalje to, da mi država, banovina in tudi kak kimu. fond ne bo mogel nikdar vrniti denarja, katerega sem iz golega idealizma posredno ali neposredno izgubil s tem, da sem bil primoran 1. 1919 vsled bojev na Koroškem stopiti v službo javne uprave. Od 1. 1922 do ustanovitve oblastnih odborov 1. 1928 so bili kmet. strokovnjaki pri okrajnih načelstvih tako slabo plačani, da mnogo let, o delovanju v javnosti o drugih okr. kmet. referentih v Sloveniji ni bilo skoraj slišati, kakor o moji malenkosti na štajerskem (Gor-njigrad, Laško itd.) in o Sustiču na Gorenjskem. Tega je dobro plačeval okr. kmet. odbor v Radovljici, meni pa je vsa leta pošiljal denar — oče iz Koroške (preko granice. kakor pravi dopisnik „Jutru"). In tako sem si knpil 1. 1930 tudi motorno kolo za Din 20.000.— si tega nisem kupil s kakim prisluženim jugoslovanskim denarjem, ampak z denarjem, katerega je naložil oče s Koroške, ko je od-prodal skoraj vso živino iz hleva vsled nevarnosti, da jo po propadlem plebiscitu Nemci zasežejo. Očetov grunt v Avstriji je skoraj docela propadel, jaz pa sem dospel v službeni položaj, ki mi je z ozirom na mojo preteklost in izvršeno dele v kmetijski stroki, čestokrat vse prej kakor kaknr v čast, v čast uradniku, ki je študiral na visoki šoli in ki je visokošol. ski študij na kmet. fakulteti praške nemške tehnike prekinil po nasvetu gg. Pirca in Ku-lana le zato, da je zarnogel 1. 1919 vstopiti v službo narodne stvari na Koroškem. In le britko obžalujem, da nisem imel prilike spoznati že pred kakimi 10 leti ali preje g. Križ-narjrt iz Stražišča, menda glavnega roditelja bivše JNS v okraju, ki mi je pred par meseci na neki seji vrgel v obraz očitek: Kaj delate tukaj (v Jugoslaviji!) in se kiegate z ljudmi, ako bi imeli v Avstriji grunt!?" Gotovo bi si vzel pred 10. leti take in podobne očitke, mogoče na mojo in na moje družine srečo, bolj k srcu. Pa ne pripovedujem tega, ker bi hotel kdaj igrati kakega narodnega mučenika. Take in podobne ambicije je ubila že davno stvarnost življenja in spremenljivost ter stvarnost poklica in razmer, ki čestokrat proti svoji boljši volji niso dovolile v smislu najčastnejše nacionalne tradicije zasnovanih naconalnih poletov. Wernig Franc, okr. kmet. referenl. Tedenske novice IZ UPRAVE Božična in Novoletna voščila. Kakor vsako leto bomo tudi letos zbirali po Kranju, Tržiču in vseh ostalih krajih od trgovcev, obrtnikov in ostalih božična in novoletna voščila. Kdor misli oddati naročilo, mora to storiti do 16. decembra, ker po tem dnevu ne bomo sprejeli niti enega voščila. Radi tega vse prav vljudno vabimo, da nam takoj pošljejo besedilo in velikost. Pred kratkim smo poslali nekaterim položnice. Kdor do Božiča ne bo imel poravnane naročnine za leto 1936 ga bomo izročili našemu pravnemu zastopniku, list pa bomo prenehali pošiljati. IZ UREDNIŠTVA Gg. dopisnike vljudno prosimo, da nam dopise za božično številko pošljejo najkasneje do 18. t. m. IZJAVA UREDNIŠTVA. V našem listu z dne 21. 11. 1936 smo izrazili mnenje, da vabita na družabni večer, ki se je vršil 12. novembra 1936 na Stari pošti, g. Pir-cu Cirilu ni poslal odbor ter želeli, da se nam dotična kuveria stavi na razpolago. G. Sire Franjo nam. je kuverto predložil. Mogli smo ugotoviti, da odbor dejansko ni poslal vabila g. Pircu Cirilu, pač pa se je odpošiljatev izvršila brez odborove vednosti. S tem tudi odpade naša domneva, da bi se bilo utegnilo to pismo odposlati g. Pircu iz nasprotnih vrst. To lojalno objavljamo ter upamo, da tudi „Slovenski narod" ne bo več domneval in bo lojalno preklical, da se je našemu predsedniku začasne občinske uprave „vic" posrečil jkot to zatrjujejo v notici iz Kranja z dne 17. 11. Kakor sta bratec in sestrica kljubovala zlobi in nasilju, je povzročilo, da je očak Triglav v Goljevi „Triglavska bajki", zapustil svoje višave in pomagal osiroteli deci, pregnal pa njih Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. — Največja izbira poročnih prstanov kakor tudi krasna božična in novoletna darila Ivan Levičoik, KRAMJ urar JESENICE nasprotnike. Vse to boste videli v igri, ki jo uprizori Mladinska zveza v Ljudskem domu, ob 4. uri popoldne. Igra je zelo priporočljiva za otroke in odraslo mladino. Skupina poselske zveze priredi servirni tečaj za služkinje. Vrši se drugo in tretjo nedeljo v decembru popoldne med pol 4. in 5. uro v Marijanišču v Kranju. Služkinje, ki bodo obiskovale tečaj, naj pridejo točno, da ne bo nepotrebne zamude. Kadaver v savski strugi v Kranju. V zadnjih dneh novembra in v prvih dneh decembra 1936 je bilo tik za mestno klavnico v Kranju opaziti v Savi ležeče mrtve prašiče, ki so poginili mendu za rtlcčico. Kdo je bil laslnik teh prašičev, kje je okuženi hlev, kaj se je nato zgodilo, oziroma Če se je vse to sploh skušalo dognati, num še ni znano. — Menda ne gre v tem primeru za reklamo kranjskih klobas v Kranju ali za reklamo tujskemu prometu? Vsekakor bi želeli o tem uradnega pojasnila, ker vemo, da to ni in ne more biti v redu. SKOF.JA LOKA Slovenska katoliška mladina je obhajala S. decembra Marijin praznik na slovesen način. Ze pred 8 uro je bila društvena dvorana polna mladine, starešinstva in članov P. D. Nato je v spremstvu predsednika društva g. kaplana Vovka in novega praporščaka Finžgar Rudita prinesel starj praporščak Krek Luka stari mladinski prapor. Pomenljivo je nagovoril g. predsednik vse navzoče in izročil prapor ki se je ta leta moral skrivati novemu praporščaku, z željo, da ga v zahvalo ponese v cerkve iu da naj našo mladino spremlja na novih pohodih do novih zmag. Nato se je uredil slavnostni sprevod v katerem je bilo do 600 ljudi. Na čelu je šla zastava društva za njo nova zastava Prosvete Ljubljane-mesto in zastop, nato zastave fantovske Marij, družbe, Marij, vrtca, dijaške Marij, kongregacije, dekl. Marij, družbe, Klaric in Križarjev, za temi takoj mladina za njo godba ..Lubnik" za katero je korakalo starešinstvo v imenu katerega je g. Kmetic nesel spominski trak ki ga je v cerkvi pripel staremu praporu. Za starešinstvom pa je ponosno plapolal zopet naš preganjeni prapor. Sledile so: dekleta, ki so nesla spominski trak za njimi fantje tudi s trakom, za vsemi pa naši društveni člani in članice. Sprevod je bil tako dolg in to samo z nase župnije, da so prvi bili že v cerkvi zadnji pa pred sodnijo. Še v tistih časih ko je imela neka organizacija polno moč nad ljudstvom in so voditelji rekli, da je tako trdna kot bi bila zabetonirana — in so uganili, ker se ne more več premakniti — tudi takrat niso zmogli še z gosti iz cele Gorenjske pa še z Čehi takega mogočnega sprevoda. Ko je sprevod prišel v cerkev, je vsa cerkev, ki je bila nabito polna pela -Povsod Boga", zastopniki pa so privezali praporu spominske trakove. Sv. mašo je daroval mestni župnik g. Podbevšek in prav pomenljivo govoril. K skupnemu sv. obhajilu je razen par izjem, pristopilo vse članstvo. Po sv. maši je sprevod, ki se je še z zamudniki povečal, krenil ob mogočni naši himni, čez trg nazaj v društveni dom, kjer so govorili: siari praporščak Krek Luka, Finžgar Francelj. Guzelj Nežka, zaključil pa je dopoldansko sla\lje podpredsednik društvu Kmetic Lojze. Zvečer ob 8. uri je pa mladina ob razprodani dvori ni, ob navzočnosti sreskega načelnika g. Kakla, njegove gospe in hčerke, č. g. kanoni ka Mraka, novega župana g. Ziherla in celotnega obč. odbora, ter mnogih odličnih osebnosti predvajala program svoje akademije. Iz celega dela je kar zažarclo troje načel: prvič, da smo zvesti katoličani, drugič, da smo verni Slovenci in tretjič, da smo pravi Jugoslovani. Prav je povedal novi praporščak v svoji deklamaciji: ..Mi, Bog in domovina." Tudi v zborni deklamaciji so fantje krepko povdarili .,Kdo proti nam?" Težko je ves potek in pomen akademije opisali, ker je vsaka točka bila globoko pomenljiva, tako „Gor čez jezero" ali „Marseljeza", pa ..Konjički in Mornarčki" in ..Metuljčki" zraven petje mladinskega zbora. Vsem za to resno, svečan«, pomenljivo in zraven ljubko akademijo najlepša zalivala. Nad vse pa je bila primerna času in dnevu toč ka ..Magnifikat". Nihče drugi v šk. Loki ni takega dela in nastopa zmožen kot le katoliška slovenska mladina, ki ne dela samo za svoje telo temveč tudi za svojega duha. Mladina v katoliških organizacijah le tako naprej, saj je škofja Loka te dnj javno in to na ves glas izpovedala, da je s teboj! Ta sprevod in ta akademija je bil slavnostni pohod zmagovalcev, ta preganjeni piapor pa prapor, ki naj vodi skozi borbe Tebe mladina do novih zmag in lavorik! TRŽIČ Seja občinskega odbora. V četrtek 3. t. m. se je vršila prva redna seja novo izvoljenega občinskega odbora. Zadruga je vzela v najem hišo, katero ima še do konca tega leta v najemu občina. Občina postane Po novem letu podnajemnica, do časa dokler se ne preseli t svoj občinski dom. Občinska uprava je z zadrugo „Runo" sklenila dogovor, katerega je tudi občinski odbor odobril. Po tem dogovoru občina obdrži vse uradne prostore, katere rabi občina za sodišče, z drugimi prostori pa razpolaga „Runo" sama. — Samolastni lov na Ko-kovnici je bil zdražen na dražbi 16. novembra pri okrajnem načelstvu v Kranju za letno najemnino 800 Din za dobo 12 let. Zdražil ga je g. Franc Godnov, mesar v Tržič. — Uradne ure je določila občinska uprava od 8 — 12 in od 14 — 18 v sobotah pa od 8 - 14 ure. — Nakup hiše Gismann in vse formalnosti, ki so bile s tem v zvezi so končno urejene. V zemljiški knjigi so izbrisana razna bremena, ter izvršeni prepisi. SUZOR_ju pa se je vknji-žilo v korist na vse občinske nepremičnine glasom zadolžnice, katera je bila obojestransko podpisana. Kupnina za poslopje 800.000.— Din je v redu izplačana. Ostanek posojila pa se bo naložil pri banovinski hranilnici. — Občinski odbor je sklenil, da se načrti za preureditev poslopja dajo v delo arhiiektu ing. Janku \ alentinčiču. ki je asistent znanega arhitekta g. prof, Plečnika. — V tajni seji so se obravnaval razne prošnje za podpore, domo-vinstvo. za podoritev stavbnega zemljišča in OprOSttev davka nn pse. V .,Jutri'" se sicer nekdo skuša posmehovati. Vendar mislimo, da bi mu smeh zamrl, če bi Kupujem svinjske kože vsake množine, kakor tudi vse vrste ostalih kož po najvišjih dnevnih cenah Prevzemam tudi v stroj. usnjarna LEOPOLD ZUPAN, KRANJ (poleg Delavskega doma). a as?T&a.¡v. v .t av spxam 5kerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Ada Ciganlija. Ko se je prevrnil naš avto na belgradskem kolodvoru, so nas štiri odepljali v zapore okrožnega sodišča na Aleksandrovi cesti, drugi tovariši to so: Brodar, Platiša, Štrcin in Hostnik, pa so ostali v prevrnjenem policijskem avtobusu. Mislili smo, da jih pripeljejo za nami, toda zastonj smo jih čakali. Kasneje smo izvedeli, da so jih odpeljali na Ado Cingalijo. Pravi zapori državnega sodišča za zaščito države se nahajajo na Ciganskem otoku, ali kakor ga belgrajčani imenujejo „Ada Ciganlija". To je sredi Save več kilometrov dolg otok, ki se komaj par metrov ali še ne dviga iznad savske gladine. Sava je tam umazana in lena, da se komaj dobro premika proii bJv.njemu izlivu v Donavo. Preko tega otoka so 1. 1914 naskočili Avstrijci Belgrad, v čoln h preko Save, na to pa na položno pobočje na Čukurico. Vrh hribov leži sedaj lepo pokopališče, kjer so pokopani nemški vojaki, ki so padli v bojih za Belgrad. Sredi tega otoka stoji nizko in mračno poslopje — ječa zn politične zločince. Nič kaj prijeten ni ta kraj! Pozimi megla in vlažen mraz, poleti pa celi roji komarjev, ki te ne puste v miru noč in dan in te pikajo, da se potem še v spanju praskaš Na sredi tega poslop- ja je velik vrt, ki je edina dobrota te ječe. Na belgrajski strani pa leži na griču prijazna Čukarica, kjer je župnikoval tolažnik, župnik Tumpej. Na Ado Ciganlijo so olpeljali naše tovariše, ki smo jih pustili v avtobusu na kolodvoru. V tamkajšnjih zaporih je bila večina komunistov. Za poveljnika straže je bil prijazen „čiča", narednik, ki je šel na roko našim prijateljem, kolikor je pač mogel in smel. Največja dobrota pa jim je bil g. župnik Tumpej, ki jim je nosil uli pošiljal zajtrk, kosilo in razne olajšave, kakor nam na Aleksandrovi cesti. Ob Savi na belgrajski strani je v vodi polno čolnov. S čolnom se je bilo treba vedno voziti na ciganski otok. Te vožnje so bile kar slikovite in skoro edina zabavna reč, ki jo je mogel gledati jetnik skozi okno svoje ječe. Naši jetniki so tam vedno ob določenih časih zrli skozi okno in pričakovali g. Tumpeja. Če so opazili od daleč, kako živahno debatira z žandarjem in nosi kaj pod pazduho, so veseli pričakovali novic in darov! Če pa je čoln prihajal brez njega, pa so čakali na drugi dan. da jim prinese kake tolažbe. Naši tovariši na Adi Clngalfjl : Brodar, Štorcin, Platiša in Hostnik. »GORENJEC« navedli samo par zgledov 'neplačanih računov ter zraven pristavili datum dneva meseca in leta. Zanimivo je, kar naj tudi širša javnost izve, da je bila prva uradna pošta, ki jo je odprl novi g. župan, neplačan račun. V občinskem uradu je pred sejo slovesno blagoslovil naš duh. svetnik in občinski odbornik g. A. Vovk dve znamenji sv. Križa, enega za občinsko posvetovalnico, drugega za pisarno. 2e pod »večnim" režimom JNS so ljudje, ki so čutili, da ni lepo, če moru malo znamenje križa skrivati v kotu, prinesli umetniško delo križanega. Ker ni bilo odzivu od večno vladajočih, križ ni bil blagoslovljen. Zdaj so člani naše občinske uprave sami zložili toliko denarja, da so s tem simbolično pokazali, da hočejo, da bo tudi na občini vlada! Bog. Smučamo se. Povsod je polno veselja. Otroci in mladina vsi se kosajo in si žele le še malo debelejše blazine, du ..telemarki" ne bodo pretrdi. Marijina družba deklet je na Brezmadežno proslavila svoj praznik s prijetno akademijo in igrico s petjem „Zagorskj zvonovi". Glasbeno in igralsko je igra popolnoma zadovoljila. V ponedeljek, kakor vsako leto enkrat, nas obišče g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Dosti je, da veste za njegovo ime. Prednost imajo redni obiskovalci nuših prosvetnih večerov. Na svidenje! BREZJE Sodišče je razsodilo. Vsem je še dobro znano krivično postopanje brezjanskih Sokolov, ki so postavili „planke" za svoje telovadišče na svet, ki jc bil, je in bo last g. Kocjančiča z Brezij. Ker se je g. Kocjančič temu krivičnemu postopanju upravičeno protivil ,so Sokoli povrhu še vložili tožbo proti njemu. Pravda se je vlekla tako dolgo, da je prišla od sres-skega sodišča preko Ljubljane celo pred stol sedmorice v Zagreb. Tu je bila potrjena razsodba sodišča v Ljubljani, ki je tožbo Sokol-ske čete Brezje-Mošnje zavrnilo in s tem g. Kocjančiču dalo zadoščenje za vse krivice, ki so se mu godile pred štirimi leti. O tem bomo še obširno poročali in objavili razsodbo sodišča- za danes samo toliko v vednost tistim, ki razširjajo laži, da je g. Kocjančič tožbo zgubil. Javna razsvetljava skozi „Boštek". Dolgo smo si Brezjani želeli razsvetljave skozi gozdno pot, ki vodi od državne ceste proti Brezjam, kjer se v poznih večernih urah. posebno pozimi, se lahko zgodi nesreča. To željo nam je izpolnilo naše agilno „Tujsko prometno društvo" in je pred 14 dnevi luč prvič zagorela. Mislimo, du ga ni, ki bi ne bil s tem dejanjem »Tujsko prometnega društva" na Brezjah zadovoljen. Vendar pa se dobe pri nas taki ljudje, ki na njegovo prošnjo za majhno podporo celo zabavljajo in se široko-ustijo: „Kaj pa to meni koristi!", ali pa iz nevoščljivosti nad takimi uspehi še celo uničujejo to, kar je s svojimi skromnimi sredstvi in z velikimi težavami napravilo v dobrobit va-ščanov. STRA2IŠCE Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 13, t. m. ob 3. uri popoldan v prostorih Smartinskega doma igro „Ziv pokopan". Vse prijatelje naše .slovenske katoliške prosvete vabimo, da se udeleže te lepe predstave. ZG. DUPLJE Lep praznik smo obhajali prošlo nedeljo. Naša cerkev je dobila nove lepe bronaste zvonove. Ob sodelovanju tržiške godbe se je razvil po vasi sprevod, kakršnega naša vus še ni doživela. V krasnih besedah je navzoče vzpodbudil s svojim govorom g. Šolar. Njegove jedrnate besede si bomo ohranili v trajnem spominu. Blugoslovitvcnc obrede je opravil g. kaplan iz Križev. Botra prvemu zvonu je bila ga. Rakovčeva. drugemu ga. Srakarjeva in tretjemu ga. Kuharjeva. Ze na predvečer slovesnosti je bilo mnogo veselja. Pokali so možnarji zvonik cerkve pa je bil slavnostno razsvetljen. Vso pohvalo zasluži pripravljalni odbor, ki je poskrbel, da imamo tako lepe zvonove,. Vsak vaščan ljubi svojo cerkev, ljubi pa tudi domače zvonove, ki ga vabijo in opominjajo k višjemu cilju — k Bogu. Ljubi jih pa tudi zato, ker ve da ga bodo zadnji spremili k večnemu počitku in mu peli nagrobno pesem. OLšEVEK Igra. Prosvetno društvo Olševek, I priredi v nedeljo dne 13. decembra zelo zanimivo igro v 9. slikah „MHnar in njegov hči". Omenjena prireditev je bila vprizorjena že leta 1921. Vsi ki se še spominjate te igre se je gotovo udeležite. Smeha ne bo primanjkovalo in tudi marsikatera solza se bo otrnila očesu obisko-valcem. Iz pisarne Kmečke zveze Enotne štampiljke Krajevnih Kmečkih zvez. Glavni . dbor Kmečke zveze je sklenil, da se za vse krajevne Kmečke zveze uvede enotna štam-piljka in je to tudi že razložil v svoji okrožnici št. 2 z dne 25. ju.ija 936. Vendar opažamo, da poedine krajevne organizacije te okrož.nice niso pravilno razumele, zato na tem mestu še enkrat navajamo sledeče: Glavni odbor ni naročil za vse Krajevne Kmečke zveze štampiljk naprej, ampak to stori šele po vsakokratnem naročilu od njihove strani. Takrat smo tudi dejali, da se naj naročajo potom glavnega odbora in ne pri kateremkoli graverju. Vse to iz razloga, ker ima le naš graver načrt, po katerem lahko izdeluje štampiljke enotne in poleg tega je radi večjega naročila tudi cena manjša. Štampiljka z blazinico stane Din 5350, brez blazinice pa 2!" Din. Te zneske lahko poravnate tudi na ta način, da pošljete v kuverti nerabljene znamke v odgovarjajočem znesku. Vsem onim Krajevnim kmečkim zvezam, ki štampiljke še niso naročile, priporočamo, da si jih čimpreje nabavijo. Pripravljalni odbor Krajevne Kmečke zveze v Kovorju pri Tržiču je sklical za preteklo nedeljo ustanovni občni zbor, na katerega je prišlo mnogo kmetov iz okolice. Glavni odbor Kmečke zve/e je zastopal načelnik g. Brodar, ki ja zboro-valcem raztolmačil pravila, jih vspodbudil za stanovsko organizacijo in jim prikazal, kako potrebna je danes Kmečka zveza. Vsi stanovi so že organizirani, pa i=o si radi tega priborili že nešteto pravic, samo kmet je do danes stal ob strani in tarnal, da si ne more več pomagati. V svojem temperamentnem govoru je navdušil vse one malo-dušneže, ki so že skoro obupali, da bi bila možna kakšna uspešna rešitev. Takoj po občnem zboru se je v Kmečko zvezo upisalo veliko število članov. Naj bo to poročilo zopetna vzpodbuda onim, ki še sedaj oklevajo ali bi pristopili h Kmečki zvezi ali pa bi počakali, kaj bo dobrega ta organizacija naredila. Takim rečemo da napačno računajo, Če hočejo biti deležni čimveč pravic, če bi radi sebi in svojim pomagali čim uspešnejše, morajo priti zraven, da bo število večje, da bo moralna sila res tako izdatna, da se je ne bo moglo prezreti. V Kmečko zvezo torej vsi, pa delati v njej. Krajevna Kmečka zveza v Zagorju ob Savi je imela v nedeljo svoj redni mesečni sestanek. Poleg drugih vprašanj, tako organizacijskih kakor tudi gospodarskih, je predaval tajnik Kmečke zveze o uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov in razložil nejasne odredbe, ki se kmeta najbolj tičejo. Po sestanku se je vršil razgovor o vseh perečih vprašanjih zlasti pa o težkočah, v katere je prišlo ta-mošnje kmečko ljuflstvo vsled slabe letine in pre. zgodujega snega, ki je s svojo težo polomil ogromno sadnega drevja. Izrekli so prošnjo, naj Kmečka zveza posreduje na hanski upravi, da jim bo dala nekaj drevesc po znižani ceni. Prihodnji sestanek se je določil za drugo nedeljo v januarju. Kmetje! Ne pozabite ca koledarček svoje organizacije. Vaša legitimacija je in vodič v vseh važnih vprašanjih kmelstva. Nikogar ne sme biti, ki bi si ga ne nabavil. Radi svoje priročnosti segajo po njem tudi oni, ki niso člani Kmečke zveze. Obrnite se na tiskarno sv. Cirila v Maribor al: pa na glavni odbor Kmečke zveze z naročilom. Koledarček stane Din 10.— Plenarna seja glavnega odbora Kmečke zveze se vrši v nedeljo, 13. decembra v Celju. Krajevne Kmečke zveze opozarjamo nato, da imajo skoraj v vsakem okraju svojega zastopnika, ki je član glavnega odbora pa naj njemu povedo, kaj jih najbolj teži. Dnevni red seje obsega važne točke, zato prosimo gg. odbornike, da se seje polnoštevilno udeleže. Nakup svinjskih kož. Naznanjam vsem klavcem Kakor tudi ostalim interesentom, da sem kakor prejšnja leta tudi letos kupec za vsako množino svinjskih in ostalih kož po najvišjih dnevnih cenah. R. BATI8TIČ StrožiAčc — Kranj Kože prevzemam tudi v Kranju, Kosovska c. 38 poleg klavnice- ŠPORT Občni zbor Strelske družine v Kranju se vrši v ponedeljek dne 21. t. m. ob 8. uri zv. v lovski sobi hotela ..Stara pošta" s sledečim sporedom: 1) Citanje zapisniku zadnje odborove seje, 2) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev, 3) Volitev predsednika in ostalega odbora za dveletno dobo, 4. Volitev treh preglednikov računov, 5) Predlogi poedinih članov, 6) Slučajnosti. Predlogi članstva se morajo predložiti najkasneje do 19. t.m. do 18. ure in to pismeno, staremu odboru (br. predsedniku ali tajniku). Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedanem času, se vrši isti, ne glede na število navzočega članstva, pol ure kasneje, na istem prostoru in z istim dnevnim redom. V smislu družinskih pravil, je navzočnost članstva na rednih 'letnih skupščinah obvezna, ter se vsled tega prosi, da se istega vsi člani in članice udeležijo. Zaželjena je tudi navzočnost ostalega občinstva, vendar s pridržkom glasovalne in volilne pravice. Članarina se lahko plača še do pričetka ob-nega zbora, ker se bo o sprejemu nečlanstva, sklepalo pri zadnji seji, pol ure pred občnim zborom. Kdor želi postati član in stem pridobiti vse članske pravice, naj se takoj prijavi za vstop v strelsko družino, ter plača članarino vsaj za pol leta nazaj t. j. Din 12.50. Odbor. Gos podarst vo Trgovinska pogodba s Francijo je podpisana. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič in njegov francoski tovariš Paul Ba-stid ter francoski poslanik grof Dampierre so te dni podpisali novo trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in francosko republiko. Doseženi dogovor bo omogočil znaten razvoj izmenjave blaga med obema državama. Nakup jugoslovanske pšenice in turščice. podelitev naknadnih kontingentov, povečanje obstoječih kontingentov za uvoz raznega jugoslovanskega blaga na Francosko bo ne samo pripomoglo k likvidaciji klirinškega salda, temveč tudi k obsežnemu razširjenju franco-sko-jugoslovanske trgovine. Obenem bodo določbe o plačilih zagotovile Jugoslaviji novo disponibilnost deviz. Oba ministra sta pri svečanem podpisu podčrtala pomen, ki ga pripisujeta obe vladi tej pogodbi. Paul Bastid je izrazil zadovoljstvo francoske vlade, ker je v veliki meri ustregla zahtevam belgrajske vlade in pripomogla h politiki gospodarske okrepitve, ki jo s tako zelo uspelo '.kontinuiteto izvaja predsednik vlade dr. Stojadinovič. Po drugi strani bodo pa frnncosko-jugoslo-vanski trgovinski odnošaji, ki -.so bili, tako dolgo paralizirani s pomanjkljivim funkcioniranjem plačilnega prometa, nnposled stopili v normalno fazo. Tako se bo doseglo razširjenje prijateljskega razmerja na gospodarsko področje, razmerja, ki ni med obema državama nikoli prenehalo. Kmetijstvo Kmetijski minister je dovolil zadružnim zve-zum tele podpore za revizije: Zadružni zvezi v Ljubljani 50.000 Din, Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 15.000 in Kmetijski družbi v Ljubljani 15.000 Din. jur' s pušo J u r: .Jaka, ali je to kaznivo, če imam jaz na suknji pripet slovenski trak?" Jaka: „Je, pa ni! Če imaš ti kot Jur na sebi trakec zato, da se pokažeš, da si Slovenec, ni zato kazni. Če pa ti nosiš trak in se smatraš, da si kot kol na katerem visi zastava, te pa naj le kaznujejo. Torej kazen, če si ti kol in nisi več Jur! A'zo, al* me zastopš?" ITI H L I O G L H S I Za vsako oesedo v malih oglasih se plar-a 0 50 D Najmanjši zne«ei< u 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tnpetnik. v hiši g. Kocbeka. Vajenca za tapetniška dela sprejmem takoj, Bernard Maks, tapetnik Kranj (pri Stari pošti). Kupim hiš i eno ali dvostanovanjsko na Primsko-vem ali v bližini Kranja. Plačam v gotovini. Naslov v upravi. Dekle k otroku se sprejme. Predstaviti se v nedeljo dopoldan Engelsberger Prešernova 15/1. Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem odprl novo mesarsko podružnico v novi hiši poleg Smartinskega doma. Stalno bom imel na zalogi vseh vrst prima sveže in suho meso, klobase, salame itd. Cene konkurenčne. Za obilen obisk se priporoča Pfajfer Josip, mesar Stražišče. Potnika za okraj Kranj, Tržič, škofja Loka išče tvrdka i'f ff-šivalni stroji, Ing. Vok, Ljubljana, kamor je nasloviti cenjene ponudbe. Prodam dobro ohranjen železni štedilnik. Naslov v upravi. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vii.arni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. £IIIEIIIEIII=lll=IU=lll=lll=lll=lli=m fii — ff.W «a 1 1 ^e Vas Saka g,avni dobitek 1 jjj IMC-EM^-F • Velika odprodaja vsega zim- — skega blaga po vsaki ceni se v ponedeljek 14. de-fi| cetnbra nadaljuje v manufakturni trgovini IIIE(ii=l!l=IIIEIflEIIOII=lll=lll=m=lll=§ Hi Logar - Kaian naši. Srečko Vidmar - Kranj ifeSfflgiiigmeiiigw5wgws^^ Flanele barhentl Din 4*50 — 7*50 Prvovrstne blago za moške obleke in suknje Din 25'-— 58"-. Trpežno blago za damske in otroške plašče Din 28"- — 45'-. Klot odeje, domače delo Din 82'-. SE Ne zamudite najugodnejšega nakupa. ||| Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund ali ura kupljena pri B. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure. zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri B. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u ki Vam tudi vsa popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure. zlatnino, očala itd. Kupujem staro zlato, srebro in starinske predmete. Sprejemam vsa popravila nalivnih pere«. 3TRAIM 4 ~ Ph ■ ■ i I ! V as mora zadovoljiti 1 Oglejte si bogato zalogo! Cene nizke - dolgoročna odplačila od Din 90*-mesečno dalje, B. ŠINKOVEC KRANJ, Prešernova ulica 2 1 Pri Jciz¡3£»cy a Moške ®raf€C3 kravate, spodnje hlače nogavice, šepne robce, damske kombineže kupite po najnižjih cenah samo v novi manufakturni in modni trgovini -I „BAJŽELNU" na Rošenvenskem klancu v KRANJU =- Zimsko manufakturno blago pometamo in prodajamo sedaj sa vsako ceno. Toplo se Vam priporoča JOŽE VIDMAR manufakiura in moda pri »BAJŽELNU« v KRANJU. Površniki prej Din 280 -, zdaj 250'- Moške suknje „ »» 380*— 250 Trenchcoa^i Din Huber^usi 260 Usnjati površniki » 450. Obleke moške od Din 200'— dalje V zalogi dečje obleke, smučarski dresi, vsako* vrstno blago za obleke, srajce, kravate itd. Velika zaloga klobukov y>o konkurenčnih cenah V nedeljo, dne 20. decembra bo trgovina dopoldne odprta risttte polovščno vožnjo in priliko, katero nudim s znižanimi c Kakor mnogi želite tudi Vi dobro in ceneno kupiti, kaj ne? poizkusite pri P. Majdič „Merkur" - Kranj pol Ne zamudite prilike ! Izko* cenami Se priporoča ALBIN JAZBEC v Ženini m neveste! KRANJ Tudi Vi se boste kesali, če se ne boste fotografirali na tako slavnostni dan, ker edinole lepa fotografija Vam bo v trajen spomin, katero dobile pri obuk za Vas foto*rt: Lu