Ql^fom
f/fi
NO. 214
Ameriška Domovi m

yirll/»g Wg/Mll—HQIWlg
?0/> />
Wyn y r?/?e <M€RtCAN SPIRIT	SLOVCNIAN
^ Ny	IGN IN LAN6UAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NSWSPAPSR
• 1	Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
■..■.VV....
..V-'-.	:
&

CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Ssvjelija kupila m 135 mllljoflov lila
Sovjetska zveza je dosegla sporazum o nakupu krmilnega žita v ZDA za skupno 136 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je pretekli petek objavila, da je bil dosežen sporazum o nakupu žita za živinsko krmo s Sovjetsko zvezo za skupno 136 milijonov dolarjev. Unije pristaniškega delavstva, ki so se v preteklosti branile nakladati blago za komunistične države, so pristale na njegovo nakladanje. S tem je bila odstranjena ena hudih ovir.
Nič manjša težava je bilo vprašanje prevoza žita v ZSSR. Ameriške unije so bile na stališču, da mora biti žito prepeljano na tuje v ameriških ladjah, ki pa so veliko dražje od drugih. Da bi bila kupčija možna, so ZDA to določilo v načrtu kupčije s Sovjetsko zvezo opustile.
Dogovor z ZSSR sta sklenili Continental Grain Co. in Cargill, Inc. Sovjetski zvezi bosta dobavili 2 milijona ton koruze, 600.000 ton ječmena in 300,000 ton ovsa do prihodnjega julija. To je nekako 15% celotnega povprečnega letnega izvoza krmilnega žita iz ZDA.
Posebno veseli so objave o kupčiji farmarji v osrednjem delu dežele, ki imajo letos rekordni pridelek koruze.
V Sovjetski zvezi so imeli po doslej znanih podatkih letos dobro letina. Žito, ki ga bodo dobili iz ZDA, bodo porabili, kot napovedujejo, za rejo živine za zakol. Pomanjkanje mesa je namreč že več let v Sovjetiji očitno.
Kubanski sladkorni strokovnjaki poslani domov
MIAMI, Ela. — Po skoraj dveh tednih v ZDA so bili pretekli petek poslani domov kubanski strokovnjaki za sladkorni trs, ki so prišli na mednarodno konferenco v New Orleans brez viz in brez dovoljenja oblasti ZDA. Te so 22 strokovnjakov in 3 člane posadke letala, ki jih je pripeljalo v ZDA, spravili pod stražo in jih tako držali do preteklega petka, ko so jih poslali domov.
Zastopnik ČSR v ZDA je dejal, da so se Kubanci vrnili prostovoljno, toda ameriške oblasti so izjavile, da so bili domov pognani na temelju odločitve vse-litvenih oblasti pretekli četrtek. Kubanci so ob svojem prihodu izjavili, da ne pojdejo domov, dokler ne bo konferenca, na katero so prišli, končana. Ta je bila v petek res končana, toda brez njih.
Novi grobovi
Frank Godič
V	soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 76 let stari Frank Godič s 1234 E. 61 St., mož Emme, roj. Kwaitkow-ski, preje Obrahta, preje mož umrle Louise, roj. Klaus, oče Franka J. Jr., Edwarda, Mollie Meglich, Julie Gramc, Marie Belle, Ralpha, pok. Stanleja in pok. Louise, 17-krat stari oče, prastari oče, brat pok. Frances Shultz in v Evropi umrlih Josepha, Mary Malcic, Jeannie, Johanne, Violete in Margarete. Pokojnik je bil rojen v Velikih Laščah na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1910. Dolgo let je imel gostilno na Norwood in Glass Ave. Godic’s Saloon, nato restavracijo na E. 55 St., kasneje na E. 58 St. in St. Clair Ave. Kasneje je delal za Werner Transportation Co. in končno še za North East Yacht Club. Pokojni je bil član ADZ št. 9 in SNPJ št. 28. Pogreb bo v sredo ob 10. in Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh.
Mary Malovrh
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 84 let stara Mary Malovrh, roj. Gerbec v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1906. Živela je na 85 E. 208 St., preje pa na McCauley Ave. Bila je vdova po 1. 1966 umrlem možu Johnu, mati s. Mary Philomeen, N.D.O., Frances Susa (Circleville, O.), pok. Sophie Ehrbar, Louise Kristofco, Olge, Carolyn Markel in Rite Summerhill, 23-krat stara mati, 11-krat prastara mati. Pokojna je bila članica SŽZ št. 10, ADZ št. 22, KSKJ št. j 162. Pogreb bp iz Grdinovega | pogreb, zavoda na Lake Shore j Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Andrew Vranich
V	Mt. Sinai bolnišnici je umrl po kratki bolezni 87 let stari Andrew Vranich, mož Ljubice, umrle 1. 1956, oče Stephanie Krlin (Kanada), Andrew (Jug.) in pok. Georgea, stari oče in prastari oče, brat pok. Leona in Helen Vranich. Rojen je bil v
Razgovori Nixoria i Indira Sancltš niso dali posebnega sadu
Predsednica indijske vlade tekom svojega dvodnevnega obiska v Washingto-nu razlagala stališče Indije v sponi s Pakistanom.
WASHINGTON, DC. — Indira Gandhi se je razgovarjala s predsednikom Nixonom dve uri v četrtek in potem ponovno v petek. V petek je imela preje še daljši razgovor z državnim tajnikom W. P. Roger som, ki jo je nato spremil k drugemu razgovoru z Nixonom. Pri tem so bili navzoči tudi glavni člani vlade.
Predsednica indijske vlade je dejala, da je bil predsednik Nixon pri razgovorih z njo “zelo iskren”. Tiskovni tajnik R. Zig-ler je dejal, da so bili razgovori “zelo koristni”., Predsednik Nixon sam ni dal nobene izjave o razgovorih, ampak je takoj po njih odletel na kratek oddih v Florido.
Glavni del razgovorov se je vrtel okoli spora Indije in Paki-
lairf za dcMsiinski Mmi iamk ¥ ihi-ii lil eifcjest
COLUMBUS, O. — Glavna skupščina je pretekli petek končno odklonila predlog za u-vedbo državnega dohodninskega davka kot sredstva za pokrivanje državnih izdatkov, ki naraščajo z novimi potrebami tako na prosvetnem, kot na socialnem in zdravstvenem polju. Poslanska zbornica in Senat sta načrt tehtala in razpravljala o njem že mesece, pa nista mogla do nikakršne odločitve.
Guverner J. Gilligan in demokrat j e so predlagali 'državni dohodninski davek kot pravičnejši, posebno za revnejše plasti prebivalstva, od prodajnega davka. Republikanska' večina v glavni skupščini se za dohodninski davek ni mogla ogreti in je končno pretekli petek izsilila njegovo končno odklonitev za to zasedanje in naročila skupnemu odboru obeh zbornic, naj izdela predlog za p o v i š an je prodajnega davka.
Tega morajo plačevati v enaki meri vsi, revni in bogati, oni z velikim in oni z majhnim do-
PRESKUS NA AMCITKI NI POVZROČIL NOBENE ŠKODE!
Preskus 5-megatonske jedrske bombe, glave za raketnega lovca Spartan, je uspel in ni povzročil nobene večje nesreče, pred katerimi so svarili njegovi nasprotniki. Atomska komisija sodi, da ne bo potreben na Amčitki noben nov velik preskus, ker je v soboto izvedeni bil v celoti uspešen.
AMČITKA, Aljaska.,— V soboto cb petih popoldne je bila poldrugo miljo globoko pod
Atomska komisija, ki je preskus v sodelovanju z vojaškimi strokovnjaki pripravila in iz-
stsna. V Indijo se je namreč za-Ihcdkom in celo tisti brez dohod-
radi državljanske vojne v Vzhodnem Pakistanu zateklo preko 9 milijonov beguncev, katerih vzdrževanje je za Indijo težko gospodarsko in socialno breme. Indija hoče, da se razmere v Vzhodnem Pakistanu urede tako, da bodo mogli ti begunci domov brez strahu, da bi se jim tam moglo kaj zlega zgoditi. Po njenem mnenju je to možno le, če Pakistan popusti zahtevam Vzhodne Bengalije — Indira Gandhi je ves čas rabila za Vzhodni Pakistan samo to ime —, to se pravi, da se pobota z Mujiburjem Rahmanom, ki ima zaprtega in ki ga je že imel pred posebnim sodiščem.
Predsednica indijske vlade je dejala, da ne vidi vzroka, čemu naj bi Indija umikala čete z meje Pakistana, ko jih ni prva tja poslala in ko ni ona kriva za sedanji spor. ampak Pakistan. Ni-xona bi bila rada pripravila, da bi močnejše pritisnil na Pakistan, da bi se pobotal ta z Muji-
ka, ki žive na javni podpori.
Aliendejeva fronta praznovala obletnico
SANTIAGO, Čile. — Allende-jev režim je slovesno praznoval prvo obletnico obstoja Fronte ljudske edinosti. Seveda je dežela to slovesnost primerno praznovala, Allende sam je pa imel priliki primerno razpoložen nagovor na ljudske množice.
Da jim je vse naslikal v svetlih barvah, se razume. Da pri tem ni jemal resničnost številk in odstotkov prenatančno, se tudi da razumeti. Zato na vseh
zemljo na otoku Amčitka eks-j vedla, je mnenja, da je ta uspel plodirana jedrska bomba 5 me-! v taki meri, dr. ne bo potreben
gatonov, ne da bi povzročil j kako večjo škodo ng samem otoku, ne da bi sprožila velik potres ali velikanski morski val, ki bi lahko preplavil obsežna področja Severnega Pacifika. Škoda je bila le malenkostna, vse napovedi nasprotnikov preskusa, katerega cilj je bil dognati vrednost in u-činkovitost jedrske glave za raketo Spartan, glavni del obrambe pred medcelinskimi raketami, so se pokazale kot prazen strah. Preskus je potekal točno tako, kot je Atomska komisija predvidela.
Domači nasprotniki preskusa so hoteli še zadnji trenutek njegovo izvedbo preprečiti s pritožbo na Vrhovno sodišče ZDA, ker da preskus utegne onesnažiti okolje in povzročiti drugo nepopravljivo škodo. Vrhovno sodišče je pritožbo s 4:3 odklonilo, nakar je bil preskus izveden.
Vstrajno delovni so bili nasprotniki preskusa tudi v tujini, posebno v Kanadi, kjer so organizirali demonstracije, in v manjši meri na Japonskem. Sovjetska zveza, ki je najbližja preskuševališču na Amčitki, je molčala. Ker je sama v zadnjih dveh letih izvedla dve približno enaki podzemni eksploziji, je ve-
noben nov preskus te vrste. V kolikor se bo ta sodba izkazala za resnično, bodo preskuševa-lišče na Amčitki opustili. Pre skus, pri katerem je več let sodelovalo po nekaj tisoč ljudi, je stal okoli 200 milijonov dolarjev.
burjem Rahmanom. Predsednik |izjave pobijali z besedo za bese-Kupčini v Jugoslaviji, od koder ZDA je Indijki odgovoril, da je!do s številko za številko. Druge je prišel v ZDA 1. 1910 in bil!nie§0v vpliv na Pakistan ome-j nesreče pa pri slovesnostih ni (Dalje na 3. strani)	'jen.	j bilo.
, ,	,	,	, dela, kak učinek lahko pričakuje,
uradnih prireditvah ni bilo mo- Seveda ni mogla testirati
goce dognati nobenih resničnih proti ameriškemu preskusu, če
novih podatkov.	je Sama izvedla že celo dva ta-
Allende je omenil, da ga bo! kega in večjega obsega.
ta mesec tudi obiskal kubanski Zanimivo je, da levičarji po
diktator Castro in da bo tam j vsem svetu, ki so gnali tak vik
videl, kako se dela revolucija j in krik zaradi nameravanega
brez krvi in žrtev”. Kritikom u-1 ameriškega preskusa, niso prav
radnih prireditev seveda ni bilo j nič protestirali in demonstrirali
težko, da so uradne režimske; proti sovjetskima dvema. To
dejstvo meče posebno luč na de-
monstracije in proteste zadnjih tednov proti preskusu na Amčitki.
V remenski prerok pravi:
Večinoma oblačno in mrzlo z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 30. V soboto in včeraj je Cleveland z okolico dobil prvi letošnji sneg. V mestu ga je bilo le par palcev, na vzhodno stran proti Ashta-buli ga je pa padlo 'do preko enega čevlja.
Sisfem boja proti inf ladji se je ie začel zapletati
WASHINGTON, D.C. — Ni-xonova administracija je — najbrže pod vplivom javnega mnenja, da so nihanja cen in mezd med seboj odvisna, toda taka, da se dajo ločiti, sklenila, da odredi poseben federalni organ za nadzor mezd in posebnega za nadzor plač. Ker se morata oba organa držati nekih skupnih splošnih smernic, mora federacija imeti še tretji organ, ki bo odrejal politične linije za Plačni odbor kot tudi za Komisijo za cene. Ta organ naj bo Svet za življenjske stroške, ki naj bo pa podrejen direktno predsedniku.
V teoriji je ta načrt lep in pregleden, toda v ^praksi je pa hitro naletel na ovire, ki so se dale tudi predvideti, pa samo začasno zamolčati. Nastalo je namreč takoj vprašanje, kdo, je važnejši, ali odbor ali komisija. Oba organa hočeta biti na prvem mestu. Močnejši je Plačni obor, kajti v njem so zastopane unije. Te iščejo v svojem sodelovanju z odbo-
rom le priliko, da varujejo interese delavskega razreda. U-nijam so torej mezde bolj pri srcu kot cene.
Podjetja so na slabšem. Sicer so zastopana v odboru in v komisiji, toda v obeh organih nimajo odločilne besede, v obeh organih so zastopniki podjetij v manjšini, to se pravi, lahko se kaj kmalu pripeti, da bodo potisnjeni v defenzivo. Pa ne samo to. Dočim koncentrirajo unije vse svoje zanimanje le na mezde, se morajo zastopniki podjetij brigati še za druge stvari. Morajo gledati, da so nihanja cen v skladu z nihanji mezd, drugače jim grozi zguba. Da bodo težave tem večje, hoče federacija nadzirati ne samo cene, ampak tudi dividende, obrestno mero, skratka spraviti pod svoj nadzor vse postavke v podjetniških bilancah, kjer se lahko skriva dobiček. Podjetja stojijo torej pred nevarnosttjo, da se bodo morala boriti ne le za primerne cene, ampak tudi za pri-
merne dobičke, dividende itd. Pri tem so zastopniki podjetij v vseh federalnih organih v sistemu boja proti inflaciji v manjšini, jim torej stalno grozi nevarnost, da jih bo razvoj boja proti inflaciji porival v defenzivo.
Tak je položaj podjetij v sedanjem sistemu boja proti inflaciji. Podjetja še ne tožijo, toda molčijo in premišljujejo. To naravno hromi zasebno gospodarsko pobudo, ki je prav sedaj najbolj potrebna, drugače si težko zamislimo položaj, kako naj gospodarsko življenje pride zopet v zagon.
Podjetja torej niso zaenkrat v zavidanja vrednem položaju, toda ne tožijo. Na unijski strani je stanje precej drugačno. Tam se unijski zastopniki potegujejo z vso ihto, da za delavce izkopljejo vsa tista povišanja mezd, ki so bila sklenjena pred 15. avgustom, toda ne uzakonjena. Administracija je proti temu, trenja med njo in unijami bodo kmalu postala pogubna. Unij-
ski zastopniki se tega zavedajo. Kako naj pa branijo svoje stališče? So unijski voditelji, ki mislijo, da je treba izbrati pot razgovarjanja in sporazumevanja, dokler se ne odprejo vrata za kompromis. To je dolga in težavna pot in kdo ve, ali bo delavski svet s tako taktiko zadovoljen. Zato mislijo drugi delavski voditelji, da je treba federalni odpor zlomiti že sedaj na začetku in zagroziti z odstopom. To bi podrlo važen steber sistema boja proti inflaciji in je vprašanje, ali bi unije s tem kaj pridobile. Unije zaenkrat debatirajo o vsem tem le med seboj. Delajo torej isto kot podjetja, le da stanje presojajo z različnih zornih kotov.
Tako vidimo, da velja tudi v boju proti inflaciji znani pregovor: Vsak začetek je težek. Federacija, podjetja in unije bodo težave premagale le s potrpežljivostjo. Upajmo, da je ne bo prezgodaj zmanjkalo.
L A.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik M. Laird je končal svoj obisk v Južnem Vietnamu in izjavil ob njegovem koncu, da vietnamizacija poteka po načrtu in da bodo ZDA pospešene umikale še preostalo vojaštvo iz Južnega Vietnama. Do 1. decembra bo postavljeni cilj 185,000 vojakov dosežen in celo prekoračen. Predsednik Nixon bo v teku enega tedna objavil načrt o nadaljnem umiku. Trdijo, da bodo ZDA do prihodnjega maja umaknile iz Južnega Vietnama vse preostalo vojaštvo z izjemo okoli 40,000 mož, ki bodo ostali tam v podporo domačim oboroženim silam.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so se sporazumele s Pakistanom o ustaviti dobave vojnih potrebščin Pakistanu. To naj bi odstranilo ovire za boljše odnose ZDA z Indijo.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj praznovala 54-ietnico boljševiške revolucije z vojaško parado na Rdečem trgu. Govori so bili umirjeni in v njih ni biio nobenega direktnega napada na ZDA.
SANTIAGO, Čile. — Sem so prišli zastopniki Castrove telesne straže, da poskrbe za varnost sovjega gospodarja, ki bo prišel vsak čas sem na uradni obisk k Allende ju.
Sšnafm Qfflier odobril nav našrf pomoii tujim
WASHINGTON, D.C. — Senatnemu odboru za zunanjo politiko se je hudo mudilo, da izglasuje nov zakonski predlog za podpiranje tujine. Zato novi predlog nosi tudi vse znake hitrice. Se v bistvu naslanja na predlog, ki je v senatu propadel, samo zneski so bistveno spremenjeni.
Skupna vsota znaša sedaj $1.2 bilijona manj kot v prejšnjem predlogu. Samo formalnega značaja je tudi delitev podpor v gospodarsko in vojaško podpiranje. Preje je bilo vse združeno v enem predlogu za podpiranje, sedaj sta pa nastala dva. Senator Fulbright je prvotno predlagal celo tri, toda tudi njegova ideja ne pomeni bistvene spremembe v sistemu podpiranja.
Zato predsedniku Nixonu ni preostalo drugega, kot da je kritiziral le znižanje posameznih postavk podpiranja, dočim se v sistem njegova kritika ni vtak-
Iz Clevelanda in okolice
Za stalno v So. Caroline—
Poznani rojak, 72-letni Jack Bogatay, ki je skoro vse svoje življenje preživel na St. Clair Avenue, se bo v prihodnjih dneh preselil k najstarejšemu sinu Normanu v Hanahan, South Carolina, kjer je lepo, toplo vreme. V Clevelandu in okolici ima hčerki Catherine Dolan in Georgine Henery ter sinova Jamesa in Williama Bogatay, kateri je prevzel skrb za prodajo očetove lastnine Kipling posestva. Pred odhodom imenovani lepo pozdravlja vse prijatelje in znance in prosi, da mu kaj pišejo.
Danes umestitev novega župana R. S. Perka—
Danes dopoldne ob 10.30 bo v mestni zborovalnici slovesna umestitev novega župana R. S. Perka.
Seja—
Društvo sv. Katerine št. 29 ZSZ ima v sredo ob 7.30 sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava. Asesment bodo pobirali od 6. do 7.30.
Lep koncert Glasbene Matice—
Koncert Glasbene Matice včeraj popoldne v SND na St. Clair Avenue je bil dobro obiskan. Med gosti je bil tudi bivši sen. F. J. Lausche. Spored je bil skrbno sestavljen in pripravljen ier pod vodstvom Mrs. V. Fil-iinger rudi odlično podan. Občinstvo je bilo navdušeno in hvaležno zboru za lep užitek. Glasbeni Matici k lepemu uspehu iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo uspešno delovala v naši sredi.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri, v torek, ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Mary Malovrh.
Palača ZN v New Yorku postala privlačnost za turiste
NEW YORK, N.Y. — V New Yorku živi na milijone meščanov, ki sicer poznajo palačo ZN i televizije, toda gledat je pa še niso šli. Sedaj so slišali, da se za palačo zanimajo tudi kitajski politiki. To je dvignilo njujor-ško radovednost do neverjetne višine.
Sedaj prihaja vsak dan dvakrat in celo trikrat toliko turistov, da si ogledujejo zaklade ZN kot pred nekaj tedni. To ima dober vpliv tudi na blagajno ZN. Za ogled pod strokovnim vodstvom je namreč treba plačati vstopnino $1.50. Turistov, ki žrtvujejo ta znesek, pa vsaj zaenkrat ne manjka.
Kitajci pridejo v ZN
danes in v sredo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kitajsko zunanje ministrstvo iz Peipinga je sporočilo, da bo prva skupina 5 članov kitajskega zastopstva pri ZN prišla v New York danes, vsi ostali pa v sredo.
Kao Liang, tajnik delegacije, in pet drugih bo po sporočilu Peipinga priletelo v New York danes, 11 članov pa bo prišlo v sredo. Delegacijo vodi namestnik zunanjega ministrd Chiao
nila. Sedaj bosta prišla predloga Kuan-hua, njegov namestnik in
pred Senatno zbornico, nato pa bo še Predstavniški dom rekel svojo besedo.
stalni delegat v ZN pa bo Huang Hua, sedanji kitajski poslanik v Kanadi.
Ameriška DoaiovEiM
v^i? St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
/ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
da Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; S5.00 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Uanada and Foreign Countries:
per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 214 Monday, Nov. 8, 1971
zmmmmmmmmmmmmmMmmem
Pomoč tujini na rešetu
Več kot četrt stoletja podpiramo z bilijoni dolarjev razne države, ki se v denarni stiski obračajo na nas s prošnjami za podpore. Od vseh sistemov podpiranja se je obnesel samo sistem Marshallove pomoči, kjer smo imeli opravka z gospodarsko in socialno razvitimi svobodnimi državami.
Med komunističnimi je bila edino Jugoslavija deležna podpore. To je bil začetek podpiranja maršala Tita, ki pa ni rodil pravih uspehov, za kar navajajo jugoslovanski komunisti sedaj več kot preveč dokazov. Saj sami trdijo, da so takoj po vojni postavljali največ “politične” tovarne. Postavljali so jih tja, kamor je želela politika in kjer je bilo treba zaposliti odvečno delovno silo z dežele. Financirala je to brezglavo politiko ravno Amerika. Značilno je, da ravno o tem zelo malo ve ameriška javnost, kajti tisk, radio in televizija naravnost tekmujejo, da bi zakrili del a-meriške odgovornosti za jugoslovansko krizo in kako so se same dale slepo voditi za nos od titovske propagande.
Nekaj podobnega se vrši ravno sedaj. Kritiki gospodarske politike sedanjega komunističnega režima sami javno pišejo v Jugoslaviji precej odkrito, kje tiči vzrok sedanje jugoslovanske krize, toda Amerika o tej kritiki ne zve ničesar. Tito je sam javno priznal, da gospodarska politika njegovega režima vodi državo na “rob gospodarske zmogljivosti”. Po domače se temu pravi konkurz. Svet ne najde denarja, da bi posojal Jugoslaviji, Amerika ga pa najde, kot to trdijo zelo zgovorno jugoslovanska poročila o “posojilih” iz Amerike. Menda je to v interesu naše zunanje politike. Dobro bi bilo, da bi nam državni tajnik Rogers vsaj enkrat razložil stvarno in ne z diplomatskimi govori, kje tičijo tisti narodni interesi.
Ameriško podpiranje tujine je zmeraj naletelo na domačo kritiko. Ločiti moramo dve stvari: idejo podpiranja in sistem podpiranja. Proti ideji podpiranja je le malokdo, ker naša javnost vidi v tem več socialnega kot političnega smisla in potrebe. Kritika proti sistemu podpiranja se je širila od leta do leta, dokler ni letos dosegla vrhunca. Senat ;e v znak proresta zavrnil z nepričakovano veliko večino letošnji predlog za podpiranje. Tega ni smatral kot protest proti ideji podpiranja, ampak proti sistemu podpiranja, ki je vse kaj drugega kot posnemanja vreden. Obstoji v tem:
Federacija nabira gradivo za svoj predlog o podpiranju dobrih 12 mesecev naprej. Vse države, ki so zainteresirane na podpori, zvedo pravočasno za pripravljalna dela v federalni administraciji. Mednje spadajo tudi članice ZN. Tam
“ P" “dn)e.m glasovanju o Kitajski pokazalo da je nad g riVTILrVed" VViki 4) držav, ki uživajo ameriško podporo, glasovalo v prid Kitajski. Za tak izid glasovanja je bil Peiping interesiran samo iz razlogov prestiža. Ako bi se mu res mudilo, da pride v ZN, ne bi sedaj prvič uradno odgovoril, da bo poslal svoje delegate v Varnostni svet “kmalu”. To je močno podobno znamenitemu uradnemu odgovoru “sejčas” (takoj) carske birokracije, kadarkoli ni hotela takoj dati odgovora na nadležna vprašanja.
Tako se je naša federalna administracija zapletla v obiske tujih diplomatov, ki so ji skušali dopovedati, kaj vse naj bi bilo tudi v ameriškem interesu. Ker posredovanja tujih diplomatov niso zmeraj dosegla danih nalog, so tuje države najele še vplivne lobiste, ki so imeli navadno dosti
j rabljeni iz prejšnjih letnih zakonskih pooblastil. Dogodkov I v ZN ni nihče omenjal, bili so pa prisotni skozi vso debato. To je vsakdo lahko hitro opazil.
Dosedanja praksa, da podpora stvarno deli svet v kapitalistični in komunistični blok, je zastarela. Vojskovanje v Indokitajski nas je naučilo, da so reveži po vsem svetu enaki: vse presojajo po premoženju in dohodkih, učene marksistične razlage o obeh svetovih se jih ne tičejo. Zanje je svet ali bogat ali beraški. V Ameriki vidijo le bogato deželo in ne vodnice svobodnega sveta, v Kitajski pa revščino in novega voditelja svetovnih delovnih množic. Okoli sedanjega sistema podpiranja se je nabralo toliko birokracije, ki nima nobenega pravega dela, da je izvajanje podpiranja postalo predrago. Ta birokracija bo seveda napela vse sile, da ne zgubi svojih dobro plačanih službenih mest. Za upravljanje podpiranja Brazilije rabijo ZDA na primer sedaj dvakrat toliko, kot je Ahgilja potrošila v Indiji ves čas, ko je bila ta njena kolonija.
Takih podobnih senatnih opazk o sistemu upravljanja ni torej manjkalo. Važno je to, da senat ni proti ideji podpiranja. Zato je v debati bilo izraženo mnenja, naj federacija predloži nov sistem podpiranja, za kar ima še dosti časa do 1. julija 1972. Zdi se, da se Nixon noče spustiti na to pot. Hoče se boriti za obrobne popravke v sedanjem sistemu. V tem ga bodo podpirali federalna administracija, vse države koristnice sedanjega sistema in njihovi lobisti, pa tudi ves tisti ameriški poslovni svet, ki ima od sedanjega sistema to ali ono korist. To je združena opozicija proti volji Senata, ki bo seveda hotela primerno izrabiti tudi dejstvo, da odpade prihodnje leto tretjina senatorjev, ker bodo tudi’ senatne volitve za vse tiste, ki odpadejo.
BESEDA IZ NARODA
* SREDI JESENI SMO. — Farmarji po okolici pospravljajo pridelke. Ne več tako kakor pred nekaj desetletji^ ko so s konji vozili, nakladali to in ono z vilami, rokami itd. Zdaj priro-potajo na polja z velikimi traktorji in vozili in z njimi vse o-pravijo. Zrežejo, zdrobe, zmelje-
tevati, sprejemati in jemati, vrniti pa nikoli nič — to kdor more in lahko vrača, pa' ne dela tako — to je pa civilna goljufi-ja.
Omenjena prispodoba, kako si vrabci dovoljujejo zahajati v prosna polja in tam iz klasja luščijo proso in če jih kdo nažene j j iz njega, kako protestno čivkajo in odgovarjajo in se menda sklicujejo na svoje ‘civilne pravice’, se da kaj praktično primerjati tudi z rodovi raznih človeških plemen. Ameriko so obdelali in naredili, da je taka kakršna je, sinovi in hčere belih plemen. Vse to, kar danes kaže svetu kot gospodarski, kulturni in politi-
nijo in kaj so dolžnosti do teh? Zgleda da ne, njihova obnašanja povedo, da ne vedo, kaj so civilne pravice in pri teh obveznosti, da je treba tudi dobrote vračati, po svoje, kakor kdo more.
Dalje, kje je kako jamstvo, da bodo mladi, ki so komaj iz gnezd prilezli, ob volitvah znali svoje glasove po ver j ati kandidatom, takim ali takim? Vprašanj je še na tisoče in tisoče. Vprašanj je mnogo. Pomislekov na nje malo. Ko bodo pa ustvarjala težave, bo pa sitnosti brez konca in kraja.
Se in še drugih problemov je pri tem. Ampak naši politikarji vedno tako gledajo, da se jih rešuje tako, čla služi njim. Kaj pa za javnost? Nekaj že, ker nekaj mora biti tudi za to, ampak v glavnem gre za to, da je miza za politikarje dobro pogrnjena in naložena z vsem, kar njim prija.
Te vrste socialna politika, ali kakor jo že hočete imenovati gre naprej vse od tam, ko je pokojni J. F. Kennedy nastopil. On, njegov oče, njegovi bratje, pokojni in živeči, kolikor jih je bilo, so bili svoje vrste politikarji. Nekaj dobrega, pa tudi veliko takega so naglašali, kar je bilo težko sprejeti. Zato menda je šlo pod vplivi njihovih vodstev, kakor je šlo. Zanimiv je njihov načrt glede civilnih pravic. Z lepimi, svetlimi frazami so ga objavljali. Kako so ga pa sprejeli in ga še sprejemajo tisti, katerim so ga namenili? Sedanji časi to kažejo bolj in bolj jasno.
Primerjajmo samo apel pokojnega J. F. Kennedyja ob njegovem nastopu na javnost glede tega, ko je nastopil službo predsednika ZDA. Poudaril je:
“Ne vprašujte, kaj naj ima za vas in kaj naj vam da Amerika — ampak sami mislite in vprašujte sami sebe, kaj morete vi narediti in prispevati Ameriki!” Zelo pametno, umestno in za-
Nekako tako gre — po tem; sva videla z g. Jožetom Časlom, pravcu gre. Čudno, da tam vse ki ga je Slovensko letovišče ta-
gori in navzdol od Bele hiše tega ne vidijo bolj jasno. Temu, povem odkrito, se čudim tudi jaz.
Stric Gregor
čen ter tehnični ih znanstveni nimivo opozorilo!
napredek našia Amerika, je zrastlo iz semen, dela in žrtev belih plemen. Tako je, bodimo pošteni do sebe in drugih. Ali so tudi druga plemena poštena do
S tem opozorilom je pok. J. F. Kennedy imel gotovo najboljši namen, da bi z njim vzbudil čut vseh Amerikancev. Češ, našo Ameriko ne smemo imeti
ko pritegnilo, da je prišel v Toronto samo za en dan.
Trdno upam, da mi bodo vsaj nekatefi prijatelji o priliki obisk vrnili tukaj v lepem Korotanu. Na svidenje!
Dr. Jakob Kolarič C.M.
$ova cerkev v Grosupljem
jo krmo, koruzo in drugo, dan, dva, pa obsežno in obširno polje pospravijo. V starih časih so se obračala po poljih krdela delavcev. Zdaj s stroji en mož ali dva vse opravita. Zdaj gre res hitro obdelavanje in pospravljanje z manjšim trudom kakor pa nekoč.
Zadovoljnosti pa zgleda, da jo je manj kakor nekoč. To se sli-
En nas? Kaj upoštevajo naše žrtve,'samo za kako molzno kravo, ne
ki smo jih doprinesli za ves napredek naše Amerike? Imajo li kaj volje, da bi tudi sami pokazali kaj takega sodelovanja za splošen napredek? Kaj pomislijo, da je treba v vsakem oziru preje sejati, kakor žeti? Imajo kaj volje, da bi se kaj poučili o tem? In potem tako ravnali in delali? Da bi
srednjih in manjših farm. Večkrat čujem, ko govore, da jim pri vsem trudu manj ostane kakor pa delavcem, ki delajo po tovarnah. Izdatki za orodje in stroje da so previsoki, poleg tega davki in drugo brez konca in kraja in v takih okoliščinah ne ostane dosti ali nič za rezerve za stara leta.
Tako farmarji. Po mestih pa tožijo delavci, da jim delo in .	službe donašajo manj in manj.
ofCČG, ker so vedeli, kje, kdsij in k&ko pritisniti n£i pr&vi Draginja za živež in drugo jim gumb ali poklicati pravo telefonsko številko. Odškodnine'pa pobere vse. Tako ni zadovolj-za lobiste niso ravno male. Res se v Washingtonu da le tež-Tosti ne tu ne tam. Vsepovsod ko skriti, odkod prihajajo in kako nastajajo milijonska pre-'sama “jamranja”, inoženja. Če so odškodnine tako velike, se da sklepati, da morajo biti tudi podpore dosti velike. Zaslužki lobistov so prišli tupatam tudi na dan. Zmeraj so bili visoki.
Šele ko so se razni uradi zvezne vlade pogodili med seboj, je bil v proračunskem uradu izdelan zakonski predlog za podpiranje. Ta je seveda vpošteval tudi vse druge interese in ne samo ameriških in tujih narodnih interesov. Tisti, ki so v tekmi za podpore propadli, pa niso molčali. So hitro zvedeli za predlagane zneske in jih začeli kritizirati tam, kamor ne sega roka federalne administracije, to je med senatorji v senatnem odbotu za zunanjo politiko. Tako so naši senatorji najbolj objektivno poučeni o zlorabah, ki jih sedanji sistem podpiranja omogoča. Da bo prav od tam prišel tako mogočen odpor proti sistemu, je pa malokdo pričakoval.
Formalno je večina senata opirala svoje glasovanje na sledeče momente: v 25 letih podpiranja je Amerika potrošila okoli $143 bilijonov za podpiranje tujine. Ako bi se podpiranje nadaljevalo še prihodnjih 5 let, bi vsota narast-ia še za kakih $51 bilijonov. To je za naše čase in naše trenutno gospodarsko stanje preveč. Podpiranje je postalo vreča brez dna. Ker ideja podpiranja ni mrtva, ampak obsojen samo sistem podiranja, bo federacija po 1. juliju 1972
Kako to, zakaj tako, včasih premišljujem. Razlogov je seveda vse polno. Jih je kakor med vrabci. Če jih s prosa zapodiš, cdlete z glasnim čivčivom in zdi se, da odgovarjajo s čivkanjem: zato smo v prosu, ker smo lačni, tu pa raste, pa si pomagamo ... Da, da, pomagajo si, sejejo pa ne!
Takih “bratcev vrabcev” je dosti tudi v naši človeški družbi. Posebno v naši Ameriki. Pa še koliko! Zlasti, odkar so uveljavili civilne pravice. Ciyilnim pravicam čast, dokler so res poštene pravice. To je take, dokler je kdo res potreben podpor in pomaganja, naj se mu to daje in nudi. Toda poštenje pa zahteva, da se dobrote tudi vrača na tak način, kadar jih tisti, ki jih prejema, more vrniti posamez-
da bi pri tem tudi gledali na to, da bi njej ne položili nekaj neke sladke deteljice v jasli.
Razumeti je treba med vrsticami njegov govor.
To dolžnost in zavest so imeli pionirji naše Amerike vedno pred očmi. Zvesto so se je držali. Gradili so jo z vsemi vrstami
ne delali krivic | obdelovanj na vseh raznih po-drugim, ki so^ pri tem trpeli in Ijih, da je postala res prava A-
merika! Beli priseljenci, za nji-
žrtve doprinašali?
Tisoče takih vprašanj bi se lahko še navedlo. Bi kaj pomagalo, bi se tisti “bratje” vseh raznih “barv” kaj zavedli, kaj je njih dolžnost pri tem?
Pri vsem tem se pa ne sme na vsej črti dolžiti vsega tega le tudi ljudi drugih plemen in barv. Je nekaj krivde tudi na nas samih. Predvsem tistih, ki so jim ljube le take okoliščine in razmere, ki p r e d s t avljajo tiste “kravice”, ki dajejo sladko mleko našim politikarjem vseh raznih barv. Ob volitvah se vse to
mi tu rojeni potomci imajo o tem neprecenljive zasluge, da je Amerika postala, kar je, demokratična svobodna Amerika. Ti niso gledali samo na to, kaj bi jim mogla dati Amerika, ampak dali so ji vse svoje moči, take in take in po njihovih zaslugah je Amerika, kar je!
Ko gledamo na vse tp v preteklosti in pri tem pa obenem pogled na sedanje čase in par zadnjih desetletij, ko so belim bolj zaprli vhodna vrata, kakor pa črnim in temnim poltem, ki
jasno vidi, kdor hoče to videti! I prihajaj o v večjem in večjem Poglejmo na nekatere okoliščine j številu iz južnih krajev in raz-in na mnenja, ki so jih iivelja- nih južnih otočij, zahtevajo pa
kar čez noč pogrnjene in polne mize in vse in jih pok. J. F. Ken-nedyja poudarek in opozorilo malo, če sploh kaj zanima, pa stopijo pred oči resnih ljudi vprašanja, namreč: Koliko tem-nobarvni “bratje” upoštevajo take nasvete in priporočila, ki jih
vili naši politični predstavniki zadnje čase. Sodi kdor zna soditi, zakaj so jih?!
Poglejmo na nekatere te vrste zadeve in uveljavljena določila ki so postala postavna in bodo veljala odslej naprej.
— Civilne pravice, ki se jih da obračati sem in tja tako in tako, kar navihani “fiškali” to prav dobro znajo.
— Znižana starost za volivce od dosedanje starosti 21 let na 18 let starosti.
Imena teh določb in določil se slišijo zelo simpatična, demokratična, kakor da doslej naša A-merika demokracije ne bi poznala. Vprašanja pa so pri tem druga. Namreč: Tistim, ki so dale civilne pravice, ste jih kaj po-
lahko porabila svojih približno 5 bilijonov, ki še niso iz- nikom ali družbi. Ne samo zah-! L1(41i, kaj civilne pravice pome-
Zahvala prijateljem in inancem
ŠT. JAKOB, Kor. — Minilo je že nad en mesec, odkar sem se srečno vrnil s svojega obiska v Kanadi in Združenih državah.
Ko gledam nazaj na čas, ki sem ga letos prebil med svojimi nekdanjimi župljani in drugimi prijatelji onkraj Atlantskega oceana moram hvaležno priznati, da so mi vsi, s katerimi sem se srečal, izkazovali mnogo pozornosti. Kamor sem prišel, povsod deležen velike prijaznosti in gostoljubnosti. Naj bo v “Ameriški Domovini” vsem še enkrat izražena moja iskrena zahvala. Moj obisk je imel samo eno pomanjkljivost: Bil je prekratek. Zato mnogo: prijateljev nisem mogei obiskati na njihovem domu, čeprav so si to želeli in me tako prisrčno vabili. Prosim jih, da bi mi tega ne šteli v zlo. Posebej se zahvaljujem tistim mojim nekdanjim župljanom pri Mariji Pomagaj v Torontu, ki so v nedeljo, 19. septembra, zvečer prišli v tamkajšnjo cerkveno dvorano, da sem se vsaj tam mogel z njimi srečati. Posebna zahvala pa gre tudi tistim, ki so ta večer našega srečanja organizirali in zanj prispevali razne dobrote.
Zahvaljujem se dalje g. Ivanu Peterlinu, ki me je povabil na poroko svoje hčerke Jožice. Njegovo povabilo je dalo povod mo-'bo nova cerkev prva zares mojemu obisku v Ameriki. Iskreno derna cerkev v Sloveniji in da se moram zahvaliti tudi svojim1 se bo novemu Grosuplju s svo-sobratom v Kanadi, ki so me z'jim zunanjim videzom prav pri-veliko ljubeznijo sprejeli v svo-'legala.
jo sredo. Predvsem velja moja' V Sloveniji zidajo trenutno zahvala g. Janezu Kopaču, su- več pomembnih cerkvenih periorju in župniku pri župniji stavb, kot cerkev sv. Cirila in Brezmadežne, pri katerem sem. Metodija na Teznem v Maribo-bil stalen gost, in g. Tonetu ru, prizidek k teološki fakulteti Zrncu, župniku pri Mariji Po- v Ljubljani itd. Skušajo nado-magaj, ki me je povabil, da sem mestiti, kar je bilo po višjih si-v nedeljo, 19. septembra, tam prFlah zamujeno v dosedanjih po-
obilni udeležbi vernikov imel' vojnih letih. Stroški vseh teh zi-
sv. mašo in pridigo, za srečanje | dav so' tako veliki, da jih ožja tisti večer pa nam je dal na raz-'domača skupnost kljub najbolj-polago cerkveno dvorano. Go- ši volji ne zmore. Zato upravi-spod Jan pa mi je vsak dan bil | cene prošnje za pomoč do vsega na uslugo kof šofer in bi me bil | slovenskega vernega občestva gotovo še marsikam popeljal, če'doma in po svetu. Tej prošnji se bi čas mojega obiska to dopu-J pridružujejo tudi Grosupeljčani.
J. S.
CLEVELAND, O. — Malokateri kraj je po zadnji vojni v Sloveniji tako zrastel kot Grosuplje oddaljeno 19 km od Ljubljane. Pred vojno je štelo 300 prebivalcev, zdaj jih ima nad 2500. Ni treba dokazovati, da je bila stara cerkvica, zidana kot podružnica sosednje š m a r s ke župnije, za novo grosupeljsko župnijo premajhna. Župljani so zato zamisel o novi cerkvi radi sprejeli in v enem letu že je ta zrasla. Načrte zanjo je napravil inž. Janez Furst. Cerkev si je zamislil kot ladjo, ki mirno plove po viharnem morju sedanjega sveta. Pod glavnim bogoslužnim prostorom bodo veroučne učilnice, peč za ogrevanje in drugi prostori. Prvič v Jugoslaviji u-porabljajo za visoko gradnjo keramzid beton, gradbeni material, ki je pri 1 kubičnem metru 1000 kg lažji od navadnega betona in ki je izvrsten toplotni in zvočni izolator.
Novo cerkev so postavili blizu stare, ki je s pokopališčem ostala nedotaknjena in bo stala kot spomin na staro Grosuplje. Zvonik pa bo služil tudi novi. Mogočna lipa bo povezovala obe cerkvi. Strokovnjaki pravijo, da
ščal. Obžalujem samo, da se ni- J
Ribe odfične, toda le sveže!
V sladkih vodah in morjih živi kakih 12.000 vrst rib. Toda le malo od teh je užitnih. Vse druge vrste nam služijo za izdelave ribje moke, ribjega olja, dodatkov za juhe in ribja zdravila.
Meso sladkovodnih in mor ■ skih rib ima skoraj isto kemijsko sestavo in hranilno vrednost. Kalorična vrednost je izredno velika, saj kilogram svežega rib-
vrednost. Vitamini A, B, in D, ki jih vsebuje ribje olje so nenadomestljivi za otroško prehrano. Razen teh vitaminov imajo posamezne vrste ribe (trska) tudi vitamin B 12, pri nekaterih ribah pa so našli celo vitamine C.
Razen navedenih sestavin pa ima meso sladkovodnih in seveda tudi morskih rib precejšnje količine kalcija, fosfora, klora, bakra, mangana, železa .. . Morske ribe imajo med sestavinami
jega mesa vsebuje 1800 kalorij.
V večini, primerov rečne ribe tudi jod. niso zelo mastne, razen nekate-| Razen tega je dokazano, da rih, ki jih gojijo v ribnikih in vsebuje ribje meso aminokisli-hranijo z umetno hrano (krap), ne, ki ugodno vplivajo na teles-Te imajo debelejši sloj mastnega no rast človeka, fizični razvoj, tkiva pod kožo. Tudi som, ki intelektualno delo in na neka-živi z rekah, je lahko na starost tere druge telesne funkcije, izjemno masten. Strokovnjaki1 Zelo pomembno pa je, da uži-trdijo, da na mastnost rib vpli -1 varno ribe sveže. Pokvarjeno vajo razen starosti tudi spol in ribje meso je prav tako nevarno čas drstenja. Ugotovili so, da za človekovo zdravje, kot je riba po drstitvi izgubi znaten1 sveže priporočljivo.
odstotek maščobe, vendar pa količna beljakovin in glikogena
je objavil ob svojem nastopu s^oraj vselej ostane enaka, pok. predsednik J. F. Kennedy?
Koliko, poudarim ponovno!
Dosedanja njihova obnašanja odgovarjajo na to. Nekako takole: Mi znamo samo sprejemati — doprinašati pa? To ni naša navada. Delo, trud in žrtve niso naši ljubčki in ljubice. Drugi (najbrž mislijo belce), ste navajeni dajati in skrbeti za vse, da
Ribe, ki žive v morju imajo mnogo olja. Olje se nahaja v mišičah morskih rib ali v njeni notranjosti. Največ ga je v jetrih polenovke, slanika, osliča, tune in nekaterih vrst morskih psov. Veliko olja ima tudi skuša in sardela ...
Kakovost olja zavisi od vrste rib. Toda povprečno vsebuje
ljudem bolj svetlo sveti sonce'100 gramov olja 900 kalorij. Ra-življenja — vi delajte in skrbite.: zen kalorične vrednosti, ima to 1° prepuščamo vam.	olje tudi izredno vitaminsko
Sveža riba ima prijeten vonj, bistre izbuljene oči, čvrste mišice, kožo živih barv ter svetlor-deče in vlažne škrge.
Postana riba diši neprijetno, ima vgreznjene, motne oči, škrge pa blede. Njena koža se pod pritiskom prstov vdaja, vdolbine pa se težko izravnajo. Takšnih rib nikakor ne bi smeli uživati.
Priporočena pisma
Pripročena pisma je začela pošta v ZDA sprejemati leta 1855.
xxxxxxxxxxxxxxxfcxx^xxxxx if xxxx^xx^ik	Ty
Karel mauser:
VELIKA RIDA
[AXXSXXX^XXXXXXX^xxxxix^tx^^xxxxxxxxxx^xxxxxxx^xixxxxxi
“Ne bom te motil,” je rekel razplesti. Koščena Smrečnikova
mrzlo. Sam ni vedel, ali mu je dobro ali težko. Obrnil se je in odšel. Agata je s čudnim nasmeškom strmela za njim.
Do mostu ni žinjal na nič. Korak mu je tolkel v rahlo zmrzlo cesto. Ko je prišel čez most in pogledal nazaj v gosto meglo, ki je ležala nad vodo, pa se mu
je zazdelo, da to čudno srenča- ker še nori za njim, pa ji je prišel
nje vendar ni brez pomena. Agata je vedela, da bo prišel v vas. Usekala ga je zavoljo Barbare. Prav nalašč. Da mu je pokazala, da tako trepasta ni, da bi žinja-la, da samo ob Račnikih sreča cvete. Tudi drugod, pa še večja. Če hoče, bo gospa v Beljaku. Samo če hoče.
Čudno težkega srca se je Nan-tej privlekel na dvor.
■I'	»i'	"i*
Da se je Nantej potegnil vase, je prva začutila strina. Bilo je neko popoldne in dišalo je po snegu. Račnik se je potepel na vas, otroka sta se igrala v izbi: Nantej je biT kuža, Mojcika pa je bežala po izbi, kakor da se boji njegovega lajanja.
Strina je ravno prišla iz hleva, ko so se zvrtinčile prve snežinke in padle na grudasta tla. Proti Ojstrniku je bil gost zastor sivine in tudi proti Dobraču je bilo nebo prav do dna zaprto.
Ko je prišla do vežnega praga, se je že kadilo od brega. Ni se ustavila v veži, kar naravnost je stopila v izbo. Nantej je stal ob oknu, z glavo naslonjen na šipo. Kakor da je ni slišal. Še obrnil se ni.
“Sneg gledaš, Nantej?” ga je mehko barala.
Kar rinil je, tako da se je še sama ustrašila.
Zasmejal se je, pa se ji je zaz-; delo, da se je težko.
“Na nekaj sem žinjal, strina, pa vas nisem slišal, ko ste stopili v izbo.” In kakor da hoče skriti svojo zaverovanost, je Vzel Mojciko in jo postavil na klop k oknu: “Poglej snegec, •Mojcika. Vidiš, kako se vrti?”
Otrok je samo kimal, nenadoma pa stegnil prstek in ga zapičil v šipo.
“Tam gori je pa mama, atej,” je rekla preprosto.
“Mama spančka, Mojcika,” je rekel tiho. “Snegec jo bo pokril, da je ne bo zeblo.” Toda Moj-ciki se ni slišalo prav. Iz zadrege jo je rešil mali Nantej.
“Ena mama spančka, ena pa ne. V nedeljo bo prišla.”
Zdaj je bilo nerodno Nanteju. Strina je čutila in je na tihem zginila iz izbe. Pa se je v veži udarila po glavi,
“Uh, trepa, v Zahomec je gledal, jaz sem ga pa splašila.” In je bila kar huda sama nase.
Zima vendar ni prinesla novega h Račniku. Zametena pota so sicer Nantej a za nekaj dni držala nazaj, potlej se je utrgal
brada mu je kar naprej migala pred očmi.
Tudi Agata je čudno zmedena iskala za besedami. Videla je, da sicer še hodi, se včasih rahlo dotakne bodočnosti, toda vsega na tako meglen način, da sama ne pride na jasno. Nekaj barti se ji je utrnilo, da je trepasta,
na misel Foltej in je komaj upala žinjati na Valanta. Ljudje tam v mestu so čudni: žo-bare veliko, dokler ne ujamejo, kar bi radi; potlej se sprevržejo in jih komaj spoznaš. Saj je bil Foltej prav tak.
Toda oba sta čutila, da sta že tako blizu razpotja, da bo treba reči jasno besedo. Leta dolgo to ljubezen ne moreta vleči. Že zavoljo ljudi ne.
Prva zagnanost se je ustavila. Agata je v srcu prevračala krivdo na Barbaro, Nante na Agato. Misli obeh so se vozlale in puščale čudno bridkost v srcu, ki se kar ni polegla.
Nantej je odlagal odkrit žo-bar, Agata tudi.
Za Božič je prišla voščit. Vsem je segla v roke, tudi otrokoma. Nanteju se je celo zdelo, da je nista gledala tako čumasto kakor navadno. Pravega žobara pa vendar ni bilo. Je čutil to Nantej in je čutila Agata.
Barbara jim je praznike voščila kar pri cerkvi. Se ji je zdelo tako najbolj prav. Ni hotela, da bi ravno za te svete dni prinesla nemir k Račniku. Pa ji je bilo hudo. Kodrovka je čutila, kako ji nekaj manjka. Samotni so prazniki, če nimaš svojih ljudi okrog sebe. Kar pohajala je po izbi in nekaj barti odšla na dvor. Ni imela obstanka.
Zvečer je prišel Nantej. Kar zrasel je na vratih. Kodrovka je prav nalašč strmolela v dečvo. Ni mogla skriti veselja, črn jeva je postala in tako rinila od mize, da je Kodrovka vedela: ne bo ga pozabila, četudi koj Agato vzame; ga ne bo in ga ne bo. V srcu ga ima in tako globoko, da bodo leta prešla, preden se bo ta rana zacelila.
Nantej je po voščil praznike vsem po vrsti. Nazadnje še Barbari.
“Sicer sva si jih že pri cerkvi voščila, a dobrega ni nikoli preveč.”
“Saj je le čudno, da si se prikazal,” je veselo zinila Kodrovka.
“Kar nisem se vedel kam deti,” je povedal naravnost.
“Dolg čas ti je bilo,” ga je nasmejano zbodla.
“Resen mi je bilo,” je priznal. “Navadne dni se človek nekam zmoti, takole ob praznikih pa pride toliko stvari, veselih in žalostnih, pa sem kapnil semle.”
Kodrovka je narezala mesa in
Piramide javna dela za zaposlitev!
Stari Egipt je po domnevi ameriškega znanstvenika gradil piramide, da bi zaposlil moško delovno silo v času, ko je Nil preplavil polja in ta ni imela drugega posla.
gospodarski načrt, s čimer je
Ameriški raziskovalec Mendelssohn je oblavil domnevo o nastanku sedmih velikih egiptovskih piramid. Niso jih gradili predvsem za grobove umrlih faraonov, piramide so po njegovem “sad prvega velikega I kem niso bili delovni sužnji, piše
antični Egipt izpričal visoko politično in gospodarsko organiziranost svoje družbe. Človeštvo dotlej ni poznalo takšnih zamisli. Graditelji piramid potemta-
programa za zagotovitev dela”. Dejstvo, da so bile poslednje bivališče faraonov, je po njegovi domnevi bolj ali manj postranskega pomena.
Graditev velikanskih piramid, za katero je bila potrebna pravcata vojska delavcev — piše Mendelssohn — je zagotavljala delo večini moškega prebivalstva v tistih treh mesecih, ko se je Nil razlil čez bregove in je prišlo v kmetijstvu do zastoja. Delo je moške rešilo prisilnega oddiha, hkrati pa je prispevalo k politični združitvi različnih plemen in rodov ob dolgi reki. Ljudje so delali skupno stvar, gradili so nekaj, kar je zdaj veličasten spomenik preteklosti.
MendelSsoha navaja, da je bil
raziskovalec, marveč delavci, ki so od faraonske vlade tudi prejemali plačilo.
Zgradili so samo sedem piramid, in sicer v stoletnem obdobju faraonov tretje in četrte dinastije pred približno 5000 leti. Seneferu, zadnji faraon tretje dinastije, je dal sam zgraditi tri piramide.
Mendelssohn sklepa, da sedem piramid ni moglo biti zgrajenih izključno za umrle kralje. Ob Seneferujevi smrti je bilo več piramid kot mrtvih faraonov. Prav tako bi sedmih piramid ne mogli zgraditi v sto letih, če bi šele po smrti vsakega faraona zgradili po eno. Piramide so gradili kar naprej: ko je bila ena skoraj gotova, je bila gra-
za “sezonsko delo” tolikšne mno -1 ditev druge nekako v sredini, žice ljudi potreben dolgoročen pri tretji pa se je delo začelo.
Varčevanje z devizami
Zaradi .sklepa Zveznega izvršnega sveta o varčevanju z devizami so slovenska turistična podjetja v hudi zadregi. V tujino bodo lahko potovali le tisti, ki imajo devizne račune ali pa menijo, da bodo lahko shajali z 32 dolarji. Potovalne agencije ne bodo več dobivale dodatnih deviz.
Mesa bo manjkalo
Zaradi dolge suše bo pridelek koruze bolj slab. Zato se dviga njena cena vedno bolj. Določili so ji ceno 1.50 dinarja za kilogram, dejansko jo pa kupci plačujejo po 1.60 in več.
Zaradi visoke cene je ljubljanska Emona (nekdanji Agrokombinat Emona) opustila pitanje govedi v svojih hlevih, izpraznila je pa tudi hleve v Podgradu pri Gornji Radgoni, ki jih je vzela v zakup za pitanje prašičev. Podobno delajo tudi druga družbena posestva. Če bo šlo gospodarstvo v tej smeri, bo zopet zmanjkalo mesa na domačem trgu.
Kot jajca debela toča
Po \dolgi suši in vročini se je 27. avgusta razdivjalo hudo neurje nad pretežnim delom Slo-
debela kot jajca.
Dopoldne je tako deževalo, da je padlo na kv. meter 124 litrov dežja. Kanalizacija je odpovedala in voda s cest je vdirala v kleti. Tudi cestni promet je bil oviran.
Mednarodni vinski sejem v Ljubljani
Prvi teden v septembru se je vršil 17. mednarodni vinski sejem. Na sejmu je sodelovalo 360 razstavljalcev iz 22 držav. V o-cenitev so poslali 870 vzorcev vin, 176 vzorcev žganih pijač in 77 vzorcev sadnih sokov. 411 pijač je dobilo zlate, 575 pa srebrne medalje.
Veseli Slovenci so v obilnem številu prihajali na Gospodarsko razstavišče pokušat zlato kapljico.
“Slovenijales” moral iz Skopja
Po skopskem potresu je podjetje “Slovenijales” odprlo v Skopju namesto predstavništva poslovalnico. Postavili so skladišča na 2,500 kv. m površine in vložili več kot 2 milijona dinarjev.
Leta 1968 so začele krajevne oblasti pritiskati, naj “Slovenijales” prostor izprazni, češ da je
se je moralo podjetje umakniti, ne da bi dobilo kje drugod primerno lokacijo. Vse intervencije na najvišjih mestih so bile zaman.
Zasebno gostinstvo
Po poročilih slovenskega zavoda za statistiko je bilo lani v Sloveniji 2,052 zasebnih gostišč, od tega 155 na ozemlju ljubljanskih občin, v Mariboru 105, v soboški občini 92. V zasebnih gostiščih so prodali 108,500 hi piva,
84.300	hi vina, 3,600 hi žganja, 1,200 hi drugih žganih pijač, 39,400 hi sode in kisle vode ter
30.300	hi brezalkoholnih pijač. Zasebno gostinstvo se je začelo v letu 1965 in predstavlja petino iztržka v celotnem gostinstvu.
Podražitev letalskega bencina
V hud spor sta se zapletli “Ju-
Koncert na Triglavu j landu, solastnik St. Clair Auto Na vrhu Triglava je 35 pevcev Parts na 6011 St. Clair Avenue, akademskega zbora “Tone Tom- mož Joan, roj. Stanislas, oče šič” priredilo svojevrsten kon- Gordona, brat Johna, pok. Jen-cert, ki ga je poslušalo 300 me Yelitz, Williama (D), pok.
ljudi.
Zapeli so 12 pesmi. Vsi navzoči so zapeli pesem “Oj Triglav, moj dom”.
Veleblagovnica v Murski Soboti
Trgovsko podjetje ‘Potrošnik’ iz Murske Sobote ima v Pomurju 96 trgovin, 6 skladišč in doslej edino sodobno blagovno hišo: konec avgusta je namreč odprlo “Dom tehnike”. V njem bodo prodajali v kleti, pritličju in prvem nadstropju. “Dom tehnike” je stal 7 milijonov dinarjev. Ima šest oddelkov: za vodovod in toplovod, elektriko, barve in lake, splošne železninske izdelke, akustiko in termiko ter gospodinjske potrebščine. V bla-
Mildred, Emila in Victorja. Bil je član Knights of Columbus Cleveland Council 733, The Forest City Yacht Cluba, St. Clair Businessmen Association in SDD na Recher Avenue. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na All Souls pokopališče.
podjetje “Inex-Adria”. “Jugope-trol” je zagrozil, da bo ustavil točenje bencina na ljubljanskem letališču, če ne bodo plačevali bencina in kerosina po novih, zvišanih cenah.
Letalsko podjetje se temu u-pira, češ da je bil specialni letalski bencin že pred podražitvijo doma za 23% . dražji kot na tujem, sedaj so ga pa podražili še za nadaljnjih 15%. Vsa letalska podjetja so se obrnila na Zvezni izvršni svet, da naj v sporu za cene posreduje.
Izvoz v ZDA otežkočcn
Ameriški ukrepi o uvozu utegnejo zadeti tudi lesni kombinat v Rogatcu. Predvideno je bilo, da bodo izvozili' v ZDA za poltretji milijon dolarjev raznih izdelkov, predvsem stolov in obešalnikov. Zaradi konkurence iz Japonske, Poljske in Romunije že sedaj hi bilo lahko delati za ameriški trg.
Čebelarstvo zabava upokojencev
Čebelarsko društvo v Mariboru združuje 28 društev z 800 čla-
popravilo čevljev, izdelavo ključev, brušenje nožev in za popravilo ur ter zlatnine.
iG¥|@fija dobavlja Egiptu manj orožja
WASHINGTON, D.C. — Ko so v zgodnji pomladi arabske države s Sudanom na čelu začele čistiti vrste svojih domačih komunistov, je Kremelj na to
.	odgovoril na dosedanji način,
gopetrol” in ljubljansko letalsko govnici^bodo^ tudi delavnice za Zavrl je dobavo orožja arab_
skim državam, posebno pa E-giptu. To je seveda imelo svoj vpliv tudi na ameriško taktiko napram Izraelu. Tudi Washing-tonu se ni mudilo z dobavami orožja Izraelu.
To stanje traja v bistvu še danes, le s to razliko, da pojemanje sovjetskih dobav arabskemu svetu še zmeraj ni doseglo dna. Tej tendence! je podrejeno tudi pošiljanje ameriškega orožja Izraelu.
Seveda s tem niso zadovoljni ne v Tel Avivu ne v Kairu. Je pa to dokaz, da se tako Amerika kot Sovjetska zveza trudita, kako bi ustvarili pogoje za mir v arabskem svetu. Zato v krogih ZN v New Yorku ne računajo z nevarnostjo, da bi se vojskovanje na Srednjem vzhodu kmalu utegnilo obnoviti v večjem obsegu.
venije. Najhujše je prizadelo j bila lokacija le začasna. Pritisk Ljubljano, kjer je padala toča, je bil zadnje čase tako hud, da
ni. Sicer pa je v Sloveniji 46 čebelarskih društev z 8 tisoč člani, okrog tisoč čebelarjev pa ni včlanjenih.
Čebeljih družin je le še okrog 110,000. Letno dajejo od 700 do 800 ton medu. Med čebelarji je povprečna starost 65 let, kar kaže, da je čebelarstvo postalo predvsem “hobby” upokojencev.
Montažni otroški vrtec v Mežici
V	Marlesovih obratih v Podvelki in pri Sv. Lovrencu so izdelali montažne dele za otroški vrtec, ki so ga postavili v Mežici. Vrtec ima šest učilnic in dodatne prostore.
V	starem vrtcu je bilo prostora za 70 otrok, v montažnem vrtcu ga bo za nadaljnjih 120 o-trok.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) zaposlen pri Cleveland Steel Tool Co. zadnjih 6 let pred upokojitvijo. Bil je član Kluba hrvaških upokojencev na St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo popoldne ob 1.30.
Patricia Sfilgoj
Včeraj dopoldne je Bog poklical k sebi po dolgi bolezni 11-letno Patty Sfiligoj, hčerko dr. Tomaža in Carole Sfiligoj, 157 Vinewood Dr., Avon Lake, Ohio 44012. Pogreb bo v sredo, 10 novembra, ob lOh dopoldne v cerkev sv. Jožefa, Avon Lake na pokopališče Kalvarija v Lorai-nu, Ohio. Obiski v Burmeister Funeral Home, Avon Lake, bodo v ponedeljek in torek od 7 do 9 zvečer. Poleg staršev, je zapustila sestro, tri brate in sorodnike v Clevelandu, Ljubljani in Mostarju.
in zagazil do Smrečnika Stari POtiCe‘ Barbara je bila ko.i Pri d° bmrecnlka' btan . otrocih. Kaj delata zdaj, ko jima je ležal. Nantej ga je v izbi po- , je sneg zametel) ^ z
®r»sLS? ,eezmiz»nUa Asa,a!M<>idk<>' **	>"
Starost, je zmlzgnila Agata. kako se s strino v opomin ga zapušča m kar na_'meta?
Na mah je Nantej čutil, da
Prej kuntra v svoji kamri.” Nan-
tej ga je šel pogledat. Zvit pod veje od B.|r|jare lop]a mirnos,
kupom odej je zabolsca vanj'	v A . nj Nek M
okušal se je potegniti kvišku, • ■ t	,
. . t v	, njej, kar ga kar naprej spomi-
pa m imel vec moči. Obraz mu na	Ng ena beseda ni
je na strasno osmlednil in za-lko§ata in napihnjena) sredi ctrok
Voljo redke, sršaste brade so mu 9či padle še globlje pod čelo. JV' Nantej se ga je ustrašil.
“Kako, oče?”
S skrivljenim, belim prstom je sekal proti njemu.
“Sem ti pravil, pa nisi verjel. He-he-he!” — Čudno votlo se je hihetal, da je bilo Nanteja sko-raj groza. Klatil je nekaj o slabem vremenu, ki bolezni nosi, Potlej pa utonil iz kamre. Ni ^riogel zdržati.
“Še to pokoro imam,” je hladno rekla Agata.
Kakor se je Nantej mučil, ven-
je kakor velik otrok, ki razume Vesel je bil, da je
prišel.
Spokojen žobar je razdrla Kodrovka.
“Zdaj se pa dolgo ne bosta mogla z Agato obirati. Čas teče, otroka rasteta, ljudje so pa z vsakim dnem starejši. Tudi vidva. Sem tudi slišala, da starega smrt vije in da se je otepava z zadnjimi močmi.”
(Konec prihodnjič)
°-
dar pravega žobara ni mogel ^taro železo.
— Avtomobili v ZDA gredo povprečpo po 13.8 let rabe za
MUCA SI JE ZLOMILA NOGO — Pravijo, da mačka zmeraj pade na noge in se zato skoraj nikdar ne polomi. Tale na sliki v Petersburgu v Floridi je morala imeti res smolo, da si je zlomila nogo. Imela je tudi srečo, ker jo je lastnik peljal k zdravniku, ki ji je dal zlomljeno nogo v sadro. Slika na desni kaže, da se 9 tednov stara muca ‘Princeska1 še vedno rada igra, seveda za sedaj le z zdravo tačico.
Josephine Kogoj
Na svojem domu na 798 Rud-ard Rd. je umrla 88 let stara Josephine Kogoj (Kogoy), roj. Fidel v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 62 leti, vdova po 1. 1929 umrlem možu Mattu, mati Josepha, Mary, Antonie, Ann Shenk, pok. Johna in pok. Alice, stara mati in prastara mati. Bila je članica KSKJ št. 193, ABZ št. 71 in SŽZ št. 10. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato v družinsko grobnico na Kalvariji.
George Rohall
Pretekli petek je umrl na svojem domu na 8116 St. Clair Ave. 48 let stari George Rohall, brat Mary Rayner, Elizabeth Petek in Andrewa (vsi v Pen-na.). Pogreb bo v torek ob 10. iz Zakrajškovega pogreb, zavoda na Highland Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes ob 1. popoldne.
Ignatius Marinčič
V soboto zvečer je umrl po kratki bolezni v St. Alexis bolnišnici 62 let stari Ignatius Marinčič, zaposlen pri Buckeye Forge Co., sin pok. Johna.in pok. Mary, roj. Smole, mož Frances, roj. Globokar, oče Frances, Mary Kay in Jamesa, brat pok. Johna, Martina, Mary Urbančič, Frances Mauer, Rose Simms (Kalif.), Anne Omerza, Antonie Turk, Albine Zgonc Amalie Hayden in Josephine Arko. Bil je član C.W.V. No. 553 v New-burghu, Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu, KSKJ št. 63. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnega bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
Joseph J. Melle
Pretekli petek zjutraj je, kot smo poročali, umrl 59 let stari Joseph J. (Wally) Melle s 13390 Lake Shore Blvd., rojen v Cleve-
GOVOREČE KNJIGO
BEOGRAD, SFRJ. — Tu so objavili, da se je jugoslovanskim strokovnjakom posrečilo izdelati način za tisk glasu na običajni papir in tako ustvariti “govoreče” knjige. V svobodnem svetu so že dolgo v rabi posebne plošče in trakovi s slovstvenimi deli, znanstvenimi razpravami in raznimi tečaji. V čem je jugoslovanska iznajda v podrobnosti ni znano.
MALI OGLASI
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda na E. 76 St. Za pojasnila kličite 881-2342 po 5. uri zvečer.	(214)
V	najem
Oddamo 5 ali 6 sob zgoraj jako lepe sobe, samo odraslim, na vogalu Schaefer in E. 71 St.
1176 E. 71 St. tel. 391-5932
-(214)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 5-7. ure zvečer 486-6540.
(215)
Ženitna ponudba
Samski obrtnik, star 30 let, živeč v Clevelandu, želi spoznati pošteno, situirano dekle v svrho ženitbe, staro od 20 - 30 let. Ponudbe s sliko na Ameriško Domovino pod značko “Lepa bodočnost”.	—(3,5,8 nov)
Hiša naprodaj
Dobra 9-sobna enodružinska hiša, 2 kopalnici, preproge, je naprodaj v bližini Sv. Vida. Kličite po 4. uri 431-9123 ali 261-8050.
Frijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ »t 68th St; 361-4111
ALEXANDRE DUMAS j
Grof Monte Cristo
Žarek nepopisljivega veselja je razjasnil to temno obličje na-lik solncu, katerega zadnji žarki imajo izginiti v megli kakor v grobu.
Toda kakor smo že povedali, je čakal zastonj, da pride mladi mož k njemu in mu javi svoj triumf. Da sin pred bojem ni prišel k svojemu očetu, katerega je hotel maščevati, se mu je zdelo razumljivo; toda zakaj ni prišel objet svojega nestrprio čakajočega očeta zdaj, ko je bila njegova čast maščevana?
Ker torej ni bilo k njemu Alberta, je poslal grof po njegovega slugo; čitatelj ve, da je Albert temu naročil, naj grofu ničesar ne prikriva.
Deset minut pozneje se je prikazal general Morcerf v črni obleki na peronu. Kakor se je videlo, je dal že prej potrebna: naročila, kajti komaj se je prikazal na peronu, je že pridr-drala njegova kočija in obstala pred njim.
Njegov komornik mu je vrgel na voz vojaški plašč, v katerem sta bila zavita dva meča. Nato je zaprl za grofom vrata kočije in sedel poleg kočijaža.
“Na Elizejska Polja h grofu Monte Cristu,” je ukazal general. “Toda hitro!”
Konjska kopita so zatopotala, in za pet minut dospe kočija pred Monte Cristov dom.
“Gospod Morcerf sam odpre vrata, in še predno kočija obstane, skoči kakor mladenič na tla, pozvoni in izgine s svojim slugo skozi odprta vrata.
Trenotek pozneje javi Bapti-stin gospodu Monte Cristu grofa Morcerfa, in Monte Cristo naroči, naj ga peljejo v salon, ter spremi Haydee.
Tretjič prekoraka grof salon po njegovi dolžini, ko se obrne in zagleda na pragu Monte Crista.
“Ah, to je res gospod Morcerf,” pravi Monte Cristo mirno. “Mislil sem, da sem napačno slišal.”
“Da, to sem jaz,” pravi grof, stisnivši svoje ustnice tako silno, da ga je komaj slišati.
“Rad bi vedel,” pravi Monte Cristo, “čemu se imam zahvaliti za veselje, da vas vidim tako zgodaj pri sebi.”
“Vi ste imeli to jutro dvoboj z mojim sinom?” pravi general.
“Vi to veste?” odvrne grof.
“In vem tudi, da je imel moj sin dovolj uzroka, želeti si dvoboj z vami, in da bi bil moral napeti vse svoje moči, da v a s usmrti.”
“Res, gospod, imel je uzrok. Toda kljub temu vidite, da me
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
BABY SITTER WANTED TO LIVE IN
Own room. Prefer Young woman. $25 week with raises. 929-2763 before 2 p.m.
BEAL ESTATE FOR SALE
LINDENHURST - 7 HILLS 4 Bdrm. 2% bath. Only 2 yrs. old. Liv-dining rm. comb. Many extras, such as stv-dbl. oven-refr.-drapes, crptg. thruout. Comb, washer-dryer. Garb, displ. 21/2 car. att. gar. Lg. lot comp, landscpd. $34,500. 356-8243
(215)
OPEN HOUSE SUNDAY 1-5 PM 9133 S. Avers-Evergreen Pk. By Owner. Imm. Poss. 6 Rm. brk. bilevel, 2 bdrm. Cer. tile bath, air-cond. pan den and pan. rec. rm. in ibsmt Att. gar. Low taxes.
Mid 30’s. Call 425-0133
ni usmrtil in da se celo ni niti bil.”
“In vendar vas je smatral za provzročitelja onečaščenja svojega očeta in za provzročitelja strašnega poloma, ki prihaja ta hip nad mojo hišo?”
“To je res, gospod,” pravi Monte Cristo z svojim strašnim mirom, “a za posrednega in ne za direktnega provzročitelja.” “Brezdvomno ste mu podali kako izjavo ali se opravičili?” “Podal mu nisem nobene izjave in tudi opravičil se mu nisem.”
“A na čem temelji v tem slučaju njegovo ravnanje?”
“Na prepričanju, da je skoro na svetu še človek, ki je kriv mnogo več od mene.”
“In kdo je ta človek?”
“Njegov oče.”
“Naj bode,” pravi grof in prebledi; “toda znano vam je, da se niti največji zločinec ne da rad prepričati o svoji kaznivosti.” “Znano mi je ... Tudi sem pričakoval tega trenotka.”
“Vi ste pričakovali, da je moj sin bojazljivec!” reče grof.
“Gospod Albert Morcerf ni bojazljivec,” pravi Monte Cristo.
“Človek, ki drži v roki meč, človek, katerega smrtni sovražnik stoji pred njim in ki se vendar ne bije, je bojazljivec! Zakaj ga ni tukaj, da bi mu povedal!” “Gospod,” odvrne Monte Cristo hladno, “ne morem si misliti, da ste prišli k meni pogovarjat se o svojih malenkostnih rodbinskih zadevah. Povejte to gospodu Albertu, morda vam odgovori.”
“O ne, ne,” odvrne general s smehljajem, ki pa takoj izgine; “ne, prav imate, zato nisem prišel k vam! Prišel sem vam povedat, da vas tudi jaz smatram za svojega sovražnika! Prišel sem vam povedat, da vas instinktivno sovražim, da mi je, kakor da sem vas vedno poznal in vedno sovražil! In ker se mi vidi, da pri mladih ljudeh tega stoletja ni običajno, da bi se bili, mislim, da je vrsta na nas ... Ali je to tudi vaše mnenje, gospod?”
“Popolnoma. In ko sem trdil, da sem pričakoval, kaj se zgodi, sem hotel govoriti o vašem obisku, gospod Morcerf.”
“Tem boljše ... Ali ste pripravljeni?”	: ...Sjfj
“Pripravljen sem vedno, gospod.”
“Veste pač, da se bova bila do smrti enega izmed naju?” pravi general in stisne zobe.
“Do smrti enega izmed naju,” pravi grof Monte Cristo in lahko dvigne glavo kvišku.
“Torej pojdiva, prič ne potrebujeva.”
“Res,” pravi Monte Cristo, “to je nepotrebno, kajti poznava se tako dobro.”
“Nasprotno,” pravi general; “ne poznava se sploh ne.” “Bah,” pravi Monte Cristo s svojim strašnim mirom, “pomisliva nekoliko. Ali niste vi vojak Fernand, ki je dezertiral v bitki pri Waterloo? Ali niste poročnik Fernand, ki je služil francoski armadi na Španskem kot špijon in ovaduh? Ali niste polkovnik Fernand, ki je izdal, prodal in umoril svojega dobrotnika Alija? In ali se ne združujejo vsi ti Fernandi v generalnem poročniku grofu Morcerfu, francoskem pairu?”
“O,” zakriči general, ki so ga zadele te besede kakor razbeljeno železo, “o, ničvrednež, ki mi kradeš čast v trenotku, ko me imaš morda usmrtiti, ne nikdar nisem rekel, da sem nedolžen; dobro vem, demon, da si prodrl
noč in čital v knjigi moje preteklosti; toda morda je v meni, v moji sramoti vendar še več časti nego v tvojem sijaju. Ne, ne, poznaš me, to vem, toda jaz tebe ne poznam, tebe, ki se potepaš po svetu, pokrit z zlatom in dragimi kameni. V Parisu se daš imenovati grof Monte Cristo, v Italiji pomorščak Simbad, na Malti, kaj vem, kako; pozabil sem. Toda vprašam te po tvojem pravem imenu; katero izmed teh stoterih imen je resnično, bi rad vedel, da bi je mogel izgovoriti na bojnem polju, ko ti zabodem svoj meč v srce.”
Grof Monte Cristo strašno prebledi; oko mu zažari, in urno skoči v svojo sobo ter se z bliskovito hitrostjo preobleče v obleko pomorščaka.
Tako se prikaže, strašen, neizprosen, s prekrižanimi rokami, pred generalom, ki skoči prestrašen in smrtno bled korak nazaj ter se mora opreti ob mizo.
“Fernand,” zakliče grof, “izmed svojih stoterih imen mi je treba imenovati samo eno, da te uničim, toda ali ni res, to eno uganeš sam? Ali prav rečeno se ga spomniš, ali ni res? Kljub svoji veliki žalosti; kljub strašnemu trpljenju ti namreč danes kažem obraz, ki ga je pomladila radost nad maščevanjem, obraz, ki si ga moral pogostokrat videti v sanjah, odkar si se oženil, odkar si vzel v zakon Mercedo, mojo nevesto.”
Glava omahne generalu nazaj, roke dvigne kvišku ter s stekle-
nim pogledom zre na ta strašni prizor; nato se splazi, opiraje se ob steno, proti vratom in zakliče s temnim, tožečim, srce trgajočim glasom:
“Edmond Dantes”.
Nato se splazi z vzdihi, ki niso imeli na sebi nič več človeškega, po stopnicah, omahuje kakor pijanec čez dvorišče, pade v naročje svojega komornika in trudno zašepeta:
“Domov, domov!”
Med potom ga svež zrak in čut sramote pred svojimi ljudmi spravita zopet k zavesti, toda čim bolj se bliža svojemu domu, tem večja postaja njegova bolečina.
Nekaj korakov pred hišo ukaže vstaviti in izstopi. Vrata hiše so bile odprta do kraja;
sredi dvorišča je stal izvošček, začuden, da ga kličejo v tako odlično hišo. Grof s strahom zagleda tega izvoščeka, a ne da bi upal koga vprašati, odhiti v svoje sobe.
Dve osebi prideta po stopnicah. Da bi se jima izognil, stopi v najbližji kabinet.
Bila je to Mercedes ob roki svojega sina; zapuščala sta hišo.
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nad al j ni razvoj.
Hvala!
NOVEMBER
um&mmM
mmmm:
mmm n i
mmmm
feii
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi”
pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
24. — “Polka ples” v proslavo
10-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov.
28. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue,
DECEMBER
5. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi ob 3. popoldne miklavževanje v šolski dvorani.
5. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo glavno letno sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.

SEN. ROBERT BYRD, demokrat iz W. Virginie, namestnik • vodnika demokratske večine v senatu M. Mansfielda, je bil o-| menjan v zvezi z imenovanjem i v Vrhovno sodišče, pa ni bilo izj vsega nič.
'%
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
. PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO I
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
ffl&i
What a lot of ten-year-olds are wearing this year.
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
5.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
11.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo ob 2.30 popoldne v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
12.	— Društvtov sv. Jožefa št.
169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. ZačetpV ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci.
1972
JANUAR
15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
6.	Klub slov. upokojencev za
Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Društvo Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
20.---Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani.
MAREC
5. — Materinski klub fare sv.
Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘‘Veseli Slovenci”.
MAJ
7.	— Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—-Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
JUNIJ
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.

THE BETTER V/AY
Irt/	-----------------<: I
ZEMNl IN NEVESTE!
1
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
611’/ Sl. Clair Avenue	HEnderscn 1-GS2S
...................................................................—-------------r *
V VRSTI ZA PREGLED — Vrsta Puma helikopterjev britanskega letalstva čaka na pregled na oporišču Odiham v Hampshiru. To je prva skupina teh helikopterjev v britanskem letalstvu. Pumo so izdelali skupno britanski in francoski strokovnjaki. Je uporabna za prenos čet, tovora ali ranjencev. Enkrat lahko nese 5,500 funtov tovora ali 16 vojakov s polno bojno opremo.