Po*tnina
V fotovmL
Leto XVIL, St. 253
Ljubljana, sobota 31, oktobra 1936
Jena 2
upra vzuttvo; ujuoijtuu*, tumiijev« ollca & — Telefon st. S122, 3123, 3124. 3125, 812»	'
Laseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova iil d, - Tet S392, 3492, Podružnica Maribor: Gosposka atloa
St. II. — Telefon St. 2455. tcKirtižnica Celje: Kocenova ollca dt.
i. — Telefon St. 190. RAčum pn poŠt. fiek. zavodih: Ljubljana §t_ 11 842. Praga <Sislo 78.180, Wlen St. 105-2*1-
Naša zveza s Turčijo
Turčija praznuje trinajsto obletnico, odkar se je preosnovala v republiko. Nacionalni praznik v Ankari je dobil še posebno obeležje, ker se je istočasno izvršil službeni poset jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Stojacli-noviča. Domači proslavi, posvečeni spominu notranje osvoboditve, se je pridružila še zunanjepolitična manifestacija prijateljstva med Turčijo in Jugoslavijo, ki pomeni eno najbolj trdnih osnov mednarodnih odnošajev v južno-vzhodnem delu Evrope in bližnje Azije.
Ta manifestacija je imela tem večji značaj in je napravila še mogočnejši vtisk, ker se je vršila istočasno s slavnostnim posetom rumunskega kralja Karola v Pragi, v srcu Češkoslovaške j«publike. Tudi ta poset se je izvršil ob priliki glavnega češkoslovaškega nacionalnega praznika. Tudi tu je dobil notranji nacionalni praznik poseben značaj z zunanjepolitičnim obeležjem.
S tem vsem se je na izredno viden način dokumentirala povezanost držav vsega sistema med Krkonoši in Armenskimi gorami, od Jadranskega do Črnega morja. Mala antanta m Balkanska zveza, oba poglavitna temelja našega mednarodnega uveljavljanja, sta se s tem znova manifestirali, kar mora zlasti v današnjem stadiju rastočega mednarodnega političnega razkroja učinkovati jaKo krepko v splošnem evropskem političnem vzdušju.
Naša zveza s Turčijo ne spada v stare odnošaje. Nova je, kakor je na novo nastala naša narodna država in kakor je prenovljena tudi Turčija. Kako ogromna je razlika med državo sultanov z zastarelimi notranjimi uredbami ter zunanjepolitičnim uveljavljanjem konservativizma in reakcije, pa sedanjo Kemalovo republiko, ki se je temeljito jsakor malokateri revolucionarni prevrat v svetu, otresla vseh znakov preteklosti ter pričela živeti novo nacionalno življenje, kakor da imamo opravka s povsem novo državo. Na ta način so odpadli vsi pomisleki, ki bi izhajali iz zgodovine, vsa tradicija se je zrušila v prah in v svežem toku modernega življenja so se pokazale možnosti in nujnosti za prijateljstvo, za slogo, za so-
elovanje in zvezo prenovljenih naro-
ov, novih nacionalnih držav. In tako ,e ves narod z vnemo pritrdil, ko se je pred nekako tremi leti pričela izvajati v življenje zamisel našega velikega pokojnega kralja in se je zasnovalo skupno delo na znamenitih osebnih sestankih, ki so položili trdne temelje sedanjemu stanju. In ko smo doznavali slavnostne govore ter pomembne izjave iz Ankare, smo se morali znova zavedati, kako veliki koncepti so dozorevali v oni lepi dobi zrelih državniških razgledov. Po teh sledeh, in samo po njih, drži pot v bodočnost, v konstruktivno mednarodno sodelovanje, ki mu je dan najprikladnejši, naravnost nujni okvir s formacijami Balkanske zveze in Male antante.
Manifestacija skupnih ciljev in trdne povezanosti, to je vsekakor že sama po sebi vredna vsebina ankarskih dni. Toda tudi konkretnejšim nalogam je posvečena ta manifestacija. Podpisal se je sporazum o trgovinskih zvezah, pa o plovbi in vrh tega o doseljevanju. Pogodbe o trgovinskih in drugih gospodarskih stikih izpolnjujejo del programa, ki sta si ga postavili tako Mala antanta kakor Balkanska zveza, programa gospodarskega sodelovanja in dopolnjevanja. Naj bi bil sedanji sporazum predhodnik še drugih! Dogovor o doseljevanju bo pomenil za Jugoslavijo v praksi regulacijo možnosti za izseljevanje muslimanov, ki so nekdaj močno silili na Turško, dandanes pa brez primere manj, iz vzrokov, o katerih nam ni treba še posebej razpravljati. Kljub temu pa je bilo potreba urediti te zadeve v načelnem, odnosno pravnem pogledu. Če se bo iz recipročnosti določb razvila znatnejša težnja po povratku nekaterih muslimanov izseljencev, je seveda vprašanje, glede katerega prepustimo odgovor bodočnosti.
Afirmacija turško - jugoslovenskega prijateljstva in zavezništva je hkrati afirmacija volje do miru. Po pravici so te dni naglašali slavnostni govori, kako zelo miren del Evrope je sedaj Balkan. Ta nekdaj tako prosluli »sod smodnika« evropskega kontinenta je že davno prepustil to nezavidno vlogo drugim pokrajinam in se more sedaj brez pretiravanja ponašati, da spada med naj-mirnejše predele Evrope. In to po lastni zaslugi, s tem, da se je združil v trdno zvezo, ki si je zapisala za program izvesti načelo »Balkan balkanskim narodom« do kraja in ga zares postaviti v življenje. Ta politika se izvaja z velikim uspehom in njena zasluga je, da je dandanes, ko pretresajo ostale dele Evrope tako hude krize, Balkan tako rekoč otok miru. Treba je samo še, da se započeto delo velikega pokojnega kralja, ki je enega zadnjih svojih zunanjepolitičnih posetov posvetil Sofiji, z uspehom nadaljuje še v Bol-
jt""
ITALIJANSKO-NEMŠKI POBUDI ZA ZBLIŽANJE Z MALO ANTANTO
Londonski ^Evening Standard": „Vsa pota evropske diplomacije vsiijo letos v Jugoslavijo" - Rezerviranost nemških in avstrijskih listov
London, 30. oktobra, b. Vsi ugledni angleški listi so že prinesli obširne komentarje o italijansko-nemških razgovorih ob priliki Cianovega obiska v Berlinu in Berchtesgadenu. Posebno »Times« in »Mor-ning Post« sta zelo podrobno analizirala vse točke dozdevnega sporazuma in prihajata na koncu do zaključka, da se utegne vendarle že v najbližji bodočnosti izkazati, da je tudi to najnovejše zatrdilo tesnega italijansko - nemškega sodelovanja samo taktična poteza, namenjena kot opozorilo zlasti Londonu in Parizu, ki niti nasproti Nemčiji, niti nasproti Italiji še vedno nočeta popustiti. Pojavljajo pa se tudi glasovi, ki ostro kritizirajo angleško in francosko politiko, češ da sta obe državi na umiku pred izredno agilnostjo italijanskega in nemškega fašizma, ki sta si postavila za cilj zrušenje vseh angleških in francoskih zvez v Evropi, da bi bil nato njun pritisk na London in Pariz toliko lažji.
^Jugoslavija se največ dvori, a njej se nič ne mudi"
V zvezi z italijansko-nemško pobudo za zbliža rije med državami Male antante, ki prihaja kot posledica Cianovih razgovorov v Nemčiji v italijanskem časopisju do vidnega izraza celo v nekaterih oficioznih komentarji, je zbudil izredno pozornost zlasti »Evening Standard«, ki posveča svoj uvodnik izredni aktivnosti jugoslovenske zunanje politike in poudarja, da vodijo v tem letu vsa pota evropske diplomacije v Jugoslavijo. Nato se še posebej dotika novih italijanskih ponudb Jugoslaviji in piše med drugim: še nedavno je bila v modi špekulacija z datumom, kdaj bo na Jadranskem morju izbruhnila vojna. Sedaj pa se Italija vse ho!j ogreva za jugoslovenska prijateljstvo. Italijansko časopisje se jo izpremenilo napram Jugoslaviji v zbor ponižnih glasov. Tudi Nemčija se na vse pretege trudi, kako b; si pridobila jugoslo-vensko prijateljstvo. Znane so koncesije, ki jih je dobila Jugoslavi ja z novim trgovinskim sporazumom z Nemčijo, Obdana z laskanjem svojih malih balkanskih sosedov in velikih fašističnih sil, je danes Jugoslavija na potu, da postane država, kateri se na svetu največ dvori. Toda njej se v izbiri ne mudi, ker ve, da niti eden izmed teh častilcev ni neinteresiran in da vsakdo gleda v prvi vrst; samo na svoje interese, pa naj bočo gospodarskega aH političnega značaja. List je mnenja, da stoji Evropa spričo izredr.e aktivnosti, ki jo kažeta nemška in italijanski, diplomacija v srednji in jugovzhodni Evropi, pred velikim pregrupiraniem sil. katerega posledic še ni mogoče predvideti.
Kj i
Pariz, 30. oktobra, b. Francosko časopisje še ni povsgm izšlo iz neke čudne re-zeiviranosti v pogledu tolmačenj novega italijanskega in nemškega diplomatskega j zaleta v srednji Evropi. Dasi na široko po- ! roča o vseh podrobnostih posameznih ak- | cij in opremlja svoja poročila celo z značil- ! nimi tujimi komentarji, zlasti komentarji Rima, Berlina in Dunaja, vendar še ne pre- ■ cizira povsem jasno svojega stališča do vseh t9h najnovejših dogodkov, ki si slede 7. naglo brzino. Večjo pozornost, kar je ' umljivo, posveča Pariz sestankom odgovor- i nih državnikov — diplomatov in vladarjev | — držav Male a.ntante in Balkanske zveze, katerim pripisuje velik pomen, ki ob čedalje večji napetosti, -v kateri se nahaja Evropa, sproti še bolj narašča. Zanimiv je v tem pogledu zlasti uvodnik oficloznega »Tempsa« pod naslovom: »Enotnost Male antante«, v katerem podčrtava važnost obiska rumunskega suverena v Pragi. Dotika se vseh najnovejših pojavov nemškega in italijanskega snubljenja v posameznih prestolnicah Male antante, ki jim pa ne pripisuje prevelikega pomena, prihajajoč končno do zaključka, da se v sedanji Evropi postavlja toliko vprašanj, spr?čo katerih ne morejo češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija drugače postopati, kakor v popolnem sporazumu. Več ko zadosti je danes razlogov za solidarnost nastopov Prage, Beograda in Bukarešte. List opozarja zlasti na revizionistične težnie Madžarske in restavracijske naklepe Dunaja. Enako vznemirjenost povzročata v navedenih zavezniških prestolnicah tudi avstrij-
Evropi, v njenih mednarodnih odnoša-jih, se je pojavila tudi težnja po tesnejšem sodelovanju med različnimi političnimi sistemi. Države rimskega protokola se želijo zbližati z Malo antanto, pa k temu sodelovanju pritegniti tudi Nemčijo. Ali z drugimi besedami, podoba je, da se hoče uveljaviti koncept tesnejšega, pred vsem gospodarskega, potem tudi političnega sodelovanja v tem delu Evrope. Dosedaj je sicer konkretnega o tem prizadevanju še malo postavljeno v javnost, ali da imamo opravka z resnim poskusom, se razvidi že iz tega, da so tudi praške izjave poudarile svojo pripravljenost za aranž-mane te vrste.
Mala antanta, ki se v okviru projek-
sko-nemški sporazum ter volja Italije in Nemčije po solidarnem postopanju v vseh srednjeevropskih vpraša ;jih. Zato tudi nov italijansko-nemšk; spora/.um, ki se pojavlja kot posledice Cianovih razgovorov v ! Nemčiji, ne more bistveno vplivati na stališče držav Male antante, ki prav te dni znova dokazujejo, da so slej ko prej močan blok, enoten blok, ki ga z raznimi podtalnimi mahinacijami ne bo tako lahko raz- j družiti. Tudi poizkus nekakšne nevtraliza-cije nekaterih držav Male antante se po mnenju pariškega oficioznega lista ne bo uresničil kakor to dokazujejo nedavne ' jasne izjave češkoslovaškega zunanjega , ministra dr. Krofte in kakor je mogoče to ; razumeti tudi iz poteka sedanjih praških
razgovorov.
° i
Nemški tisk oprezen
tteriin, 30. oktobra, b. Docuii kaže italijanski tisk že vse od znanega obiska avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Rimu izredno naklonjenost zbližanju z državami Male antante, kakor to dokazujejo tudi mnogi oficiozni glasovi iz Rima, ki so se po Cianovem ob.sku v Berlinu celo značilno pomnožili in dali s tem slutiti, da je bila akcija za zbkžanje podunav-skih držav dogovorjena ob priliki zadnjih italijansko-nemških razgovorov, Kaže ves nemški tisk glede novih italijanskih akcij v Podunavju veliko opreznost. Zdi se, kakor da jim ne zaupa, ker jih beleži le v zelo skromnem obsegu, ne da bi jih komentiral. Edino izjemo v tem pogledu tvori do sedaj oficiozna diplomatsko-politična korespondenca, ki se je že dvakrat dotaknila tudi vprašanja verjetnega vpliva berlinskih razgovorov in italijansko-nemškega sporazuma na položaj v srednji Evropi; vendar obakrat bolj z vidika nemških interesov, kar je padlo v cči posebno pri analizi madžarske zunanje politike pod novo Dara-nyjevo vlado.
Ne more se pa reči, da bi nemški tisk ne posvečal te dni izredne pozornosti Stoja-dinovičevim razgovorom v Ankari in obisku rumunskega vladarja v Pragi. Toda tudi pri teh poročilih se ponavljajo že znana nemška namigavanja na divergentnost pogledov posameznih držav Male antante na pereča mednarodna vprašanja. Dopisnik »Frankfurter Zeitung« iz Prage ve celo povedati, da je v kratkem pričakovati veliko razrahljanje vezi med Prago, Beogradom in Bukarešto. Kot simptom tega razkroja navaja list med drugim okolnost, da ne spremlja rumunskega suverena mini- j strski predsednik Tatarescu, ki da je pred kratkim »misteriozno« obiskal Beograd, kar spravlja list v čudno in nemogočo zvezo. Na podobno stališče se postavlja »Ber-liner Tageblatt«.
še bolj čudno pa je pisanje dunajskega dopisnika »Frankfurterce«, ki v zvezi z napovedano dunajsko konferenco držav rimskega bloka — v nasprotju s pisanjem italijanskega časop<sja, ki napoveduje novo gospodarsko in politično ureditev odnošajev v Podunavju — zanika vesti, da bi se na tem sestanku ventili rala tudi vprašanja političnih odnošajev do držav Male antante, češ da se bo pretresala samo možnost gospodarskih zvez ž njimi. Nato še posebej poudarja, da ni nikakor računati v tej zvezi »s kakšnimi presenečenji«. Z značilnim poudarkom beleži list skladnost Dunaja in Budimpešte v vseh srednjeevropskih vprašanjih, skladnost, »ki se kaže tudi v razmerju do prijateljskih narodov, predvsem pa napram Nemčiji«. Zanimivo je, nadalje, da pripisuje list poseben pomen tudi Cianovemu obisku na Dunaju, ki je napovedan dva dni pred dunajsko konferenco in »tako hitro po njegovem berlinskem obisku«.
Kanya o odnošajih Madžarske do MA
Budimpešta. 30. oktobra, b. Zunanji minister Kanya je imel včeraj pred združenima odboroma parlamenta in zgornjega doma ekspoze, v katerem se je dotaknil vseh perečih evropskih vprašani. Sistem kolektivne varnosti se po njegovem m-nenju ni nikjer obnemel. zato se mu zdi. da ie Madžarska s svojo zunanjo politiko ubrala pravo pot, ko je kolektivne obveze dosledno odklanjala. V tej politiki danes ni več osamljena. Tudi ženevska pol-tika sankcij se ni izkazala, ker ni računala z razvojem po'ožaja. kakor bi to mora'a rtoritL
Berlinski obisk ital>janskega zunanjega ministra Ciana j>ozdravlja z največjim zadovoljstvom, ker so tendence, ki so ee pri tej priliki pokazale, v popo'nem skladu z madžarskim stališčem v razmotrivan% vprašanjih in [K>sebno z madžarsko mirovno politiko.
Glede odnošajev do Male antante je de-ja', Kanya, da ne bo i madžarske strani nobene ovire za razvoj gospodarskega in sčasoma rutli političnega sodelovanja z >«c-mi podunavskim' državami, kakor h'tro bo Madžarska lahko sedla za zeleno mizo kot enakopraven partner. Sele ko bodo njene upravičene zahteve na nasprotni strani priznane, bo mogoče govoriti o pravi varnosti in resničnem miru v Podunavju. kakor to Madžarska sama pričakuje in si vroče želi. Kanva je tu 6 pOc-ebnim zadovoljstvom ugotovil. da 6e tudi pri nekaterih madžarskih eo«edih že pojavljajo prijateljski glaeovi o njeni zunanji politik'.
„Prager Tagblatt" o poizkusih zbližanja
Praga. 30. oktobra, b. Današnji »Prager Tagblalk je objavil poJ naslovom »Ponudba«
iznaja vsak dan, razen poo Naročnina znaša mesečno Di Za inozemstvo Din 40.-
Urednifltvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6.
3122, 3123, 3124. 3125, 3126. I Gosposka ulica 11. Telefon i Celje, Stxossmayerjeva ulica Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračaj«
zanimiv komentar v zvezi s priprav Male antante, ki io izraža znani k< o praških razgovorih, za navezanje sodelovanja z državami rimskega 1 Nemčijo, v katerem Piše med dru prvič, da se poudarjajo taki name svečanosti pobude — češkoslovaški in kraljevski obisk _ daje izjavi p vrednost. Ce kažeta Jugos^vija in K tendenco k zbližanju, vsekakor le sko polit'*čnemu zbližaniu z Neinčii< ne dogaja — Ln v tem je smisel ko
j a_proti volji, temveč s pristankor
slovaške, ki si tudi sama želi bolj j sko ureditev teh odnošajev. Ni tež zvezi najti skupno točko s Cianovirr vori v Bertimu. katerih rezultat pi dopušča možnost nadaljnjih navezan Komunike pa je še v toliko drago odklanja v«ako nu»el na hegemonij koLi v srednji Evropi.
Nov Mussolini! mirovni načrt
Rim. 30. oktobra, b. Iz zanesljiv se doznava. da bo imel Mussolini ljo v Milanu velik govor. 0 vseb še niso znane podrobnosti, vendar jetno. da bo Mussolini razvil ob b nov mirovni načrt, ki bo vseboval t kretne predloge glede izvedbe ra; in posvetovanj, ki bodo s tem ns zvezi. Osnova njegovega novega bo nedavni sporazum z Nemčijo, ob priliki Cianovega obiska v B^ Berchtesgadnu. Mu<ssolinijev načrt že sestavljen in ga te dni kompetei kovnjaki že prevajajo v tuje jezike
Berlin posrednik Imom in Londonc
Nemčija odklanja protiacgleško politiko, pač pa skušala Rim in London spraviti
Rim, 30. okt bra. b. Nekateri rimski liiti, med njima tudi ta i, ki se opirajo na poluraine kroge, poudarjajo, da pomeni italijanska orientacija proti Berlinu definitivno edvrnitev od ženeve, Londona in PaTiza. Ta zatrdila pa le delno odgovarjajo dejanskemu položaju. Ciano va pot v Berlin sicer potrjuje domnevo o odvrnitvi od ženeve, ni pa nikakor povzročila zaostritve italijansko-angleškega konflikta, ker je sporazum z Nemčijo glede abesin-skega vprašanja v tesni zvezi le s stališčem, ki ga je v tem vprašanju zavzemala do sedaj ženeva. Ciano Je nedvomno poizkusil pridobiti Nemčijo za protiangle-ško politi- o na vseh poljih, torej tudi v
Sredozemlju, naletel pa je pran^ v gledu na nemški cdpor. Nemške n zbližan je z Londonom smatrajo tv daljšek zveze Rim—Berlin. Italij ma odslej stališče opazovalca, pa se bo po svojem novem Ion poslaniku Ribbentropu trudila, c Rim in London. V tem pogledu i na le Ribbentropova izjava ob i prflicdu v angleško prestolnico, k poudaril, da želi Nemčija živeti-telj.<?tvu z Anglijo in Francijo, tei ponudba nemškega državnega p Milcha ve Rimu, ki je ponudil ii vladi sklenitev angleško-italijar ?,' ega zračnega pakta.

se mora računati, da se s tem raztegne ista mirovna akcija na vse področje, na ves sistem Balkanske zveze, ki je že sedaj ena najbolj utrjenih mirovnih postojank v Evropi. Kakor doslej se bo tu tudi poslej uveljavila preizkušnja, da je bil Balkan pač nemiren del Evrope, dokler so se na njem križala nasprotja velikih držav in se vodile njihove interesne borbe za prevlado. Z ustanovitvijo Balkanske zveze so jih balkanske države povsem eliminirale. Manifestacije v Ankari in v Pragi so pokazale, da je enaka politika tudi v bodoče naš program. Kakršnekoli bodo bodoče sodelovalne težnje, prihajajoče od zunaj, eno pričakujemo od njih: namreč to, da ostanejo konstruktiven
i__i_____
w_n____i.'.
j _ -____
Cafeallerova ofenziva
se je ponesreči
splošna ofenziva vladnih miličnikov na frontah o Madrida ni prav nič izboljšala položaja Madru
Madrid, 30. oktobra, d. Ofenziva vladnih čet, ki jo je odredil ministrski predsednik in vrhovni poveljnik vladnih sil Caballero, je dosegla znatne uspehe pri Illescasu. Akcijo republikanskih čet podpirajo tanki, ki so bili prvič uporabljeni v tem odseku. Med miličnike so bili razdeljeni letaki, v katerih zagotavlja Caballero, da ima sedaj vladna vojska na razpolago dovolj letal in drugega vojnega materijala. Po uradnih poročilih so vladne čete zopet osvojile železniško postajo v Algadorju, odkoder vodijo železniške proge proti jugu in jugovzhodu.
Ker je vse moško prebivalstvo pod orožjem, uporabljajo za utrjevalna dela sedaj tudi ženske. Prav tako so mnoge ženske zaposlene v javni službi pri cestni železnici, v uradih in drugih ustanovah. Kakor vse kaže, je vlada odločena, da prevzame sedaj inciativo v vojaških operacijah ter izvede poslednje napore za osvoboditev Madrida od obkolitve Francovih čet.
Na gorah okoli Madrida, predvsem pa na Sierri Guadarrami sneži ter trdijo, da bodo gorski prelazi že v nekaj dneh pokriti s snegom do 1 ali 2 m visoko, kar bo znatno otežkočilo nadaljnji pohod Francovih čet.
Uspehi vladnih čet
S špansko-francoske meje, 30. oktobra, g. Po včerajšnjih vesteh nacionalistov o zmagah, so danes prispela vladna poročila, iz katerih je razvidno, da je včeraj po Largu Caballeru odrejena splošna ofenziva prinesla vladnim četam uspehe. Po uradnem poročilu so vladne čete, ojačene s katalonskimi miličniki, zopet zavzele mesto Torrejon de la Calzaga, ki so ga včeraj zavzeli nacionalisti. To mesto leži na jugu Madrida. Nacionalistične čete so imele velike izgube.
Boji na vsej črti
Madrid, 30. oktobra, b. Splošna ofenziva vladnih čet se vrši na vseh frontah okoli Madridu. Prvi vladni protinapadi m nacionalistične postojanke so se pričeli že v četrtek z napadon reorganiziranih vladnih letalskih sil na Sevillo. Caceres in Grana-do. Napad ie biM izveden pri be'cm dnevu in je v polni meri uspe1, kajti poročila
samo onim točkam, kjer so n£ zbrali ujetnike.
Do hudih bojev je prišlo pri S To rejonu, ki so ju vladni mil dolgem boju spet zasedli. Še večje na pa je vladni uspeh na važnem nem križišču ALgodoru. ki je tudi vladjne reke. Pomen te vladne zn ton, da je ž njo zopet vzpostav davno pretrgana železniška zveza . Valencia-
Predor nacionalist na južni fronti
Naval Carnero, 30. oktobra, b. urnem topniškem ognju so na pod poveljstvom generala Varel vladno fronto na jugu v razdalji lemetrov in pridobili s tem n okoli 12 kilometrov. Spričo tega i čete pri El Escorialu v zelo težk žaju in so možnosti obrambe gra neprimerno manjše. Uporniki so lomom južne fronte zagotovili operacijsko bazo, ki bo pri njil njem prodiranju igrala zelo velik
Napad pri Escoria krvavo odbit
A vila, 30. oktobra, b. Vladna izvedla premišljen in dobro pi napad na Francove čete pri El kjer je hotela zlomittj nasprotno napraviti predor v smeri proti kra; scas in Aranjuez. Poizkus milice dolgih in hrabnih bojih ponesrečil zopet umaknila na svoje dobro ut stojanke. Tudi na fronti pri G« so skušali miličniki zavzeti včeraj ne postojanke, pa jih je usrtavil n general VaTela z motoriziranimi ki so miličnike celo potisnili nek zaj, tako da so se nacionalisiti pri tališču Getafe nadalinie tr kil
Polom ofenzive
Pariz. 30. oktobra, b. Nova po prihajajo s fronte okoli Madrida, da so vladni miličniki spet izgubil
etni^nke kntero ^	tn nocropil
»Spajajoči Jadran"
Tržaški »Piccolo" piše o »globokem in simpatičnem odmevu" svojega članka v Jugoslaviji
Tr*t, 30 oktobra- b. Današnji »Piccolo« objavlja na prvi strani pod dvokolonskim naslovom: »Spajajoči Jadran. Naraščajoč odmev Picoolovega članka v Jugoslaviji« dopis iz Beograda, iz katerega objavljamo brez vsakega komentarja nekaj odstavkov: Članek Rina Alessija o italijansko-jugo-slovenskih odnošajih je naletel v vsem ju-goslovenskem časopisju in v odgovornih političnih krogih na globok in simpatičen odmev. Listi označujejo članek za senzacionalen. Oči vseh so obrnjene sedaj na Dunaj, kjer se bo čez nekaj dni sestala trojna konferenca držav, podpisnic rimskih protokolov; od tega sestanka se pričakuje nova beseda, ki naj zbliža narode in gospodarstva vsega podunavskega bazena. List navaja nato komentar beograjskega »Vremena«, Mfar prehaja na »Jutro« in pravi:
»Tudi ljubljansko »Jutro« z dvokolon-sikim naslovom poudarja: Italijanski listi priporočajo zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, dokazujoč njegovo potrebo in ko-
rist« List objavlja v mastnem tisku nekatere odstavke, kakor n. pr. onega, ki se nanaša na postopanje s tujerodci v Julijski
Krajini, ki smejo svobodno citati in se izobraževati v jeziku, ki jim prija, in drugo osnovno točko članka, v kateri se ugotavlja neizpremenljiva resnica, da Jadran ne razdvaja, temveč spaja, da se meječi gospodarstvi izpopolnjujeta, da so se zapadne države doslej posluževale Jugoslavije proti Italiji, da bi s tem prikrile svoje interese, in da končno vstaja nova Evropa.«
Z enakim zadovoljstvom piše tržaški list o objavi svojega članka v »Slovencu«, nato pa izdaja naslednjo tajnost: »Četudi ni bilo do sedaj nobenih komentarjev, je ven darle gotovo, da se bo po preteku kakega dneva časopisje moralo izraziti v tem pogledu. Med tem pa se pričakuje prvi komentar v beograjski »Politiki«, komentar, ki ga bo napisal stari državnik in diplomat Balugdžič, ki jc bil dvorni svctovalcc in poslanik.«
Prvi prestolni govor
kralja Edvarda VIII.
Zaključitev sedanjega zasedanja angleškega parlamenta
London, 30. oktobra, o. Dopoldne je bdlo zaključeno sedanje zasedanje angleškega parlamenta s prestolno besedo, ki jo je v lordski zbornici, kjer so se zbrali tudi člani spodnje zbornice prečital v imenu kralja Edvarda Vm. lord-kancelar Macdo-nald.
Prestolna beseda pravi:
Govorim vam prvič kot vladar. Ponovno vam izražam svojo najtoplejšo zahvalo za sočustvo, ki ga je izkazal meni in moji dragi materi narod Velike Britanije ob izgubi našega predragega očeta, ter za ponovne dokaze globoke ljubezni napram mojemu ljubljenemu očetu ob priliki njegove smrti. Prepričan sem, da bo spomin na zvesto službo mojega očeta v korist domovine še dolgo živel v srcih mojega naroda.
Moji odnošaji napram drugim državam ostanejo še nadalje prijateljski. Letos poleti se je sestala v Montreuxu mednarodna konferenca, da prouči lozansko pogodbo glede Dardanel. Srečen uspeh te konference, h kateremu je pripomogla tudi moja vlada, vam nudi radostno upanje v srečno bodočnost.
Prestolna beseda omenja za tem pogodbo, ki jo je britanska vlada sklenila z Egiptom, kakor tudi njene predloge za reformo DN. Kralj naglasa, da bo zunanja politika Velike Britanije tudi v bodoče ostala zvesta načelom Društva narodov.
Potem, ko je omenil priprave za konferenco lokarnskih držav, pravi kralj v svoji poslanici:
Z iskreno skrbjo smo zasledovali dogodke v Španiji. Moja vlada se ni ustrašila naporov, da podpre mednarodna filantrop-ska stremljenja za ublažitev trpljenja nesrečnega španskega naroda. Politika moje vlade je bila usmerjena k izolaciji te strašne borbe ter je z vsemi sredstvi podprla francosko vlado, ki je imela za cilj sklenitev pakta o nevmešavanju v špansko državljansko vojno.
Moja vlada je nadalje sodelovala skupno z vlado. Zedinjenih driiav Severne Amerike pri reformi francoske valute. Upam, da bodo ukrepi, ki so jih podvzele francoske m druge vlade, doprinesli k novemu procvitu mednarodne trgovine.
Prestolna beseda navaja na koncu vse važnejše zakonske ukrepe, ki so bili sprejeti v teku dosedanjega zasedanja parlamenta.
Po prečitanju prestolne besede so se člani spodnje zbornice vrnili v svoj dom, kjer je speaker ponovno prečital kraljevo poslanico. Za tem je speaker podal vsem poslancem roko ter izjavil, da je zasedanje zaključeno.
Novo zasedanje bo otvorjeno 3. novembra s prestolno besedo.
Edenov ekspoze o Španiji
Anglija krepko vztraja na dosedanjem stališču
nevtralnosti
London, 30. oktobra, b. Včeraj sc je po trimesečnem odmoru sestal spet angleški parlament Proti dosedanjim običajem je takoj po otvoritvi prešel na razpravo o nekaterih perečih problemih. Državni podtajnik Sassocm je podal izjavo o konfliktu, ki je nastal v zadevi Nuffield-Swinton, iz katere izhaja, da se je premieru Bakhvinu posrečilo doseči med obema sporazum in zagotoviti njuno sodelovanje pri izvedbi oborožitvenega programa. V imenu notranjega ministra je izjavil njegov tajnik, da bo policija storila vse, da prepreči nadaljnje pro-tižidovske izgrede v mestnem delu Eastend. Glede napovedanega zakona o prepovedi nošnje uniform se ni hotel izjaviti.
Nato je povzel besedo zunanji minister Eden, ki je izčrpno govoril o španski krizi, zaradi katere je v prvi vrsti bilo sklicano zasedanje parlamenta.
Eden se je najprej dotaknil predzgodovi-ne konflikta in modalitet ter načina, po
katerem je bil sklican sedanji kontrolni odbor o izvajanju sporazuma o nevmešavanju v španske notranje zadeve. Anglija krepko vztraja na svojem dosedanjem stališču v tej zadevi, ker se ji še vedno zdi najboljša metoda za preprečenje nevarnosti, da hi se španska notranja vojna prelevila v splošni mednarodni konflikt. Glede obtožb o dosedanjih kršitvah sporazuma o nevmešavanju Eden ni hotel podatfnobenih preciznih izjav.
V imenu opozicije jo ostro napadel vladno politiko Greemvood, ki je izjavil, da jo politika nevmešavanja po vsem tem. kar se je že do sedaj zgodilo, absolutno pogrešena in so ne more več dolgo obdržati. Nikakor ne bi smoli Francove vojaške junte in legitimne vlade španskega naroda postaviti na isto stališče. Opozicija zahteva preklic prepovedi prodaje orožja madridski vladi in prepoved nadaljnjih dobav upornikom, ker tako zahteva mednarodno pravo.
Gospodarska pogajanja s češkoslovaško
Beograd, 30. oktobra. AA. Jutri bo prispela v Beograd češkoslovaška delegacija, iki jo tvorijo pooblaščeni minister Hano-šek, šef odseka zunanjega ministrstva Niederle in svetnik finančnega ministrstva Skulj, ki se bodo pogajali z zastopniki naše države o končnem načrtu za izmenjavo blaga za 1. 1936/37. O načrtu so govorili že na zadnjem zasedanju gospodarskega sveta Male antante v Bukarešti. Pogajanja se bo pričelo v ponedeljek v zunanjem minstrstvu. V naši delegaciji bodo člani naše sekcije gospodarskega sveta Male antante in sicer načelnik zunanjega ministrstva dr. Sveti-slav Predič, vršilec dolžnosti načelnika ministrstva za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič, načelnik finančnega ministrstva Jovan Radulovič in svetnik zunanjega ministrstva Nikodije Jovanovič ter veščaki posameznih gospodarskih re-sorov.
Z naše strani so že pripravljeni vsi konkretni predlogi, ki jih bodo pri pogajanjih obravnavali. Med drugim bo jugosloven-ska delegacija zahtevala večjih trgovinskih in tarifnih ugodnosti za izvoz našega blaga na Češkoslovaško. Češkoslovaška delegacija namerava zahtevati znižanje nekaterih carinskih postavk za češkosolvaške proizvode. Delegaciji bosta razpravljal! tudi o ureditvi plačilnega prometa glede na ukre-ke. ki jih je naša Narodna banka izdala za izvoz nekaterih vrst naših sirovin.
Za organizacijo delavskih bataljonov
Beograd, 30. oktobra, p. Glede na bližnjo akcijo Zveze jugcslovenskih mest se je vršila v Beogradu konferenca; na kateri so delegati posameznih mest razpravljali o zimskih podporah siromašnemu prebivalstvu. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, v kateri predlagajo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, naj ukine zimske podpore v dosedanjih oblikah in dovoli namesto njih organizacijo prostovoljnih delavskih bataljonov. Nezaposleni naj bi se prostovoljno organizirali v delavskih skupinah, ki bi jim mesta dajala stalno ali začasno delo, tako da bi si zagotovili svoj redni zaslužek, ženam, deci in za delo nesposobnim možem pa bi se še nadalje delile zimske podpore. V resoluciji so tudi predlogi za koordinacijo akcije med meščani, posameznimi društvi in ustanovami glede njihovih prispevkov za zimsko socialno akcijo.
Film o kulturnem življenju Beograda
Beograd, 30. oktobra, p. Centralni presbiro je najel nemškega filmskega režiserja Paula Winterja za sestavo kulturnega filma o življenju naše presrtolnice. Film bo obsegal serijo slik lz prestolnice, njenega poslovnega življenja, iz beograjske okolice ter z Dunava od Železnih vrat do Kladova.	.
Beležke
Kdo je odgovoren za pisavo »Slovenca*4
Vedno češče se obračajo ljudje na nas s tem vprašanjem, ko vidijo hujskarije, obrekovanja in zavijanja v »Slovencu* in drugih njegovih listih. Njim vsem in vsej javnosti pojasnjujemo, da je lastnik »Slovenca« organizacija, katere člani so izključno katoliški duhovniki. Ista organizacija Katoliško tiskovno društvo, je lastnik Jugoslovanske tiskarne in Jugoslovanske knjigarne. čeprav imata ti dve pravno obliko samostojnih zadrug. Iz neke objave v »Službenem listu« banske uprave je razvidno, da so v vodstvu obeh zadrug in torej med vodilnimi člani Katoliškega tiskovnega društva tudi naslednji gospodje: vpokojeni katehet Anton čadež, stolni župnik dr. Tomaž Klinar, stolni prošt Ignacij Nadrah, profesor na škofijski gimnaziji v St Vidu Jernej Pavlin, profesor dr. Gregor Pečjak, univerzitetni profesorji teološke fakultete dr. Aleš Ušeničnik, dr. Franc Ušeničnik in dr. Ivan Fabijan, novomeški prošt Karel če-rin itd.
Vsi ti gospodje in njim na čelu ljubljanski škof g. dr. Gregorij Roiman nosijo pred Bogom in svojo vestjo, a tudi pred javnostjo vso moralno odgovornost za pisanje »Slovenca«, »Slovenskega doma«, in »Domoljuba«. Potrebno je to jasno pribiti dasti z ozirom na nekatere pojave zadnjega :asa.
Obsodba
v včerajšnjem »Slovencu« čitamo na dru-
»i strani naslednjo ugotovitev:
»Celo grobovi niso bili varni pred to po-itično-kulturno steklino.«
Ta ocena se očividno nanaša na članek, ki ga je »Slovenec« objavil na tretji strani iste številke.
Krščanski socialci se skušajo osamosvojiti
V	zadnji številki njihovega glasila »Delavske pravice« je izšel članek, ki dokazuje potrebo, da si dobijo krščanski socialci lastno tiskarno, lastno založbo ter poleg svojega dosedanjega tednika tudi revijo. Članek izraža nado, da bo vsaj del tega programa uresničen že v prihodnjem letu.
Stara liberalna trdnjava
Iz Žalca nam pišejo: Žalcc je prijazen trg v Savinjski dolini, znan tudi v širokem svetu kot sedež hmelj-ske trgovine. Po prizadevanju skrbnega občinskega odbora se razvija v moderen trg, ki že na zunaj kaže duha podjetnosti pri tržanih. Kjub letom hude krize v hmeljarstvu si je Žalec ohranil svoj ponos in svoje značajno lice, saj so šli mimo njega že drugi viharji
Ob priliki zadnjih občinskih volitev je »Slovenec« nazval naš trg »staro liberalno trdnjavo«. Storil pa je to po krivici, saj je vendar sam poročal, da je pri nas zmagala »kompromisna lista JRZ« z dosedanjim županom g. Rudolfom Lorberjem na Čelu. Vrh tega mu je znano, da se v našem trgu udejstvuje g. Vinko Vabič, lani kandidat na dr. Mačkovi listi pri skupščinskih volitvah, letos najprej predstavnik Ljotičevc-ga jugoslovenskega pokreta, končno pa nosilec liste, ki jo je »Slovenec« priporočal kot edino pravoverno. Sicer pa smo zopet enkrat zadovoljni vsi, Zalčani in »Slovcn-čevi« čitatclji. Kaj hočemo še več?
Zasluge nar. posl. Rudolfa Pevca
Včerajšnji »Slovenec« objavlja med malimi oglasi naslednjo javno zahvalo:
»Podpisani si štejem v častno dolžnost, da se najtopleje zahvaljujem delavnemu in obče priljubljenemu narodnemu poslancu g. Rudolfu Pevcu iz Ormoža za njegovo uspešno intervencijo na merodajnem mestu, da so mi bile vrnjene preproge, katere sem kupil za 800 Din od nekega krošnjarja v dobri veri, da je ta upravičen prodajalec, nisem pa vedel, da preproge niso bile zaca-rinjene.
V	Ormožu, 28. oktobra 1936. Luci Ladislav, pekovski mojster.
Po občinskih volitvah v murskosoboškem okraju
Glasilo narodnega poslanca g. Josipa Ben-ka prinaša statističen pregled občinskih volitev v murskosoboškem srezu. Po pregledu prihaja list do zaključka, da so bili razen v občinah Strukovci in Gornja Lendava povsod izvoljeni stari župani in da se da iz tega upravičeno sklepati, da uživajo pri veliki večini volileev popolno zaupanje. V občinah Mačkovci in Tišina nista kandidirala stara župana, bila pa sta izvoljena za predsednika občin tudi moža sposobnosti in dela. Na podlagi nedeljskih volitev se vidi, da narod odobrava ono delovno smer občin, ki je bila že pred leti začrtana. Mi ne potrebujemo nobenih razkolov, mrženj in nesoglasij, marveč sporazumno in složno delo vseh, brez razlike na vero in stan ali politično prepričanje.«
Pogledi g. Vilderja
Kakor smo že včeraj zabeležili, je izšla v Zagrebu prva številka tednika »Nova ri-ječ«, ki ga izdaja g. Večeslav Vilder. V uvodu čitamo med drugim:
»Novi list ni organ kake stranke, ne bivše, ne sedanje, nc bodoče. Ne zato, da ne bi respektirali strank. Brez strank ni političnega življenja, ni demokracije ... Toda mi živimo v dobi tolike zmedenosti pojmov, takega duhovnega previranja, da bi nas mogel strankarski obroč ovirati pri opazovanju dogodkov in pri obravnavanju sodobnih problemov... Mi se hočemo pri določevanju smeri našega lista kretati v krogu idej. ki so večne v zgodovini človeštva in ki značijo stalno stremljenje k višjim oblikam človeškega življenja Zato smo protivniki diktature vsake vrste, pa naj gre za despotijo enega človeka ali diktaturo stranke ali razreda Protivni smo fašizmu, pa naj bo »kulturen« ali balkanski.«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Priprave za intervencijo Italije v Španiji ?
španski poslanik v Parizu dolži Italijo, da pripravlja svoje podmornice za akcijo ob vzhodni španski obali
Pariš. SO. oktobra, o. Tukajšnje Špansko poslaništvo je objavilo iz &ek> zaupnih virov vesti o velikih pripravah italijanske vojne mornarice za odkrito intervencijo v španski državljanski vojni. Poslaništvo trdi. da ve pozitivno ca formiranje priprav celega bro-dovja italijanskih podmornic r luki Gaeti, kjer se matične ladje za podmornice skupno s podmornicami pripravljalo za daljše kri. šarjenje. Priprave so ie toliko napredovale, da čakajo samo še na pove'je za odhod tega brodovja f vzhodne španske vode.
Zastopnik španskega poslaništva je izjavil novinarjem, da bo vsak poizkus blokade vzhodne obale Španije po driarah fašističnega bloka izzval odkrit konflikt s prijatelji madridske vlade, kar pomeui. da se lahko r danih okoliščinah pričakuje vsak čas izbruh krvave vojne. Samo t Greti ie ie osem italijanskih podmornic prebarvanih z rdeče-slatimi barvami španskih nacionalistov.
Gaeta je oddaljena 40 milj severao-za-hodno od Neaplja.
^ Italijanski tanki za Francovo vojsko
London, 90. oktobra, o. >New Chrociicle« objavlja obširno poročilo svojega vojnega dopisnika z južnega bojišča, ki trdi, da je «am videl pri španskih nacionalistih veliko število italijanskih tankov, ki jih upravljajo tndi Italijanske popadke pod vodstrom italijanskih oficirjev. Italijanski tanki in nemški trimotorni bombarderji tipa Junkers predstavljajo glavno ®ilo nacionalistov.Nacionalistična vojska je opremljena i modernimi strojnicami 'n protiletalskimi topovi italijanskega porekla. Tudi dopisnik »Bri-tteh United Pre^sa«: trdi i«=to. Oba dopisnika sta se mudi'a več dni na fronti nacionalistične voj-i^c.
Nemški prostovoljci za generala Franca
Pariz, 30. oktobra, d. »Oeuvrec poroča, da nabirajo v Nemčiji na tisoče mladih narodnih socialistov za fašistično organizacijo španske falange. V Berlinu, Fraak-furtu, Kolnu in Monakovu so povsod osnovali podružnice te organizacije, v katerih nameravajo neodvisno od rekrutacije iz-vežbati narodno-secialistične voditelje za Španijo, kamor naj bi odšli po zmagi generala Franca kot tehnični n vojaški inštruktorji, da bi kakor v Maroku osnovah organizacije po zgledu Hitlerjevega pokreta. jOeuvrec opozarja nadalje, da razvija Nemčija že nekaj časa veliko aktivnost na Balearih ter Je zlasti na otoku Ibizi nakupila mnogo zemlje, namerava tu osnovati oporišče za podmornice.
Portugalska priznala vlado v Burgosu
Rabat, 30. oktobra, o. Radio-poetaja Jere® dela Fronterra poroča, da je portugalska riada poslala nacionalistični vladi t Bnrjro-su noto. v kateri priznava generala Franca za šefa španske vlade.
Pariz. 30. oktobra, o. Priznanje vlade generala Franca po Portugalski se potrjuje z današnjim korakom portugalskih poslanikov v Iyondonu in Parizu, v Rimn in Berlinu je bila ta demarša že prej izvršena.
Delo odbora za nevmešavanje v španske notranje zadeve dobiva s tem sedaj popolnoma novo &mer. Verjetno je. da bo Portugalska zahtevala £vo!>odo akcije in da se bodo morala j>ogajanja vrniti na popolnoma novi podlagi.
Državni tožilec v kerestinskem fmesa vztraja pri svoji
Zagreb, 30. oktobra, o. V kerestinskem procesu so se danes začeli pledojejl Zaradi nji<h je zanimanje občinstva za razpravo zopet naraslo, tako da je bila dvorana ves dan polna. Prvi je govoril državni tožilec dr. Belčič, za njim pa kot prvi zagovornik nar. posl. dr. Žiga Scholl in nato še zagovornik Ivo Stožir. Državni tožilec je izjavil, da tudi po izvedenem dokaznem postopku vztraja pri svoji obtožbi. Načelno je govoril o državi kot čuvarlci pravnega reda in nato še posebej o vlogi državnega tožilca, ki mora skrbeti za pravilno izvajanje zakonov. Zločin v Kerestincn pomenja absolutno negacijo pravnega reda. Devet smrtnih žrtev, ki jih je ta zločin zahteval, kliče po zadoščenju.
V nadaljnjih izvajanjih je državni tožilec še enkrat opisal potek žalostnih dogodkov v Kerestincu in Rakitju. Tudi glavna razprava je dognala, kar se je pokazalo že v preiskavi, da omladinci niso bili četniki, da niso imeli b seboj orožja in da bo prišli v Kerestinec le v zadevah, ki so se nanašale na organizacijo JRZ. Potem je analiziral krivdo vsakega izmed 29 obtožencev in dokazoval, da je potek razprave pokazal, da so neposredno sodelovali pri napadu na grad ter linčanju omladincev. Opozarjal je, da se je na orodju in oblekah nekaterih obtožencev našla človeška kri, a tudi ostali obtoženci so imeli v rokah nevarno orodje. Napad je bil dobro in skrbno pripravljen, saj je bila vsa množica oborožena.
Kot glavne krivce je državni tožilec označil prve štiri obtožence Mihaliča, Horvata, Slavka Fabjana in Jurija Kleroenčiča, Ti so zagrešili zločin po § 201 kazenskega zakona, ki grozi s smrtno ali dosmrtno kaznijo, najmanj pa z robi jo 10 let. Ostali obtoženci so pomagali in izvršili zločin po 154
k. ki določa strogi zapor. Svoj goror je
državni tožilec zaključil v vzklikom: Zapoved »Ne ubijaj!c ni samo človeška, marveč je tudi božja zapoved.
Kot prvi zagovornik je govoril poplanee dr. Žiga Scholl. ki je prvi del zagovora posvetil vsem obtožencem, drugi del pa posebej onim. ki jih sam brani. V nasprotju z državnim tožilcem je skušal pojasniti in omiliti kerestinski pokolj s političnih vidikov. Dokazoval je, da so ti žalostni dogodki tipičen delikt množice, izvirajoč iz političnih razmer. Obtoženci se ne morejo kaznovati zaradi tega, kar je storila množica, marveč le zaradi tega, kar je storil vsak posamezni od njih. Individualna krivda pa se ni dokazala nikomur. Obširno je dr. S oholi govoril o Jetnikih in trdil, da so bili vri ubiti omladinci tudi četniki. V 'F-erc-stincu so imeli povsem drugačne namene, ne pa strankarske opravke. Dalje je dr. Scholl analiziral izpovedi obremenilnih prič in skušal dokazati, da jim ne gre vera, saj so verodostojne priče ravno za glavne obtožence dokazale alibi in s tem nedolžnost. Bolje je pustiti sto krivcev nekaznovanih kakor po krivici obsoditi enega samega nedolžnega človeka. Zato prosi sodišče, da izreče oprostilno sodbo.
Tudi drugi govornik i* vrste braniteljev. odvetnik Ivo Stožir je dokazoval, da so bi li omladinci četniki in da so bili kerestinsk: dogodki obračun neznancev s četniki, dočim je vsak od obtožencev individualno nedolžen. Posebej je dokazoval še nedolžnost svojega kiienta Djura Hrovata, o katerem je rekel, da sploh ni bil v gradti. marveč jft le nekaj časa od daleč gledal. Zato naj ga sodišče oprosti.
Razprava se bo nadaljevala r torek. Vrstili se bodo 5e govori branilcev.
Velika železniška nesreča v Bosni
Banjaluka, 30. oktobra o. Na Industrijski železniški progi šumskega podjetja šipada se je v bližini Drvarja snoči okrog 21. ure pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje štirih železničarjev. Tla pod tirom so se zaradi zadnjega deževja in snega zelo razmočila. Tovorni vlak, ki je bil natovorjen z jelovimi hlodi, Je med postajama Oš tre 1 j in Drvar skočil iz tira in ee prevalil v prepad. Prepad je globok tn se je vlak ves razbil. Od Šestih železničarjev eo bili Štirje ubiti; eden je bil težje, drugi lažje ranjen. Trupla pokojnih železničarjev so prepeljali v mrtvašnico v Drvar.
Preselitev reis ul uleme Iz Beograda v Sarajevo
Beograd, 30. oktobra. AA. Vrhovno versko starešinstvo islamske verske zajednice v Beogradu naznanja, da se s 1. novembrom preseli v Sarajevo. Zato prosi vse državne, samoupravne tn zasebne ustanove ter urade, kakor tudi posameznike, ki ao z njim v zvezi, naj se od 1. novembra obračajo nanj v Sarajevo.
Odlikovanja
Beograd, 30. oktobra, p. Odlikovani ao bili na predlog ministra za socialno poli-teko in narodno zdravje z redom Jugoslo-venske krene IV. stop. dr. Josip Hebein, prlmarij splošne bolnice v Ljubljani, z redom 3V- Save m. stopnje župnik Anton Menkun, predsednik zdravstvene zadruge v Ponikvi, z redom sv. Save V. stopnje pa ga. Edita Haman, predsednica evangelj-skega gospodinjskega društva v Ljubljani,
Novo poslopje beograjske
občinske hranilnice
Beograd, 30. oktobra, p. Jutri, na dan štednje, bodo v Beogradu svečano otvo-rili novo poslopje občinske hranilnice, ki je bilo zgrajeno v Brankovi ulici.
Most preko Save pri Gradiški
Zagreb, 30. oktobra, o. V kratkem »e bodo pričela prva dela za zgraditev velikega mostu preko Save med Staro in Bosansko Gradiško, ki bo vezal Bosno s Slavonijo. Na licitaciji je bila najnižja ponudba tvidke Batignol iz Pariza za 30 milijonov dinarjev. Most bo slonel na dveh stebrih. Širok bo 14 metrov, dolg 250 metrov, visok pa toliko, da &e bo lahko pod njim vršila plovba nemoteno. Tako bo dobila Bosna stalno zvezo s Slavonijo in s cesto do Okučanov tudi zvezo z glavno železniško progo.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: V sredini države in na primorju ie zače'o vedri-ti. oblačno vreme in nekoliko dežja v dravski. savski, moraviski in vardarsiii banovini.
Zemnnska vremenska napoved za danes:
Postopna razvedritev po V6ei državi, nekoliko bolj oblačno v severozapadnih in jugovzhodnih predelih, po vsej priliki brez dežja. Temperatura brez posebne izpremenr be. Solnce vzhaja ob 6.14 iu zahaja ob 16.28.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme se bo zboljšalo. zlasti na zapadu, temperatura pa bo padla.
Dunajska vremenska napoved za danes: V krajih, kjer je bilo lepo vreme, zopet oblačno. v krajih, kjer je bilo sin bo vreme, bodo padavine prenehale ter se bo temperatura nekoliko dvignila.
Dan štednje po vsem svetu
Pomen varčevanja In naši denarni
Kakor vsako leto elavi tudi letos ves svet mednarodni praznik varčevanja. Tisoči in tisoči denarnih zavodov v vseh državah sveta, milijoni vlagateljev slave ta praznik, ki naj znova poudarj pomen varčevanja za onega, ki zbira svoje prihranke, in za navadno gospodarstvo, e tem da ustvarja narodni kapital. Narodni kapital pa je pogoj gospodarske neodvisnosti. Država, ki ima v domačih denarnih zavodih zbrame milijarde narodnega kapitala, ima v niih najmočnejšo oporo in jamstvo za napredek vsega javnega in zasebnega gospodarstva.
Denar, ki ga zaupajo vlagatelji svojim denarnim zavodom, tam ne leži mrtev. Njegov namen je, da se zopet vrne iz denarnega zavoda v gospodarstvo. Ako bi namreč ves ta denar obležal v denarnih zavodih, bi bU odtegnjen gospodarskemu prometu in ne bi prinašal nikakih koristi. Ako pa de-
Spomenik štedljivosti v Elittenburgu
uarni zavod posodi ta denar podjetnemu človeku, ee vrne denar tako v gospodarski promet, odkoder je bU prišel). Denar v prometu daje ljudem zaslužka; denar, ki leži skrit v blagajni, pa odjeda kruha onim. ki iščejo dela!
Ako izplača denarni zavod (banka, hranilnica, posojilnica) nekomu posojilo za gradnjo stanovanjske hiše. delavnice, gospo darskega poslopja, ali tovarne, najdejo pri tem delu zaposlitve skoro vse obrti. Kopači, zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, ključavničarji, instalaterji vodovoda, elektrike, in plina, slikarji, eteklaTji in še cela vrsta drugih delavcev in obrtnikov. Tam eo zaposleni tudi vozniki za prevoz raznovrstnega gradiva, ki je potrebno za tako gradnjo. Vse obrti in tvornice, ki dobavljajo gradivo in ustavne dele za novo poslopje, pa najdejo jovečamo možnost prodaje in lahko zaposlijo večje število ijudi- To velja za opekarne, cementarne, pa tudi za vso kovinsko in lesno industrijo za premogovnike iin za kmeta, ki lažje proda svoj les. razen tega pa tudi ostale pridelke, ker prično vsi oni, ki najdejo ponovno zaposlitev v gradbeni stroki ter v obrti in industriji v večii meri kupovati kmetove pridelke. Zmanjšanje šetvila brezposelnih razbremeni proračune občin, banovine in države, ki imajo od poživlje-nega gospodarskega življenja veliko koristi, namreč višje prejemke-
Ni torej stanu, ki me bi imel koristi od poživljenja gospodarstva, ki se najlažje doseže, ako bo denar zopet pričel redno krožiti in ako bodo zopet denarni zavodi mogli delovati v korist gospodarstva- Pot, ki vodi do tega zopetnega naprtnlka, je v varčevanju, t. j, v nalaganju odvisnega denarja, ki ga človek trenotno ne potTebuje, v denarne zavode. Kako koristi varčeva'ec sebi samemu, in svojim potomcem, je razvidno ij slik, ki jih je izdala Zveza jugoslovan-
skih hranilnic za letošnjo proslavo 31. oktobra za v«e šole in ka kaže »Moč varčevanja«. Dinar, ki ga naložite v denarni zavod, naraste s 5% obrestmi v 14 letih ie na skoro 2 dinarja v 25 letih na 8.39 Din, 50 letih celo na 11.47 Din. 100 letih pa na 131.50 Din. Ako pa na'agate vsako leto po 1 dinar v denarni zavod, boste imeli po 20 letih žc 34.72 Din, po 40 letih pa 126.S4 Din.
Nekje 6em slišal, da je nepotrebno učiti Slovenca varčevanja, češ, da so to vedno znali- In dokaz temu je lepa zunanjost naših krajev, mest, trgov in vasi. ki jo je treba pripisati pridnosti in varčnosti naših ljudi, ki so svoje prihranke nosili v denarni zavod, odkoder so se v obliki posojila vrnili zopet v gospodarstvo, ki eo ga poživljal'1. Na tem mestu je dolžnost, da se zahvalimo onim tisočem in etotisočem. in teh je najmanj 400.000. ki so »voje prihranke zaupali domačim denarnim zavodom v dravski banovini. Ne smemo tu pozabiti naših izseljencev v Ameriki, Avstraliji, Franciji, Nemčiji in drugod, ki niso v tujini pozabili evoie domovine in eo e svojimi denarnimi pošilj-
kami pripomogli k temu, da je dane« Slovenija na taki višini. Ne smemo pa se zanesti na njihove dolarje in franke; mi moramo sami zopet varčevati in nalagati denar v denarne zavode. Nezaupanju v denarne zavode ni mesta. Vlada je že neštetokrat proglasila, da je njena prva skrb stabilnost dinarja, in tudi kmečka zaščita ie b'la rešena na tak način, da se vlagateljem ne enie odvzeti niti para.
Da se položaj na našem denarnem trgu v zadnjem času zboljšuje, je nesporno. Pri mnogih denarnih zavodih se opaža ne 6amo, da prihajajo nove vloge v vedno večjem obsegu. temveč celo, da dobivajo več novih vlog, kakor znašajo dvigi. Na ta nač>n so že pri nekaterih denarnih zavodih naras'e vloge preko lanskega 6tanja. Iz novih vlog ee dajejo lahko tudi nova posojila, zaenkrat kratkoročna. Njihov blagodejni vpliv se že pozna v našem gospodarstvu, ki se je nesporno proti lanskemu letu poživilo. Cim več bo novih vlog, tembolj se bo poživilo naše gospodarstvo v korist na« vseh.
Dr. Vladtaiir Murko, priv. docent.
Tragična smrt mladega gospodarja
Rana na ramenu je povzročila prisad in smrt
Brežice, 30. oktobra.
V nedeljo so v Globokem spremili k večnemu počitku 38 let starega posestnika Ivana Podgorška, ki je preminil v najlepši dobi svojega življenja m pri pomaganju svojemu bližnjemu. Kakih 14 dni pred občinskimi volitvami, ki so bile tudi v Globokem 25. t. m., so začeli z vso naglico pripravljati gradnjo obcestne škarpe v Blatnem. Čeprav so bili ljudje mnenja, da za betonska dela v zemlji sedanji mokri čas ni prikladen, se je vendar z delom začelo in je bilo zaposlenih precej delavcev in voznikov.
Med vozniki, ki so dovažali gramoz za škarpo, je bil tudi g. Podvinski, član cestnega odbora brežiškega. Bil pa je zadnje tedne zelo zaposlen z drugimi nujnimi opravki, da teh voženj ni opravljal sam. Poslal je voz in konja na cesto z mladim, menda še premalo izkušenim voznikom. Ta je zapeljal voz gramoza preveč v obcestni jarek in ga ni mogel izpeljati. Slučajno se je mimo pripeljal pokojni Podgoršek, ki je bil znan, da vedno in vsakomur
Uboj sredi Bučke pojasnjen
Preiskavo nadaljuje sresko sodišče v Krškem
Bučka, 30. oktobra.
Tragična smrt 24-letnega Jožeta Goloba je zdaj v glavnem pojasnjena. Jože Golob je v nedeljo zvečer odšel iz Selako-ve gostilne nekam potrt. Spotoma se je oglasil pri svojem prijatelju trgovcu Martinu Znidaršiču. Razgovarjala sta se največ o zaostalem jesenskem delu. Pri tej priliki je Znidaršič prosil Goloba, naj pride drugi dan, v ponedeljek, steljo grabit. Golobov Jože mu je to za gotovo obljubil. Po tem dogovoru sta se razšla. Golobov Jože pa je že nekaj časa Mi mil, da pri neki zali ženski tam v bližini va-suje njen ljubavnik Martin Zeleznik, na katerega je bil Golob že dolgo jezen, ker sta se svoj čas stepla. Da bi ga zasačil pri vasovanju, je previdno stopil proti hiši, kjer je nameraval Zelezni'«ka zalotiti. Dalje časa je oprezoval ob oknih in kukal v hišo, če je železni^ notri. Ker je bila noč svetla, sijal je mesec, sta obe v hiši stanujoči ženski opazili Goloba in ugibali, kaj neki namerja. Ta hiša Je od Žnidarši-čeve oddaljena komaj 30 korakov, obe pa stojita ob cesti.
ženiiiki sta nenadno opazili, kako je pri-
Krasen film z nadvse napeto vsebino!
ANA DEMIDOVA
Dejanje tega krasnega v režiji mojstra KARLA HARTLA izdelanega filma se godi v Petrogradu, Parizu, Londonu ...
Sybila Schmitz in Kari Ludvik Diehl CARJEVA SVEČNIKA
VELIKA ŠPIJONAZNA AFERA, LOV ZA DVEMA SVEČNIKOMA, KI NOSITA SMRT, ŽIVLJENJE, LJUBEZEN.
Premiera v nedeljo V KINU MATICI
rad pomaga. Tudi tukaj je takoj skočil z voza in se oprl v Podvinškov voz, da bi ga dvignil iz jarka. Po nesreči so konji takrat voz okrenili in Podgoršek je dobil precej hudo rano na rami. Vendar bi rajna sama na sebi ne bila nevarna, ako ne bi usoda hotela, da se je pridružil tetanus. Podgorška so spravili v brežiško bolnišnico, kjer pa je po pardnevnem hudem trpljenju umrl.
Pokojni Ivan Podgoršek je bil daleč na okrog priljubljen, vzorno skrben in marljiv kmečki posestnik. Pred desetimi leti je prevzel od staršev močno zadolženo posestvo, s svojim umnim gospodarstvom in 9 svojo neumorno pridnostjo pa je ne le lepo preživljal družinico, marveč odplačeval tudi dolgove. Njegova smrt je zato vzbudila splošno obžalovanje. Vsa okolica sočustvuje z mlado vdovo, ki je ostala z dvema nebogljenima otročičema v hudem gospodarskem položaju. Udeležba pri pogrebu je bila zaradi tega zelo velika. Sam g. župnik je imel spominski govor, pri katerem ni nobeno oko ostalo suho.
šel po cesti naglih korakov trgovec Martin Znidaršič. Obe izpovedujeta: Bil je brez telovnika, v srajci, naramnice so mu visele ob hlačah. Prihitel je srdit iz hiše, stopil je do Goloba in rekel samo: »Na!« Tisti hip je že ustrelil in farno še dostavil; »Da boš vedel pred mene hoditi in tod okrog skakati«. — Golob se je po strelu okrenil, saj menda še čutil ni, da je od zadaj zadet v srce ln je rekel: »Dobro je, Martine, dobro si naredil!« — Prestopil je še od hiše kake tri korake, potem pa padel na obraz, dvakrat za-hrcipel in umolknil.
V ponedeljek zarana je Znidaršič poslal Zeleznika na Rako k orožni a am naznanit, da leži mrtvec sredi Bučke. Ko so orožniki prišli, je pa Znidaršič pred njimi Zeleznika osumil umora. Ker se je zadeva zdela zelo zagonetna, so orožniki imeli ves dan dela s preiskavo. Kajti naravnost se glavne priče tega žalostnega dogocV a niso upale izpovedati v strahu, da ne bi postale žrtve maščevanja, Znidaršič je namreč na glxsu nasilnega človeka. Nekoč je na sam božični večer med polnočno mašo ustrelil Rudolfa Op alta, za
kar Je bil potem obsojen na 18 mesecev.
Ob priliki obdukcije Jožeta Goloba je preiskovalni sodnik v občinski TtHH zaslišal priče. Javilo se je pa še oeem ljudi, ki trdijo, da je Znidaršič že tudi streljal nanje, a ne zadel, dočim je nekaterim grozil z ustrelitvijo. Ker se je zasliševanje zavleklo pozno v večer in se je moral preiskovalni sodnik vrnit! v Krško, so teh osem prič zaslišali orožniki, zdaj pa bodo še poklicane k sodišču na izpoved. Priči A. V. je Znidaršič baje pred tednom Izjavil: >V enem tednu bo nekdo mrtev, pa naj bo prijatelj ali sovražnik. Videti hočem, kako človek umre«. — Vse kaže, da v osumljencu močno prevladujejo sadistična nagnjenja. Pri streljanju pa ni bil dovolj previden, da bi zakril krivdo, kajti izstreljeno patrono je pustil v repetiiui in so mu jo zasegli, s tem pa so smatrali njegovo krivdo za popolnoma dokazano, čeprav je sam odločno tajil. Odgnali so ga takoj po najdbi te patrone v krške zapore in ljudje so se oddahnili, saj se je zlasti mladi svet tresel pred njim.
Ivan Lipold t
Mozirje, 30. oktobra.
Pred dvema letoma v septembru je praznoval sedemdesetletnico in smo se lepega jubileja popularnega Mozirčana spominjali tudi v »Jutru«. Danes pa leži dolgoletni in častni starosta mozirskega Sokola Ivan Lipold na mrtvaškem odru. Njegova smrt je zbudla splošno obžalovanje po vsej Gornji Savinjski dolini, saj je bil častitljiv mož daleč naokrog spo-
ZOBNO PASTO
svoj krov, se mu Je ravno za sedemdesetletnico uresničila in sivolasi narodnjak je ganjen prisostvoval svečani otvoritvi Sokolskega doma. Bil pa je neumoren delavec tudi pri drugih društvih ln ustanovah, tako pri Narodni čitalnici, pri Gornjesa-vinjski poeoilnici in drugod. S svojim značajem, delom in požrtvovalnostjo je bil pravi predstavnik starega Lip.ldovega rodu. Truden Je zdaj legel k večnemu počitku. Lahka naj mu bo srčno ljubljena domača zemlja! Uglednim družinam izrekamo najiskrenejše sožalje.
S palico je ubil starčka
Ljubljana, 30. oktobra. Točno pred dvema mesecema, dne 30. avguista — bila je nedelja — je v Brezo« varjevi gostilni v Košci pri Polšniku popivala večja skupina kmečkih fantov, ki se je sprla z gostilničarjem, ker jim ni hotel več natočiti vina. Najbolj napadalen je bil Ivan Renko, ki je najvztrajneje zahteval pijače, a mu je gostilničar ni hotel več dati. Gostilničarju Karlu Bre-zovarju se je posrečilo, da je spravil prepirljive fante na prosto pred gostilno, toda tu sta ga pričela pretepati Anton Zavrl ln Franc Feštajn, dokler ga nista podrla na tla. V tem sta Brezovarju prihitela na pomoč njegova žena Zorka, njegov 69 letni oče Anton in polšniški župan Josip Pograjc.
V bližini se je nahajal 291etni oženjeni delavec Franc Dolanc iz Košce, ki se je sprva zadržal mirno, a ga je stari Ant:n v razburjenju, misleč, da je tudi eden izmed razgrajačev, hotel prepoditi s palico. To je Dolanca tako razburilo, da je starčku iz rok iztrgal njegovo palico in pričel z njo nastopati proti starčku, dokler ga ni podrl na tla. Stari Anton se je še pobral s tal, a se je ta'*oj nato spet zgrudil in kratko za tem izdihnil, ne da bi se še zavedel. Obtožnica, ki jo je zdaj na raz-
Danes premiera krasnega filma, ki bo kot »Grad Hubertus« zadivil vso Ljubljano!
Roman Paula Kellerja»»Zima V gOZdu" IV ITi(
„ IV J E
HANSI KNOTECK in VIKTOR STAAL v filmu Danes v KINU UNIONU!	Rezervirajte si pravočasno vstopnice!
števan. Bil je sin uglednega tržana, posestnika in župana Jožefa Lipolda. Ze na gimnaziji v Celju je moral zaradi narodnega prepričanja pretrpeti mnogo grenkih ur. Ko je po končanem študiju ostal na domačiji, je vstopil v Savinjskega So-kcla, ki je na štajerstem prvi razvil prapor in postal žarišče Tyrševe ideje. Sokolu je potem ostal zvest od ustanovitve leta 1883. do svoje smrti, torej celih 54 let.
Zaradi neomajnega nacionalizma ln sokolskega dela je v svetovni vojni prišel pod paragraf in je bil obsojen na deset let težke ječe. Junaško je sprejel sodbo in je prestajal kazen v Karlavu pri Gradcu, neomajno prepričan, da mu bo kmalu spet zasijala svoboda. Res je bil po dveletnem trpljenju v ječi amnes^iran. Vsa leta se je potem rad spominjal, kako je moral med svetovno vojno skrivati sokolski prapor, da ga avstrijska oblastva kljub večkratni natančni preis" avi niso mogla najti. Po prevratu je bil med prvimi, ki so obnovili Sokola v Mozirju. Njegova dolgoletna želja, da bi imelo društvo
pravi pred malim senatom zastopal državni tožilec dr. Julij Fellaher zaradi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, je Dolancu očitala celo toliko surovost, da je na tleh v nezavesti ležečega Antona še z vso močjo tolkel s pestmi po glavi.
Dolanc v svojem zagovoru ni zanikal očitanega dejanja, zatrjeval pa je, da ni-ikakor ni imel namere starčka usmrtiti* pač pa da se ga je hotel otresti in ubraniti. Sodišče je Dolanca, upoštevaje clajSilna okolnosti, obsodilo na 1 leto strogega zapora zaradi zločinstva težke telesne poškodbe. Ni bilo obtežilnih razlogov, da bi ga obsodilo na robijo, ki je za tako dejanje po zakonu predvidena. Vštelo mu je tudi ves preiskovalni zapor od 31. avgusta. Odvzelo pa mu je častne državljanska pravice za dobo dveh let. Obtoženi Dolanc je kazen sprejel, priziv zaradi prenizke odmere kazni pa je vložil državni tožilec* in s tem preprečil, da bi Dolanc šel za nekaj časa domov, kakor je želeL
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pred praznikom mrtvih — po prešce
Pred dnevi je član našega uredništva, pisatelj L. Mrzel, predaval v ljubljanskem radiju o prešcah, tej svojevrstni navadi, ki se je po našem Notranjskem, zlasti na Ižanskem, okrog Vrhnike in po hribovskih vaseh v Polhograjskih dolomitih, ohranila iz davnine do danes: na dan pred Vsemi svetimi napečejo matere drobnih hlebčkov (prešce = prestice), namenjene otrokom in beračem, da bi molili za verne duše v vicah. V naslednjem nekaj odlomkov iz predavanja:
Kdorkoli izmed nas je kdaj v šolarskih ali prvih študentovskih letih prebiral Cankarjevo »Mimo življenja«, knjigo, polno tako čudovitih in tako žalostnih otroških zgodb, slednjemu je gotovo ostala v spominu tista o prešcah, pa čeprav je Bkoraj kakor krajcar krajcarju podobna vsem Cankarjevim zgodbam iz temnega, grenkega brezdna otroškega življenja.
Štirje majhni prosjaoki s Cankarjevega klanca gredo, on sam, Lojze, Tone in še njegova sestra Hanca, najmanjša izmed vseh. Domenili smo se bili, pripoveduje CankaT, da ne pojdemo po prešce ne v vas, ne v trg. Tolpe otrok so lazile tam od hiše do hiše. berači, razcapani popotniki. Ljudje so jih gonili od hiše. in če so jim dajali kruha. eo godrnjali ter loputali z durmi. Lojze se je bil domislil prvi: »Tam je vse drugače. tam za hribi. Ne prišli bi domov s praznim? vrečami. Jabolk bi nam dali. hrušk polne peharje in tistih koruznih hlebcev, kakoT jih pečejo tam. Nizki so, rumeni in lepo dišeči Rjava skorja ie ra-zpoka-
na kakor pri pogači. Da. kdor si upa tako daleč!«
Tako gredo štirje drobni romarji s klanca, v dolino gredo in v breg, pot, vsa blatna in spolzka od dežja prejšnjega dne, se dviga in spušča, a zmerom je enaka, enaki so vsi holmi in lazi, iste so njive in tepke, ki ob poti rasto. Tako gredo skozi pust. deževen, poznojesenski dan, rumeni hlebčki, suhe hruške in krhlji jim padajo v malhe, a v duše jim padajo nejevoljni pogledi in trde besede od trdih ljudi in psi se trgajo z verig, ko beže mimo lepih, bogatih kmečkih domov. Cez holme in čez polja gredo, mokri in blatni do ramen, bedni in lačni, in si ne upajo z roko seči v malho, da bi ponesli k ustom nekaj malega od naberačene-ga bogastva, namenjenega še bolj lačnim kljunom doma. Tako gredo skozi dež in mraz, sredi barja brezupno iščejo brvi preko naraslih voda. stokrat jim je izpolnitev vseh skritih, v dno duše pritajenih nad za-migljala pred očmi in stokrat jim je znovič ugasnila, nazadnje pa izmučeni zadremljejo na trdo ropotajočem kmečkem vozu. ki jih do mraka pripelje domov. Tako se je Lojze v svoji veliki veri vštel — nikjer ni tiste bajne doline, kjer bi hlebčki in polni peharji deževali z neba.
Takšna je Cankarjeva slika prešc, tega starega, prečudnega običaja, ki je zašel v naše čase iz pradavnih dni, ko se je človek na tej zemlji prvikrat zamislil ob skrivnosti smrti in ob uganki bivanja po nji. Tudi prešce spadajo v dolgo vrsto tistih nekoč veselih in živih, a z razvojem časa zmerom bolj razpadajočih, na verske obrede in cerkvene praznike .vezanih navad, ki tvorijo
morda najvažnejšo skupino posebno otroške folklore. Otroci žive čisto svoj svet rn so urejeni v čisto svojem občestvu. Iz prvih dni 6voje zavesti žive v občutku, da je problem njihovega obstanka v borbi s starimi, in v tej borbi so si že izdavna izvoje-vali množico nepisanih pravic, ki jih branijo rod za rodom, dokler jim jih nove nravi in novi običaji starih ljudi ne pomandrnjo do kraja. Kakor so preprosti, naivni otroci sami, tako je tudi vsa njihova kultura, če smemo tako imenovati posebni način njihovega življenja, naivna, preprosta, da od daleč spominja na življenjski način samemu sebi prepuščenega gorskega kmeta, ki ga še ni dosegla civilizacija.
Kakor teče skoraj vse kmečko življenje, tisto, ki je tiho vase zaklenjeno, in tisto, ki je deležno velikih senzacij. ob mejnikih, kakršni so postavljeni v stoletni pratiki, tako tudi otrok živi svoje velike dneve samo ob praznikih, ki mu jih piše kalendarij. Koledniki so od Požiža do Sv. treh kraljev, vmes nekje tepežni dan, oljke in butara so na cvetno nedeljo. piru'hi za Veliko noč. blagoslovljeni ogenj je trebi na veliko soboto raznaša-ti po hišah in še do godu sv. Miklavža utegne biti nekaj tako lepih, svečanih dni. To niso le prazniki obdarovanja, to so hkratu dnevi, ko otrok, zmerom tako majhen in zapostavljen, prvikrat prihaja do veljave, to so dnevi prvih njegovih velikih opravkov, prvih zaslužkov in prve samostojnosti nasproti domu in družbi. Toda čas. ki ga živimo, je premalo dober, da bi mogel z radostnim nasmehom sprejemati te skromne. bedne manifertacije svojevrstne, za lastno življenjsko obliko boreče se otroške skupnosti, in vse. kar je velikega, plemenitega v njih, se pomalem umika novim, tršim običajem.
A še zmerom bodo matere po oddaljenejših krajih in po samotnih gorskih kmetijah na dan pred Vsemi svetimi tudi letos zamesile malo testa iz moke od jesenskega žita, ajde, prosa in koruze, da napečejo prešc. Pred praznikom vseh mrtvih se je treba še marsikomu izmed živih oddolžiti: pastirju, ki je s tako skrbnim trudom opravljal jesensko pašo, pa vsakomur izmed vnanjih in tujih, ki je kdajkoli med letom vsaj mimogrede posegel v delo pri hiši. Če ima gospodinja svoje male rada, napeče zanje tudi hlebčkov iz pšenične moke. Domačim otrokom so prešce prvi simbol osebne lastnine in ob njih se jim nudi zapeljiva prilika. da potekinujejo med sabo, kdo ima več praktičnega gospodarskega smisla. Za to jim gre. kdo bo svoje prešce delj časa ohranil, in v tej skrivni borbi si jih na tihem kradejo med sel>oj. Po nekaterih hribovskih vaseh na Notranjskem je dan pred Vsemi svetimi še danes pravi otroški praznik in po bolj samotnih gorskih krajih so šolarčki še nedavno terjali od učiteljev, naj jim o prešcah dajo prost dan. Siromašni otroci gredo tedaj od hiše do hiše in nabero hlebčkov, krajcarjev in drugih dobrot, da imajo številne družine po bajtah še daleč po prazniku mrtvih za pod zob.
In v tem — v obdarovanju siromakov pred praznikom mrtvih, da bi pomolili za duše v vicah — je glavni, prvotni smisel prešc. Odtod pa nas ta dobra, lepa navada spominja tudi svojifli prastarih korenin. Ko so prvi naši predniki imeli opravka z izpostavljanjem in pokopavanjem mrtvih, jim je bilo v nemalo skrb. kako bodo duše njihovih dragih na onem svetu izhajale brez hrane, in zato so s trupli polagali v grobove od vsega najboljšega, kar so premogle njihove shrambe. Ko so kasneje preoblikovali
navade tako, da so živila in pijače name* s to v jami odlagali na gomilah, se je iz prn mitivne vraže sama po sebi izcimila misel, da bi z vf>em dobrim, kar so namenili svo» jim pokojnim, a jim ne more biti več v ra* bo. postregli bednim in potrebnim, ki to« strar groba pogrešajo takšnih dobrot. To izpostavljanje jedi in pijače na grobovih se je vse do dane6 še ohranilo pri pravoslavs nih Srbito. kjer dan po pogrebu, za sedmino, za 40-dnevnico in za vsake zadušnice. ki jih praznujejo po dvakrat na leto. oblože gro« bove svojih dragih z vsem najboljšim, kar so v dnevih svojega življenja najrajši imeli, in povabijo na gostijo vse lačne in bed* ne od daleč naokrog.
Tako so nam tudi prešce ostale kot zanimiv, dragocen spomin na čas, ko so ljudje viako misel na smrt in na vprašanje o življenju za grobom vezali na gorečo potrebo. da pomagajo živim, na zemlji trpečim. Iz te prvobitne potrebe so stari Judje ob žetvi del njive puščali nepožete, da so klasje pobrali tisti, ki so ostali brez pridelka. V skladu s to dobro navado ste ob pustih, mokrih jesenskih jutrih lahko še do nedavna videli na naših poljih, kako ee s čajno čez roko sklanjajo po strnišču otroci iz bajte nad vasjo, da napaberkujejo žita vsaj za enkrat v mlin. Gospodarska kriza je zategnila pas, tudi na bogatinovi njivi klasja več ne preostaja, slika paberkovanja izginja r naših polj. Tako nam polagoma v nič prihajajo dobrote, ki smo jih dedovali od prednamcev. A večno obnavljajoči se tok življenja je že tako uravnan, da mora vsak nov rod — v skladu z vsem, razume se, kar je prejel od prejšnjega — oblike življenja in svoje neposredno življenjsko kultnro zmerom iznova ustvariti iz lastnih moči.
Otvoritev
preurejene Kersičeve gostilne v Siškl
bo danes, v »ofcoto zvečer. — Na domače koline, perutnino in druga izborna jedila, kakor tudi na kozarec dobre kapljice vljudno vabi
„RAJFEŽ iz Nebotičnika in LONČAR PEPE iz Kolodvorske ulice.
omače vesli
*	Diplomatske izpite ua filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktobrskem teiminu naredi in in prejeli fakultetno diplomo trle kandidat je in kandidatke: Anžič Boža (skupina za nar.jezik iai knjiž.); Bezaj Franc (izjemm, skupina); Brečko Zofija (pedagoška skup:na); Bručič Zvonimira (pedagoška skupina); Cndež Marijan (matematična skupina); Cesnik Miiiica (romanska sipina); Eržen Antonija (romanska skupina): l'ettich Milena (romanska skupina); Gregorje Danica (biološka skupina); Jaklič Helena (pedagoška skupina); Kenin Jožefa (romanska skupina); Kob-al Viljemina (pedagoška skupina); Kotar Herman (germanski skupina): Lavš Nada (germanska skupina); Lechleitner Erma (germanska skupina); Muzlovič Marjeta (romanska skupina); Puc Olga (pedagoška skupina); Razlag Bro-nislava (germanska skupina); Serajnik (skupina za nar. jezik in knjiž.); Smasek Krnil (pedagoška skupina); Stcpar Bogomir (romanska sikupina); Sauli Hijeronim (filozofska skupina); Skoberne Bogomil (romanska skupina); Vrščaj Zinka (germanska skupina); Zei Miroslav (biološka skupina).
*	Potreba kmečko nadaljevalnih sol * Prekmurju. Iz Kapce pri Lendavi nam pišejo; V naši va»i se bo let06 zopet ustanovila kmetsko nadaljevalna šola. Že lami je defovaLa in je ob zakljuoku zabeležila prav povoljne uspehe. Vodil jo bo tukajšnji šolski upravitelj g. Horvat Janko, ki je v tej stroki odlično izobražen. Zaveda se žive reSni-re, da bo le temeljita strokovna izobrazba kmetskega naraščaja mnogo doprinesla k zboljšanju kmetskih razmer ter ga na- ta način rešila nepovoljnih gospodarskih stisk. Povsod, posebno pa tu v Prekmurju, je problem kmeteko nadaljevalnih šol velike važnosti. Zato bi bilo nadvse priporočljivo, da bi se otvarjale z veliko vnemo povsod, kjer je to le mogoče- Toda žal, je po mnogih krajih to nemogoče, ker primanjkuje kvalificiranih učitelj ev-^voditeljev. Dosti je mladih učiteljev, ki bi »e prav rada izpo-|X)lnili, a nimajo zadosti pogojev, ki bi omogočali vstop v za to pripravne tečaje.
Kino Sloga, tel. 27-30
Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. po ceni S.50 in 5.50 Din
KAJNOV ŽIG
Napeto!
Kriminalno!
a
*	Motorni vlaki na bosanskih železnicah. Na ozkotirnih progah v Bosni in Hercegovini bodo uvedeni motorni vlaki. Glavna železniška direkcija je že naročila motorje in vagone za 7 prvih kompozicij. Ti vlaki pridejo najprej v promet na železniški progi Beograd—Dubrovnik, vzhodni progi progi preko Višegrada, in sicer že v začetku prihodnje turistične sezone maja 1937, pozneje pa bodo taki vlaki obratovali tudi m ostalih progah. Na ta način bo znatno skrajšana vožnja od Dubrovnika do Sarajeva, oziroma do Beograda, ker bodo motorni vlaki te proge prevozili t času od 16. do 18. ur. Turistični promet na vsShodni progi Sarajevo—Beograd se ss dosedanjimi vlaki ni mogel razvijati v večjem obsegu zaradi predorov, ki jih je preko 100. Navadne lokomotive dajo v predorih mnogo nenaosnega dima, kar bo pri motornih vlakih izostalo. V obeh smereh boeta vozila dnevno dva motorna vlaka, cene pa bodo kakor doslej za brzovlake.
*	Zbor vodnikov SPD bo v soboto dne 7. novembra t i- ob 10. v prostorih SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta štev 4/1. Pooblaščeni gorski vodniki se morajo udeležiti zbora in sicer v (polni gorski opremi. Vsak vodnik mora prinesti s seboj svojo vodniško knjiižioo.
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih,
trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih od 730 do 12 ure. V kopališču hotela »Slon* Frančiškanska ul. 3.
*	Društvo sa varstvo otrok v Zagorju ob
Savi bo letos že četrto leto pob>rak> pred zagonskim pokopališčem >števni novčič«, ki bo nanrmjem za pomoč revni rudarski deci v bližajoči &e zimi. Ker so potrebe zagorske doline vsako leto večje, ee društvo obrača na v®e obiskovalce pokopališča, da po možnosti rrarujejo čimveč za revne otroke.
*	Polovična vozni na na državnih železnicah je dovoljena članem skavtske zveze kraljevine Jugoslavije, ki se udeleže skupščine te zveze od 12. do 17. novembra v Ljubljani. Popust velja od 10. do 20. novembra.
Tolšči podvrženim in mišičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločanja sokov, pomaga odlično večte-denska pitna kura z naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje.
0«rt. reg. 8. br. 1B495/53.
*	Iz slovenske Koroške. Iz Sel poročajo, da je tem že pol metra snega. Kmetom je napravil zgodnji sneg mnogo skrbi, ker jim je pokril krompir, peso in razno zelenjavo, največ škode pa je napravil S tem, da je uničil vso pašo, ki bi lahko zadostovala ge za mesec dni. _ Iz šmihela pri Pliberfku pa pišejo; Dobre letine smo se letos nadali, p* -mo hudo razočarani. Rž nam je dala komaj trikratno, pone-
kod celo samo enkratno seme. Lepa je bila videti v cvetu ajda in gospodarji so se radovali, da bo vsaj tega pridelka več. Sneg pa je uničil veliko upanje in žalostni smo kosili poležano in otreaeno ajdino slamo. Nič boljše ni s krompirjem. Droben in redek je in rad gnije. Edino s pridelkom krme »mo letos zadovoljni. Dovolj je bo in dobre je kakovosti. — V Beli sta dva neznana zločinca umorila staro preužitka-rico Ano Sulerjevo po domače Rastočni-kovo. Zvečer se je vračala domov v Le-teno in na samotnem mostu sta jo napadla dva moška. Eden jo je večkrat udaril s kolom po glavi ter ji razbil lobanjo. Truplo nesrečne starke sta zločinca vrgla v potok. Orožniki so zaprli dva sumljiva
RINO UNION, teh 22-21
Danes ob 14,15 in jutri ob 11. dop.
DEKLE IZ SCHWARZWALDA
Cene: 3.50 in 5.50 Din
» Smrt čislanega moža. Pri D. M. v
Polju je nenadoma, zadet od srčne kapi, preminil po vsej občini gnani bivši dacar in občinski uslužbenec Frane Trošt. Se na dan pred smrtjo smo ga videli zdravega in krepkega na njegovih vsakdanjih potih. V četrtek zvečer pa mu je postalo slabo in nenadoma je zatistnil odi k večnemu spanju. Vest o smrti priljubljenega in spoštovanega, na videz še tako zdravega in krepkega moža, ki je bil star 66 let, je odjeknila po vsej občini in zbudila v mnogih lepe spoanine nanj, saj je bil prav uslužben in prijazen mož do vseh, s katerimi je imel uradnega opravka. Potrti ženi in sinovom izrekamo sožalje, pokojnega pa bomo ohranili v najlepšem spominu.
*	Draga poštnina. Neki beograjski kipar, Ki se je udeležil natečaja argentinske vlade, je model zahtevanega kipa zaradi nujnosti poslal z avijonsko pošto in je moral za poštnino plačati nekaj preko 3.500 Din. Pošiljatev mora biti v Buenos Airesu že 7. novembra, prispela pa bo že v petih dneh. Če bo beograjski umetnik pri argentinskem kurzu uspel, bo zaslužil v našem denarju 2 in pol milijona Din.
Križan teme
krasna izbera v veliki množini nudi tvrdka
I. ŠIMENC
LJUBLJANA
Lepi pot 24 (Mirje)
Telefon 31-44.
*	Lažni novinarji. Pod novinarskim imenom se v naših mestih dogaja nešteto sleparij, čeprav je novinarska organizacija že tolikokrat opoearjala javnost, naj od vseh ljudi, ki se izdajajo za novinarje, zahteva novinarske legitimacije, ki imajo pečat centralne uprave JNU in tudi potrdila uredništev. V svojo škodo pa javnost takih opozoril ne upošteva, kar dokazujejo zdaj spet podvigi lažnih novinarjev v Zagrebu. Tam je nekaj časa izhajal tednik »Senzacija«, ki pa je bil nedavno že drugič od državnega tožilstva ustavljen, ker se je izkazalo, da so njegovi izdajatelji ustvarjali »senzacije« v prilog svojih sleparij in izsiljevanj. Ko je bila »Senzacija« drugič ustavljena, so se pojavljali razni tedniki pod drugimi imeni, a z istim namenom in programom. Zdaj so zaprli urednika nekdanje »Senzacije;*, in uvedli temeljito preiskavo. Zaprli so tudi nekega Mirka VVeissa, ki je že dolgo v raznih krajih, največ pa v Zagrebu, sleparil pod novinarskim imenom. S sleparstvom se mož bavi že dolga leta, a novinarska krinka mu je bila najbolj všeč in nosila mu je tudi velike dobičke. Na policija je Weiss cinično pripovedoval o svojih uspehih. Ljudje so tako neumni, da bi kupili tudi brezplačno karto za nebeški raj, če bi jim jo ponujal, je dejal ter pristavil, da je ta neumnost razširjena v vseh krogih.
„KALEFLUID" ojačuje lzločevalno delovanje vseh žlez. Krepi živčni sistem in jači organizem. Uporablja se pri preutrujenosti, pri popolni nevrasteniji. Breplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»KALEFLUID« se dobiva v lekarnah in drogerijah.	«	R<-g. s. br. S300-32
*	Problem stanovanj v Beogradu. Vsa povojna leta muči revnejše sloje prestolnice stanovanjski problem. Beograd se je Siril r širino in višino, moderniziral se je, problem stanovanj pa še vedno ni rešen. Sicer bo ▼ zadnjih letih najemnine precej znižane, znižani pa 60 bili oh istem času tudi doihodki večine prebivalstva vseh stanov od trgovcev in uradnikov do obrtnikov in delavcev. Če ne bi bili znižani dohodki, bi bile znižane najemnine stanovanj primerne, ob neprestanem padanju dohodkov pa je problem tako težak, kakor je bil. Beograd je letos spet dobil preko tisoč novih stanovanj, cene pa so ostale iste ali so eelo fte viSje. Bliža se 1. november, ko bo spet veliko preseljevanje stanovanjskih najemnikov ▼ Beogradu,
*	Polaganje temeljnega kamna novega donavskega moMa. Meseca novembra bodo položeni temeljni kamni novega velikega mostu na Dunavu, ki bo vezal Jugoslavijo in Rumunijo. Z graditvijo mosta bodo pričeli zgodaj spomladi in po načrtih mora biti most dovršen v štirih letih. Polaganje temeljev bo združeno z velikimi svečanostmi, katerih se bodo udeležili zastopniki rumunske :n naše vlade.
*	Težave okrožnega sodišča v Beranah. Veliki kazenski senat se že več mesecev ne more. sestati v Beranah, ker pri tajno-šnjem okrožnem sodišču m dovcij sodnikov. Vse razprave, za katere je potreben petčlanski senat, se zaradi tega odlagajo. Obdolženi čakajo v zaporih ter prosijo, da bi vendar že enkrat prišli pTed sodišče. Predsednik okrožnega sodišča v Beranah je že večkrat prosil za dodelitev potrebnega števila sodnikov.
*	Gluhonemnica v Jagodini. Od leta 1928, ko je bil dom gluhonemih iz Zemu-na preseljen v Jagodino, je dovršilo fi>ol-iki in obrtni pouk okrog 80 gojencev. Vsi ti gojenci so zdaj že zaposleni v državnih in privatnih delavnicah. To je lep uspeh jagodinske gluhonemnice, ki pa je ka'<or ljubljanska premajhna za veliko področje.
*	Nevaren požar v šipadovem skladišču. V poslopju, ki služi za uradniška stanovanja, poleg velikega šipadovega skladišča v Mandalini pri šibeniku je izbruhnil ogenj, ki bi se bil med močnim vetrom prav lahko prenesel na ogromno skladišče lesa. Visok plot skladišča je že gorel, a so požrtvovalni gasilci a pomočjo mornarjev ogenj še pravočasno zadušili. Reflektorji vojnih ladij > Zmaja« ln »Hvara« so s svojo razsvetljavo omogočili kretanje gasilcev in mornarjev, tenderji vojne mornarice pa so dajali dovoljno količino vode. Streha, podstrešje in tretje nadstropje stanovanjske hiše so popolnoma uničeni. škodo cenijo na preko 400.000 Din.
*	Pogon na divje svinje in lisice bo 8. novembra v loviščih občin Sv. Peter pod Sv. Gorami, Bizeljeko, Pišece ki Podereda e sestankom lovcev ob 7. uri pred občinskim uradom v Sv. Petru pod Sv. Gorami. Lovci so vabljeni, da se udeleže lova, ki se bo vršil brez psov.
*	Vlomilka v gOspodlnjinem plašču. Tr-škanova gostilna v Litiji stoji v bližini mostu. Sedanji lastnik Lindner ima te dni v hiši zidarje in ob takem delu je v hiši dovolj ropota. V četrtek je izrabila ugoden trenutek neka mlada pohajkovalka. Smuknila je v I. nadstropje, se razgledala po omarah in skrinjah gospodinje in se vsa preoblekla. Nato je nabrala še nekaj perila in oblek, oblekla je še gospodinjin plašč in smuknila na ulico. Domači so šele čez čas opazili vlom in obvestili orožnike, ki so vlomilko prijeli na begu iz Litije. Pri zaslišanju se je izkazalo, da imajo opravka 7. večkratno znanko sodnih zaporov, s 25-letno Križnikovo Tončko iz Zagorja.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo
Iz Ljubljane
u— Spored svečanosti na vojaških grobovih o Vseh svetih. Kakor običajno, ptri-rede tudi letes Udruženje rezervnih oficirjev, Zveza dobrovoljcev in Udruženje vojnih invalidov žalno svečanost o Vseh svetih dne 1. novembra t. 1. popoldne pri vojaških grobovih na ljubljanskem pokopališču. Začetek bo takoj po opravljenih molitvah pri pokopališkem križu, to je nekako ob pol 16. uri Spored svečanosti: Godba otvori svečanost z religijoznim ko-ralom, združeni pevski zbori zapojo prvo žalostinko, govor, bivši vojni kurati od-molijo cerkvene molitve in zapojo »Reši me, o gospod«, pevci zapojo drugo žalostinko, godba zaključi svečanost. Zastopniki vojaških in civilnih oblastev, društev, pevci in godba se zbero okoli spomenika judenburških žrtev, ostalo občinstvo pa okoli grobov. V ponedeljek 2. novembra bo pa ob 9. v frančiškanski cerkvi žalna maša za vse padle in umrle borce in člane gori omenjenih organizacij, h kateri se vabijo zastopniki in vse občinstvo.
Potrudite se
na Mestni trgšt.18
Naše
reklamne
cene
bodo poplačale Vaš trud !
K. SOSS, Mestni trg 18
u— Legija koroških borcev. Kakor lansko leto, tako bo tudi letošnji praznik Vseh svetih počastila Legija koroških borcev spomin vseh svojih padlih in umrlih tovarišev — dragocenih žrtev in mladih življenj, darovanih za osvobojenje prelepe Koroške. Koroški borci in dobrovoljd se zberemo točno ob 15.15 na desni strani od spomenika judenburških žrtev. Osebni ponos in čut pravega tovarištva, ki je bilo porojeno na »črni fronti« odtočno terjata, da se te svečanosti vsi tovariši brea razlike udeležimo. Po ofieielni komemoraci ji obiščemo posameane grobccve in prižgemo na njih lučke v večni Jim pokoj ta spomin. Tajništva
u— Za zidom pokopališča bomo koroški borci in dobrovoljci po oficielni komemora-ciji na glavnem pokopališču počastili tudi tamkaj počivajoči žrtvi koroških bojev Ke-terla in Japlja. ki jima je bflo »a vse žrtvovanje usojeno zadnje domovanje za zidom. Foižnost je narodnega občinstva, da jima izkaže Čast. — Legija.
u— Spominska svečanost sa umrle vojake Sentpetrske župnije bo v nedeljo 1. novembra pri vojnem spomenika ob šent.petr-
ski cerkvi. Ob pol 11 bo v šentpetrski cerkvi maša aa umrle, nato pri spomeniku molitve žalni govor in petje žaJostink. Vabimo vse. da se svečanosti udeleže, moška, zločin pa še ni razjasnjen.
u— žalna svečanost na Suhem bajerju. Ka or običajno, bo tudi letos 1. novembra ob pol 11. žalna svečanost na Suhem bajerju (vojaško strelišče). Molitve bo opravil župnik g. Janko Barle. žalostinke pa bo pel .šentjakobski pevski Zbor. Odbor za postavitev spomenika žrtvam na Suhem bajerju vabi občinstvo k žalni svečanosti.
u— Bogoslužja v evangelijski cerkvi. Danes dnpoldne ob 10. — kakor tudi nn praznik reformacije — bo v evangelijski cerkvi bogoslužje za vso šolsko mladino, jutri v nedeljo 1. novembra dopoi<kie ob 10. pa bo v proslavo praznika reformacije bogoslužje za vso evangelijf-ko cerkveno občino. Obe bogoslužji bo opravil g. župnik Petersen iz Berlina — Kopenick.
u— Sokolski gledališki oder na Viču. ponovno vabi sokolsko članstvo in prijatelje odra k otvoritveni predstavi učinkovite Halbejeve drame »Reka«, ki bo jutri točno ob 20. v dvorani ^Sokolskega doma na Viču. Vstopnice si nabavite že p;ej v So-kolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini.
u— 7. novembra priredila na Taboru društvi »Sofa« in »Tabor« družabni večer s pestrim sporedom. plesom in sestankom slovanskih narodnih noš. Vstopn na samo 5 Din.
OTVORITEV plesne sezone
v restavraciji „Emonau
Od danes naprej dnevno prvovrstni ruski kor in Balalajka jazz-orkester!
))
u— Društvo »Tabor«. Jutri ob 11. uri počastitev spomina naših mučenikov na pokopališču. Odhod ob 10. uri iz društvenih prostorov.
u— JNAD »Jadran«. Danes ob 30. bo seja centralnega odbora v tajnrištvu. v ponedeljek pa članski sestanek ▼ društveni čitalnici, tudi ob 20.
KINOi

Viktorj« MargnoriUe« roman. — Daj«* nepreklicno [*OBle^njif!
LA GARfONNE
Mladini neprmerno!	Samo a <yfrxtlet
Premier« kme.&ke v«selo:gT«
VESELA NEVESTA
LLC1E ENGL1SCH, H. SPiELMANN
MmnmniEi
Pini Kellerj^v roman >Z;m> r g*»z"1u«
I V J E
HANS! KNOTECK, VIKTOR STAAL

šičeva je tudi predložila resolucijo, ki protestira proti premestitvi gospodinjske šole iz St. Jurija in zahteva vzpostavitev stare gospodinjske šole za kmečka dekleta v St. Juriju ob juž. žel. Resolucija je bila sprejeta soglasno in poslana na pristojna mesta. Tudi po hribih se že svita!
e— Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva ter »Oljke« in »Celjskega Zvona< bodo zapeli na Vse svete ob 15. žalostinke na okoliškem. nato pa na mestnem ln vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo na Vse svete ob 13.30 v Narodnem domu. Pevci naj se udeležijo te vaje točno in polnoštevilno.
e— Tragična smrt trgovca. Včeraj okrog 17. »e je obesil v svoji sobi v Strosmajer-jevi ulici št. 3. 65-1 etn i trgovec Avgust Kregati. Pri njem so našli pismo, v katerem {»ravi. da ga je pognala v smrt neozdravljiva bolezen- Pokojnik je imel v zadnjem času tudi zelo velike finančne izgube. B3 je znana celjska osebnost. Mnogo let je služboval kot poslovodja pri tvrdki Wogg. po vojni pa se je osamosvojil.
e— V celjski bolnišnici je umri po dolgem trpljenju v četrtek zvečer v starosti 65 let višji sodni oficial v p. g. Franc Weit,r. is Celja. Pokojnik je bil mnogo let zvest naročnik našega lista. Pogreb bo dane« ob 16.2G iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, gvoj-r«m naše iskreno sožalje!
e— Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.30 velefilm »V znamenju križa< ki rvočni tednik.
KINO METROPOL. Danes »ČAROBNI ZVOKI«- ln najnovejši Merkurjev tednik. MATINEJA ob 16. uri.
MATINEJA Z.K.D.
Danes ob 14*15 in v nedeljo ob 10.30
v Elitnem RENU MATICI prekrasni velefilm po opereti Oskarja Nedbala
Anny Ondra — SvetiSlav Petrovič — Haas Moser.
Režija Karel Lamaš. Sedeži po Din S-50 ln 5-50.
»POLJSKA KRI"
u— Večerni trgovski tečaj na Christofo-vem učnem zavodu. Domobranska 15 je pričel s poukom- Prijave 6e še sprejemajo. Poučuj« se: knjigovodstvo, stenografija, strojepis, korespondenca, matematka, nemščina.
u— Plesna vaja na Taboru se bo vršila zaradi praznika Vseh svetih že danes v soboto ob 8. zvečer pod vodstvom plesnega mojstra br. Košička. Pouk noviteti_
Lepota žene, hitro vene,
ali z uporabo Uran kreme ne, ker je Uran krema edinstveni kozmetični proizvod, kateri naredi baržunasto mehko polt ter cvetočo kot majske rože popek. — Zahtevajte povsod divni ta balzam za polt — mnogo pohvaljeno — Uran kremo !
u— Stenografijo, strojepis, knjigovodstvo, nemščino i. t- d. se lahko učite v dnevnem ali večernem tečaju (tudi posamezne predmete) na Christofovem učnem zavodu. Domobranska 15. Prijave, informaeje vsak dan, tudi zvečer- Honorar najnižji.
u— Danes otvoritev mesarije v Gradišču 7. Glej inserat!
Iz Cel]a
e— Na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika. Prejeli smo: Pod tem naslovom je »Jutro« od 29. oktobra poročalo o predavanju, bi ga je imel g. prof. Jan 5edivy v Celju. V poročilu je tudi naslednja opazka: »Gotovi izpadi na naslov iz-vestne države pa vendarle niso spadali ▼ okvir tega predavanja...«. Dovolim s*i pripomniti, da mi poslušalci nismo in nismo biH istega mnenja gilede teh izpadov. Saj smo ravno opazke g. predavatelja, katere imenuje poročilo izpade, kvitirali v sredi predavanja s spontanim ploskanjem in odobravanjem. Oseba gospoda predavatelja nam je jamst\o, da svojih »izpadov« ni iz-nesefkar tja v en dan. ampak da je imel za svoje besede tudi primerno podlago. Prav je, da nam predavatelj pokaže vse, ne samo koliko dobrega smo dobili in lahko še pričakujemo od bratske slovanske republike, ampak tudi, kako se izvestni krogi z vsemi sredstvi trudijo, da bi iz-podkopali starodavno vzajemnost, ki vlada med Cehoalovaki jn Jugos'oveni. Dejstva, katera je orisal g. predavatelj, so tako go* rostasma. da je popolnoma prav, da za nje ve najširša naši javnost. Ta opazka tedaj ni bila na meshi. L*mestnejša bi mogoče bila ugotovitev, koliko ljudi je manjkalo na tem predavanju, od katerih 6e upravičeno predpostavlja, da bi morali biti prisotni. — Dr. Fortunat Mikuletič.
e— Odločen nastop kmečkih deklet. Pred kratkim je bila v Vojniku eeja okrožnega odbora društev kmečkih fantov in deklet za vojniško okrožje. Ka tej seji je kmečko dekle ZaJika Iršičeva s Frankolovega razložila, kakšna nesreča je. da se gospodinjska šola prestavlja iz St Jurija ob juž. žel. tja gori za avstrijsko mejo. Omenila je, da so v celjskem srezu trije banovinski svetniki in da ni nobeden ukrenfl potrebno, da hi ostal* gospodinjska šola 5e dalje s St. Juriju. Kritizirala je ženske organizacije, ki niso nastopile proti temu. da se narodno pr«noŽenj*» prestavlja sem ter tja. ne glede na to, ali je to narodu v korist ali ne. Ir-
Iz Maribora
a— Gimnazijci proslavljajo češkoslovaški narodni praznik. V polni dvorani tukajšnje klasične gimnazije je bila na češkoslovaški narodni praznik prisrčna proslava i dekla-macijami čeških in slovaških pesmi sed-mošoike Kitakove ter dijakov Mlakerja. in Kotnika, nadalje govor o&mošolca Doraia o pomenu čsl. narodnega praznika m oemo-šolca Drenovca o Masarvkovem in Bene-ševem življenju. Ob zaključku je zavodov pevski zbor pod vodstvom osmošolca CoA-naiiča odpel prelepo slovaško pesem bučaly lesv«. Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki tukajšnje Jugosiovensko-češkoslovaške lige in Češkega kluba s predsednikom Češkega kluba g. Burešem ter gg. direktorjem Ginrlom in ravnateljem mariborske češke šole Drlvjem na čelu.
a— Dupleški uboj pred malim senatom. Včeraj se je pred mariborskim malim kazenskim senatom zagovarjal 22-letni delavec Herman Vohak iz Zg. Dupleka, ker je 12. septembra v Zg. Dupleku i udarci » ko-lom podrl posestnika Pavla Dvoršaka na tla in je Dvoršnk zaradi otrpnjenja možganov še istega dne v mariborski bolnišnici umrl. Vohak je bil obsojen na 4 leta robije. V svojem zagovoru je dejaL da se je moral zavzeti za svojega gospodarja, ki ga je b3 pokojni Dvorš&k ozmerjal
ar— Gledališke novice. Pri naslednji dramski premieri »Ukročeni trmoglavki« sodelujejo Starčeva. Rasbergerjeva, Zakrajško-va, Gorinškova. Na krst. Gorinšek. Verdo-nik. Košuta, Crn obori. P. Kovič. Košič, Grom, Rasberger. J. Kovič. ki stvar tudi režira. Blaž, Harastovič, Malec. Štandeker in Tur k.
a— Vozni red za Vse svete. Predstojni-štvo mestne policije prepoveduje s posebnim razglasom ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrežju dne 1. novembra med 12. in 19. uro vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti, to je od začetka Državnega most.u na Kralja Petra trgu do Mejne ulioe razen mestnim avtobusom Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste in nazaj. Prestopki te na-redbe se kaznujejo z globo z 10 do 1000 Din ali z zaporom 1 do 20 dni.
a— Sreča v nesreči. V bližini Rižnikove trgovine v Košakih sta trčila skupaj v četrtek 7 večer tovorni avto g. Drea od Sv. Trojice v Slovenskih goricah ter poltovorni avto g. Krajnoa od St. Ilja. K sreči ni bilo človeških žrtev. Pač pa sta bila zaradi močnega sunka oba avtomobila precej poškodovana.
a— K podražitvi kruha z 2. novembrom, o čemer smo že poročali, nam pojasnjujejo, da ni zvišanje krušnih cen v zvezi s kolektivno pogodbo pekovskih pomočnikov ki še ni sklenjena, marveč p podražitvijo cen moki na 70 para 7.1 k?.
a— Vence, šopke. kr:zan'eme trdi v IončkiV Naročila sr>r'jicmfl vrtnarja Jeni ee, Maribor, Prešernova, tel. 27-66.
Gospodarstvo
Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmečkih
dolgov
Ii Beograda poročajo, da je bila v četrtek seja pravosodnega, finančnega, kmetijskega in trgovinskega ministra zaradi pravilnikov po uredbi o likvidaciji kmečkpb dolgov. Kakor znano, zahteva uredba za te pravilnike soglasje omenjenih 4 ministrov. Na seji je bil redigiran glavni pravilnik k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov poteg nekaj drugih pravilnikov, ki morajo biti v smislu uredbe izdani do 1. novembra.
Sestava teh pravilnikov je zahtevala mnogo dela. Posebna komisija se je s tem vprašanjem bavila tri tedne. Glavni pravilnik urejuje postopanje v raznih primerih pri likvidaciji kmečkih dolgov in pojasnjuje posamezne določbe, kolikor so v uredbi sami morda nejasne. Od ostalih pravilnikov je sestavljen tudi pravilnik o načinu cenitve vrednosti imovine zadolženih kmetov. Uredba namreč določa v členu 24., da se bo dolg kmeta pri denarnih zavodih., če presega 25.000 Dh). znižal za največ 30°/o, in sicer individualno v razmerju dolga in imovinskega stanja posameznega dolžnika. Le dolžnik, čigar neznižani dolg presega 50% vrednosti njegove imovine, sme zahtevati znižanje do polovice dolga. Uredba vrtni
tega določa, da se vrednost zemljišč določi po katastrskem čistem dohodku in da bo kmetijski minister v sporazumu s trgovinskim in finančnim ministrom predpisal način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine s posebnim pravilnikom. Načrt tega pravilnika, ki je sedaj izdelan, določa, da je kot vrednost zemljišča vzeti desetkratni čisti katastrski dohodek.
Prav tako je tudi že izdelan pravilnik glede ureditve dolgov onih kmetov, katerih posestvo presega 50 hektarov orne zemlje. Končno je že izdelan tudi pravilnik v sini slu člena 10. uredbe. Člen 10. uredbe pravi da povrne država denarnemu zavodu v obveznicah razliko pri odpisu kmečkih dol gov. ki jo denarni zavod ne more kriti ' rezervami in polovico glavnice. Pravilnik vsebuje predvsem določbe o tem, kako se ugotavlja ta razlika.
Trenotno najvažnejše določbe teh pravil nikov pa se tičejo zapadlosti prvega obroka za odplačilo dolga, ki je v uredbi sami določen & t. odnosno 15. novembrom. Ker pa je to praktično neizvedljivo, bodo s pravil | niki podaljšani ti roki
Naša trgovina z najvažnejšimi državami
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja sedaj tudi podatke o naši trgovini s posameznimi državami v letošnjem letu. iz katerih posnemamo naslednje zanimive številke o trgovini z najvažnejšimi državami.
Nemčija na prvem mestu
Zaradi znatnega povečanja naše trgovine % Nemčijo je ta država letos tako pri izvozu kakor tudi pri uvozu na prvem mestu, kajti naš izvoz v Nemčijo je letos dosegel 22.2®/» vsega našega izvoza (lani 19.9%). uvoz iz Nemčije pa celo 26.3% vsega našega uvoza (lani 15.7°/o). Zadnja leta se je naša zunanja trgovina z Nemčijo gibala takole (v milijoniib Din):
izvoz uvoz saldo jan. sept. 1934	389.9 371.2 + 18.7
jan. sept. 1935	454.0 410.5 + 43.5
jan. sept. 1936	631.2 774.0 —142.8
Kakor kažejo gornje številke, se je letos naš uvoz iz Nemčije še v mnogo večji meri dvignil nego naš izvoz v Nemčijo, kar je povzročilo, da smo imeli precej pasivno bilanco. Ta pasivnost, ki je začasni pojav, pa je bila potrebna, da pride do izravnave v plačilnem prometu.
Trgovina z Avstrijo
Naš izvoz z Avstrijo se je po prejšnjem »talnem nazadovanju letos za malenkost dvignil, dočim je uvoz nekoliko nazadoval. Gibanje v zadnjih letih je bilo naslednje (v milijonih Din):
k voz uvoz saldo ja.n. sept. 1984	437.3 325.5 +111.8
jan. sept 1935	415.1 317.2 + 97.9
jan. sept 1936	422.6 299.8 4-112.8
Delež Avstrije pri našem izvozu znaša leto« 14.9®'n (lani 15.0). delež Avstrije pri uvozil pa 10.2°'n dani 12.2). Pri našem izvozu je Avstrija ostala na drugem mestu, pri uvozu pa na tretjem mestu.
Povečanje trgovine s Češkoslovaško
Naša trgovina s Češkoslovaško se je letos ponovno povečaJa, v manjši meri pri izvozu, občutnejše pa pri uvozu, kakor sledi rz naslednje primerjave (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo jan. sept. 1934	240.1 306.1 — 66.0
jan. sept. 1935	380.9 &38.6 + 42.3
jan. sept 1936	396.4 495.9 — 99.5
Povečanje uvoza iz Češkoslovaške je letos povzročilo pasivno bilanco za našo državo. Nastalo pa je to povečanje predvsem zaradi tega. ker v zvezi s sankcijami nismo uvažali nič iz Italije. Tako je Češkoslovaška pri uvozu prišla na drugo mesto z deležem 16.9°/o (lani 13.0%). dočim znaša delež Češkoslovaške pri našem izvozu 14.0% (lani 13.7°/o).
Promet z Itn 1 jo
Trgovina z Italijo se je letos zaradi sankcij silno skrčila. Dočim je bila lani Italija pri izvozu na prvem mestu, je letos prišla na 11. mesto. Pri uvozu pa je bi'a lani na četrtem mestu, letos pa je na 30. V primeru s prejšnjimi leti se je gibala trgovinska bilanca z Italijo takole (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo jan—sept. 1934. 592-4 416.0 +176.4 jan.—sept. 1935. 551.2 306.3 + 244.9 jan,—sept. 1936. 62.1 4.0 + 58-1
Čeprav v septembru nismo imeli z Italijo novega pogodbenega razmerja, se jc vendar naš izvoz v Italijo nekoliko dvignil. Medtem ko je znašal v juniju !e 4.8 milijona Din, v juliju 3.4 milijona Din. se je v avgustu po ukinjen ju sankcij le ne bistveno povečal na 9.5 milijona Din, v septembru pa na 17.1 milijona Din (lani v septembru 71.1). V septembru smo predvsem pričeli v Italijo izvažati pšenico. Uvoz iz Italije, ki je bil v prvih osmih mesecih znašal sikupaj le 1.8 milijona Din, je bil v septembru sicer nadalje malenkosten, vendar je znašal več kakor prej v osmih mesecih, namreč 2.2 milijona Din.
Znatno povečanje izvoza v Anglijo
Znatno se je letos povečal naš izvoz v Anglijo, ki je prišla v naši izvozni trgovini na 4. mesto (lani je bila na 7.) z deležem 9.9% (lani 4.4%). Tudi uvoz je bil navzlic uvozni kontroli večji nego kini in je Anglija tudi pri uvozu pris!a na 4. mesto ('ani je bila na 5.) z deležem 9.8% (lani 10.1%). Gibanje naše trgovine z Anglijo je bilo naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo jan—sept. 1934. 86.4 262.3 —175.9 jan.—sept. 1935. 123-2 265.3 —142.1 jan—sept. 1936. 225.3 288.2 — 62.9
Naš izvoz v Anglijo se je v zadnjih dveh letih dvignil za 162%. vendar je bila tudi še letos bilanca za nas .pasivna.
K podaljšanju letošnje odmere zgradarine
Kakor je »Jutro« že pred dnevi poročalo. je finančni minister na osnovi člena 125. zakona o neposrednih davkih odred:!, da se podaljša pravomočna odmera zgradarine iz leta 1936. tudi za leto 1937. Davčni oddelek finančnega ministrstva je sedaj izda! navodila za izvrševanje tega odloka o podaljšanju letošnje ocknere zgradarine za prihodnje leto.
Po teh navodilih letos v splošnem ne bodo hišni lastniki vlagali prijav za zgrada-rino. Za predlaganje prijav o dohodku zgradb bodo s splošnim pozivom pozvani le: 1) oni novi davčni zavezanci, za katerih zgradbe je davčna obvezanost nasitala odnosno bo še nastala v teku letošnjega leta, 2) oni davčni zavezanci, katerih zgradbe doslej rz. kakršnegakoli raziloga niso bile obdavčene, 3) oni stari davčni zavezanci, pri katerih se je djhodek od zgradbe v letu 1936. bistveno poveča) v primeri z dohodkom v prejšnjem letu. 4) oni davčni zavezanci, ki prostovoljno predložijo prijave o dohodku zgradb v smislu člena 125-zakona, ker se jim je dohodek v letošnjem letu bistveno zmanjšal čn lahko v splošnem roku predložijo davčno prijavo z doka^ o zmanjšanju dohodka in s prošnjo, da se jim ponovno vzame v pceno dohodek za davčno leto 1937-
Splošni rok za predlaganje gornjih davčnih prijav za zgradarino je odrejen od 16. novembra do 15. decembra t. I. Prijave onih starih davčnih zavezancev zgradarine pri katerih se je dohodek letos bistveno povečal, je treba izročiti neposredno davčni upravi (ne občini). Kot bistveno povečanje dohodkov zgradbe se smatra povečanje, ki znaša najmanj 25% dohodka v prejšnjem letu. Po zakonu smejo tudi davčne uprave pozvati davčne zavezance pri katerih se uradno ugotovi, da se je dohodek povečal, da vložijo redno davčno prijavo zaradi nove odmere Tak? davčne zavezance, ki do 7. decembra ne bi pr dložili davčne prijave po snlošnem pozivu, bo davčna uprava individualno pozvala, da v roku osmih dni, to je 16 do 23 decembri predložijo prijavo o dohodku zgradbe Tudi prijave onih starih davčnih zave-
zancev, pri katerih se je dohodek letos znatno zmanjšal, se morajo izročiti neposredno davčni upravii. Prijave morajo biti opremljene s prošnjo za znižanje, ki mora biti kolkovana s 5 dinarji, če pa prosilec zahteva formalni odlok, še z 20 Din. Kot verodostojni dokazi za dejansko zmanjšanje dohodka, se bodo smatrale najemne pogodbe. Če bo davčna uprava dvomi a glede točnosti v pogodbi določene najemnine, bo proučila vse činjenice. od katerih je odvisna najemnina. Smatralo se bo, da je dohodek od zgradbe bistveno zmanjšan, samo v onem primeru, kadar se do'<aže in ugotovi, da se je zmanjšal vsaj za 25% v primeri s prejšnjim letom. Če zmanjšanje dohodka ne doseže 25%. se ne bo izvršila nova odmera, temveč bo veHjala tudti za leito 1937 odmera z letošnjega ieta. Davčna uprava bo na prošnjo izdala odlok, bodisi da se uvažuje ali zavrača. Na odlok davčne uprave je možna pritožba.
Gospodarske vesti
= Narodna banka in likvidacija kmečkih dolgov. Včeraj ee ie vršila redna seja upravnega odbora Narodne banke. Prisostvovali so ji razen članov iz Beograda tudi vsi člani iz o®tale države. Glavni ravnatelj banke dr. Milan Protič je podai poročilo izvršilnega odbora. Iz njega se vidi. da je stani'1 bančnih poslov v vsakem pogledu zadovoljivo. Pritok deviz ie bil meseca septembra približno trikrat iolikšen. kako- prilok v istem mesecu lanskega leta. Značilno je tu- ' di narašča.nie posojil; v dveh mesecih po ' narasla za 100 milijonov D'n. Sploh m> } gospodarske razmere v državi ocenjene ugodno, z'asti glede na zadovoljiv razvoj c»n ' poljskih pridelkov, kar ie ve'ike<ra |>o?n>ma 1 za našo državo.
Iz poročila odbora se dalje vidi. da se je Narodna banka odzvala apelu vlade, ki izhaja iz čl 3. uredbe o likvidaciji kmetskih ! dolgov ter je izdaia razna Stklene glede denarnih zavodov, ki so delno s roj kmečki portfelj reeskonfirati pri Narodni banki. Za ta del svojca portfolja bo Narodna banka denarnim zavodom računa'* samo tisto obresti, ki jih bodo t' donarpj zavoH- sprejeli po omenjeni uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, to je 3%.
Po izjavi guvernerja dr. Milana Rado* eavljeviča in v zvezi s pravilnikom o izvajanju uredbe od 25. Septembra t 1., bo Narodna banka tudi nadalje izdajala ukrepe, v kolikor bo za to potreba v mejah statutarnih določb o poslovanju Narodne banke.
= Zahteva hranilnic. Na konferenci predstavnikov hranilnic iz vse države, ki je bala 28. in 29. oktobra v Beogradu (slovenske hranilnice je zastopal ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani dr. Cerne) je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da smatra Savez hranilnic, da je bilo z dosedanjimi ukrepi dovolj storjeno za dolžnike in da je sedaj treba posvetiti pažnjo interesom hranilcev, ki so zelo važen faktor za naše gospodarstvo. Savez pozdravlja odklonilno stališče glede devalvacije. Z razdolžitvijo kmetov smatra Savez, da so izčrpane možnosti žrtev našega kreditnega sistema. Nadaljnje linearne ali individualne zaščite bi resno ogrozile temelje kreditnega sistema. Naše hranilnice so s svojo dosedanjo politiko že zaščitile dolžnike. Razdolžitev kmetov naj bo zaključni ukrep te vrste v reševanju kreditne krize.
Borze
30 oktobra
Na ljubljanski borzi so tudi danes ostali oficielni tečaji deviz skoraj brez sprememb. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.00, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 241. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali angleški funti po* 240.50, avstrijski šilingi po 8.9650 in grški boni po 32.50, dočim so klirinške nakaznice v lirah nudile ceneje, in sicer po 2.95 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.51, v Beogradu 14.4771 in v Zagrebu 14.3350. odnosno za konec novembra 13.88.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po višjih tečajih 376 in 377 (v Beogradu po 375.50 — 376). Promet je bil samo še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 66.
Deviz*
Ljubliana. Amsterdam 2347.66 — 2362 26, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 731.20 — 736.26, Curih 996.45 — 1003-52. London 211.76 — 213.82. Newyork 4304.76 — 4341.07. Pariz 201.61 _ 2030 \ Praga 153.44 — 154.54, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 20 2325. London 21.28, Newyork 435.125. Bruselj 73.3750, Milan 22.9250, Amsterdam 235.50. Berlin 175, Dunaj 76.50, Stockholm 109-7250, Oslo 106.95, Kobenhavn 95. Praga 15.40. Varšava 81.80. Budimpešta 86.75, Atene 3.90, Bukarešta 3-25-
Iz Trbovelj
t— Spominu goriškega rojaka. Pri aroflh
ljubljenih otrokifa v Trbovljah je umrl 25. t m. v starosti 86 let po dolgi bolezni goriški rojak g. Andrej Carga, doma ix Voič pri Tolminu. Vse svoje otroke je vzgoja v narodnem duhu, saj je bil očka Gomile, kakor so ga imenovali, velik rodoljub in iskren Slovenec. Z žilavo pridnostjo je vodil in dvignil svoje veliko posestvo na zavidanja vredno višino. Zal, da je to njegovo vzorno gospodarstvo prekinila svetovna vojna in mu uničila polje in dom. V dolgi življenjski dobi je moral preživeti poleg lepih trenutkov vse udarce in trpkosti vojne, begunstva in tildi fašističnega preganjanja S krvavečim srcem je moral s soprogo zapustiti ljubljeno grudo in se naseliti pri svojih hčerkah v Trbovljajh. Se vedno in vedno, pa tudi v času bolezni, si je zaželel nazaj v planinski raj pod Sleme in Krn. v rojstni kraj, kjer je znojil svojo grudo. Upal je. da bo še videl svoj dom. želel si je počivati v zemlji dedov na prelepem Volčanskem polju oh bistri Soči. Ni mu bilo usojeno. On. ki deli našo usodo, ga je prej poklical k sebi po večno plačilo za vse dobrote in plemenito življenje. Naj v miru počiva! Zalujočjn naše iskreno sožalje.
t— Števni novčič C.MD. O vseh svetih bosta moška in ženska podružnica CMD pobirali na farnem pokopališču prostovoljne prispevke Vse obiskovalce grobov naprošamo. da b. počast.ii spumin svojih dragih p iko niji. v z d.<rom v korist te naše pr pogrebne nar »dct.tuhne družbe.
t— Jadranska straža priredi z sodelovanjem Sokola drevi ob pol 8- v Sokolskem domu jadranski dan. združen s svečano pros'avo češkoslovaškega narodnega praznika O pomenu jadranskeca morja za naš larod in državo bo predajal voditelj Jugoslovenskega emigrantskega gibanja g. dr. Ivan Marija Čok. o osv-;t'>diitvj bratskega češkoslovaškega naroda pa učitelj Drago Pahor. Poleg ostalih pevskih zborov bo sodeloval tudi mlad:nski zbor »Trboveljski slavček«. Posebno točko pestrega sporeda bo tvorila tudi počastitev spomina naših narodnih mučenikov, ki so padli kot žrtve raznarodovan ja naših rojakov onstran meja Podmladki Jadransike straže dobe pri tej priPki na njihove prapore pripete spominske trakove, na katerih bodo imena teb žrtev. — Vstopnine ni.
Iz Ptafa
j— Na Ptujski gori ie bila dne 11. oktobra ustanovljena krajevna pro*ituberkuJczna liga za občini Ptujeka gora in Majšperk. Sodelujejo vsi stanovi in priporočamo vsemu prebivalstvu, da to prepotrebno ustanovo
I
JugrtslaT. P. Bei<rodorl i Co., d. t. o. i. Maribor.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 376 — 376.50, za dec. 374 — 375, 4% agrarne 48.50 den., 6°/o beg!uške 68.75 — 6M-50, 6% dalm. agrarne 66 — 67, 7°/o Blair 76 — 76.25, 8% Blair 85 den.; delnice: PAB 195
—	198, Trboveljska 190 bi.. Sečerana Osijek 140 — 145-
Beograd. Vojna škoda 375.50 — 375 (375 _ 376), 4% agrarne 48.25 — 49, 6% begiuške 69.25 — 69.50 (69.25). 7% invest.
(84-25), 7% stabiliz. 83 50 bi., 7°/c Drž. hip. banka 90 bi.. 7% Blair 76 — 76-50 (76.25 — 76.50). 8% Blair 85.50 — 86.50. Narodna b<nka 6950 — 7000, PAB 103-50
—	195 (194.50).
jv«si tržišča
ŽITO
+ Chicago, 30. okitobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.50, za maj 113.125, za julij 109-375; koruza: za dec. 93.75, za maj
89.625.
+ Winnipeg, 30. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 109.75, za dec. 107-125. za maj 108.25.
+ Novosadska blagovna b^rza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška in banatska 154 — 156; sremska in slavonska 155 — 156:'baSka ladja Tisa ali Begej 161 — 163: sremska ladja Sava 159
—	161. Rž: baška 125 — 127.50. Jefmen
z vsemi močmi podpre. Isto svetujemo tudi obema občanskima odboroma, kajti dobršen del socialnih nalog občine prevzema na svoja ramena ravno Proiituberkulozna liga.
j— Ptujsko gledališče. Dr;.matskemu društvu je uspelo pridobiti mariborsko narodno gledališče za redno gostovanje. Prva predstava bo v začetku novembra, v proslavo 60-letnice rojstva Ivana Cankarja in je na sporedu »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski«. Druga predstava bo »Prva legija«. Če se bo obneslo ljubljansko gostovanje, se bo pričelo tudi z operetami.
j— Društvo primorskih in koroških rojakov bo z ostalimi nacionalnimi društvi počastilo spomin bazoviških žrtev in koroškega mučenika Habiha na praznik Vseh svetih ob 15. na improviziranem skupnem grobu.
j— Kino. Drevi ob 20. Tn jutri ob pol 19. in pol 21.: »Ljube7en in jarz«. V glavnih vlogah Herman in Hans Thiroig in Liana. Haid.
Nevarne nevihte
Sušak, 30. oktobra Že od srede oktobra besnijo v obmor-baški in sremski. 64 kg 104 — 106; jari j skih krajih nevihte. Nastopile wo nenado-68 kg 122.50 — 125 Oves: baSki. sremski j ma ^ lepih solnčnih dnevih. Nad Sušakom ,0°- Knruza: ^ška ^ | je v gndo ^-^e nevihta divjala le ne-
in slavonski 98
sremska 100 — 102; banatska 99 Moka; baška in banatska 240 _ 250: »2«
220
101 1
i (kaj ur in je med njo treskalo kakor sre-— 230: »5« 200 — 210:	180 | <h poletja. Strela je udarila v šest hiš na
190; »7« 142.50 — 152.50; »8« Traatu. Nekega moškega je precej poškodovala, dve ženski pa onesvestila. Strela
105 — 110 Otrobi: baški sremski in ba-natski 79 — 86 Fižol: b^Ski beli brez vreč 185 — 190; z vrečami 195 — 100 BOMBAŽ
+ Llverpool. 29 oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za olet. 6.66 (prejšnji dan 6 70). za dec. 6.61 (6.62)
+ Newyork. 29 oktobra. Tendenca stalna. ZaMiučni tofaii za dec- 11.66 (11.67), za maj 11.69 (11.73).
je udarila tudi v tri električne droge in razbila svetiljke. Med nevihto je padala tudi toča. V noči na četrtek se je močno znižala temperatura in na Učki in Vele-bitu je padlo precej snega
Pod snegom so vse dinarske planine. Na Va^nju je snega za 15 cm. Vremenska izprememba je bila uvedena z močnim vetrom, ki je ponekod dosegel brzino do 80 km na uro, podrl precej drevja ln po-Slrodoval tudi telefonske napeljave.
Nova Gradiša. 30. oktobra Močno deževje dela prebivalstvu posavskih vasi velike skrbi. Savska obala od
....	,	. , i . •	i Jesenovca do Kobaša je nezavarovana in
novi!" m io prevzel	županske posle od naj-	i	.	,. . .	....
' .. J , '	, ' , 1 r~ _„	i SO vasi in naselja izročena v milost in
s are i šega žup.mi	•»'ovenskega g. Franca	I	. „
'	Kaffnflmti plpmpntll Slomn cro^nn
Is žlvfjetmfa na dežel"
SKOCIJAN PRI TURJAKU. V»e priznanje <rre dosedanjemu priljubljenemu županu. ki jo bil najmlajši župan v dravski ba-
Vae nove po firmi
GILLETTE prevzete tehnične
Izpopolnitve ao uteleflene v novi MODRI GILLETTE električno kaljeni britvici
Peterlina ki mu jo bilo takrat, pred tremi teti S0 let. Y;k<'ar no bomo občan! pozabili Lojzeta G<iršxa. ki se je v teku treh let splošno priljubil. Mnocro se je napravilo v njecovi dr-hi. popravil* go se ^este. po-ntačil ie /W<tovp 7j» r^vno ljuds'vo ip do-
nemilost besnemu elementu. Samo srečno . naključje — leto brez močnega dežja — lahko reši te revne ljudi. Iz leta v leto se dajejo obljube, nasipi pa se gradijo samo na papirju, dočim Fcsavcem voda odnaša
bavi1 vo? vagonov kom-ro	mok® n^k""!
bro7r>I'>'xTv< r>n	<vn; tr'.ar?t
sp je cel ttvž nn o^ovo^n«™	me*tu 'lionMi. i7rel-.->.TTin tmM *-sei ^nse^anu oW'n
sVi 'irrn'i
^o i ,,„,,. vsp]1 na:,op!eje lepših dni.
« . n« ^ ,/>
v pričakovanju
rodovitno zemllo ostala polja pa zasipa z blatom bi peskom.
V naj'ečji nevarn--«ti je vsa' o leto Cr-I nac p"lje. ker nasipi pri Davorju, Orudi, ci in Mačkovcu ne prenes«1o močnejšega navala vode Zemlja ie rodovitna, a ie zaradi čestih poplnv n? ka*p obdelovati in i služijo lepa polja za pašnike.
Iz Julijske Krajine
Ustanove xa razširjenje radiofonije. Po
deželi si vsi v zadnjem času spet hudo prizadevajo, da bi preskrbeli prav vsem podeželskim šolam radijske aparate, ki ne služijo le šolskim svrham. nego tudi splošni politični propagandi na va«i. Tako je tržaška ustanova pred dnevi preskrbela take aparate šolam v Nabrežini. Košani. Šmi-helu. Skocijanu. Borštu. Kalu pri fioiitielu. H rastju, St Petru na Krasu. Pliskoviei. Strmci in še v dveh drugih krajih. Zaderska pokrajinska ustanova pa je dosegla da je pokrajinski upravni odbor znižal takso na radijske aparate kar od 125 na 10 lir.
Tržiška občina je pred kratkim najela okrog 200.000 lir posojila pri goriški mestni hranilnici. To novo zadolžitev ji je odobril tudi tržaški pokrajinski upravni odbor, v katerega kompeteoco spada Tržič. Za enkrat še ni znano, zakaj je tržiška občinska uprava najeta, to posojilo.
V	Postojni so. kakor smo že poročali dobili novega fašističnega krajevnega tajnika. Na posebnem zborovanju, ki so ga priredili postonjski fašiet.i pred dnevi ko je novi tajnik prevzel posle, je dosedannji tajnik ugotovil, da je sedaj v pof.toojski občini organiziranih 1.010 ljudi v fašističnih organizacijah.
Bliža Kojskega pa se Je ponesrečil 2B-letni kmečki fant Josip Marinič iz bližnjega Šmartnega. Padel je z drevesa in si zlomil več kosti. Tudi on je v goriški bolnici podlegel poškodbam.
Pod Sv. Gabrijelom pri Gorici sta se pred nekaj dnevi smrtno ponesrečila dva mladeniča h Solkana. V gozdu sta našla staro 280 mm granato m jo skušala razstaviti. Granata je eksplodirala in oba ubila. Eden izmed njiju je Slovenec in sicer 24-letni Viktor Čadež, druci je furlanski priseljenec 241etni Primo Rossi.
V	Dutovljah nameravajo zgraditi nov dom za tamkajšnjo fašistično organizacijo. V to svrho je daroval prof. Ivan Gabrielli 100.000 lir.
V	Lokavcu pri Ajdovščini pa je pogorela hiša 241etnega posestnika Rafaela Gorjupa. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so le s težavo preprečili, da se ni požaT razširil na bližnje hiše. Škode je bilo preko 15.000 lir.
Sokol
Sokolsko okrožje Beli Manastir v {upi Osiiek, tamkaj v Baranji kaže letos izredno delo. Ne le, da je ob priliki raznih tekem v župi vedno Ln povsod postavilo mnogoštevilne vrste, tudi doma razvija veUko delavs noet. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je pri* redilo dopoldne lepo uspelo javno proelavo-popoldne pa eo se podali člani v kraj BoU man ter priredili propagandni javni nastop, ki je vsestransko uspel. Po ]avnl telovadbi se je vršil posvet s krajevnimi činitelji za ustanovitev sokoiskega društva v tem kraju- -
X. vsesokolski zlet ▼ >fragi 1938. Komaj so utihnile do prihodnjih olimpijskih iger slavnostne fanfare, že gre povsod po sokolskih vretah gla6. da se moramo za praski vsesoikolski zlet 1938. dobro pripraviti. Saj bo tedaj praznovala ČOS svoj deseti, jubilejni vsesokolski zlet ob 201etnici obstoja češkoslovaške republike, celotno slovansko Sokolstvo se bo sestalo k svoji, slovanski Olimpiadi, obiskali pa bodo Prago tudi drugi narodi, ker bo tedaj Mednarodna Telovadba Zveza priredila svoje telovadne tekme. Te bodo morda še trši oreh za teks movalce. • kakor so bile pravkar dovršene olimpijske. Skoraj gotovo bodo v Pragi tek= movali vsi oni narodi, ki so bili na tekmo* vališču v Berlinu, slovansko Sokoistvo pa bo pripravno tudi svojo lastno tekmo za prvenstvo v SSS. kakor je že bila na zadnjem v6esokolskem zletu- Vsekakor bo praški jubilejni &let ogromna manifestacija sokolske misli in telovadbe vobče, iki ee je bo udeležilo tudi jugos^oven^ko Sokolstvo •v tako velikem številu, kakor smo tega že vajeni. Zato pa se moramo pričeti že zdaj pripravljati v vseh smereh na ta skupni veliki praznik.
Tudi na Češkoslovaškem je bila po po-vratku sokolskih tekmovalnih vrst iz Berlina, kjer sta dosegli moška četrto in ženska drugo mesto, precej huda polemika po dnevnikih glede njihovega uspeha. Merilo se je seve večinoma vse s političnim namesto strokovnim merilom. Duhovi pa so se že precej umirili, zlasti, ko od strani Sokolstva nihče ni nasedal tej debati in odgovarjal raznim >strokovnjakom«. Sokolstvo vč samo dovolj dobro, kaj mu je dolžnost in jo bo tudi samo izpolnilo, bodisi severno ali južno od Alp. Prihodnja mednarodna tekma leta 1938. v Pragi bo v mnogo boljši meri pokazala, da je Sokolstvo organizacija, ki se lahko meri po svojih močeh z najboljšimi tekmovalci na svetu, četudi je njena naloga v prvi vrsti ta, da vzgaja čim širše plasti naroda in jih telesno in duhovno preobrazuje in dviga silo in duh naroda. Dokaz tega bo vsesokolski zlet sam.
Telesna vzgoja na Madžarskem je de«
ležna znatnega razumevanja in podpore od strani države. V novem državnem proraču« nu je določeno za namene telesne vzgoje skupno 2-657.000 pengojev ali nad 26 milijonov dinarjev. Nasproti lanskem proračunu je ta vsota povečana za več ko 150.000 pengojev. V izrednem proračunu pa je določena poleg navedene tudi še precejšnja vsota za zgraditev državnega stadiona v Budim« pešti. V teku zadnjih dveh let je država zgradila iz 'voiih sredstev 30 šolskih in S društvene telovadnice. 26 Šolskih. 55 dru» štvenih in 17 športnih igrišč telovadnim orera* nizacijam in 27 plavalec. 1 letalski hansar ter razne manjše naprave ostalim športnim in akavtokm združenjem.
Novi sedež predsednika Španske republike
Berači



vLondona
l'aiača parlamenta v Barceloni, kamor se je zatekel prezident španske republike Azana
Simbol
ameriške neodvisnosti
Petdeset let proslulega kipa »Svobode"
Dne 28. oktobra 1886 so posvetili proslu-li kip Svobode ob vhodu v newyorško pristanišče. Od tedaj je prešlo torej te dni 50 let.
Od pravljičnega kolosa na Rodu, ki ga je nekoč občudoval starove.ški svet, kot eno izmed svetovnih čudes, človeštvo ni bilo videlo spet tako ogromnega kipa. Francoski zgodovinar Labou!aye in kipar Bartholdi sta bila očeta načrta za ta kip. Prvič sta se zanj potegnda kratko po nemško-francoski vojni 1871 in Bartholdi je ustanavljal odbor za odborom, da bi zbral potrebna sredstva za postavitev tega spomenika svobode ob stoletnici proglasitve ameriške neodvisnosti, to je 1. 1876. Toda denarja ni zbral. Na zadnje je zbral na Francoskem 3 in pol milijona zlatih frankov, a list >World« se je v Ameriki potegnil za stvar in je zbral 300 tisoč dolarjev. »Svobodo« so potem vlili na Francoskem in Ferdinad Lesseps. zgraditelj Sueškega in pionir Panamskega prekopa, je 1. 1884 ta kip na svečan način izročil ameriškemu poslaniku. V 300 poedinih kosih Bo nato kip prepeljali čez Ocean, kjer ga ■je že čakalo 25 m visoko podnožje. »Svobodo, so bili, kakor znano, izde!ali tako, da bi lahko rabila tudi kot svetilnik.
Ves kip s podstavkom vred meri v višino 92 m in ga je videti več ur daleč. Zvezdasti temelj, na katerem počiva podstavek, je del nekdanje utrdbe Wood, ki eo jo poru-
fl,.
*up »svobode« preti *Nev> aurnuiu
Turški ministrski predsednik
fzmet Ineni, ki Je vodil turško-jugoslovenske razgovore za časa obiska dr. Sto-jadinoviča v Ankari
Elektrika v svilogofstvu
Japonski listi poročajo o novi metodi za pridobivanje s^ile. Po tej metodi polože svi'oprejke, čim pričnejo izločevati svilne niti, na posebne deske, jim ob robovih vklju5 čijo slaboten električni tok, tako da živali ne dobe več mirnega prostorčka za svojo prejo in morajo neprestano potovati sem in tja. Po vsej površini deske se odlaga pri tem v dolgih, tenkih listih svilni sok. Po novi metodi je mogoče pridobivati svilo v treh namesto v sedimih do osmih dneh kakor dosedaj.
Uniforma tudi za pevce
Sedaj dobe nemški pevci uniformo, in si-ceir modro obleko z belo srajco, dolg, črn pas in modro čepico- Pevke bodo nosile k modremu krilu belo bluzo, pokrivala pa ne bodo imele. V tej uniformi se bodo pojavili nemški pevci in pevke na pevski slav-nosti, ki se bo vršila prihodnje leto v Vro-
Iclavu in ki ji propagandni minister pripisuje ogromen pomen.
Kako živi Masaryk
Dan velikega domoljuba in filozofa v zatišju
Na gradu Lany, ki mu ga je podarila češkoslovaška država, uživa predsednik osvoboditelj T. G. Masa n* k že davno zasluženi pokoj, ki se pa precej razlikuje od običajnih pokoj ev.
Stari predsednik in filozof zajtrkuje ob 8. in prične takoj prebirati listte. Bere jih Sam ali pa mu jih berejo lektorji, ker si mora čuvati oči. Najprvo se hoče seznaniti s poročili in mnenji velikih praških listov. Ko opravi z dnevnim tiskom, se 6pravi na kakšno knjigo. Zjutraj si izbira posebno politične knjige, ki mu jih morajo čitati, knjige sodobne zgodovine, biografije, opise političnih dogodkov.
Ob 13. stari državni predsednik kosi. Pri jedi mu ni treba paziti na nobeno posebno dieto. Kakor že davno sne zato svoj preprosti obed in popije nato skodelico črne kave. Obeduje v majhni jedilnici v drugem nadstropju. Včasih ima tudi goste, večinoma pa se obed vrši samo v ožjem družinskem krogu. Nato sledi kratek odpočitek.
Po tem odpočrtku se Masarvk odpelje na prosto in to vsak dan. V lepem vremenu se odpelje v odprtem vozu, v dežju in vetru pa v zaprtem avtu. V vozu obišče bližnjo okolico, z avtom pa prireia tudi daljše izlete, ki ga vedejo pogostoma v Prago. V Pragi se pripelje vedno na grajsko dvorišče in često odide iz grada, ne da bi ga kdo opazil- Na teh vožnjah ga spremljata hči ali sin.
Nogavice iz usnja
To zimo bodo pariške dame nosile nogavice iz novega tvoriva: iz usnja. Več tovarn izdeluje ta čas damske nogavice iz najfinejšega usnja Te nogavice so izredno tenke, učinkujejo zelo elegantno in ščitijo noge pred mrazom bolje nego svilene nogavice. Barva jim bo v glavnem tobačno rjava. Cena zavisi od vrste usnja, goveje usnje je seveda ceneje nego usnje kakšne gazele ali antilope!!
Ko se vrne domov, pride eden obeh njegovih tajnikov na referat. To poročilo traja vedno poldrugo uro do dve uri. Predsednik mora obvladati ogromno korespondenco. Na tucate telegramov in nešteto pisem prihaja vsak dan z vsega sveta v Lany in predsednik odgovarja panje. Včasih diktira celo pismo, včasih pove samo glavne mi®li, kako naj se to in to reši.
Zvečer ob 8. večerja. Po navadi }e to samo kakšna močnata jed in akodela mlečne kave.
Po večerji sledi spet čitanje. Sedaj pridejo na vrsto inostrani listi in beletristika, v prvi vrsti romani. Vse to se čita v izvirnem jeziku, v češčini. slovaščini, francoščini, nemščini, angleščini ali ruščini. Če prenaša radio lepo glasbo, ®e vključi sprejemnik in predsednik posluša do 22. ure prireditve in reportaže- Predsednik ni v nobenem pogledu starokopiten in če predvajajo kje kakšen zanimiv zvočni film, si ga rad da predvajati v kinematografski sobi svojega gradu. Ob pol 11. pa odhaja spat.
Čeprav se bo kronanje kralja Edvarda VIII. izvršilo šele čez pol leta, prihajajo ▼ London že s©daj — berači in potepuhi iz V6eh delov Anglije, iz dominionov in tudi iz inostranstva, ki menijo, da jim bodo posli tedaj dobro uspevali. Policijske oblasti računajo, da bo v maiu v Londonu najmanj 60 tisoč beračev in nimajo nobene mož" nosti, da bi zadržale ta vdor prosjaškega ljudstva. Edino, kar more napraviti Scot-land Yard, je to, da bo pokvaril tujce in turiste. Med svečanostmi bo policija poskusila vse, da bi beraštvo paralizirala. Berače, ki ne žive stalno v Londonu, bodo policijsko
kaznovali in jih pregnali iz me«ta_Če jim
pridejo v roke.
šili 1877. Vrh plamenice, ki jo drži »Svoboda« v desni roki, je 1C0 m nad morsko gladino, a kip sam je visok 50 m. Delo naj bi bik) simbolj ameriške svobodoljubnosti, nu. ker obrača kovinasta Svoboda ameriški celini hrbet, bi 6e dal ta simbol razlagati tudi kako drugače.

Poroka holandske prestolonaslednice
Holandska kraljica je izrazila željo, da bi se cerkvena poroka niene hčere, princese Julijane, s princem Bernhardom Lippe- Bie-6terfelds.kim izvršila v cerkvi Sv. Jakoba v Haagu- V tej cerkvi se je U 1907 poročila tudi kraljica sama. Poroka bo v začetku prihodnjega leta. Poročila so navajala 6. ali 12. januar, vendar uradnega potrdila tega datuma še ni. Cerkev sv. Jakoba je največja cerkev holandske prestolnice. V njej je nič manj nego 2200 sedežev. Princ Bernhard bo v kratkem imenovan za častnika 1. huzarske-ga polka, tako zvanih »modrih huzarjev«. ki bo ob poroki nosil tudi njih uniformo. Ho-landsko ljudstvo bo darovalo mlademu paru ob tej priliki veliko, s posebnim razkošjem opremljeno jahto, ki jo ta čas že gradijo. S to iahto odideta mladoporočenca prihodnje leto v Ho!andsko Indijo.
Ribbentrop na svojem novem mestu
imm
.^vi.V/VJ« i-.. ,
Novi nemški poslanik v Londonu Ribbentrop je te dni prispel v London, kjer so njega in njegovo soprogo sprejeli s kupi cvetja
Filmska igralka se ne sme omožiti
Usoda sijajno plačane dive Merle Oberonove
Lepa angleška filmska igralka Merle Obe-ron. ki se je proslavila posebno kot Anna Bo>eyn v filmu »Henrik VIII«. mora čakati še nadaljnjih pet let, preden se bo smela poročiti.
V HoUvwoodu je sklenila svojo prvo ameriško pogodbo z družbo Metro. Ta pogodba
Modna cvetlica gardenija
Njena velika častilca sta bila Oskar Wilde in Paul
Bourget
ji zagotavlja za pet let dohodek kakšnih 60 do 70 m:lijonov dinarjev. Poleg tega s« na 1m> njeno ime v nobenem filmu pojavljalo na drugem mestu. To velja tudi za nje prvi ameriški film, v katerem igra Charles Laug ton glavno vlogo. Nova pogodba pa vsebuje tudi točko, ki ji za naslednjih pet let onemogoča poroko, tako da bo mora-1 nje zaročenec D. Niven še jKKakati nanjo. V ostalem je prejela v Hollywoodu tudi že okro^ dva in pol milijona dinarjev odškodnine, kep so vlogo, ki so ji jo obljubili v »Alahovem vrtu« dali Mar'eni Dietrk-hovi.
Pariške dame, ki nimajo drugega posebnega dela, so si za letošnjo modno cvetlico izbrale gardenijo. Zanimivo je pri tem, da Se je ta moda pojavila baš sedaj v času. ko cvetejo as"tre, ki j'h uporabljajo tudi za okras grobov.
Gardenija je samo posebna zvrst astre. Pred sto leti teh ovetk v Evropi sploh niso poznali, pozneje so jih prinesli iz tropskih krajev in so jih gojili v rastlinjakih. Gardenije So bile takrat tako drage, da so si jih privoščili lahko samo milijonarji. Priljubile 60 se posebno v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko so jih opevali pesniki. Paul Bourget in pozneie Oskar Wilde nista prišla nikoli v družbo brez gardenije v
111 letni Nemec
V zavetišču za 6tarce v Neudenburgu na Nemškem živi najstarejši Nemec, Friedrich Sadowski, ki je te dni učakal svoje 111. leto. Ima listine, ki dokazujejo, da se je rodif 27. oktobra 1825. v Orlavi na Vzhodnem Pru Skem.
20 tisoč ton oklopnih plošč
Angleška admira'iteta bo v kratkem naročila 20.000 ton oklopnih plošč za obe novi bojni ladji angleške mornarice, ki ju prično graditi že v januarju. Samo te plošče bodo veljale šest miHjonov funtov šterlin-gov. To bo največje naročilo te vrste po svetovni vojni.
gumbnicl. Ob 6klepu stoletja »o polagoma spet pozabili nanjo, sedaj pa jo skušajo napraviti znova za modno cvetko.
Kamera proti letalcem
NEKAJ ZA V S K
ZiraLa ima črevesje, ki je stokrat daljše od vsega njenega telesa. Krava ima 21? krat daljše črevesje nego telo. mačka in peS, ki sta tipična mesojedca, pa le štiri do o^en* krat daljše. Tudi človekova čreva so ie demkrat daljša od njegovega telesa.
Izmed 32 zob, ki jih ima človek, je HO namenjenih mesni hrani 12 pa rastlinsflci.
Če ne bi naše telo stalno oddajalo toplote. bi imel človek v 24 uirah namesto 3? stopinj temperature, 85 stopinj Celzija.
Amy bo zopet Johnsonova
Znana letalka Amy Mollieonova, ki se da, kakoj- smo poročali, ločiti od svojega moža., je sklenila, da bo po ločlftvi prevzela sivoje. dekliško ime Johnsonova. pod katerim je postala slavna. S svojim možem se je seznanila 1932. v Kapskem mestu, v maj« tisToga leta sta se zaročila, v juliju pa poročila.
On in ona
S takšno veliko camero obscuro fotografirajo ameriški protiletalski oddelki bombna letala v zraku. Njih fotografije pomagajo ugototlti pozicijo sovražnega aeroplana
Vlak in tovorni avto
V bližini Eskišehirja je brzi vlak povozil tovorni avto, ki je prepeljaval 60 delavcev. 19 delavcev je bilo na mestu ubitih, 21 pa težko ranjenih. Preiskava je dognala, da je bil šofer tovornega avta pijan in 6e je hotel kosati z brzovlakom. Na nekem prelazu je lokomotiva zgrabila njegovo vozilo.
Kondor umira
P
Kondor, največja ln najmočnejša roparica med pticami, Id živi v južnoameriških Andah, je na robu popolnega iztrebljenja. Zato je vlada republike Cile določila v svojih goratih predelih posebne kraje, kjer pride pod posebno zaščito
Se enkrat od kraja
m
•>v.y.V. ■•■ .v:.-.-;, v
v v

^Si:':Sxž!■■ . iS*-- '•■■■•■
iižžm

^llpip
Francoski letalec Challe, ki Je Imel kmalu po odletu proti Salgonu defekt v stroju, ter se Je moral vrniti naz^j y Pariz, pri svojem drugem odletu y Indokino
MEDICINSKI IZREKI
V zdravilstvu naj ne velja izrek: Minima non curat praetor. Z drugimi besedami: Zdravnik naj se ne zanaša na strežno osob-je in naj ne zanemarja niti malenkosti, kajti zanemarjanje v malem ima lahko velike posledice.	(H. Lauber)
Kdor bi hotel napraviti duševne bolnike, kakršne najdeš v Haznicah, za junake kakšnega romana ali drame, bi napisal zelo dolgočasno in predvsem nerazumljivo stvar.
(Gaupp)
Prijatelj, gre za tvojo stvar, če gori io godova streha.	(Horac) Jetika je konec pesmi, ki so jo peli dojenčku že v zibelki (Behring) Če naj postane položaj ljudi boljši, morajo pred vsem možgani bolje delovati Fizično. intelektualno in moralno sposobnejši rod, to je tisto, kar potrebujemo. Zlorabe z alkoholom naših današnjih pivskih navad je ena največjih ovir, ki zastavlja boljšemu pokolenja pot
(Prof. dr. "Max Gruber) Kakor je živel poleg cerkve vedno krivo-vere, tako je bival poleg Eskulapovega svetišča vedno tudi mazač. Dalje pa teh stvari ni mogoče primerjati. Kajti dočim je bSo krivoverstvo pogostoma znak duševne svobode in je pomagalo razvoju človeštva, celo tam, kjer se je motilo, je maza-štvo večinoma goljufija s strani mazačev, s strani občinstva pa atavističen povratek v predpotopne čase.	(F. Scholz)
če bi moral predelati vsa svoja dela, bi izpustil vse, kar sem kdaj rekel zoper zdravnik, kajti med vsemi učenjaki, tedo ti še največ.	(J. J. Rousseau).
Če bi možje vedeli, kako je z nami ženskami v štiridesetih letih, bi nas pobili kakor stekle pte.	(Karin Michaelis) Edini pripomoček, da 6i podaljšaš življenje in da ga pričneš uživati, je v tem, da si ga osvojiš. Najhujša V6eh človeških kug pa je lenoba, ki vedno pozablja, da je narava matematika in da »grehi očetov obiskujejo otroke v tretje in četrto poko-lenje«. (Sonderegger) Zdravnikov sloves gre spočetka počasi. Naj se pa zgodi kakšna epidemija, pa bo dirjal s poštnimi konji. (L. Roux).
Zdravniki našega časa so boljši in bolezni sedaj bolje zdravijo nego nekoč pod Hipokratom in Galenom.
(Fortunatus Fidelius — 1630) Vsak vpliv na telo. ki moti telesne, kakor duševne izraze življenji, se imenuje bolezen. Del zdravilne vede pa. ki uči. kako je poiskati v bolniku bolezen in jo ozdraviti. se imenuje zdravniška praksa. Medicina obljublja bolniku zdravje.
CBoerhave).
Jim
A m y MoIIisonova — ko še nista mislila na ločitev
ANEKDOTA
O priliki debate o Abesiniji v Društvrr narodov je Eden zelo pozorno po®hršal etra* stna izvajanja italijanskega delegata barona Aloisija. Naenkrat pa se je sklonil k francoskem zunanjemu ministru in ga vprašaj »Kaj pravi Aloisi? Zadnjega stavka nisem
razumel«--»Vi ste še srečni« mu je odvrni*
Francoz, »jaz nisem razumel n'4i besede«.
— »Kako pa boste vedeli, kai govori?« _
»Počakam, da bo tolmač prevedel Alojsijev govor v angleščino«. __ »Toda saj vendar govori francoski«. _ >Tako misli on _ in z njim. kakor vidim, še marsikdo«.
VSAK DAN ENA
»Zelo bi me veselilo, gospod, če bi vzeli tega-le — jaz se ga namreč nikakor ne morem iznebiti«,
I>Everyboči^a weekJjKJ,
Kulturni pregled
Na razstavi češkoslovaške povojne knjige
Odveč bi bilo še govoriti o pomenu razstave. ki so jo v sredo otvorili v Trgovskem domu v Ljubljani; razstava je tu in nad dva 'tisoč izbranih knjig, ki nam odpirajo široke razglede v literaturo najbližjega nam sever-noslovanskega naroda, je argument celo za dvomljivce. Kdor ima količkaj odnosa do knjige, pride razstavo pogledat.
V	prvi sobi 7>red glavno razstavo je na •širokih mizah razgrnjena propagandna literatura. Vmes je nekaj priročnikov, delno tudi v francoskem in nemškem jeziku, ki naj bi jih zaradi njihove informativne vsebine l>ogoe.teje srečavaU v naših knjižnicah. Kdor »e zanima za Prago in ne razume dovolj češki, mu je težko svetovati prikupnejšo knjigo kakor je spi«? bivšega italijanskega jtosianika v Pragi Orazija Pedrazzija »Prage (v Orbisovi nemški izdaji).
V	sami dvorani te prvi koraki popeljejo k znanstveno-političnemu oddelku, ki ga otvarja literatura o MasarJ'ku: izbor njegovih tlel v izvirniku in v nekaterih prevodih, več zbornikov in študij. Med novimi izdajami zbuja pozornost delo >ltusko a Evropa« v dveh knjigah (Laichter). Borisa Jakovenka >La bTbliographie de T. G- Masaryk« te zlasti pouči, v koliki meri se tuj »vet zan!ma za največjo osebnost sodobne Češkoslovaške, vendar naj mimogrede omenim, da je jugo-stovenska masarykiana v tej bibliografiji nepopolna. Pozornost zbujata tudi dve debeli knjigi MaSarykovih povojnih izjav, govorov in člankov »Cesta demokracie« (Borovi) Takisto častno je zastopana literatura o se-danjem prezidentu dr. Benešu; pri tem nehote občuduješ državnika, ki ima ob vsej zaposleno.ii' .-v čas, da piše knjige in da teoretično premišlja o raznih pojavih. Dalje se vrste spisi sedanjega zunanjega ministra dr. Krufte. ki je znan zgodovinar, pa tudi ministrski predsednik dr. Hodža. min^ter Derer in drugi so med avtorji. Kakor Francozi in Angleži, imajo Čeho^lovaki v političnem življenju mnogo inteligentnih ljudi, ki svoje misli in izkušnje podajajo v knjigah. Med V-oinembninii novitetami je vredna posebne pozornosti zajetna knjiga pos'anika Šebe o Mali antanti. Spisa Ferdinanda Peroutke. urednika tedenske revije »Pritomnost«, sodijo med najpomembnejše stvaritve sodobne češke publicistike. Rokopis njegovega uvodnega članka — fotografije, avtogrami. rokopisi važnejših avtorjev sploh zelo oživljajo razstavo — kaže. da eden najboljših čeških publicistov ne siplje dovršenih stavkov kar iz rokava in da tudi obilno korigira; dobri članki to prav kakor lepa proza boj za kar najpopolnejši izraz. Peroutkovo .>P)udov;ini st;itu« (Borov}') kaže, kako se lahko smotrno pisani uvodniki 'n politični č;;:nki strnejo v knjigo politične zgodovine, ko se doba primerno odmakne.
Obširno in pregledno je zastopana lepa proza in poezija. Urejevalci razstave so občinstvu olajšali orientacijo, ko so te oddelke razdelili po literarnih strujah in navedli pri posameznih pisateljih še bibliografske podat-k> . Izmed knjig, s katerimi se v tem oddelku najprej srečaš, so vredni posebne pozornosti zbrani spisi največjega češkega pesnika novejše dobe Otokarja Brezine (Melantrich), okusna je nova izdaja spisov Ant. Sove (Me'antrich), marsikdo se bo ustavil
pri knjigah starega znanca predvojne generacije J. S. Macharja, izdaje zbranih spisov Martina Kukučina, Hurbana Vojanskega. Hviezdoslava i. dr. (Slovaška Matica) pa vodijo našo misel na prijazno Slovaško, v senco mogočnih Tater. Na sosednji mizi eo vredne posebne pozornosti knjige Jana Cepa, ki sodi med najpomembnejše pisatelje mladega rodu. mnogo sodobne problematike je zajete v delih slovaškega zdravnika Gejze VamoSa, A C. Nor, znan kot prijatelj Slovencev, je v dobri družbi, zakaj njegovi sosedje so VI. Vančura, Vitezs^av Nezval, Ja-roslav Seifert (letošnji državni lavreat), za temi se vrste drugi vrhovi sodobne češke poezije in proze; J'ri Wolker (s študijo dr. Laha v »Ljublj. Zvonu*). Jo«ef Hora, Ivan Albr^cht v izdaji Melantricha. brnski pisatelj, pokojni R. Tčsnohlidek, tenkočutni Fra^a Šramek. katoliški mistik in barociet Jaroslav Durych, brata Čapka, Josef in Karel, z zbranimi spisi v izdaji Borovega, pa pesnik, esejist in kritik Otokar Fisoher. Tu in tam osvetljujejo posamezna imena izrezki iz >Jutrovega« kulturnega pregleda.
V	oddelku poezije in lepe proze je obilno zastopana mlada slovaška književnost (Hl-bina, Mraz. letošnji državni lavreat Laca No-vomesky in drugi). Korak dalje so nekatera stara in nova imena češke literature, tako n, pr. spisi Vilema Zavade, ki urejuje Me-lantrichove >Listy pro literaturi! a umeni«. ®pisi Emila Vachka, ki je znan po prevodu v slovenščino (>Kri ne k'iče po maščevanju«). Karla Novega, čigar jugoslov. roman »Atentat« pogrešamo in legionarskih epikov Medica, Kopte, Kratochvila (»Pramemy« slednjega so najboljši češki vojni romani). Dalje &o tu Melantrichove izdaje spisov Emila Hostovskega, ki je takisto dobili letošnjo državno literarno nagrado.
Dokaj obilen je ženski oddelek. Že od Božene Nčmcove dalje se češka žena živahno udej6tvuje v literaturi: V vojni književnosti so nekatere pisateljice zavzele daleč vidna mesta; predvsem letos umrla Bože-na Benešova (najboljše dek> »Človek« I-II), A. M. Tilschova in Marija Majerova, plodo; vitno in mnogostransko se udejstvuje tudi igralka in dramatična pisateljica Olga ScheLnpflugova, ki piše poleg tega še romane in pesmi.
V	sosedstvu ženskega oddelka so esejisti in literarni kritiki; Tu je predv®em pet knjig nove Melantrichove izdaje Šaldovih spisov, medtem ko je Arne Nov^k zastopan nezasluženo borno. Kritikom 6lede debeli zvezki Jakubčevih >Dejin literatury českč-c. široko zasnovanja je tudi Vlčkova zgodovina češke literature ali Pa Laichtrova izdaja »Češke literature 19. stoletja«. Dobro je, da je razstavljen zrezek nove izdaje Dobrovskega. Grundova knjiga o Erbenu sodi med najpomembnejše nove literarno— znanstvene monografije, »Elanov« zbornik nudi obsežen vpogled v sodobno literarno in umetnostno življenje S'ovakov. imponi-raio poleg zajetne kongresne publikacije slovanskih filologov veliki spisj Machala in Wollmana s področja slovanske primerjalne literature. Priročni slovar češkega jezika, ki ga izdaja Češka akademija, bi kazalo izpopolniti še s slovarjem Travnička in Va§e v izdaji Borovega,	—o.
Šport
V nekaj vrstah
Znano je, koliko težkoč je moral prebroditi Gradjanski, pa mu je vendarle uspelo, da je končno sestavil moštvo, & katerim bo odpotoval na turnejo po Angliji. Izgledi za časten uspeh v težkih borbah z angleškimi klubi bi bili minimalni, ako bi bil Gradjanski odšel samo s svojimi igralci. Zaradi tega so se vršila pogajanja z raznimi klubi, da bi posodili zagrebškim »purgerjem« nekaj svojih igralcev. Sedaj «0 na to pristali in Gradjanski odhaja v Četrtek 5. novembra na pot z naslednjimi svojimi igralci: Urah, Bratulič, Hiigl, Cesarec, Rajkovič, Pogačnik, Kovačevič, Jazbinšek, Kokotovič, Lešnik Antolkovič, Medarid, Pleše, skupno 13. S temi potuje še pet tujih igralcev, in sicer: Lechner, Surdonja, Zivkovič, Perlič in Ma-tošič. Prvo tekmo v inozemstvu bo Gradjanski odigral 7. novembra v St. Gallenu proti tamošnjemu športnemu klubu, prvo tekmo na Angleškem pa 11. novembra proti Liverpoolu.
Jutri na praznik Vseh svetih se ne bodo igrale tekme za državno prvenstvo. Nogometni program bo torej precej mršav. Le v Beogradu bo medmestna tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba. Zagreb pošlje v boj naslednje igralce: Urch—Hiigl, Beloševič—Pajevič, Gajer, Jazbinšek—Me-darič, Valjarevič, Lešnik, Hitrec, Kokotovič. Beograd pa se bo zanašal na naslednje svoje zastopnike: Glaser-^Stokič, Lukič— Djokič, Stevovič, Lechner—Glišovič, Vu-jadinovič, Marjanovič, Sekulič, Zečevič. Tekmo bo sodil g. Stefanovič.
Po vzorcu nogometnega tekmovanja *a srednjeevropski pokal so tudi srednjeevropski teniški savezi sklenili, prirediti tekmovanje za teniški srednjeevropski pokal. Do-sedaj so obljubile svoje sodelovanje že Jugoslavija, Nemčija, Italija. Avstrija, Madžarska in Poljska. Čakajo samo še na pristar nek Češkoslovaške. Pokal Je daroval madžarski grof Esterhazv. Tekmovalo se bo po dvojnem sistemu na točke. Vsaka država igra z vsako. Igrali se bodo 4 singl! in 2 doubla.
Službene objave LNP
9. seja p. «. 28. X. 1936.
Spored prvenstvenih tekem dne 1. XI.
V Trbovljah (po sporazumu), igrišče Amaterja ob 10. Dask-Retje, službujoči Kolar, oba kluba po 5 rediteljev.
Verifikacije igralcev: čita se za Ljubljano Grimtal Josip, verifikacija bo sledila po odgovoru c. k. — S pravico nastopa 7.
XI.	t. 1. za Mladiko Končan Oskar, Petrin Ernest; za ČSK Vrtarič Djuro. Mihaljkovič Stjepan; za Slavijo Žnidarič Ludvik, Eisclt Rudolf; za Grafiko Kolarič Ervin. — S pravico nastopa 28. I. 1937 in 38. IV. 1937 za Grafiko Smolnik Maks. Fister Ivan. — Vežeta se po § 8, III. spi. prav. za ČSK Mihaljkovič Stjepan, Vrtarič Djuro, oba do 31.
XII.	1942. — Suspendirata se do poravnave članarine prejšnjemu klubu Dežman Alojzij, Savica, Scagnetti Drago, Kamnik.
—	Iz seznama verificiranih igralcev se č^ta Bergant Evgen, Maribor. — Obvešča se Trbovlje, da je verifikacija Šeslar Slavka pravilna, ker je igralec nastopil za Amaterja na tekmi Amater - Olimp 3. XII. 1935 in od tedaj še ni poteklo leto dni.
Protest Most proti tekmi Grafika - Moste in dopis Grafike v zvezi s to tekmo se odstopita tajniku III in poslovodji v izjavo.
—	Protest Celja proiti tekmi Maribor - Celje se odstopi s. o. v izjavo.
U. o. se preda Mladika, ker je nastopila s suspendiranim igralcem Drašlerjem Valentinom na tekmi Slovan - Mladika jun. Obenem se verificira tekma z 3:0 za Slovana. — U- o. se predajo: Štrukelj, ker ni oddial poročila o tekmi Jadran - Mars; Svoboda, ker ni oddala posrtave moštev na tekma Ljubljana - Svoboda jun.: Hermes, ker ni otvoril blagajne na tekmah s Koro-tanom-Kr., in Olimpom; Ptuj zaradi iz-
i»redov na tekmi Ptuj - Gradjanski; Za-og zaradi nezadostne rediteljske službe na itekmi Zalog - Mengeš. — Poziva se o. o. Maribor, da takoj javi, zakaj se ni 25. t. m. odigrala prv. tekma Maribor - Rapid jun. Pozivata se Hermes in Korotan - Kr., da v roku 8 dni nakažeta po Din 100 za po-škodbeni fond od tekem dne 25. t. m.
K. o. se predajo: Končan Edo, čoh Josip, Atletiki; Kreiner Ernest, Rapid; Takač Štefan, ČSK. Frangeš Franc, Železničar, Zupane Franc, Mars, Turk Vendelin, Za-
Ljubljana, 30. oktobra.
V palači železniške direkcije v Kolodvorski ulici se je dopoldne vršila anketa, na kakršni se že nekaj let sem zbirajo vsi prometni in tujskoprometni interesenti, da se vsako sezono porazgovore o novem voznem redu. Razpravo je otvoril direktor železniške direkcije dr. Fatur, navzočni pa so bili še: za bansko upravo Sotler, za zbornico TOI generalni tajnik Mohorič, za »Putnika« tajnik Valašek, za SPD dr. Brilej, za mariborsko Zvezo za tujski promet ravnatelj Loos, za poštno ministrstvo višji svetnik Babic, za poštno direkcijo višji kontrolor Cerar, za poštno upravo v Zagrebu Mittag, za upravo zdravilišča v Rogaški Slatini Zois, za upravo železniške direkcije pa še načelnik prometnega oddelka Jelašič, načelnik strojnega oddelka inž. Fine, dr. Dekleva, inž. Robič, inž. Hvala, svetnik Pekek in Erjavec. V teku razprave so zastopniki železniške direkcije poročali predvsem o rezultatih mednarodne konference glede evropskega voznega reda, ki je bil sredi oto-bra v Motreuxu. Nato pa so bili po živahni in dolgotrajni razpravi sprejeti naslednji sklepi:
Brzi vlaki, ki pasirajo področje naše železniške direkcije, ostanejo tudi v voznem redu za leto 1937/38 v glavnem v sedanjih legah. Uvedla pa se bo nova neposredna zveza Praga-Bohinj z direktnim vozom II. in III. razreda, ki bo v juliju in avgustu oskrbovala preko Linza - Salzburga - Beljaka in Jesenic zvezo med Prago in najvažnejšim turističnim kotom pod Triglavom. Na pobudo narodnega poslanca Mohoriča
log, Kosec Ciril, Mengeš, Stanitz Valter, Ptuj, Segadin Alojzij, Savica. Kos Franc. Dask, Skoropec Borut, Hermes, Per, reditelj Ptuja. — K. o. se predajo s takojšnjim suspenzom Zidan Stane, Lukan Jaka, oba Zalog; Vodopivec Jože, Dask, Hriber He-ni, Jerin Anton, oba Trbovlje.
Na dopis Ptuja se sporoča, d* se bo tekma Ptuj - Slavija verificirala, ker je Slavija 18. X. t. 1. imela pravilno verificirane igralce. — Poziva se Sloga, Zagorje, da v roku 14 dna od dneva objave poravna Tr-bovlju stroške Din 130, ker ni nastopila na tekmi Sloga - Trbovlje. — Poziva se Hermes, da v roku 8 dni do;tavi v tajništvu rojstni list igralca Glušiča Srečka.
Službeno iz S. o. L. N. P. Za tekmo
Dask - Retje se določa Božič (sporazum).
SK Ljubljana. Postava moštva, ki igra v nedeljo trening tekmo s Hermcsotn. je na oknu tajništva. Igralci naj bodo točno ob 9. v naši garderobi.
SK Ilirija (table-tenis sekcija). Danes in jutri bo klubsko prvenstvo za oktober v garderobi na teniških igriščih. Pridejo naj: Dernovšek. Furlan. Grošelj, Geržinič, Gogala, Krivic, K'avora, Lazar. Luznar, Medved, Medvedšek, Pipan. 1'iskar, Smerdu, Sokcšck. Snoj. Strojnik, Tavčar, Zaplot-nik, Ziza, Železničar. \Veiss. Pričeitek v soboto ob 1430. Vsakdo naj prinese eno »Villa«.
Smučarska sekcija Ilirije. Opozarjamo članstvo, da se vrše v iicejski telovadnici redni gimnasrtični treningi in sicer vsak torek in petek od 19.30 dalje-
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo igramo z Ljubljano, in sicer z ligo moštvom ob 10. na igrišču Primorja. Pol ure pred tekmo naj se zglasijo: Malic, Raz-bornik, Košcnrlj, Klančnik, Frjan, Pišek. Kretič, Rihar, Kos, Svetič, Mokorel. Rihtor in Srčan. — Ob 8. dopoldne v gostilni Belič (Kržiič) izredni občni zbor sekcije. Udeležba strogo obvezna za vse igrače. Člani, ki želijo sodelovati v sekciji, se vabijo.
Velika medklubska kolesarska dirka se vrši 8. novembra v Ptuju. Dirkači bratskih klubov naj se prijavijo najkasneje dp 7. XI. pri kolesarskem društvu »Zvonček«, oziroma pri njenem predsedniku Simoniču Vinku, mehaniku v Ptuju. Razpisane so velike nagrade.
Smuška telovadba, ki jo priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, se prične v petek 6. novembra ob 19. v telovadnici II- državne realne gimnazije na Poljanski cesti. Prijave sprejema pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 4/'I.
Razstava čsl. knjige otvorjena
Ljubljana, 30. oktobra.
Krona letošnjega češkoslovaškega državnega praznika je bila svečana otvoritev razstave češkoslovaške knjige po vojni. Tej važni, lepi in poučni prireditvi, o kateri podrobneje govorimo na drugem mestu, je dala pač najlepši okvir dvorana Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. K otvoritvi se je zvečer zbralo mnogo odlič-nikov, tako podban dr. Majcen v zastopstvu g. bana, generala Tonič in Popadič, zastopnik univerze prof. Bilimovič, člani konzularnega zbora s konzulom CSR g. Miiiovskim na čelu, z njimi pa predstavniki vseh naših vidnejših društev in kor-poracij, številni inteligenti in pionirji kulturnih stikov z bratsko republiko.
Predsednik lzvrševalnega odbora Zveze JC lig v dravski banovini in obenem predsednik ljubljanske JC lige g. dr. Egon S tarč je v pozdravnem nagovoru bodril k zlatnem geslu: Zvestoba za zvestobo! Akademski orkester je odlično zaigral obe državni himni in slovesnost trenutka je bila posebno poudarjena, ko Je dr. Starč prebral brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru n. in prezidentu dr. Benešu. Zahvalo je izrekel češkoslovaškim dobrotnikom, akademski mladini, praškemu odboru s prof. Matijo Murkom na čelu, ki se je največ prizadeval, da je prišla v .Ljubljano tako velika in lepa zbirka češkoslovaške literature. Predsednik akademskega odbora JC-lige cand. iur. Proha-ska je opisal, kako so akademiki zasnovali in pripravili razstavo. Tudi on se je toplo zahvalil vsem podpornikom in sodelujočim. Konzul inž. Mihovska Je v slovenskem in češkem nagovoru pozdravil razstavo in poudaril ljubezen, ki zlasti veže čehoslovake s Slovence. Nato Je urednik Božidar Borko v odličnem predavanju obeležil. kulturni pomen pričujoče razsta-
je anketa odobrila nekaj važnih predlogov,
ki se tičejo popravila naših železniških prog in ki gredo za tem, naj železniška uprava ne bi odpravila nekaterih postavkov za brze vlake med Zidanim mostom in Zagrebom. Kakor vse kaže, bo tudi v bodočem voznem redu ohranjen predvsem postanek brzega vlaka v Krškem. V Celju, kjer stoje zdaj vlaki na progi Zidani most-Maribor samo eno minuto, bodo v bodoče postajali po dve minuti. Na predlog narodnega poslanca Mohoriča, Zoisa in Loosa bodo odpravljene tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so v Grobelnem, na tej važni tujskoprometni točki za Rogaško Slatino doslej ovirale potniški promet.
V ostalem je anketa sklenila 5e naslednje važne spremembe. Jutranji vlak št. 616 bo iz Zagreba poslej odhajal že ob 5., da bo v Zidanem mostu v jel zvezo proti Mariboru. Potniški vlak, ki je doslej odhajal ob 7.20 iz Ljubljane proti Mariboru, pa bo v prihodnje odhajal 40 minut pozneje, da ga bo dosegla še zveza z gorenjcem, ki jc doslej prihajal ob 8.04 po novem voznem redu že ob 7.40. Jutranji vlak št. 619. na progi Vclenje-Zagreb bo prav tako vozil za 40 minut pozneje, da bo imel zvezo tudi s potniškim vlakom Ljubljana-Zagreb, ki pojde iz Ljubljane ob 13.35. Ta vlak je imel od Zidanega mosta proti Zagrebu doslej samo zvezo z brzcem, odslej pa bo omogočen tudi prestop na potniški vlak, ki prihaja v Zagreb cb 16.50. Vlak št. 519. ki je doslej odhajal iz Maribora ob 9.45, bo poslej vozil že ob 9.20. da bo imel zvezo tudi na Prekmurje,
I ve. Predavanje so navzoči nagradili S toplim odobravanjem. Gostje so se nato vpisali ▼ spominsko knjigo n si z velikim zanimanjem, ogledovali razstavo. Včeraj in danes je bila razstava deležna zadovoljivega obiska. Gotovo pa je, da jo vsakdo ponovno obfiče, komur je morda pri prvem obisku nedos tajalo časa, da bi se tntimne-je seznanil z vso prikupno zakladnico češkoslovaške literature.
Naše gledališče
drama
Sobota, 31. oktobra: Kralj Lear. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 1. novembra: Prva legija, Izvea.
Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto.
Haveryjeva drama »Prva legija« predstavlja igro visokih vrednot, ter umetniško izredno dognane oblike. Sodelujejo var, Kralj. Debevec, Stupica, Jan, Jerman, Lipah. Sancin, Skrbinšek, Gregorin, Režiser: Ciril Dobevec.
Premiera Katajeve komedije »Kvadratura kroga« v režiji inž. arh. Bojana Stupice. Delo je duhovita, zabavna, ralila sntira na sodoben zakon sovjetskih parov, obravnava na humoren način stanovanjsko krizo, ter vprašanja kaj je moralno in kaj ni moralno. Premiera bo 3. novembra, ★
OPERA.
Sobota, 31. oktobra: Ples v maskah. Red B. Nedelja L novembra: Hoffmannove pripovedke. Gostuje Marijan Rus1. Izven. Ponedeljek 2.: Zaprto.
Verdijeva opera »P!ea v maskah«. Zanimiv, dramatično zelo močni libreto in Verdijeva in venci jo^na, junaško razgibana glasba tvorita oeloto, ki spada po dovršeni obliki med njegova najboljša dela- Dirigent A. Neffat, režiser prof. Šest. Scenograf inž. Franz.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 31.: Ciganski primaš. B. Nedelja 1. novembra: Živi mrtvec. Znižan«
cene. Zadnjič. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek. 3.: Prva legija. A.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★
Sobota, 31. oktobra
Ljubljana 12: Pester program na ploščah.
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. obve®liJa. — 13.15: Plošče. — '24: Vremenska napoved. _ 18: Za delopust igra
Radio orkester. — 18.30; Pomen denarnih zavodov, za varčevanje in napredek nar. gospodarstva (dr. Vladimir Murko).—18.40; Naša kri, naše morje (s. Jože Likovič o priliki dneva J. S.). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.%: Nac. ura: Prvi organizator kmetijskih predavanj in tečajev v Srbiji. _ 19.50; Pregled sporeda.
—	20: Zunanja politika (dr. A. Kuhar). — 20-30: Prenos akademije Jadranske Straže iz Zagreba. — 20.45; Pri nas doma — pisan spored z dežele. — 22: Ča», vreme, poročila. spored. — 22.20: Muzikalni drobiž (Radio orkester).
Beograd 17.20: Petje, plošče in orkester.
—	19.50: Pester program. — 20.20; Prenos iz Beograda. _20.45; Lahka in plesna muzika- — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20; Lahka glasba.—'_'0.20; Akademija Jadran eke Straže. _21: Lahka in plesna muzika.
—	Praga 19.15: Vojaška Ljodba. — 20.05; Češkoslovaški slavnostni koncert. — 21.10: Češki plesi. — 22.15; Plošče. _ 22.:*>; Češki kabaTet. — Varšava 19; Zvočna igra. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22: Variacije. _ 22.30; Orkeetraloa in violinski koncert. — Dunaj 12: Plošče. — 15.35: Citre.— 17.05; Plošče po željah. — 19.15; Operetni večer. _ 22-20; Klavirski koncert. — 23.10:
Lahka glasba na ploščah, _ 24; Ciganska
kapela iz Budimpešte.—Berlin 19.25: Glasba na starih instrumentih. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Zabaven program. — 24; Plesna muzika. — Miiachen 19.40; Klavirski koncert. — 20.10: Zabaven sobotni program- — 22.30; Pesmi in ple«i. — Stu-ttgart 18.45; Plošče za vsakršen okus. _ 20.10: Pester večer. _ 22.30: Kakor Berlin.
Število izletniških vlakov za Gorenjsko ostane kakor doslej. Opoldanski vlak št. 914. pa bo v bodoče odhajal za 15 minut prej, da bo na Jesenicah dosegel še zvezo na novi praški vlak. Iz Kamnika bo prihajal ▼ Ljubljano prvi potniški vlak že ob 6.50 (doslej ob 7.01), drugi jutranjik pa ob 7.45 (doslej ob 8.14). Prvi je namenjen predvsem delavcem iz kamniške-ga okraja, drugi pa študentom.
Dolenjci bodo doživeli to veselo novost, da bodo na progi Ljubljana-Novo mesto tudi ob nedeljah vozili vsi vlaki, ki vozijo zdaj samo ob delavnikih. Vlak št. 9213, prvi jutranji dolenjec, pa bo po novem vozil 20 minut pozneje, da bo deležen tudi zveze z jutranjim gorenjcem. Za progo Gro-suplje-Kočevje bo imel ljubljanski izletniški vlak zvezo, ki je doslej ni imel. Vlak št. 2215., ki je doslej odhajal iz Ljubljane ob 12.30; bo poslej krenil ob 13.30. Vlak št. 2217., ki je vozil doslej ob 14.20, bo poslej ob 16. Večerni vlak št. 9219. pa bo po novem vozil 25 minut kasneje (ob 19.30), da bo imel zvezo tudi z Rakekom-Kranjem in Tržičem. Na progi Novo mesto-Karlovac je uveden nov par potniških vlakov, ki bo odhajal iz Novega mesta ob 13.10, vračal pa se bo ob 21.30.
Na progah Maribor-Dravograd, Celje-Dravograd, Poljčane-Konjice in še na drugih lokalnih linijah bodoči vozni red ne prinese nikakih novosti. Na progi Grobel-no-Zagreb pa bo uveden nov večerni izletniški vlak. Za progo Pragersko-Kotoriba bo odpravljeno čakanje v Ljutomeru. Ormožu in na Pragerskem, tako da bo vožnja od Ljubljane do Gornje Radgone v bodoče za kakšni dve uri krajša, kakor doslej. Ta uspeh pa je bilo mogoče doseči samo na ta način, da je proga Ljutomer-Radgona dobila še četrti par potniških vlakov-
„Umetnost"
Slovenska kulturna kronika zaznamuje pojav nove revije; pred nekaj dnevi je Društvo likovnih umetnikov y Ljubljani izdalo v redakciji upravnika Narodne galerije Ivana /orniana prvo številko časopisa >Umetnost«. Z a začetek obeta nova revria samo štiri zvezke na leto, toda če se bo trdneje zako-»•eninila v slovenskem občinstvu. se utegne iz »Umetnosti« razviti mesečnik, ki bo lažje ubiral korak z razgibanim umetnostnim življenje 111 doma in v tujini.
Včekako je treba novo revijo načelno pozdraviti in priporočiti prijateljem likovne umetnosti. Več neuspelih poskusov z izdajanjem slovenske umetnostne revije ni moglo prepričati organizatorjev naše likovno umetnostne kulture, da bi taka revija ne* imela pri nas ne le rai^on d'čtre, marveč tudi tvarne možnosti. Veseliti nas mora, da v tem primeru zopet zmagujeta nad dvomljivci volja do udejstvovanja im vera v poslanstvo umetnosti in kulture sploh-Prvikrat so sedaj prijeli za delo sami umetniki s svojo organizacijo.
Če se naša likovna umetno®! hoče v večji meri približati narodu in prav kakor književnost in glasba sodelovati pri oblikovanju njegove narodne in človeške kulture, tedaj nedvomno potrebuje svoje propagandno glasilo. Z druge strani pa potrebujejo svoj časopis sami umetniki, da v njem razpravljajo o umetnostnih problemih. Iz prve številke »Umetnosti« je videti, da eku ša nova revija '/družiti oboje: propagando -n likovno-umetnostiu) teorijo, predvsem pa hoče govoriti širšemu krogu in. stremi po čim večji razširjenosti. Bati se je samo. da prideta oba namena kdaj pa kdaj na-vzkriž. Kajti občinstvo se bo bolj ogrelo za umetnost šele pod vplivom jasnih načel in zrelih rezultatov poštenega umetniškega ustvarjanja. Tudi eksperimenti imajo svojo ceno, kajti življenje je zlasti na estetskem področju polno problematike in večnega iskanja, toda avantgardni poiavi so vedno omejeni na ožji krog. Največjo vzgojo naroda za likovno umetnost opravljajo revije, k j so po splošni liniji jkonservativnejše« in na zrelih, kvalitativno dognanih pojavih 'n de'ih odkrivajo ljudem stvaritve upodabljajočega duha, ne da bi seveda načelno prezirale tudi nove, neizčiščene. za svoj dokončni 'zraz se boreče pojave.
V naši likovni umetnosti je, kakor povsod drugod, še mnogo idejno nedognanega in umetniško nepreživljenega; v nii čutimo dan za dnem nedostajanje avtoritativne kritike in trdo. vČaSi pretirano ostro, že nestvarno in osebno borbo posameznih skupin aH celo oseb. Zaradi tega bi bilo treba, da to ali ono razčistijo umetniki najprej med seboj. Tako bi mlada umetnost potrebovala svojo avantgardno revijo, medtem ko bi v propagandni. občinstvu namenjeni reviji morale dobiti na pr. skice Jurija Šubica s sVojo dognanostjo in estetsko zakliučenostjo več prostora kakor primeri 6urrealističnega eksperimentiranja.
Vzlic temu pa vidimo v prvi številki »Umetnosti« potreben začetek vzgoje občinstva za likovno-umetnostno kulturo z revijo v slovenskem jeziku. Naša umetnost je že tako razvita, da res potrebuje svojo revijo; opozarjamo le na nujno zahtevo sleherne popuiarizaciie in vzgojne propagande; namreč na potrebo omejitve, izbire med
| dognanim in nedognanim, med modernim
in modnim i. t. d.
V prvem zvezku so izšli med drugim naslednji prispevki; Ro razpravlja v uvodnem članku načelno o današnji umetnosti in umetnostni politiki. Zoran Mnšič objavlja odlomke iz dnevnika s poti po Španiji, Goj-mir A. Kos poroča o letošnji beneški razstavi. R. Rehar o likovni umetnosti v povojnem Mariboru, Zdenka Adamič obuja spomine na pariške ateljeje. Martin Bencina apelira v utemeljenem članku na zbiranje slovenske grafike, anonimen pisec upravičeno zahteva več plastike v ljubljanske parke. Fran Tratnik in Miha Maleš sta sastopana z afo-rizmi. slednji tudi s pesmijo, obširen je pregled knjig, časopis, razstav in ostali drobiž. Ilustracije so seveda številne (Tratnik, Mušič, Severen!. Palma Giovane (?), J'rak, Ivan Kos, J. šubic, Gorše. Tine Ko3. N. Pir-nat, Lovro Janša, B. Jakac. M. Sedej, Fr. Mihelič, M. Maleš, Lojze Dolinar, G. A- Kos. Tone Kralj in drugi). Skratka: pestra vsebina in okusna oprema. Format je odraz ideje, ki jo imamo o reviji. Ob četrtletnem izhajanju bi bil v«aj po sodbi pisca teh vrstic primernejši manjši format, ki bi dal ob koncu letnika malce debelejšo knjigo. Kajti vsaka revija ima tendenco po usodi knjige, ki prehaja v knjižnico. >Umetnost« se naroča v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13.	--—o.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra« med drugimi članek »Zakonsko življenje v živalskem svetu« in začetek razprave dr. Frana Gostla »Iz zgodovine psihiatrije«, Naslednji ilustrirani č'anek o tu-Ienih, ki jih je domišljija pretvorila v človeška, v morju živeča bitja, obravnava zanimiv narodopisni pojav: kako je bil egiptovski faraon v ljudskih pravljicah spremenjen v vladarja morskih psov- člančič o čudežih v Arktidi poroča o naraščajočem skrivnostnem ogretju Arktide. Dr. Anton Debeljak nadaljuje svoj živahni potopis »Muta—Miarbeg—Maribor«, takisto se nadaljuje Durnasov roman »Trije mušketirji« z Norretrandersovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta izide članek dr. Ivana Laha "Ob stoletnici smrti pesnika Maja« (K. H. Machc). P. K. pa piše o stoletnici opere A. CH. Adama »Le postillon de Lonjumeau«. V rubrikah iz praktične medicine. Za ljubitelje cvetlic. Praktične novote, Za bitre glave, najde čiltatelj marsikaj zabavnega in poučnega.
Obiskujte razstavo češkoslovaške knjige! Razstava češkoslovaške knjige v Trgovskem domu je pomemben kuMurni pojav, ki zasluži pozornost širokega občinstva. Ju-goslov.-češkoslov. liga v Ljubljani je skupaj v svojo Akademsko sekcijo storila vse. da obilno in lepo knjižno razstavo stori dostopno vsakomur, zaradi tega ne pobira vstopnine. Razstava je odprta vsak dan od 9. — 19. ure. Opozarjamo, da drevi ob četrt na 19. predava na razstavišču (v češkem jeziku) g. učitelj G. Polak o češki mladinski literaturi. V torek, dne 3. novembra bo recitacijski večer z uvodno besedo dr. T. Debeljaka O povojni češki liriki. V sredo 4. novembra pa bo predaval urednik B. Borko o pisatelju Karlu Čapku-Nada/lje opozarjamo, da se lahko razstavljene knjige naročajo. Oglasiti se je treba pri funkcionarju na razstavišču.
Za novi vozni red
Sklepi včerajšnje ankete na železniški direkciji
A. PoJtzer:
33
Pot brez cilja
Roman
Gostov je bito tisti večer obilo, izvrstna godba je igrala — s>raitka, plesala sem, da še malokdaj tako.
'Trikrat — ali morda celo štirikrat — me je povabil tudi mlad gospod v brezhibnem smokingu. Drugače je sedel cisto sam za. eno izmed miz, komaj nekaj metrov od nas. Kadar sem vzdignila oči, sem mu videla naravnost v obraz.
To ti nalašč tako obširno pripovedujem, kajti drugače bi utegnil misliti, da sem se zmotila v njegovi osebi. Ta človek ni bil nihče drug kakor Boliton.
Bilo je kratko pred odhodom. Moji tovariši so bili pravkar pomignili natakarju, ko je zdajci vdrlo v prostor nekaj mož.
Kar se je zdaj zgodilo, je šlo hitreje, nego ti utegnem poročati. Mahoma sem zagledala v Bolto-novih rokah dva samokresa. Tajni redarji, zakaj to so bili, še niso bili storili treh korakov, ko sta počila Boltonova strela .
Ostalega nisem mogla več videti. Paničen strah je bil izbruhnil. Slišala sem vzkrike groze in strele, še in še strele. Nato je bilo mahoma tema kakor v rogu. Ko je luč ugasnila, je tudi streljanje
utihnilo. Ni pa utihnilo vpitje in glasno preklinjanje in javkanje ljudi, ki so morali biti zadeti.
Ko se je spet posvetilo, je bil mož, ki ga imenuješ Bo-ltona, izginil. Izmed detektivov sita bila v prostoru samo še dva; drugi so jo bili, kakor je vse kazalo, ubrali za strel jačem.«
Marijana ni sJabo pripovedovala. Strašni prizor v plesišču mi je bil razločno pred očmi.
»Vse to sem ti povedala ie v pismu, ki sem ti ga pisala v Nizzo,« je zdaj rekla Marijana.
»Ali se natanko spominjaš katerega dne si odposlala pismo?« sem vprašal.
Pomislila je. »Bilo je tretji dan po tvojem odhodu. Takoj nato, ko sem dobila tvojo brzojavko, sem dala pismo na pošto.«
»Tedaj kratko in malo ne raziumem, kaj bi bilo, da ga osem in štirideset ur po oddaji še ni bilo v Nizzi?«
Komaj sem to izrekel, sem že vedel rešitev. »Mislim, da ti lahko pojasnim, kje je tvoje pismo!«
»Pri Boltonu?«
»Da. Brzojavka, v kateri si me svarila pred njim, mi je pozneje izginila iz žepa. Mislil sem, da sem jo izgubil. A zdaj ne dvomim več, da mi jo je Bolton izmaknil. Ukradel mi je brzojavko in vedel je, koliko je ura.«
»V Nizzi me ni pustil niti za trenutek samega. Celo ko sem zgodaj zjutraj skrivaj šel na pošto, se je priplazil za menoj. Tako sem se mogel šele popoldne spet oglasiti na pošti. Bolton je bil dotlej z menoj, in podoba je bilo, da ni mogel prej kakor jaz stopiti k poštnemu okencu. A zdaj mi
prihaja na misel, da se je, ko sva sedela na terasi ,Mestne kavarne', za trenutek odstranil. Verjetno je, da je pri te j priliki komu naročil, naj stopi na glavno pošto po pismo, ki je prišlo na moje ime. Zato sem prišel prepozno ...«
»Da, tako je moralo biti!« je pritrdila Marijana in dodala: »Kaj meniš, kaj storiva zdaj?«
»Morda bi najprej govoril z Buona voli jem,« sem rekel.
21. poglavje.
Ležal sem v hotelski sobi na zofi. Obilna jed in neprespana zadnja noč v zaporu sta me bili navdali z globoko potrebo po oddihu. Zadremal sem bil. V sanjah sem pravkar predajal J-skemu ma-haradžu njegove zaklade, ki sem jih bil našel — več zabojev, do roba napolnjenih z iskrečimi se kamni in motno se leskečočimi biseri — ko me je izpreletelo. Nekdo je trkal na vrata. Takoj sem bil zbujen.
»Prosim, Marijana, le noter!« sem zaklicail.
Vstopila je. »Kako si vedel, da sem jaz?« je začudeno vprašala.
Sam sem bil presenečen. Prav za prav nisem imel zanesljivega vzroka za domnevo, da stoji pred mojimi vrati Marijana. Enako lahko je utegnila biti sobarica ali kateri koli hotelski uslužbenec. A jaz sem v svoji nepopolni zdramijenosti takoj vedel, da me išče Marijana. Ali ni bilo to dokaz močne notranje povezanosti, ki je tisti čas že obstajala med Marijano in menoj? Dokaz, da se je bilo prijateljstvo, ki sem ga prej čutil do nje, raz-
vflo v ljubezen? Zakaj samo ljubezen je Tinožna
občutiti take tajne drhti ja je med dvema kovčkoma.
Marijana je držala v roka last papirja. Ko sem natančneje pogledal, sem videl, da je brzojavka. Nič dobrega ne Sluteč, sem vprašal:
»Ali se je kaj zgodilo, Marijana?«
»Ne ustraši se, Eberhard: s prihodnjim parni-kom moram v Evropo!«
To me je do dobrega opametovaio. »Slaba novica, Marijana...?«
»Alma je malo Seelandovo hudo brcnila s kopitom. Kobila že od nekdaj ni marala tega dekleta. Zdaj jo je izkupilo. Nekaj tednov botoišnice je najmanjše, na kar se mora pripraviti. Takoj se moram vrniti k svojim ljudem in živalim. Pred mojim prihodom tako in tako ne morejo de jati številke na spored ...«
Marijana mi je bila že pri svojih prvih obiskih povedala, kako si je bila utrgala čas za potovanje v Bejrut.
Za mesec junij je bila obljubljena v Pariz. Tam naj bi prvega junija nastopila angažman v cirkusu »Medrano«.
Vznemirjena zaradi mojega molka — kakor sem že omenil, mi je bila dvakrat pisala v Be^at — je iskala možnosti, da bi se otresla zavez.
Toda ravnateljstvo cirkusa »Medrano« ni hotelo nič slišati o kakem razveljavi jen ju pogodbe. Tedaj je ponudila svojo nadarjeno učenko Klarioo Seelandovo za namestnico, in ko je ta za poskušnjo pokazala, kaj zna, je ravnateljstvo privolilo.
TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAUUNA
KER LAHKO DOKAŽEMO, DA SO NAŠI PLAŠČI NAJLEPŠE IZDELANI IN DA UPORABLJAMO LE PRVOVRSTEN MATERI J AL
KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
Beseda 1 Din. davek S Din u Šifro Ul lajanj,- naslova B Din. Najmanjši meaek 17 Din
Voznike
g testnimi konji al; vozili ta aa drobno provizijsko prodajo kuriva, sprejmem. Penudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«
2581*6-1
Stavbnemu polirju
prvovrstnemu. visoke in nizke zgradbe, nudi mesto tvrdka iSlograd«.
-.5799-1
Služkinjo
»prej mem takoj za hišna d-ela. vajeno pr; otroku. — P rednost štaj-erke. ki znajo nemški. — UČENKO sprejmem za takoj. Modni salon Mary, Beethovnova ul. št. 4. Ponudbe osebno al pismeno.
25844-1
Spretno dekle
za vse hišne posle, k- bi v sezoni opravljalo službo sobarice, z znanjem nemškega jnzika prednost, sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače in slik« na Pension Riviera, Kraljeviča.
25830-1
Polirja
za visoke stavbe, z večletno prakso, samo prvovrstno moč, takoj sprejmem. Ponudbe na gradbeno podjetje arhitekt Ivan Ledi, Ljubljana.
33870-1
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T%SM <• -odgovor, priložite Vlu Je1
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, ooroma. jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer n zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJntra", Ljubljana«
Zaslužek
Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro ti: lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
35594-3
Francoščino
poučuje Marija VjJfan. dipl. phil. Pojasnila pismeno ali ustno Gruberjevo nbr. 14/11. «d t,—3.	25736-4
Sušilni stroj
dobro ohranjeno centrifugo, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«.	35884-29
Kapital
Hranilne vloge
vseh vrat
Kupuje po najvišji e®nl takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana. Beethovnova al. 14/L Telefon 35-10.
214-16
'T**"
B eseja l Din, davek S Din 4a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši <inesek 17 Din.
Nagrobne sveče
lepe ln poceni dobite pri OROSLAV DOLENEC Wolfova ul. 6t. 10.
2504$ 6
Moško obleko
modro jn modne hlače, sko raj novo, iz angleškega blaga, zia srednje močnega gospoda, poceni prodam. A. Lombar, Celovška 53.
35895-6
Vsaka Oeseda jO oar, davek a Din. cs dajanje naslova 5 Din. aajmanjši tn?sek 1? Din
Fant
i»d 30 let. z dvoletno trgovsko prakso, prosi pri-
mera« službe. Gre tud; za '	___ ___i •„„
naknpovalca deželnih pri-1 Kompletno spalnico
delkojv. Naslov v vseh po- ! v staronemškem stilu, ku-slovaimcafc Jutra. _ I h!nJ-0 ;n razn0 d,llg.0 pohi.
25S46-2 j štvo v odličnem stanju, —
Motorno kolo
rablj-eno, ohranjeno v dobrem stanju, 2150 ccm, kupim. Ponudbe pod značko »Motor« na ogl. odd. Jutra.
25831-10
Brivski pomočnik
mlad. dober delavec, išče službo. Ivan Majstrovič, Gjtrrgjevac, Podravina.
25673-2
Šofer - mehanik
abstinent ln nekadilec, vojaščin« prost, išče službo.
ev. kavcije. Nn-sl-ov v vseh posl-ovalirea.h Jutra.	25895-2
proda fina družina zaradi selitve. Ogled, Bolgarska ul. 17. pritličje.
35857-12
Bančno kom. zavod
Maribor Aleksanlrova «0. izvršuje najbolj« i akni in prodajo HRANILNIH VLOG vseb denarnih zavodov ia" odgovor Din 3 znamk
240-16
Najsigurnejša naložitev kapitala!
37.000 kv. m gradbenega ali industrijskega terena as periferiji industrijskega mesta v Slovenj'!. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »•Povišanj« vrednost 50%« 25753-16
Družabnika
strokovnjaka, sprejmem za ustanovitev manjše tekstilne tovarne. Imam vodno moč. elektriko in poslopje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Predilnica«.
35785-16
Dvoje trisobnih
stanovanj
event. celo hišo, oddam v najem v severnem d-elu mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35001-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom (eventuelno ene sobe s kuhinjo oddam ta-koj. Tavčarjeva ulica 3, II. nad., levo.
26682-21
Dvosob. stanovanje
dvoriščno, oddam v Gosposki 6 ,za Din 400. Vprašati sniku.
prj hiš
25876-21
Beseda 1 Din. lavek 3 Din ta šifro ali dajanj« naslova 5 Dio. Najmanjši znesek t7 Din.
Sobo na dvorišču
8 štedilnikom, oddam en! osebi. Privoz Sredina 18.
25742-23
Opremljeno sobico
z vhodom iz veže, takoj oddam. Rožna ulica 19.
25881-33
Beseda 1 Din, lavek 3 Din sa šifro tli dajanje naslova 1 Din Najmanjši znesek 17 Din
Špecerijsko
trgovino
a trafiko, dobroidočo, v naiprometnejšem središču Zagreba, tik mestne tržnice, prodamo z vso zalogo blaga in vsem inventarjem rarad i bolezni lastnika za Din 28.000. Pojasnila pri Agenciji Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144.
25851-19
Sobo
elegantno opremljeno, z hodom s stopnic, oddam. Poizve se Kr. Petra trg 8/1., desno.	25847-23
Prilika, katere ne sme nihče zamuditi!
ker izpraznimo našo zalogo
Fantovske hlače od......
Moške hlače od.......
Mornariške otroške oblekce od .
Moške obleke od........
Moški plašči od.......
ANT. KRISPER
Mestni trg 36	LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3
Din	27.—
	4t-
n	68.—
w	150.—
*»	165.—
ZAHVALA
Opremljeno sobo
v centru, e posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35841-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo in solnčno opremljeno sobo, z elektriko za 80 Din mesečno Vodmat, Pod Ježami št. 39, pritličje.
35890-33
Solnčno sobo
lepo parketiTano, v I. nad. s posebnim vhodom, oddam. čopič. Cesta v Rožno dolino 44.	35880-33
Ob težki izgubi našega nepozabnega, nadvse ljubljenega moža, očeta, starega očeta, gospoda
ANTONA VIDENŠKA
izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Osolniku za požrtvovalni trud in lajšanje bolečin, združenim pevcem za ganljive žalostinke, D. J. O. Moste in Ljubljana, J. L. G. Zbor, zadrugi pekov, gasilski četi, Zvezi slov. vojakov, bivšemu odboru obč. Moste za častno spremstvo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega ranjkega v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA—MOSTE, dne 30. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
2e TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO
KORANA"
KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je ta nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo
na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 48. Poštnina in paket Din 7.
MODERNA KOZMETIKA,!
spat.
Ce ne boste z rezultatom zadovoljni,:?
vrnemo denar! ^^^^mi^m^ammmmimmmmmmmmBmmmm :
Šivalni stroj
znamke Singer, malo rabljen poceni proda Nova trgovina. Tyrševa 36.
35710-29
G. Th. Rothman:
Gospod Kozanrarnik gre na letovanje
53
Tako govoreč je potegnil za vrvico, ki je visela zraven njega, kakor doma vrvica električne svetiljke. A namesto cla bi lne ugasnila, se je usula siromaku prha na glavo; voda ga je oblila s tolikšno močjo, da mu je zmanjkalo Sape in je od same zmedenosti še in še vle-Irel za vrvico.
Beseda i Dtn, lavek „ Dld za šifro tli dajanje oa*lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Naprodaj
nova enonadstrop niša z vrtom v bližini lesene cerkve v Mostah Modi r na stanovanja. vit-oko pritlična hiša na šmar fkl c. s prevzemom več je hipoteke. Josip Ora-ž>'m. Prrdovičeva u!. 5. Moste. Ljubljana.
25483-20
Parcelo
v mestu, vogalno, 500 kv. m, bli-zu Tyrševe, prodam za 16.000 Din. vredna najmanj 20.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35843-30
Petstanovanjsko
hišo
z vrtom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25875-20
Stanovanje
Bese-da 5 Din lavek 3 Din za ši;.-o al; dajanj« naslov« 5 Din Nnjmaaišl znesek Din
Moderno
stanovanje
oddam deoembra ali februarja. Turk. Vilharjeva cesta 33.	35791-21
Sobo
z dvema posteljama, takoj oddam. Lahko tudi s brano. Sv. Jakoba trg 5.
35879-33
Sobo
lepo opremljeno. oddam boljši, solidn; gospodični. Ogled od 1—2. Tavčarjeva ulica 3/TV, desno.
25697-23
Sobo
zračno in čisto, oddom v Gledališki 16/6. vrata 31.
35867-23
Informacije
Beseda 1 Din. lavek v Din za šifro «.1! iajanje naslova 5 Din Najmanjši tneaak 17 Din
Izjava
Podpisani Mart:n Zidar izjavljam, da je neresnica, ker sem o gdč. Štefe Fani žaljivega govoril, obžalujem in preklicujem te ža ljivke ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od za-s-ebne tožbe prot: meni. — Martin Zidar
25848-31
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril danes
MESARIJO IN DELIKATESO
V GRADIŠČU štev. 7. — (poleg šumija)
Skrbel bom, da bo vedno na zalogi izbrano sveže meso najboljše kvalitete, prekajeno meso, razne salame, šunka itd. itd. Imel bom tudi perutnino in divjačino. — Cena najnižja! Na željo bom dostavljal tudi strankam na dom. Priporočam se Vam za obisk
OCVIRK FRANC,
mesarija in delikatesa GRADIŠČE 7.
Stanovanje
2 sob, kabineta, verande in vseh pri tik lin. oddam Pod-rožnikom. Poi-zve se: Rozman. Dvorni trg 3/n.
35850-31
Dvosob. stanovanje
lepo, poceni oddam 1. decembra. Zvezna ul. 21, Zelena jama.
35783-21
Beseda 1 Din la/ak S Din v» šifro »U lajanji- naslov« Din Najmanjši uie^k '7 Din
Hubertus
nepremočljiv temnosiv in v različnih barvah I po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno| nizkih cenah pri PRESKER-JU.
Ljubljana, Sv Petra c. 14
I R 172/36
Oklic o prostovoljni dražbi nepremičnin
Na prostovoljno prošnjo lastnika Državnega zaklada kraljevine Jugoslavije, ki ga zastopa državno pravobranilstvo v Ljubljani, se bo spodaj navedena nepremičnina za spodaj označeno začetno ceno kot celota javno prodajala
dne 28« novembra I936 ob 9*1$ uri
Dražba se vrši na sreskem sodišču v Radovljici v sobi štev. 26. Ponudbe pod začetno ceno se ne sprejemajo. Nedotaknjena ostanejo vsa bremena, torej tudi vknjižene zastavne pravice upnikov, ne glede na kupnino, ki se s prodajo doseže.
Lastnik si pridržuje pravico, v roku 30 dni po dražbi prodajo odobriti ali je ne odobriti.
Zdražitelj mora položiti kupnino v gotovini pri sodišču v 8 dneh po odobritvi prodaje.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri tem sodišču, soba štev. 29.
Med mestom In deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Naznanilo
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem tik postaje Kam ni k-Mesto
otvorila „bu££et".
Točila bom kvalitetne alkoholne in brezalkoholne pijače ter postregla z mrzlimi in toplimi jedili. — Cene nizke, solidna in točna postrežba. Za obilen obisk se priporoča
BUFFET Riedl Marjeta

Jli oktober mednarodni dan varčevanja!
ŽE PREKO 4000 VLAGATELJEV .TE DO 15. OKT. 1936. NALOŽILO PRI
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
NAD DIN 45,000.000 NOVIH VLOG.
NOVE VLOGE VEDNO IZPLAČLJIVE BREZ OMEJITVE, ZA VSE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Tek. St. Nepremičnina j Izmera:
začetna cena:
1 vi. št
464 k. o. Radovljica
pare. štev. 599 , travnik z ' njivo in kozolcem
>	> 598/1, njiva
» » 598/2, nerodovitno
>	» 600 . njiva
>	> 601/1, travnik » » 603/3, travnik
2.363 m' 5.304 > 105 > 4.474 > 218 > 1.792 »
5.993.90 Din
Lslograd«
slovenska gradbena in industrijska d. d.
se preseli
1. NOVEMBRA 13!>>.
v nove poslovne prostore
Ljubljana — Vrtača št.

S
!
FJ f
IV
9 «
■
i
Sresko sodišče v Radovljici, odd. I., dne 25. septembra 1936.
ktku
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.