Poštnina plačana v gotovini URADNI VI OKRAJA NOVO t *°V0 l,r. I0 'K Leto V. V Novem mestu, dne 1. februarja 1960 Štev. 2 VSEBINA: OKRAJNI LJUDSKI ODBOR: 35. Priporočila zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto gospodarskim organizacijam OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 36. Odlok ObLO Brežice o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občini Odlok ObLO Brežice o določiti akontacije nove stanarine v občini 38. Odlok ObLO Metlika o sejemskem redu za sejem za klavno živino v Metliki 39. Odlok ObLO Metlika o stopnji občinskega prometnega davka prometa na drobno v občini 40. Odlok ObLO Novo mesto o potrditvi zaključnih računov ObLO Novo mesto, ObLO Straža-Toplice bi ObLO Šentjernej za leto 1958 41. Odlok ObLO Novo mesto o začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1960 42. Odlok ObLO Novo mesto o določitvi akontacije nove stanarine 3' Odlok ObLO Novo mesto o določitvi območij v katerih se točkujejo in ocenjujejo vsa stanova- 4 nk • Odlok ObLO Novo mesto o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine • Odlok ObLO Senovo o plačevanju stroškov hišne uprave v občini 6- Odlok ObLO Senovo o določitvi območij za usta-novitev stanovanjskih skupnosti • Odlok ObLO Senovo o ustanovitvi poravnalnih svetov Odlok ObLO Senovo o začasnem finansiranju 49 ^rora^unskih potreb v prvem tromesečju 1960 dlok ObLO Senovo o določitvi akontacije nove 50 Q3narine v občini dl°k ObLO Trebnje o spremembah odloka o ob- 51 nlns^em prometnem davku na drobno Odlok ObLO Trebnje o spremembah odloka o ^Poljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 3- Odlok ObLO Trebnje o določitvi plačila akontacij 53 stanarine v občini dlok ObLO Trebnje o določitvi elementov za vračunavanje stanarine in o delitvi dela stanarine 54 n ^ne sklade , ^0k ObLO Trebnje o določitvi stroškov za te- 55 Jv® vzdrževanje stanovanj v občini dlok ObLO Trebnje o zavarovanju plačila stro- škov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše 56. Odlok ObLO Trebnje o plačevanju stanarine za uporabo posameznih prostorov v stanovanju za poslovne dejavnosti 57. Odlok ObLO Videm-Krško o ustanovitvi poravnalnih svetov 58. Odlok ObLO Žužemberk o ustanovitvi poravnalnih svetov 59. Odlok ObLO Žužemberk o .začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1960 60. Odlok ObLO Novo mesto o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za leto 1960 61. Odlok ObLO Novo mesto o spremembi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za leto 1959 62. Odlok ObLO Novo mesto o spremembi odloka o občinski taksi in občinskem prometnem davku 63. Odredba ObLO Novo mesto o obveznem umetnem osemenjevanju krav in nad 12 mesecev starih telic ter določitvi pavšalne skončnine 64. Odredba Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Senovo o tarifi za osemenjevanje goved 65. Odločba ObLO Novo mesto o prenehanju stanovanjske skupnosti 66. Odločba ObLO Novo mesto o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti 67. Odločba ObLO Novo mesto o določitvi števila članov svetov stanovanjskih skupnosti 68. Odločba ObLO Senovo o ustanovitvi delavske univerze v Senovem 69. Odločba ObLO Trebnje o ustanovitvi centra za pospeševanje gospodinjstva VOLITVE IN IMENOVANJA: 70. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za asanacijo šol 71. Odločba ObLO Metlika o imenovanju kadrovske komisije 72. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za obnovitvene kredite 73. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za uslužbenske zadeve 74. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za odlikovanja | 75. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za nagrajevanje uslužbencev 76. Odločba ObLO Metlika o imenovanju komisije za ocenjevanje stanovanj 77. Odločba ObLO Novo mesto o ustanovitvi komisije za obnovitvene kredite 78. Odločba ObLO Novo mesto o ustanovitvi komisije za izdelavo 79. Sklep ObLO Senovo o imenovanju komisije za nagrajevanje uslužbencev ObLO OKRAJNI LJUDSKI ODBOR: 35. Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je na svoji seji dne 27. novembra 1959 sprejel naslednja priporočila: 1. da se vse gospodarske organizacije, ki zaposlujejo nad 100 delavcev in uslužbencev, izvršijo sama vsa izplačila kratkoročnih dajatev, to je nadomestila plače, potne stroške, pogrebnine, opreme za otroke itd. Ustanove in zavodi pa da prevzamejo to službo ne glede na število zaposlenih; 2. da gospodarske organizacije, uradi in ustanove prevzamejo večjo skrb kakor do sedaj, pri upokojevanju delavcev in uslužbencev, da bodo personalni spisi za službeno dobo izpopolnjeni z vsemi dokumenti za službena leta, ki jih posamezniki uveljavljajo; 3. da za upravičence do otroških dodatkov, ki vlagajo zahteve za priznanje dodatka za otroke, pregledajo vso dokumentacijo, ki je za to potrebna, in šele nato dostavijo v rešitev Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje oziroma njegovim podružnicam; 4. da podjetja, uradi in ustanove prevzamejo izplačila posebnega dodatka za borce izpred 9. IX. 1943, katerih mesečni prejemki oziroma plače ne dosegajo X. plačilnega razreda, izplačevanja nadomestil zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in nadomestila zaradi manjše plače na drugem delu za delovne invalide. Obrazložitev: Zaradi približevanja pravic, ki pripadajo iz socialnega zavarovanja zavarovancem in .zaradi boljšega načina obračunavanja kratkoročnih dajatev, ki izhajajo iz zakona o zdravstvenem zavarovanju, je treba to službo vsekakor približati zavarovancem. Približevanje te službe je v interesu podjetja, kakor tudi vseh delavcev v podjetju, ker le na ta način bo tekla služba socialnega zavarovanja brez vsakega zavlačevanja, ker bo te pravice delavec lahko uveljavil koncu vsakega meseca pri svojem podjetju. Na ta način bo odpadlo prihajanje velikega števila delavcev in uslužbencev v urade socialnega zavarovanja, ker bodo od fcedaj dalje lahko uveljavljali svoje pravice v svojem podjetju ali ustanovi. Tudi v pokojninski službi in službi otroškega dodatka je nujno treba spremeniti dosedanjo prakso. Do sedaj veliko število gospodarskih organizacij ne vodi evidence o svojih delavcih in uslužbencih, ki so pred upokojitvijo, da bi jim omogočila oziroma zbrala vsa 80. Sklep ObLO Senovo o imenovanju upravnega odbora občinske delavske univerze v Senovem 81. Sklep ObLO Senovo o imenovanju upravnika občinske delavske univerze v Senovem 82. Poročilo občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor ObLO Novo mesto v 15. in 33. volilni enoti. potrebna dokazila o delovni dobi in druga, ki so potrebna za upokojitev. Zaradi takega načina dela se celotni postopek zavleče za več mesecev, ker si delavec, ki je izpolnil pravice za upokojitev, obrne na okrajni zavod le z navedbo svojih zaposlitev, medtem ko dokazil za svoje zaposlitve nima. Zaradi teh okol-nosti je priporočilo, da podjetja zbirajo dokazila o delovni dobi svojih delavcev in uslužbencev, kakor o pravici do otroškega dodatka, utemeljeno. Izplačilo posebnega dodatka za borce izpred 9. septembra 1943 je nemogoče, da bi ga izplačeval Okrajni zavod za socialno zavarovanje ali njegove podružnice, ker je ta dodatek treba obračunati le za posamezne dneve, za katere je delavec ali uslužbenec dobil plačo. V zvezi s tem je gornje priporočilo utemeljeno. Hkrati se naroča Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu, da poskrbi za prenos te službe na podjetja in ustanove od 1. januarja do 30. junija 1960. Številka: 01-00-1/1. Novo mesto, 5. januarja 1960. Predsednik OLO Niko Belopavlovič 1. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 36 Na podlagi določb 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter pravilnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ št. 48/59), je Občinski ljudski odbor Brežice na sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1959 sprejel naslednji ODLOK o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občini Brežice 1. člen Elementi za izračunavanje stanarine v občini Brežice se določijo s tem odlokom. 2. člen Amortizacijska doba za stanovanjske hiše oziroma stanovanja je sto let. 3. člen Valorizacijska vrednost ene točke v mestu Brežice se določi na 440 din, v vseh naseljih in vaseh na območju občine Brežice pa na 420 din. V 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku OLO Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 05/2-1680/1. Brežice 26. decembra 1959. Predsednik ObLO Miroslav Kambič 1. r. 37. Na podlagi določb 2. točke navodila o načinu določitve akontacije nove stanarine (Uradni list FLRJ št. 50-817/59) in 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih, (Uradni list LRS št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Brežice na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1959 sprejel po predlogu odbomiških komisij za gospodarstvo obeh zborov ODLOK o določitvi akontacije nove stanarine v občini Brežice 1. člen Ker stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora Brežice do 31. decembra 1959 ne bo mogel izdati odločbo o višini stanarine na podlagi določb zakona o stanovanjskih razmerjih, se bo za stanovanja na območju občine Brežice plačevala od 1. januarja pa najdlje do 31. marca 1960 akontacija nove stanarine. 2. člen Akontacija nove stanarine na območju občine Brežice znaša za nova stanovanja trikratni znesek stanarine, za stara stanovanja pa dvakratni znesek ^anarine, ki so jo nosilci stanovanjskih pravic pla-covali za mesec december 1959. Za nova stanovanja v smislu tega člena se šte--1eJ° stanovanja v stanovanjskih zgradbah, ki so bile ograjene po 15. maju 1945, za stara stanovanja pa se tejejo stanovanja v stanovanjskih zgradbah, ki so l e zgrajene pred 15. majem 1945. 3. člen Akontacija nove stanarine se plačuje neposredno na podlagi tega odloka hišnim svetom oziroma last-i1' stanovanj v državljanski lastnini, ne da bi se ,o^ala za vsako posamezno stanovanje posebna od- j KiSni sveti in lastniki stanovanj v državljanski as nini sami izračunajo višino akontacije stanarine vsako posamezno stanovanje in jo poberejo od no-’ cev stanovanjske pravice. V priznanici o plačilu 2n°^tacl3e nove stanarine je treba navesti, koliko je večal^otet*aiBa stanarina in za koliko se je po^ 4. člen nado ^rlmer^1 iz 10. člena uredbe o izplačevanju mcstila za povečano stanarino (Uradni list FLRJ št. 48/59) plačuje nosilec stanovanjske pravice, ki to zahteva od hišnega sveta oziroma lastnika stanovanja v državljanski lastnini, kot akontacijo nove stanarine, znesek, ki ga je plačal za stanovanje za mesec december 1959, povečan za nadomestilo, ki ga prejema on skupaj z vsemi uporabniki stanovanja za povečano stanarino. 5. člen Ko se izda odločba o stanarini na podlagi 116. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, obračuna hišni svet oziroma lastnik stanovanja v državljanski lastnini dotedaj plačane akontacije; ob vplačilu nove stanarine po odločbi vračuna oziroma pobere razliko v toliko mesečnih obrokih, kolikor mesecev se je plačevala akontacija. Nosilec stanovanjske pravice pa lahko plača to razliko tudi naenkrat. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku OLO Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 05-1065/1. Brežice, 26. decembra 1959. Predsednik ObLO Miroslav Kambič 1. r. 38. Na podlagi 2. in 3. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/52) in v zvezi s 75. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55, 1/57, 24/57, 31/57, 54/57, 12/58 in 16/58) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških, izdaja Občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1959, naslednji ODLOK o sejemskem redu za sejem za klavno Svino v Metliki 1. člen Ta odlok velja za sejem za klavno živino na območju občine Metlika. V občini Metlika se sme prirejati sejem za klavno živino samo v Metliki in sicer na sejmiščnem prostoru v Metliki. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo klavne živine, tako velike živine (goveda in konji) kot drobnice (ovce, koze) in prašičev, ne pa tudi na plemensko in plemeno živino. 3. člen Živinski sejem v Metliki je vsak prvi in tretji torek v mesecu. Ce navedeni dnevi padejo na državni praznik, bodo sejmi naslednji delovni dan. 4. člen Sejmišče mora biti ograjeno in razdeljeno na predele in sicer posebej za govedo, posebej za konje, drobnico in prašiče. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Sejmišče mora imeti uradno mostno tehtnico za tehtanje živine ob prodaji. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 14. ure. 7. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: 1. zasebni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino, 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov, 3. poslovne zveze klavno živino iz lastnih pitališč ali kot komisionar ali agent živino kmetijskih zadrug, 4. socialistična kmetijska posestva svojo lastno živino. 8. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: 1. Gospodarske organizacije, ki so registrirane za promet z živino in to: a) trgovska podjetja za promet z živino, b) predelovalna in mesarska podjetja za predelavo in prodajo mesa, c) kmetijske zadruge in poslovne zveze za lastno predelavo in prodajo mesa, 2- kmetijska zadruga Metlika (člen 74. Uredbe o trgovanju) tudi za nadaljnjo prodajo. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke člena 7 in iz 1. in 2. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi upravni organ za posle blagovnega prometa občine, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano. 10. člen Pl-ed vhodom na sejmišče mora lastnik živine oz. zastopnik proizvajalca pokazati veljaven živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar, da ugotovi, ali živina ne kaže znakov kužne bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče- Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je prisotni veterinar žigosal živinski potni list. 12. člen Vsako žival, prignano na sejem, oceni posebna ocenjevalna komisija. Ocenjevalno komisijo ime- nuje občinski ljudski odbor na temelju dogovora o spremembi in dopolnitvi dogovora o najvišjih cenah za živino (Uradni list FLRJ št. 22/59). V ocenjevalno komisijo imenuje občinski ljudski odbor živinorejskega strokovnjaka, mesarskega strokovnjaka in referenta za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru (ali referenta, ki odgovarja za posle blagovnega prometa). Ocenjevalna komisija ugotovi vrsto živine in odstotek klavnosti in vnese v živinski potni list. 13. člen Kupovanje živine »na čez« je za vse, ki smejo kupovati po členu 8 tega odloka prepovedano. Živino smejo kupovati samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni sejemski tehtnici. 14. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 15. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: 1. za veliko živino a) konji, goveda, bivoli, mezge, mule, osli 100 din b) za žrebeta, teleta, mlade bivole in drugo do enega leta 60 din 2. Za drobnico: a) za prašiče težke nad 80 kg 50 din b) za prašiče težke od 25 do 80 kg 30 din c) za prašiče težke do 25 kg 20 din d) za prašičke, ovce, koize, jagnjeta, kozličke in drugo 30 din 16. člen Zaradi prekrška se posamezna oseba, gospodarska organizacija ali odgovorna oseba v gospodarski organizaciji kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din: 1. če proda ali kupi na sejmišču živino, ki ni predmet tega odloka, 2. če kupuje ali prodaja na sejmu živino, pa po tem odloku ni za to upravičen, 3. če vodi na sejmišče pse ali sc tam zadržuje v pijanem stanju. Gospodarske organizacije in kmetijske zadruge, ki kupujejo ali prodajajo živino v nasprotju s po* goji, ki so predpisani v odredbi o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58), so kaznovane po 13. tč. te odredbe. 17- člen Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi. S tem dnem preneha veljati odlok o sejemskem redu za živinske sejme v občini Metlika številka 02/1-2196/3 od 16/1-1957. Dovoljenje za ustanovitev sejma za klavno živino je dal Državni sekretariat za blagovni promet z odločbo z dne 21/7-1959 št. 02-21/3-59. Tajništvo za notranje zadeve OLO Novo mesto pa je dalo mnenje o določbah, ki se nanašajo na prekrške dne 29/12-1959 št. 03/27-S-1836/8. Številka: 03-585/1. Metlika, 31. decembra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 39. Na osnovi III. točke C dela občinskega prometnega davka — prečiščenega .besedila tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 20-375/59) je izdal občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. XII. 1959 ODLOK o potrditvi zaključnih računov občinskega ljudskega odbora Novo mesto, občinskega ljudskega odbora Šentjernej in občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice za leto 1958 1. člen Potrdijo se zaključni računi o izvršitvi proračunov občinskega ljudskega odbora Novo mesto, občinskega ljudskega odbora Šentjernej in občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice za leto 1958. 2. člen Zaključni računi za leto 1958 občin Novo mesto, Šentjernej in Straža-Toplice s sklepnimi računi finančno Isamostojnih 'zavodov in sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1958 so sestavni del tega odloka. ODLOK o stopnji občinskega prometnega davka od prometa na drobno v občini Metlika 1. člen Stopnja občinskega prometnega davka od prometa na drobno je 3 odstotke. 2. člen Obdavčenju so podvrženi vsi predmeti, prodani v maloprodajni mreži, razen naslednjih: 1. proizvodi, za katere se po zveznih predpisih Prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je zanje dolo-čen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 3. živila in semena, izvzemši alkoholne pijače; 4. koleki in poštne znamke, poštne dopisnice in Vse druge vrednotice; 5. časniki, revije, knjige in tiskovine; 6. avtomobili (osebni, avtobusi in tovorni); 7. oficirsK: oprema (uniforme in njihovi deli). 3. člen Ta odlok stopi v veljavo 8 dan po objavi v radnem vestniku okraja Novo mesto. Tedaj pa pre-neha veljati odlok o stopnji občinskega prometnega avka od prometa na drobno (Uradni vestnik okraja N°vo mesto, št. 17-208/1958). Številka: 01-993/1-59. Metlika, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar L r. 40. Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Novo fT.est° in 104. člena temeljnega zakona o proračunih odvJrnl list FLRJ št. 13-126/56) je občinski ljudski _ . r Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora p Ovajalcev dne 25. XII. 1959 sprejel 3. člen Po zaključnih računih znašajo doseženi dohodki in izvršeni izdatki v letu 1958: 1. Proračun občinskega ljudskega odbora Novo mesto: dohodki 235,489.952 din izdatki 227,787.961 din presežek dohodkov 7,701.991 din 2. Proračun občinskega ljudskega odbora Šentjernej: dohodki 55,284.822 din izdatki 53,786.461 din presežek dohodkov 1,498.361 din 3. Proračun občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice: dohodki 43,077.326 din izdatki 37,218.081 din___ presežek dohodkov 5,859.245 din 4. Rekapitulacija: skupaj dohodki 333,852-100 din skupaj izdatki 318,792.503 din skupaj presežek dohodkov 15,059.597 din 5. Predračuni finančno samostojnih zavodov: a) Novo mesto dohodki izdatki presežek dohodkov presežek izdatkov b) Straža-Toplice dohodki izdatki presežek dohodkov 6. Predračun cestnega sklada dohodki izdatki presežek dohodkov 7. Predračun cestnega sklada Toplice: dohodki izdatki presežek dohodkov 500,307.869 din 492,029.906 din 13,161.877 din 4,883.913 din 64,943.829 din 59,157.350 din 5,786.479 din ObLO Novo mesto: 1,877.728 din 1,797.316 din 80.412 din ObLO Straža- 878.822 din 729.257 din 149.565 din 8. Predračun cestnega sklada ObLO Šentjernej: dohodki 3,936.280 din izdatki 1,640,236 din presežek dohodkov 2,296.044 din 9. Predračun posebnih proračunskih skladov ObLO Novo mesto: Sklad za štipendije: dohodki 3,059.000 din izdatki 3,058.913 din presežek dohodkov 87 din Skupni presežek dohodkov nad izdatki občinskih proračunov za leto 1958 v znesku 15,059.597 din se razdeli tako, da se prenese 20 % kot dohodek v stalni rezervni sklad, 80 % pa kot dohodek v proračun občinskega ljudskega odbora Novo mesto za 1. 1959. 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se prepusti zavodom za razdelitev na sklade. Primanjkljaj se krije iz dohodkov zavodov v letu 1959. Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek skladov za leto 1959. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-0-95/1-59. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale L r. 41. Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Novo mesto in 11. ter 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. XII. 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov v prvem tromesečju 1960. leta 1. člen Do sprejetja proračuna občinskega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1960 se bodo v prvem tromesečju 1960 finansirale proračunske potrebe občinskih organov in ustanov na podlagi tromesečnega plana izdatkov. 2. člen Tromesečni plan izdatkov za prvo tromesečje sme obsegati le osebne in najnujnejše materialne izdatke in ne sme presegati proračunskih izdatkov prvega tromesečja za leto 1959. 3 3. člen V času začasnega finansiranja doseženi proračunski dohodki in izdatki so sestavni del proračuna občine Novo mesto za leto 1960. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. jan. 1960 dalje. Številka: 01-0-98/1-59. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r- 42. Na podlagi 25. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 47-753/59) in navodila o načinu določitve akontacije nove stanarine (Uradni list FLRJ št. 50-817/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Novo mesto je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov dne 25. XII. 1959 ODLOK o določitvi akontacije nove stanarine 1. člen Akontacija nove stanarine se določa v višini najemnine za mesec december, povečane za 130 %. 2. člen Akontacija nove stanarine se plačuje od 1. jan-1960 pa vse dotlej, dokler stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto ne izda odločbe o stanarini, najdlje pa do 31. marca 1960. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1960. Številka: 01-0-96/1-59. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik ObLO: Vale Maks 1. r. 43. Na podlagi 1. in 2. točke 106. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16-279/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Novo mesto je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenih sejah dne 4. XII. 1959 ODLOK o določitvi območij, v katerih se točkujejo in ocenjujejo stanovanja ne glede na stanovalca 1. člen Na območju občine Novo mesto se točkujejo i*1 ocenjujejo vsa stanovanja v naslednjih krajih: Novo mesto, Bršljin, Cegelnica, Brod, Irča vas, Šmihel, Regerča vas, Gotna vas, Žabja vas, Ragovo, Ločna, Mala Bučna vas, Gor, Straža in Dol. Toplice. 2. člen V ostalih krajih se točkujejo in ocenjujejo stanovanja, ki so dana, četudi le delno, v najem. 3. člen Ne točkujejo in ocenjujejo se stavbe, ki služijo kulturni, zdravstveni, vzgojni ali socialni dejavnosti, fazen najemnih in naturalnih stanovanj, ki so v takih stavbah. 4. člen Začasni prostori, kot so začasna delavska stanovanja na gradbiščih, v barakah in podobno, se ne točkujejo in ne ocenjujejo. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-0-85/1-59. Novo mesto, 4. december 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 44. Na podlagi 1. člena uredbe o posebnih pogojih Za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skup-cine LRS o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Ur. lst LRS št. 22/58) in 26. člena statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mesto na lo-enih sejah obeh zborov dne 27. oktobra 1959 sprejel ODLOK 0 Usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Novo mesto SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (\ linjem besedilu družbena sredstva) ali z ude-/ 0 ^ sredstev se smejo zidati stanovanjske hiš« tv nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanj z 1axi° močiu °bčine Novo mesto samo v skladu z do-‘ocbami tega odloka. 2. čim stan^3ti se morajo predvsem hiše z večjim številom g, 0vanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopu-i U se pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to nareku-JeJo posebni pogoji. individualnih hišah je treba skrbeti, da se pov20 5imPrei gostota prebivalstva na 1 ha — v cnnPv,t'.xjU Pravii°ma ne sme površina zemljišča za stoječ - prese£ati 400 kvadratnih metrov. Pri ob-Preb'1 ,Z^davi z neugodno parcelacijo naj se gostota skih h'a? V dose^e z vmesno zazidavo več stanovanj-se 1 kv ^azidava v strnjenih stanovanjskih predelih Urh-!!- ° dov°li samo, če je v skladu s potrjenim anističmm programom. hodn 6 86 Zidaj° organizirano na terenih, ki se pred-določe pieiSčeio glede nosilnosti tal in po vnaprej vso Dri00! p.ro®ramui 1^ mora zajemati poleg hiš tudi Padajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za usluž-nostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v načrtu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih načrtov. 3. člen Z načrtom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Če ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestalna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm2, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabljajo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje, na javno kanalizacijo in na plin, kjer obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. če ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na strnjenih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, za preskrbo naselja, za družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s petimi etažami nad terenom. Hiše z manj kot petimi etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš in če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zidajo hiše z več kot petimi etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov, tako da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati, in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine. S splošnim programom se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega kroga prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, to je ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri dvo- ali več sobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez otrok ali za samce. • Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše name- ; stitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsonjera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. 14. člen V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvadratnimi metri Čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ štiri odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico in instalacijo z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, smejo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja grajena za pet ali veččlansko družino, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave in sicer: na trdo gorivo in elektriko ali trdo gorivo ter plin. 16- člen Tloris površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj glede na število ležišč, kakor sledi: Največja bruto etažna površina: 1 2 3 4 5 6 stanovanja — 51 66 81 97 109 garsonjere 28 37 — — — — Najmanjša bruto etažna površina: 1 2 3 4 5 6 stanovanja — 32 42 52 62 72 garsonjere 20 24 — — — — Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje Površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in deloma stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven ob-m°čja stanovanja (kleti, podstrešja, garaže itd.). Površina za balkone in lože se vračunavajo pri balkonih s 50 % pri ložah s 100 % v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Čista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m2 čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 m* oziroma ° m- čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj °t 10 m- oziroma 6 m*. Pri tem se šteje za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora ena-opravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih s anovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in na-m°mba hiše oziroma stanovanja zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, s tem, da do-v° i gradnjo stanovanj, ^aterih bruto etažna tlorisna Površina sme presegati do 10 % površine iz 16. čl. tega odloka. III ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike gumzacij za investicijske storitve, kot so stanovske zadruge in druge oblike združevanja inve-t 1 or jev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje C organizacij, ki morajo za izvajanje programa sta-vanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo mentov, konstrukcij in hiš. 19. člen žuje^an*ZaC^e 'z P-rojšnjega člena se lahko zdru-ei 1,0 zaradi skupne izdelave programa, tipizacije reaj?ent0V’ konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi čevafaCi'*e stanovanjske graditve pogodbeno vklju-teriQ^ gradbeno operativo, industrijo gradbenega ma. mat„a'. ^ojoktivne organizacije, zavod za raziskavo ki c Ua,a in konstrukcij LRS in druge organizacije, Se ^varjajo s temi vprašanji. konstrukcije N 20. člen ^ora3^*0^3 Se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2,70 m ali *2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme biti večja od 2,60 m. Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekavanje reg ni dovoljeno. OSTREŠJE 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo naj-ekonomičnejšo uporabo lesa. STOPNIŠČA 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti do 1,20 cm. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopniščih ni dopustno. VRATA IN OKNA 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu suhe montažne industrijske serijske izdelave v tipiziranih dimenzijah. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. ELEKTRIČNE INSTALACIJE 24. člen Električni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelile! morajo biti praviloma v etažah bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa določeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu brez izolacijskih cevi. VODOVODNE INSTALACIJE 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod ali odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. DRUGE NAPRAVE 26. člen Zbiranje smeti mora biti osredotočeno v hiši ali izven nje, v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in pri vhodnih vežah. Navpični jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-0-79/1-59. Novo mesto, 27. oktobra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 45. Na podlagi tretjega odstavka 122. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59) in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Senovo je ObLO Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. XII. 1959 sprejel ODLOK o plačevanju stroškov hišne uprave v občini Senovo 1. člen V občini Senovo se krijejo iz sklada za hišne uprave stroški tekočega vzdrževanja hiše, premije za zavarovanje hiše pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, stroški za čiščenje dimnikov, štedilnikov in peči, plača hišnika in hišnega upravitelja- 2. člen Iz sklada za hišno upravo se lahko krijejo tudi stroški za snaženje, uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši, za vzdrževanje skupnih prostorov in odvažanje smeti, čiščenje kanalizacije in podobno, če se po odbitku stroškov, ki so navedeni v prejšnjem členu, v skladu še na razpolago sredstva. 3. člen Ce v skladu za hišno upravo ni dovolj sredstev za stroške, ki so navedeni v 2. členu tega odloka ali ni v skladu dovolj sredstev niti za stroške, ki so navedeni v 1. členu tega odloka, morajo kriti presežek nosilci stanovanjske pravice v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo. Stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora določi z odločbo na predlog hišnega sveta, koliko morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice na račun presežnih pravnih stroškov in stroškov tekočega vzdrževanja in kako in kdaj morajo to plačevati. 4. člen Za stroške tekočega vzdrževanja se štejejo stroški, ki so potrebni za tekoče vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki jih skupaj uporab- ljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice, in pa stroški, potrebni za tekoče vzdrževanje posameznih stanovanj, ki jih trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba. Za tekoče vzdrževanje hiše in posameznih stanovanj se štejejo manjša popravila in druga dela, povzročena z normalno uporabo. Občinski svet določi s posebnim predpisom natančneje, katera dela se štejejo za dela, ki so potrebna za tekoče vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki jih skupaj uporabljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice. S posebnim predpisom občinski svet tudi določi, katere stroške, ki so potrebni za tekoče vzdrževanje stanovanj, trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: Ol/l-1331/l. Senovo, 23. decembra 1959. Predsednik ObLO: šterban Karel, 1. r. 46. Na podlagi določil 10. člena splošnega zakona o stanovanjski skupnosti (Ur. list FLRJ št. 16-278/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Senovo je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1959 sprejel ODLOK o določitvi območij za ustanovitev stanovanjskih skupnosti 1. člen Na območju občine Senovo se lahko ustanovita stanovanjski skupnosti v Brestanici in v Senovem- 2. člen Stanovanjska skupnost Brestanica obsega naselje Brestanica. Stanovanjska skupnost Senovo obsega naselje Senovo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-1178/l. Senovo, 14. novembra 1959. Predsednik ObLO: Karel Šterban, 1. r. 47. Na podlagi določil I. odstavka-15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19-88/52) in 12. točke 26. člena statuta občine Senovo ter na predlog zbora volilcev v Brestanici in na Senovem> je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. nov. 1959 sprejel ODLOK o ustanovitvi poravnalnih svetov 1. člen Za območje občine Senovo se za izvensodno in mirno reševanje spornih razmerih med državljani, družbenimi organizacijami in društvi ustanovita dva poravnalna sveta. 2. člen Poravnalna sveta se ustanovita: 1. na sedežu krajevnega urada v Brestanici za naselja: Brestanica, Stolovnik, Armeško, Lokve, Raztez, Gorica, Kostanjek, Anže, Dolenji Leskovec, Rožno in Presladol. 2. na sedežu občinskega ljudskega odbora Senovo za naselja: Senovo, Reštanj, Mali Kamen, Veliki Kamen, Mrčna sela, Koprivnica, Veliki dol, Dovško, Sedem, Brezje, Kališovec, Dobrova, Gorenji Leskovec in Stranje. 3. člen Poravnalni sveti sestavljajo predsednik in dva Slana ter njih namestnika, ki jih imenuje na pred- zbora volilcev, občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov iz vrst državljanov, ki s svojimi osebnimi kvalifikacijami jamčijo za pravilno izvrše-vanje nalog poravnalnih svetov. Predsednika in njegovega namestnika se praviloma imenuje izmed čla-n°v občinskega ljudskega odbora. 4. člen Punkcija člana poravnalnega sveta je častna in brezplačna. Člani imajo pravico le do povrnitve dejanskih stroškov in nadomestila za morebitne izgubljene zaslužke. 5. člen Opravljanje administrativnih poslov poravnal-nega sveta v Brestanici opravlja vodja krajevnega ^rada v Brestanici, na sedežu občinskega ljudskega j b°ra Senovo pa uslužbenec ObLO Senovo, ki ga dol°6i tajnik. 6. člen Pri upravljanju svojih nalog skušajo poravnalni b e.1 plasti doseči poravnavo med državljani, druž-žen'1^ 0r6anizacijami in društvi v njihovih premo->n k ^Pravnih spojih iz pristojnosti rednih sodišč t0žb^Zensk'b zadevah, ki se preganjajo na zasebno gih na Predlog oškodovanca, kakor tudi v dru-rai Sp°ri*1; ki nastanejo med državljani. Pri tem mo-spor n^Pristransko izkazati najbolj pravično rešitev lja a’ k* bo v skladu s koristmi družbe in bo držav-vic G Vz^aiala k poštenemu uživanju njihovih pra-°bveznVostnernu izpolnjevanju njihovih dolžnosti in 7. člen Poravnalni svet začne postopek za dosego poravnave na predlog strank, družbenih organizacij ali drugih zainteresiranih oseb, ali pa se napoti stranko za poizkus poravnave na sodišče. 8. člen , Poravnalni svet lahko posreduje, če imata stranki svoje prebivališče ali bivališče na njihovem območju, po sporazumu strank pa tudi, če imata prebivališče ali bivališče na območju različnih poravnalnih svetov. Če tega sporazuma ni, poskuša posredovati poravnalni svet zavezančevega prebivališča. 9. člen Poravnalni svet sestavi v svojem delu zapisnik, v katerega se mora zapisati vsebino poravnave, če se ta sklene. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar; poravnavo, če se sklene pa tudi stranki, katerima izda poravnalni svet na zahtevo prepis poravnave. 10. člen Stroški za administrativno poslovanje v zvezi z delom poravnalnih svetov gredo v breme proračuna občinskega ljudskega odbora Senovo. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-1180/l. Senovo, 14. novembra 1959. Predsednik ObLO: - Karel Šterban, 1. r. 48. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) 11. in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-126/56) je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. XII. 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1960 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Senovo za leto 1960 se bo v prvem tromesečju 1960 proračunske potrebe občinskih organov in zavodov finansirale na podlagi trimesečnega plana izdatkov. 2. člen Trimesečni plan izdatkov za prvo tromesečje 1960 ne sme presegati ene četrtine proračuna za leto 1959. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v času začasnega finansiranja so sestavni del proračuna občine Senovo za leto 1960. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: Ol/l-1339/l. Senovo, 23. decembra 1959. Predsednik ObLO: Karel šterban, 1. r. 49. Na osnovi določil 25. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur-list FLRJ št. 47-753/59) ter skladno z določili 12. tč. 26. člena statuta občine Sevnica, je občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. XII. 1959 sprejel ODLOK o akontaciji nove stanarine, ki se bo plačevala od 1. januarja 1960 do izdaje odločb o stanarini 1. člen Od 1. januarja 1960 dalje pa dokler stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora ne bo mogel izdati odločb o višini stanarine na podlagi 116. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59), toda najdlje do 31. marca 1960, se bo v občini Sevnica plačevala akontacija nove stanarine v višini stanarine za december 1959. leta, povečana za 100 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje. Številka: 03-1682/1-59. Sevnica, 26. decembra 1959. Predsednik ObLO: Karel Kolman, 1. r. 50. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) 12. tč. 26. člena statuta občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 20/58) III. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59) in drugega odstavka 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 45/59), je občinski ljudski odbor Trebnje na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOK o spremembah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Trebnje 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 13-269/59) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Na območju občine Trebnje se plačuje od prometa na drobno občinski prometni davek: St. 2 I 1. od prometa vseh vrst alkoholnih pijač, razen 1 naravnega vina — 20 %, 2. od prometa, doseženega pri prodaji naravnega vina — 5 %, 3. od vsega ostalega prometa na drobno — 3 %. 1 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-1407/1-59. Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, 1. r. 51. Na podlagi drugega člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list I FLRJ št. 45/59) je občinski ljudski odbor Trebnje na J ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajal- j cev dne 28. XII. 1959 sprejel ODLOK o spremembah odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 1. člen V odloku o vpeljavi občinskih taks in občinskega j prometnega davka (Uradni vestnik okraja Novo me- ) sto št. 18-226/58) se v delu II. Tarifa pod B — ob-činski prometni davek, tarifna številka 1, spremeni tako, da se glasi: Od točenja vseh vrst alkoholnih pijač, razen na- i ravnega vina, na drobno v gostinskih podjetjih in ! drugih obratih od dosežene prodajne cene 20 %. Od točenja naravnega vina na drobno v gostinskih podjetjih in drugih obratih' od dosežene prodajne cene 5 %. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-1410/L Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, 1. r. 52. Na podlagi navodil o načinu določitve akontacije nove stanarine (Uradni list FLRJ št. 50-817/59) in 26/2. člena statuta občine Trebnje, je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. XII. 1959 sprejel ODLOK o določitvi plačila akontacije nove stanarine v občini Trebnje 1. člen .Za stanovanje, za katero stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora Trebnje do 31. XII. 1959 ne bo mogel izdati odločbe o višini stanarine, se bo plačevala od 1. januarja pa najdalje do 31. marca 1960 akontacija nove stanarine. 2- člen Nosilci stanovanjske pravice plačujejo po tem odloku za mesec december povečano stanarino za 150 % od dosedanje stanarine. Hišni svet oz. lastnik stanovanja v državljanski lastnini mora navesti v potrdilu o plačani akontaciji nove stanarine, koliko je znašala dotedanja stanarina in za koliko se je povečala. 3. člen Ko bo stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora Trebnje izdal odločbe o stanarini na podlagi 116. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, obrabna hišni svet oziroma lastnik stanovanja v državljanski lastnini dotedaj plačane akontacije. Ob pla-&lu nove stanarne po odločbi vračuna oziroma pobere razliko v tolikih obrokih, kolikor se je plačevala mesečna akontacija. Nosilec stanovanjske pravice pa lahko plača to razliko tudi naenkrat. 4. člen V primerih iz 10. člena uredbe o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino (Uradni list FLRJ st- 40/59) plačuje nosilec stanovanjske pravice, ki to zahteva od hišnega sveta oziroma lastnika stanovanja v državljanski lastnini kot akontacijo nove stanarine, znesek, ki ga je plačal za stanovanje za mesec december 1959, povečan za nadomestilo, ki ga Prejema on skupaj z vsemi uporabniki stanovanja Za Povečano stanarino. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se °d 1. januarja 1960. Številka: 01-04-2/1-60. Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, I. r. Na podlagi 108. b in 120. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 9) določb pravilnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ št. 48/59), določb odredbe ?. ^računavanju dela stanarine za amortizacijo (Ur. s FLRJ št. 48/59) in 2. točjce 26. člena statuta ob-se^° 7re'3nje je občinski ljudski odbor Trebnje na Ji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. XII. 1959 sprejel ODLOK določitvi elementov za izračunavanje stanarine in ° c n vi dela stanarine za hišne sklade v občini navan?^'11* '^rebnje se določijo elementi za izraču-sklaa„G f,anarine in deli del stanarine za hišne 3de 130 določbah tega odloka. 2. člen Amortizacijska doba za stanovanjske hiše oziroma stanovanja je 100 let, amortizacijska osnova za vsa stanovanja pa se zmanjša za 10 %. Valorazacijska vrednost ene točke je 430 dinarjev. 4. člen Del stanarine, ki je namenjen za stroške upravljanja in popravil hiše oziroma stanovanja, je enak amortizaciji. 5. člen _ Za hiše oziroma stanovnja, katerih vrednost za amortizacijo znaša en kvadratni meter stanovanjske površine 11.500 ali manj dinarjev, se amortizacija ne vrši, znesek vrednosti stanovanja, deljen s številom let, .navedenih v drugem členu tega odloka, pa predstavlja znesek stanarine, ki se v celoti uporablja za upravljanje in popravila hiše oziroma stanovanja. 6. člen Del stanarine, ki je namenjen za upravljanje in za popravila hiše, se deli med hišne sklade takole: Če znaša vrednost za amortizacijo en kvadratni meter stanovanjske površine se deli od dela stanarine preko 56.000 din za sklad za hišne uprave v % 20 za sklad za hiš. popr. - v % 80 Od 47.501 do 56.500 din 25 75 od 38.501 do 47.500 din 30 70 od 29.501 do 38.500 din 30 70 od 20.500 do 29-500 din 40 60 od 11.501 do 20.500 din 40 60 od 11.500 din 60 40 7. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01-1352/1-59. Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, 1. r. 54. Na podlagi tretjega odstavka 91. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Trebnje je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. XII. 1959 sprejel v ODLOK o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj v občini Trebnje 1. člen V občini Trebnje se krijejo iz skladov hiše vsi stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj, razen stroškov, navedenih v naslednjem členu tega odloka, ki obremenjujejo nosilce stanovanjske pravice. 2. člen Nosilca stanovanjske pravice obremenjujejo tile stroški za tekoče vzdrževanje stanovanj: a) stroški za nadomestitev razbitih šip v oknih, vratih in drugod; poteznih verižic pri straniščnih rezervoarjih, kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in drugod; zapiračev pri iztoku v kopalnih kadeh, umivalnikih, pomivalnih koritih in podobno; gumjastih blazinic na spodnji strani straniščne deske WC, tesnil pri vodovodnih pipah, vrvic pri zavesah in zastorih, žarnic; b) stroški za popravilo električnih stikal, vtikačev, vtikalnih puš, varovalk, ključavnic, ključev, kljuk, ščitnikov, oliv, okenskih gonil; c) stroški beljenja in slikanja sten in stropov; č) stroški Čiščenja štedilnikov in peči (dimnikarsko čiščenje). 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena bremenijo nosilca stanovanjske pravice stroški za vse potrebne nadomestitve in vsa potrebna popravila v stanovanju, ki so nastala zaradi njegove krivde, kakor tudi vsi stroški ,za nadomestitve in popravila, ki so potrebna v času, krajšem od časa normalne obrabe, če ni tem okvaram vzrok slaba izdelava, 4. člen Nadomestitve in popravila mora nosilec stanovanjske pravice oskrbeti takoj po ugotovitvi okvare v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju- Če nosilec stanovanjske pravice ne oskrbi nadomestitev in popravil iz prejšnjega odstavka v roku, ki mu ga določi hišni svet ali zasebni lastnik hiše, izvrši nadomestitev odnosno popravilo na njegove stroške hišni svet oziroma lastnik hiše. 5. člen Nosilec stanovanjske pravice je dolžan prijaviti hišnemu svetu ali zasebnemu lastniku hiše vse okvare, katerih popravila oziroma nadomestitve ne gredo na njegove stroške, takoj ko jih opazi. Če tega ne stori, odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki se poveča, ker ni okvare takoj prijavil. 6. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01-1354/1-59. Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, I. r. 55. Na podlagi 104. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 2. tč. 26. člena statuta občine Trebnje je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega odbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOK o zavarovanju plačila stroškov «a popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjuje lastnika in odplačevanju posojila, najetega za upravljanje in vzdrževanje hiše v občini Trebnje 1. člen Da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjuje lastnika in odplačuje posojilo, najeto po 103. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih mora lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini v občinah na območju občine plačevati 50 % stanarino, ki mu jo plačajo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun pri Komunalni banki. 2. člen Lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lasti mora plačevati odstotek stanarine po 1. členu vse dotlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dvole.tni stanarini. Ta odstotek plačuje lastnik najkasneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec pri Komunalni banki, ki jo določi za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi tudi evidenco o tej lastnikovi obveznosti. 3. člen Lastnik trpi vse stroške za upravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, izvzemši tiste stroške za upravljanje in vzdrževanje, ki po zakonu o stanovanjskih razmerjih in na njegovi podlagi izdelanih predpisih obremenjujejo nosilca stanovanjske pravice. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01-1355/1-59. Trebnje, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, 1. r. 56. Na podlagi 115. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Trebnje je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. XII. 1959 sprejel ODLOK o plačevanju stanarine za uporabo posameznih prostorov v stanovanju za poslovne dejavnosti 1. člen V občini Trebnje plačujejo osebe, ki uporabljajo posamezne prostore v svojem stanovanju za poslovno dejavnost, poleg redne stanarine še 20 % povišanja, ki ga plačuje nosilec stanovanjske pravice. 2. člen Za osebe, ki uporabljajo posamezne prostore v svojem stanovanju za poslovno dejavnost, se štejejo po prvem odstavku 21. člena zakona o stanovanjskih razmerjih nosilec stanovanjske pravice, člani njegovega gospodinjstva, ki skupaj z njim stanujejo in osebe, ki so nehale biti člani tega gospodinjstva, pa so ostale v istem stanovanju. 3. člen Povečano stanarino po 1. členu tega odloka ne plačujejo osebe, ki uporabljajo posamezne prostore v svojem stanovanju za izvrševanje uslužnostne obrti. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01-1356. 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec, 1. r. 57. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 2. točke 26. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 1959 sprejel ODLOK o ustanovitvi poravnalnih svetov 1. člen Za izvensodno reševanje spornih razmerih med državljani, družbenimi organizacijami in društvi se v občini Videm-Krško ustanovijo poravnalni sveti. 2. člen Poravnalni sveti se ustanovijo: a) za območje krajevnega urada Kostanjevica s sedežem v Kostanjevici, b) za območje krajevnega urada Leskovec s sedežem v Leskovcu, c) za območje krajevnega urada Podbočje s sedežem v Podbočju, d) za območje krajevnega urada Raka s sedežem v Raki, e) za območje krajevnega urada Veliki Trn s sedežem v Velikem Trnu, f) za območje mesta Videm-Krško desni breg ter krajevnih odborov Gora, Pijavško s sedežem v "idmu-Krškem, g) za območje mesta Videm-Krško levi breg ter krajevnega odbora Stari grad s sedežem v Vidmu-Krškem, b) za območje krajevnega urada Zdole s sedežem n» Zdolah. 3. člen Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva ana tor njihovi namestniki. Člane in namestnike imenuje na predlog zbora volilcev občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov. Predsednika in njegovega namestnika se praviloma imenuje izmed članov občinskega ljudskega odbora. 4. člen Funkcija člana poravnalnega sveta je častna, brezplačna in traja dve leti. Člani imajo pravico do povrnitve dejanskih stroškov. 5. člen Administrativne zadeve poravnalnih svetov opravljajo šefi krajevnih uradov na sedežih krajevnih uradov, ali drugi uslužbenci, ki jih odredi tajnik ljudskega odbora. 6- člen Pri opravljanju svojih nalog skušajo poravnalni sveti doseči poravnavo med spornimi strankami v njihovih premoženjsko-pravnih sporih iz pristojnosti rednih sodišč in kazenskih zadevah, ki se preganjajo na zasebno tožbo ali na predlog oškodovanca pa tudi v drugih sporih ,za. katere se stranka sporazume, da jih reši poravnalni svet. V svojem delu morajo poravnalni sveti nepristransko iskati najbolj pravično rešitev spora, ki je v skladu s koristmi družbe, zakonskimi predpisi, ter tako državljane vzgajati in navajati k poštenemu uživanju njihovih pravic in vestnemu izpolnjevanju njihovih obveznosti in dolžnosti. 7. člen Poravnalni postopek se začne na predlog strank, družbenih organizacij ali drugih zainteresiranih oseb, ali pa se napoti stranko za poizkus poravnave na sodišče. 8. člen Poravnalni svet lahko posreduje, če imata stranki prebivališče ali bivališče na njegovem območju, po sporazumu strank pa tudi, če imata prebivališče ali bivališče na območju različnih poravnalnih svetov ali na območju kjer ni poravnalnega sveta, če takega sporazuma ne posreduje poravnalni svet zavezanče-vega prebivališča. 9. člen O svojem delu sestavi poravnalni svet kratek zapisnik. V zapisnik mora vpisati vsebino poravnave, če je sklenjena. Zapisnik podpiše predsednik in zapisnikar, poravnavo pa tudi stranki. Strankam izda poravnalni svet, če to zahtevajo, prepis poravnave. 10. člen Stroški poslovanja poravnalnih svetov gredo v breme proračuna občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-1568/50. Videm-Krško, 22. decembra 1959. Predsednik ObLO: Stane Nunčič, 1. r. 58. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 26. člena statuta občine Žužemberk na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1959 sprejel ODLOK o ustanovitvi poravnalnih svetov 1. člen Za mimo izvensodno reševanje spornih razmerij med državljani, ustanovami, družbenimi organizacijami in društvi se v občini Žužemberk ustanovita 2 poravnalna sveta in sicer: 1. za območje krajevnega urada Hinje s sedežem v Hinjah, 2. za ostalo območje občine s sedežem v Žužemberku. 2. člen Poravnalni svet sestavljajo predsednik in 2 člana ter njih namestniki, ki jih izvolijo zbori volivcev iz vrst državljanov, ki s svojimi osebnimi kvalifikacijami jamčijo za pravilno izvrševanje nalog poravnalnih svetov. Predsednika in njegovega namestnika se po možnosti izvoli izmed odbornikov občinskega ljudskega odbora. Če zbori volilcev izvolijo več članov poravnalnega sveta, kot je določeno v prejšnjem odstavku, imenuje občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov poravnalni svet izmed izvoljenih na zborih volilcev. Funkcijska doba članov poravnalnega sveta je 2 leti. 3. člen Dolžnost članov poravnalnega sveta je častna in brezplačna. Pravico imajo le do nadomestila na izgubljeni zaslužek in za dejanske stroške. Za ta namen potrebna sredstva zagotovi občinski ljudski odbor v proračunu. 4. člen Pri opravljanju svojih nalog skuša poravnalni svet zlasti doseči poravnavo med državljani, ustanovami, družbenimi organizacijami in društvi v njihovih premoženjsko-pravnih sporih iz pristojnosti rednih sodišč in kazenskih zadevah, ki se preganjajo na zasebno tožbo ali na predlog oškodovanca pa tudi v drugih morebitnih sporih, ki nastanejo med državljani, pri čemer mora nepristransko iskati najbolj pravično rešitev spora, ki bo v skladu s koristmi družbe in bo državljane vzgajala in navajala k poštenemu uživanju njihovih pravic in vestnemu izpolnjevanju njihovih dolžnosti in obveznosti. 5. člen Postopek pred poravnalnim svetom mora biti hiter in je praviloma usten in sumaren. Predlog za uvedbo poravnalnega postopka se poda pismeno ali ustno na zapisnik pri občinskem ljud- skem odboru Žužemberk oziroma pri krajevnem uradu Hinje. Na podlagi predloga pozove predsednik poravnalnega sveta stranke na določeni dan in čas zaradi poravnalnega poskusa. Pri poravnalnem poskusu lahko stranko zastopajo zakoniti zastopniki ali pooblaščeni člani družinske skupnosti. Predlagatelj obrazloži pred poravnalnim svetom svojo zahtevo, nakar se nasprotna stranka o njej izjavi in obrazloži svoje stališče in poda predloge. Predsednik in člani poravnalnega sveta si morajo prizadevati doseči med spornimi strankami pravično rešitev in mirno ureditev spora. 6. člen Dosežena poravnava se takoj vpiše v zapisnik o poravnalnem postopku in strankam prebere, nato pa jo podpišejo predsednik in člani poravnalnega sveta, stranke in zapisnikar. O poravnalnem poskusu se sestavi zapisnik samo, če stranke sklenejo poravnavo. V vsakem drugem primeru se zabeležijo bistvene navedbe strank v posebno knjigo. 7. člen Na zahtevo stranke izda poravnalni svet overjen prepis iz tistega dela zapisnika o poravnalnem postopku, ki vsebuje sklenjeno poravnavo. 8. člen Če se ne odzove vabilu nobena od spornih strank ali se vabilu odzove le ena oziroma če se sporne stranke nočejo spustiti v razpravljanje ali poravnavo odklanjajo, se poravnalni postopek ustavi. • O ustanovitvi postopka izda poravnalni svet na zahtevo stranke potrdilo. 9. člen Administrativne posle poravnalnega sveta opravlja in zapisnik o postopku pred poravnalnim svetom piše uslužbenec uprave občinskega ljudskega odbora, ki ga imenuje občinski ljudski odbor Žužemberk. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-1311/l. Žužemberk, 19. decembra 1959. Predsednik ObLO: Jože Gosenca, 1. r. 59. Na osnovi 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. XII. 1959 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1960 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Žužemberk za leto 1960, se bodo v I. tromesečju 1960 proračunske potrebe občinskih organov in zavodov finansirale na podlagi tromesečnega plana izdatkov. 2. člen Tromesečni plan izdatkov za prvo tromesečje 1960 ne sme presegati ene četrtine proračuna za 1. 1959. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v času začasnega finansiranja so sestavni del proračuna občine Žužemberk za leto 1960. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje. Številka: Ol/l-1303/l. Žužemberk, 30. decembra 1959. Predsednik ObLO: Jože Gosenca, 1. r. 60. Na podlagi 2. člena zakona o spremembah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 47/59) in 2. točke 26. čl. statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. XII. 1959 sprejel ODLOK 0 uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za I. 1960 1. člen Na območju občinskega ljudskega odbora Novo fnesto se uvede dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek se plačuje iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij ter iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev državnih organov, zavodov ter družbe-uih in drugih organizacij po stopnji 5 % od proračunskega prispevka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 3. člen Ne glede na določilo prejšnjega člena pa so oproščeni plačila dopolnilnega proračunskega prispevka delavci in uslužbenci, katerih povprečni mesečni čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja ne presega *2-000 din odnosno jim moja po odbitku dopolnilnega proračunskega prispevka ostati polnih 12.000 din Nstih mesečnih osebnih dohodkov. 4. člen Dopolnilni proračunski prispevek se plača ob dvigu gotovine za izplačilo mesečnih osebnih dohodkov. Gospodarske organizacije, ki izplačujejo akontacije osebnih dohodkov, obračunajo in plačajo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev ob dokončnem mesečnem izplačilu. 5. člen Ta odlok velja od prvega prihodnjega meseca po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-32-9/1-60. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale, I. r. 61. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in 2. točke 26. člena statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. X. 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za leto 1959 1. člen 2. točka 2. člena odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za leto 1959 se spremeni in se glasi: »Gospodarske organizacije, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku, plačajo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, če znaša razmerje med izplačanimi plačami in plačami po tarifnem pravilniku: od 110 % do 115 % . . 5 % prorač. prisp. od 115% do 120 % . . 8 % prorač. prisp. nad 120 %................10 % prorač. prisp. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Novo mesto. Številka: 03/1-P-85/4. Novo mesto, 17. novembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 62. Na podlagi točke III. dela C Prečiščenega besedila tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ številka 20-375/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. decembra 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinski taksi in občinskem prometnem davku 1. člen V odloku občinskega ljudskega odbora Novo mesto o občinski taksi in občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 15/58 in 12/59) se v poglavju B občinski prometni davek spremeni pri tarifni številki 7 točki b), ki se odslej glasi: na ves ostali promet.............3 % (tri) 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03-0-62/3. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 63. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11-49/59) ter 2., 3., in 4. točke odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skončnine za javne plemenjake (Uradni list LRS št. 3-17/58) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto na seji dne 17. decembra 1959 sprejel ODREDBO o obveznem umetnem osemenjevanju krav in nad 12 mesecev starih telic ter določitvi pavšalne skončnine .1. člen Na vsem področju občinskega ljudskega odbora Novo mesto je obvezno samo umetno osemenjevanje krav in nad 12 mesecev starih telic. Naraven pripust (z bikom) je dovoljen samo pri plodnostnih motnjah po odredbi veterinarja in to na sedežu veterinarske postaje v Novem mestu. 2. člen Umetno osemenjevanje in zdravljenje plodnostnih motenj opravlja veterinarska postaja v Novem mestu na sledečih osemenjevalnih postajah: Bršljin, Kartel j evo, Mirna peč, Gotna vas, Težka voda, Ruperč vrh, Šmihel, Vavta vas, Dolenjske Toplice, Gor. Su-šice, Mali Slatnik, Brusnice, Gor. CJradišče, Orehovica, Dol. Brezovica, Mršeča vas, Dobrava, Dobruška vas, Škocjan, Zbure, Šmarjeta, Družinska vas, Draga, Otočec in na sedežu veterinarske postaje v Ločni. Umetno osemenjevanje na navedenih postajah je vsak dan razen državnih praznikov: 1. januar, L.maj, 4. julij, 22. julij, 1. november in 29. november ob 'času, ki ga določi Veterinarska postaja Novo mesto. 3. člen Od načelnika oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto določeni popisovalci vsako leto v mesecu januarju s popisom ugotovijo številčno stanje krav in nad 12 mesecev starih telic s stanjem na dan 1. januarja. Med letom dorasle telice in kupljene plemenice morajo živinorejci prijaviti sami pri pristojnem krajevnem uradu. 4. člen Za vsako kravo in nad 12 mesecev staro telico mora plačati živinorejec (državljan in družbeno posestvo) za prvo in dve ponovni osemenitvi če se plemeni ca pri prvi osemenitvi ni obrejila) vsako leto do 31. januarja 1500 din. V tem znesku je vračunan tudi pregled na brejost in zdravljenje plodnostnih motenj, ki so v zvezi z osemenitvijo, kolikor je to po izvidu veterinarske kontrole potrebno. 5. člen Skočnino pobirajo od načelnika oddelka za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto določeni pobiralci do 31. januarja vsakega leta. V izjemnih primerih lahko pristojni krajevni urad ta rok podaljša najdlje do 31. marca. Po 1. aprilu pobiralec skočnine vse živinorejce, ki do 31. marca pavšalne skočnine niso plačali, prijavi oddelku za finance, ki za ostalo pavšalno skočnino izterja po uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-283/53). Pobrana skočnina se odvaja na poseben račun pri Komunalni banki v Novem mestu. 6. člen Če osemenitev živali, za katero se je plačala pavšalna skočnina, ni bila opravljena iz dokazanih opravičljivih razlogov (prodaja, pogin, neozdravljiva ja- -lovost), dobi živinorejec plačano pavšalno skočnino povrnjeno. 7. člen Sredstva pobrane skočnine se smejo porabiti samo za plačilo stroškov osemenitve, plačila popisa krav in telic, plačilo stroškov pobiranja skočnine in drugih stroškov, ki so v zvezi s poslovanjem s sredstvi skočnine. 8. člen Ta odredba stopi v veljavo 8 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. 9. člen Odredba o uvedbi obveznega umetnega osemenjevanja in določitvi pavšalne skočnine (Uradni vestnik OLO Novo mesto, št. 11-126/58) preneha veljati z dnem uveljavitve te odredbe. Številka: 04/6-ZE-1/88-59. Novo mesto, dne 17. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Janez Miklavc 1. r. 64. Na podlagi 1. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11-49/59) ter 3. točke 61. člena in 3. odstavka 62. člena statuta občine Senovo (Uradni vestnik okraja Trbovlje številka 5-55/58) je Svet ,za kmetijstvo in gozdarstvo občine Senovo na svoji seji dne 26. novembra 1959 izdal ODREDBO o tarifi za osemenjevanje goved 1. člen Tarifa za osemenjevanje krav in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša 1500 din. 2. člen Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 04-1311/59. Senovo, 23. decembra 1959. Predsednik ObLO Karl Šterban 1. r. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Radej Jože 1. r. 65. Na podlagi tretjega odstavka 61. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 16-278/59) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov dne 4. decembra 1959 ODLOČBO o prenehanju stanovanjske skupnosti in razporeditvi njenega premoženja 1. Stanovanjska skupnost občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ustanovljena 1. junija 1954, preneha 31. decembra 1959. 2. Likvidacijo opravi likvidacijska komisija, ki jo sestavljajo člani: 1. Jože Splihal, direktor Mestne hranilnice — Komunalne banke Novo mesto. 2. Maks Kalan, uslužbenec občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 3. Roman Zorko, pravni referent občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Likvidacijska komisija opravi delo in poda pismeno likvidacijsko poročilo stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora Novo mesto najkasneje do 31. decembra 1959. 3. Premoženje, ki preostane po likvidaciji, se porazdeli v skladu s predpisi, ki bodo veljali od 1. jamarja 1960 dalje za delitev stanarine. Obrazložitev: Stanovanjska skupnost občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ki je bila ustanovljena dne 1. junija 1954, ni bila formirana po načelih splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih in so bile z odločbo občinskega ljudskega odbora Novo mesto številka 01-SA-173/1-59 z dne 4. decembra 1959 na njenem območju ustanovljene stanovanjske skupnosti P° novem predpisu. Pouk o pritožbi: Zoper to odločbo je dovoljena v 13. dneh po njenem prejemu pritožba na okrajni ljudski odbor Novo mesto, ki jo je treba vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri tukajšnjem občinskem ljudskem odboru. Ta odločba je po 2/1. členu ZUT takse prosta. Številka: 01-SA-175/1-59. Novo mesto, 4. decembra 1959. Predsednik ObLO Maks Vale 1. r. 66. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 16-276/59) in 7. točke 62. člena statuta občine Novo mesto je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. decembra 1959 ODLOČBO o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti 1. Na območju občine Novo mesto se ustanovijo sledeče stanovanjske skupnosti: 1. Stanovanjska skupnost »Novo mesto — Center« s sedežem v Novem mestu. 2. Stanovanjska skupnost »Novo mesto — Bršljin« s sedežem v Novem mestu. 3. Stanovanjska skupnost »Novo mesto — Kan-dija« s sedežem v Novem mestu. Območja stanovanjskih skupnosti so določena z odlokom Občinskega ljudskega odbora Novo mesto o določitvi območij, za katera se ustanovijo stanovanjske skupnosti (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 15-302/59). 2. Stanovanjska skupnost je samoupravna organizacija in je pravna oseba. 3. Stanovanjska skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta stanovanjske skupnosti je treba predložiti v obravnavo zborom volilcev. O statutu stanovanjske skupnosti sklepa svet stanovanjske skupnosti, potrdi pa ga občinski ljudski odbor na sejah obeh zborov. 4. Statut določa organizacija stanovanjske skupnosti, naloge, ki jih stanovanjska skupnost opravlja in zadeve, s katerimi se lahko ukvarja. Za uresničevanje svojih nalog vsaka stanovanjska skupnost na svojem območju lahko ustanavlja servise, obrate, podjetja ali zavode. Dvoje ali več stanovanjskih skupnosti lahko ustanovijo skupne servise, obrti, podjetja ali zavode. 5. Stanovanjske skupnosti upravljajo s premoženem, ki jim ga da v upravljanje občinski ljudski odbor Novo mesto s posebno odločbo. 6. Organi stanovanjske skupnosti so: — svet stanovanjske skupnosti, — izvršilni odbor sveta stanovanjske skupnosti, — odbor za materialno in finančno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti, Organi stanovanjske skupnosti so lahko tudi poravnalni svet in komisije za posamezne zadeve. Sestavo, način volitev in področje dela posameznega organa določa statut stanovanjske skupnosti. Za čas, dokler niso sprejeti statuti stanovanjskih skupnosti določi občinski ljudski odbor na sejah obeh zborov število članov sveta posamezne stanovanjske skupnosti in število članov, ki jih volijo posamezni zbori volivcev. 7. Stanovanjska skupnost ima tele sklade: 1. investicijski sklad, 2. amortizacijski sklad, 3. sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev servisov, 5. rezervni sklad. Svet lahko s soglasjem občinskega ljudskega odbora Novo mesto ustanovi po potrebi še druge namenske sklade. Vsak sklad ima svoja pravila, ki jih predpiše stanovanjska skupnost, potrdi pa občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov. 8. Stanovanjska skupnost ima predračun dohodkov in izdatkov. Materialno finančno poslovanje stanovanjske skupnosti ureja statut stanovanjske skupnosti v skladu z veljavnimi predpisi. 9. Za osebe, ki so stalno zaposlene v stanovanjskih skupnostih, zavodih in servisih, ter za osebne dohodke, ki jih imajo iz tega delovnega razmerja, se uporabljajo smiselno določbe zakona o delovnih razmerjih. 10. Za zadeve stanovanjske skupnosti je pristojen oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ki tudi nadzira zakonitost dela organov stanovanjske skupnosti. 11. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-SA-173/1. Novo mesto, 4. decembra 1959. Predsednik ObLO Maks Vale L r. 67. Na podlagi prvega odstavka 62. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 16-278/59) in 7. točke 62. člena statuta občine Novo mesto je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov dne 4. decembra 1959 ODLOČBO o določitvi števila članov svetov stanovanjskih skupnosti Dokler niso sprejeti statuti posameznih stanovanjskih skupnosti ima: 1. Svet stanovanjske skupnosti »Novo mesto — Center« 25 članov, 2. Svet stanovanjske skupnosti »Novo mesto — Bršljin« 17 članov, 3. Svet stanovanjske skupnosti »Novo mesto —■ Kandija« 32 članov. Člane svetov stanovanjskih skupnosti izvolijo zbori volilcev tako, da se skliče za vsako posamezno stanovanjsko skupnost en skupen zbor volilcev, ki ga sestavljajo vsi volivci z območja dotične stanovanjske skupnosti. Odločba velja takoj. Številka: 01-SA-173/3-59. Novo mesto, 4. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 68. Na osnovi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/53) in 82. in 83. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ št. 28-534/58) in na predlog sveta za šolstvo ObLO, izdaja ObLO Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1959. ODLOČBO o ustanovitvi občinske delavske univerze na Senovem 1. Ustanovi se občinska delavska univerza na Senovem kot finančno samostojen zavod (v nadaljnjem besedilu delavska univerza). Sedež delavske univerze je na Senovem. 2. Delavska univerza proučuje in organizira izobraževanje odraslih in izpolnjuje svoje naloge s tem, da: a) organizira in sodeluje pri usposabljanju odraslih za opravljanje družbenih opravil, ki izhajajo iz področja delavskega samoupravljanja in ostalih organov družbenega upravljanja. b) organizira splošno izobraževanje odraslih na različnih področjih poljudnoznanstvenega dela, c) pomaga pri strokovnem izobraževanju odraslih-V ta namen organizira predavanja, cikluse predavanj, seminarje in šole, d) nudi vsestransko pomoč družbenim in gospodarskim organizacijam, ki se bavijo z izobraževanjem odraslih . 3. Delavska univerza 'opravlja svoje strokovne naloge po zunanjih strokovnih sodelavcih. Delavska univerza posluje v smislu programskih načel SZDL in svojih pravil. 4. Delavska univerza je pravna oseba. Delavska univerza ima svoja pravila. Pravila delavske univerze sprejme ObLO na predlog upravnega odbora. 5. Delavska univerza se vodi po načelih družbenega upravljanja. Delavsko univerzo vodita upravni odbor m upravnik. Delavska univerza ima lahko tudi posebne strokovne svete in komisije. Lahko ima tudi stalne strokovne sodelavce. 6- Upravni odbor je družbeni organ upravljanja delavske univerze. Upravni odbor ima 13 članov, med katerimi je po svojem položaju tudi upravnik. Člane upravnega odbora imenuje ObLO iz vrst gospodarskih in družbenih organizacij, ki se bavijo z izobraževanjem odraslih. Funkcijska doba upravnega odbora traja dve leti. Upravni odbor voli iz svojih vrst predsednika in namestnika. 7 Upravni odbor delavske univerze skrbi za razvoj zavoda in ima zlasti tele pravice in dolžnosti: 1. Predlaga pravila delavske univerze ObLO v potrditev. 2. Določi predlog proračunskih izdatkov in dohodkov ter nadzoruje njegovo izvrševanje. 3. Sprejme letni program dela. 4. Opravlja druge naloge, ki so mu dane s pravili •zavoda. 8. Upravnika imenuje ObLO na skupni seji obeh zborov. Upravnik neposredno organizira in vodi delo delavske univerze, predstavlja delavsko univerzo, skr. bi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov upravnega odbora. 9. Upravnik je odredbodajalec za izvrševanje predračuna, dohodkov in izdatkov zavoda. 10. Strokovne, administrativne in pomožne uslužbence postavlja in razrešuje upravni odbor. 11. Delavska univerza gospodari s premoženjem, ki tou ga dodeli ustanovitelj. 12. Delavska univerza ima svoj predračun dohodkov bi izdatkov. Dohodki delavske univerze so dohodki °d uslug, dotacije ObLO in dotacije gospodarskih bi družbenih organizacij. 13. Svet za šolstvo nadzoruje delo zavoda ter opravlja pravice in dolžnosti organa, pristojnega za zadeve in Haloge zavoda. 14. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-1179/1. Senovo, 20. novembra 1959. 69. Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/55), 7. točke 26. člena statuta občine Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 20/58) predloga občinskega ljudskega odbora SZDL in sveta za šolstvo, izdaja občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. marca 1959 ODLOČBO 1. Ustanovi se zavod z samostojnim finansiranjem, katerega naziv se glasi: Center za pospeševanje gospodinjstva Trebnje. 2. Sedež zavoda je v Trebnjem. 3. Skrajšan naziv zavoda se glasi: »Gospodinjski center Trebnje.«. 4. Ustanovitelj zavoda je občinski ljudski odbor Trebnje. 5. Naloge zavoda so: da sodeluje z občinskim ljudskim odborom, stanovanjskimi in vaškimi skupnostmi in drugimi organizacijami pri ustanavljanju delavskih menz, pralnic, krpalnic, konserviranih centrov, pekarn in drugih servisov za pomoč gospodinjstvu s tem, da pomaga s strokovnimi nasveti in usposabljanjem osebja, ki bo zaposleno v navedenih ustanovah. Center sodeluje s šolskimi odbori, Rdečim križem in drugimi organizacijami pri razvijanju šolskih kuhinj. Podrobnejše naloge zavoda so razvidne iz pravil zavoda. 6. Gospodinjski center gospodari s premoženjem, ki mu ga dodeli ustanovitelj. 7. / Zavod je pravna oseba. 8- Organi upravljanja zavoda so: 7 do 13 članski upravni odbor in upravnik, ki ga imenuje svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Trebnje; njihove pravice in dolžnosti morajo biti predpisane s pravili o organizaciji in načinu poslovanja zavoda. 9. Uslužbencem zavoda se določijo plače v skladu z obstoječimi predpisi o nazivih in plačah javnih uslužbencev, delavcem pa po predpisih o plačah delavcev, ki so zaposlenih v državnih uradih in ustanovah. 10. Zavod ima sklade, s katerimi samostojno razpolaga: a) sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, b) sklad za finansiranje investicij, c) rezervni sklad. Sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za finansiranje investicij in rezervni sklad se formirajo iz presežkov doseženih dohodkov nad planiranimi dohodki, kakor tudi s prihrankom znižanja izdatkov od planiranih dohodkov, pri čemer pa ne smejo ti prihranki negativno vplivati na delo in organizacijo zavoda. 11. Organ za posle in naloge zavoda je svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Trebnje. 12. Upravnik zavoda mora v 15 dneh po pravnomočnosti te odločbe priglasiti zavod občinskemu ljudskemu odboru zaradi vpisa zavoda v register finančno samostojnih zavodov. 13. Natančnejše določbe o organizaciji in načinu poslovanja zavoda morajo biti določene v pravilih zavoda. 14. Ta odločba stopi v veljavo po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-185/2-59. Trebnje, 2. marca 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. VOLITVE IN IMENOVANJA: 70. Na podlagi 108. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 5. točke 30. člena statuta občine Metlika, je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOČBO o imenovanju komisije za asanacijo šol V komisijo se imenujejo: 1. MOLEK Martin, tajnik ObLO Metlika — za predsednika, 2. Dr. MIKAC Anton, zdravnik — za člana, 3. ŽELE Ivan, ravnatelj osemletke — za člana, 4. ZUPANČIČ Niko, gradbeni tehnik — za člana, 5. AGNIČ Jože, kmetijski tehnik — za člana, 6. DRAGOŠ Nežka, predsednik občinskega odbora RKS — za člana, 7. ŠVIGELJ Viktor, učitelj — za člana. Ta odločba velja od dneva, ko jo je sprejel občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji. Številka: 01-984/1-59. Metlika, 28. decembra 1959. 71. Na podlagi 5. točke 54. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 2. odstavka 24. člena zakona o organizaciji uprave ljudskega odbora (Uradni list LRS št. 22-119/59) je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji dne 30. oktobra 1959 sprejel naslednjo ODLOČBO o imenovanju predsednika in članov komisije za kadrovska vprašanja pri obč. ljud. odboru Metlika I. V komisijo se imenujejo: 1. GUŠTIN Slava, odbornik ljudskega odbora — za predsednika, 2. Tajnik občinskega ljudskega odbora — za člana, 3. URH Ivan, uslužbenec — za člana, 4. HANZELJ Zvonko, uslužbenec — za člana, 5. DIM Rudi, uslužbenec — za člana. II. Ta odločba stopi v veljavo, ko jo sprejme občinski ljudski odbor na svoji skupni seji. Številka: 01-990/1-59. Metlika, 30. oktobra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar I. r. 72. Na podlagi 108. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 5. točke 30. člena statuta občine Metlika, je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOČBO o imenovanju komisije za upravljanje z obnovitvenimi krediti I. V komisijo se imenujejo: 1. URH Ivan, sekretar obč. odbora SZDL — za predsednika, 2. MIHELČIČ Jože, uslužbenec — za člana, 3. VERGOT Tone, uslužbenec ObLO — za člana, 4. KLEMENČIČ Polde, uslužbenec ObLO — za člana, 5. ŠEGINA Janez, Prilozje, odbornik ObLO Metlika — za Člana, 6. VRANIČAR Tone, Bojanja vas — za člana, 7- SIMONIČ Jože, Krivoglavice — za člana. II. Ta odločba velja od dneva, ko jo je sprejel občinski ljudski odbor na skupni seji. Številka: 01-985/1-59 . Metlika, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 73. Na podlagi 16. in 20. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53-664/57) je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zborov dne 30. oktobra 1959 izdal ODLOČBO o imenovanju komisije za uslužbenskc zadeve in razpisne komisije I. V komisijo se imenujejo: 1. mr. JUG Gojislav, odbornik ObLO — za predsednika, , ,f"f 2. MOLEK Tine, tajnik občinskega ljudskega odbora — za člana, 3- PAVLINIČ Franc, sodnik — za člana, 4. KLEMENČIČ Polde, uslužbenec, predsednik občinskega sindikalnega sveta — za člana, 5. JAKLJEVIČ Zdenka, uslužbenka — za člana. n. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko je sprejme občinski ljudski odbor na svoji skupni seji. Številka: 01-989/1-59. Metlika, 30. oktobra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 74. Na podlagi 5. točke 50. in 108. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zborov dne 30. oktobra 1959 sprejel naslednjo ODLOČBO o imenovanju predsednika in članov komisije za odlikovanja V komisijo se imenujejo: 1- VRVIŠČAR Franc, za predsednika, 2. FLAJNIK Jure, za člana, 3. HANZELJ Zvonko, za člana, 4- VUJČIČ Peter, za člana, 5. DOŠEN Josip, za člana. II. Komisija ima nalogo in dolžnost, da stalno skozi Vse leto spremlja delo državljanov, da je v stiku z Sospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zbira Predloge za odlikovanja, iste obdeluje in jih predla višjemu organu v reševanje. III. Ta odločba velja z dnem, ko jo sprejme občinski ludski odbor na svoji skupni seji. Številka: 01-987/1-59. Metlika, 30. oktobra 1959. 75. Na podlagi 5. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 3. odstavka 5. člena uredbe o nagradah za izredno delo in za posebne uspehe pri delu ter o plačilih za nadurno delo uslužbencem državnih organov (Uradni list FLRJ št. 26/59), je občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji dne 30. oktobra 1959 sprejel ODLOČBO o imenovanju komisije za nagrajevanje uslužbencev občinskega ljudskega odbora I. V komisijo se imenujejo: 1. mr. JUG Gojislav, odbornik ObLO — za predsednika, 2. MOLEK Tine, tajnik ObLO — za člana, 3. PAVLINIČ Franc, uslužbenec — za člana, 4. KLEMENČIČ Polde, uslužbenec — za člana, 5. JAKLJEVIČ Zdenka, uslužbenka — za člana. II. Ta odločba velja z dnem, ko jo sprejme občinski ljudski odbor na svoji skupni seji. Številka: 01-988/1-59. Metlika, 30. oktobra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 76. Na podlagi 108. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 5. točke 30. člena statuta občine Metlika, je občinski /ljudski odbor Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1959 sprejel ODLOČBO o imenovanju komisije za ocenjevanje stanovanj V komisijo se imenujejo: 1. VERGOT Anton, uslužbenec ObLO Metlika — za predsednika, 2. ZUPANČIČ Niko, uslužbenec ObLO Metlika — za člana, 3. ORLIČ Slavo, uslužbenec ObLO Metlika — za člana, 4. KERŽAN Roman, sodnik — za člana, 5. HANZELJ Zvonko, uslužbenec ObLO Metlika — za člana. Ta odločba velja od dneva, ko jo je sprejel občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji. Številka: 01-986/1-59. Metlika, 28. decembra 1959. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 77. Na podlagi 108. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov dne 4. decembra 1959 ODLOČBO o ustanovitvi komisije za obnovitvene kredite in za kredite za obnovo podeželja 1. Pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto se ustanovi komisija za obnovitvene kredite in za kredite za obnovo podeželja. 2. V komisijo se imenujejo: 1. JAZBINŠEK Avgust, odbornik občinskega ljudskega odbora Novo mesto, Bršljin, 2. ZUPANČIČ Janez, upokojenec, Novo mesto, .Žabja vas, 3. KUŠLJIN Stanko, odbornik občinskega ljudskega odbora Novo mesto, Šentjernej, 4. TEKSTOR Ivan, šef krajevnega urada Brusnice, 5- ŠALI Emo, odbornik občinskega ljudskega odbora Novo mesto, Vavta vas. 3. Komisija skrbi za vračanje kreditov in predlaga v posameznih opravičenih primerih ljudskemu odboru odpis dolga. Ta odločba velja takoj. Številka: 01-0-74/2-59. Novo mesto, 4. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 78. Na podlagi 108. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na sejah obeh zborov dne 4. decembra 1959 ODLOČBO o ustanovitvi komisije za izdelavo urbanističnega načrta 1. Pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto se ustanovi komisija za izdelavo urbanističnega načrta za celotno območje občine Novo mesto. 2. V komisijo se imenujejo: 1. IVANETIČ Marko, direktor Zavoda za plan OLO Novo mesto, predsednik komisije, 2. PAULIČ Niko, v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Novo mesto, član komisije in namestnik predsednika, 3. ing. arh. LAPAJNE Danilo, uslužbenec Projektivnega podjetja Novo mesto, član komisije, 4. MARAŠ Anton, gradbeni referent ObLO Novo mesto, član komisije, 5. ing. GUZELJ Stojan, direktor Centralnega higienskega zavoda Ljubljana, 6. SMERDU Milan, direktor učiteljišča Novo mesto, 7. MATKO Miloš, tehnik pri podjetju »Vodovod« Novo mesto, 8. KRIŽANEC Niko, direktor podjetja »Kremen« Novo mesto, 9. PIRNAT Ivan, direktor podjetja »Elektro« Novo mesto, 10. dr. ŠAVELJ Tone, zdravnik Novo mesto, 11. ROLIH Anton, direktor Podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto, 12. PRIJATELJ Darko, uslužbenec Tajništva za notranje zadeve OLO Novo mesto, 13. ing. ŽERJAL Anton, gradbeni inšpektor OLO Novo mesto, 14. mag. pharm. SLAPAR Marta, pomočnik direktorja podjetja Krka Novo mesto — tovarna zdravil Novo mesto, 15. ing. HEGEDUŠ Jože, uslužbenec Uprave za ceste LRS — Tehnične sekcije Novo mesto, 16. ing. MIKLAVC Janez, direktor Zivinorejsko-veteririarskega zavoda Novo mesto, 17. ing. ČMAK Henrik, tehnični pomočnik direktorja SGP »Pionir« Novo mesto. 3. Član komisije MARAŠ Anton, opravlja za komisijo tajniške pbsle. 4. Komisija ima nalogo zbirati vse potrebne podatke za sestavo urbanističnega načrta za Novo mesto in sestaviti predlog tega načrta. Komisija obravnava za čas, dokler ni sprejet urbanistični načrt vse nameravane gradnje na območju občine Novo mesto. 5. Ta odločba velja takoj. Številka: Ol-K-116/1-59. Novo mesto, 4. decembra 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 79. Na podlagi določil 3. odstavka 5. člena uredbe o nagradah za izredno delo in za posebne uspehe pri delu ter o plačilih za nadurno delo uslužbencev državnih organov (Ur. list FLRJ št. 26-474/59) občinski ljudski odbor Senovo na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1959 izdaja SKLEP o imenovanju komisije za nagrajevanje pri občinskem ljudskem odboru Senovo V komisijo se imenujejo: 1. ŠTERBAN Karel, predsednik komisije, 2. KORINŠEK Jože, član, 3. GORIŠEK Cilka, član. Ta sklep velja takoj. Številka: 01-1191/1. Senovo, 14. novembra 1959. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. r. 80. Na podlagi 6. točke odločbe o ustanovitvi občinske delavske univerze, ObLO Senovo na skupni seji obeh zborov dne 14. novembra 1959, upoštevajoč predloge gospodarskih organizacij in drugih organizacij, izdaja SKLEP o imenovanju upravnega odbora občinske delavske univerze na Senovem V upravni odbor občinske delavske univerze se imenujejo: 1- HORJAK Anton, Senovo 2. RADEJ Kristina, Dovško 3. FRAJTAG Marija, Stolovnik 4. KOŽELJ Desanka, Senovo 5. GOLOUH Stane, Senovo 6. GORIŠEK Cilka, Senovo 7. PIŠEK Silva, Senovo 8. OROŽEN Rafko, Brestanica 9. KMETEC Franc, Senovo 10. JUNKAR Franc, Brestanica 11. ZALOKAR Minka, Senovo 12. UNETIČ Tone, Brestanica 13. FABJAN Franc, Senovo. Upravni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika izmed svojih članov. Ta sklep velja takoj! Številka: 01-1189/1. Senovo, 14. novembra 1959. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. r. 81. Na podlagi 8. točke odločbe o ustanovitvi občinske delavske univerze v Senovem, izdaja občinski ljudski odbor Senovo na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1959 82. POROČILO občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto v 33. volilni enoti z dne 13. decembra 1959. V volilni enoti številka 33, v kateri se voli en (1) odbornik sta bila dva kandidata in sicer: FRANKO Janeza Vinko, ki je dobil 99 glasov HUDOKLIN Janeza Jože, ki je dobil 157 glasov. Neveljavnih je bilo skupno 15 glasovnic. Za odbornika je bil tedaj izvoljen kandidat HUDOKLIN Janeza Jože iz Dobravice 19. Številka: Ol-V-73/59. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik občinske volilne komisije Rudi Jereb 1. r. POROČILO občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor občinskega ljudskega odbora v Novem mestu v 15. volilni enoti z dne 13. decembra 1959. V volilni enoti številka 15, v kateri se voli en (1) odbornik sta bila dva kandidata in sicer: JANČIČ Josipa Miloš, ki je dobil 223 glasov SCHMIDT Julija Julij, ki je dobil 279 glasov. Neveljavnih je bilo skupno 19 glasovnic. Za odbornika je bil izvoljen kandidat SCHMIDT Julija Julij iz Novega mesta. Številka: Ol-V-73/59. Novo mesto, 25. decembra 1959. Predsednik občinske volilne komisije Rudi Jereb 1. r. SKLEP 0 imenovanju upravnika občinske delavske univerze v Senovem Za upravnika občinske delavske univerze v Senovem se imenuje tov. PIŠEK Silva — predmetna Učiteljica s Senovega. Ta sklep velja takoj! Številka: 01-1187/1. Senovo, 14. novembra 1959. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. r. ■ Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Som Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, telefon št. h. c. 25, 39, 85, 106 'n 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-70 2-245