SLOVENSKA STUDIJSKA KNJI2. CELOVEC K sp NAš tednik 1957 070(436=863) COBISS o : K gg Hm m g n A r kulturno - politično glasilo s v eto\/nih in domačih dogodkov 9. *e*o / Številka 1 v Celovcu, one 3. januarja 1957 Cena 1 šiling Predsednik Korner za novo leto V novem lefu: Povratek na pravo pot Leto, ki je za nami, je bilo nemirno leto. Ni nam prineslo resničnega miru in v tem je naj večje razočaranje, ki nam ga je pripravilo. Po drugi strani nam je bila prihranjena krvava vojna in za to moramo biti Bogu hvaležni. Bilo je zelo spremenljivo leto. „Hladno” vojno v začetnih mesecih je pozneje otajala poletna „mirna koeksistenca”, a na koncu leta so pa iz podtalno tleče žerjavice v vzhodni Evropi ter na bližnjem Vzhodu zasikali visoki zublji plamenov sovraštva in razdejanja, ki so grozili, da zanetijo nov 'svetovni požar, da pahnejo človeštvo v neizrekljivo bedo ter razdejanje, v grozo, ki presega sleherno človeško fantazijo. V tem zaporedju upov in razočaranj, poguma in obupa, veselja in žalosti, človek le prerad zapade v brezbrižnost, ki je najbolj gotova vodnica v zmoto in v napake. Ob razburljivih novicah iz mednarodne politike, o spopadih tu in tam, o uporih in krvavih intervencijah, o konferencah velikih in malih državnikov, pri zasledovanju nasprotstev med velesilami, ob tekmovanju dveh mogočnih vojakih blokov, v katera je razdeljen svet, smo le prepogosto zabredli v prepričanje, da je vzrok današnjega nemira tekmovanje velesil za oblast nad svetom, skratka zgolj v političnih ambicijah \ mogoč-nili, ki bi hoteli biti še mogočnejši. V to zmešnjavo teme in mraka, ki ga motno ožar-jajo krvavi prebliski nasilja, je z jasno besedo posvetil Kristusov namestnik na zemlji, papež Pij XII. V svojem božičnem nagovoru, ki ga je diplomatom iz vsega sveta, zbranun v Vatikanu, da sv. očetu v smislu ustaljene tradicije voščijo vesele praznike, prebral kardinal Tisserant, pravi naš vrhovni Nad-pastir, da na človeštvu 20. stoletja teži „očitno nasprotje”, iz katerega se je porodil današnji nemir in nered. Človek, ki se opaja nad odkritji in iznajdbami svojega duha, s kateruni si je podvrgel naravo in si jo naredil za služabnico, sanja v svojem •zmagoslavju nad snovjo, da bo s svojimi iznajdbami mogel ustvariti raj na zemlji, odrešiti človeštvo siromaštva in strahu ter mu dati trajni mir in srečo. Med tem ko se po eni strani borimo za oblast nad svetom, se nam ta svet vedno znova izmika, podobno kot Faustu, kljub njegovim zvijačam in čarovnijam. Naše življenje je polno nasprotij. Govorimo o miru, a pripravljamo se na vojno. Trdimo, da ljubimo svobodo, da je le-ta najvišja vrednota človeškega življenja, istočasno pa dopuščamo najtežje kršitve te vrednote. Govorimo o veri, toda le preveč poredko Bog domuj v naših dušah. Torej v nas samih je ta korenina zla, ki razdvaja naše življenje. „Ali bo mogel današnji človek premagati, najprej in predvsem v svoji duši, to strašno nasprotje, ki ga je sam ustvaril in čigar prva žrtev je postal on sam?”, nadaljuje papež. Odgovor nezmotljivega Učitelja je jasen. Očitno nasprotje, v katerega je zašlo moderno človeštvo, je prelom med življenjem in krščanstvom. Ta prelom je izvedel človek, ki sc je prevzel zaradi odkritij in ustvaritev svojega duha. Prekinil je svoj trajni razgovor s Stvarnikom, z Bogom, ki mu je dal ta razum, da z njim spoznava in časti Njegovo veličino ter si z njun podvrže naravo. Prevzetni človek je mislil, da njemu sedaj ni treba več Boga in njegovih naukov. Toda sredi lahkomiselnega poleta proti novim neslutenim odkritjem sc ga je polotil nemir in negotovost, kajti postal je suženj lastnih stvari. In raj, ki ga je hotel ustvariti, se mu vedno znova izmika! Je to stara zgodba, ki se ponavlja že izza časa prvega človeškega para na zemlji. Toda kakor je korenina zla v nas samih, tako je v nas samih tudi rešitev. Treba je premagati nasprotje v nas samih, kajti vojna, ki se je najbolj bojimo, divja vprav v naših srcih. Zgodovina je polna zmot in povratkov k resnici. Človeštvo je vprav zaradi svobode, ki mu jo je kot najvišjo vrednoto njegovega dostojanstva dal Bog, večkrat zašlo na stranpota. Toda sposobnost naravnega spoznanja ter nadnaravna milost' sta mu vedno pokazali smer k edini Resnici. Zato sv. oče zaključuje svojo božično spomenico: „Človeštvo druge, tehničrfe revolucije ne more zavrniti klica božjega!” Na novoletni dan je zvezni predsednik dr. Korner imel preko radia nagovor na avstrijsko ljudstvo. Navezal je na besede svojega predhodnika dr, Karla Rennerj.a, ki j,e v nekem nagovoru dejal med drugim: „Av-strijci si ne bomo nikdar več pustili vzeti poguma. Kdor je sam od mrtvih vstal — in to je tudi naša republika, — ta veruje v življenje in v bodočnost. Pojdite z močnim 'pogumom in zaupanjem na delo, kajti z nami je pravica in pamet.” Proglasi strank Tudi vodstvi obeh glavnih političnih strank sta izdali novoletne poslanice na svoje pristaše. Tako v poslanici Ljudske stranke, kot tudi socialistične stranke leži glavni poudarek na ohranitvi gospodarskega ravnotežja, ohranitvi kupne moči šilinga /er sodelovanju obeh strank pri delu za napredek države; Poslanica Ljudske stranke poudarja, da je bila izpolnjena obljuba urad-ništvu glede zvišanja plač, za novo leto pa napoveduje ta stranka izboljšanje zakona o socialnem zavarovanju ter ureditev družinskih doklad. Tudi omiljen je stanovanjske stiske in ureditev rent za kmete in samostojne podjetnike obljubljajo. V socialistični poslanici pa je povdarjena potreba po zavarovanju doseženega življenjskega standarda prebivalstva, posebno delavskega sloja, in zagotovitev politične stabilnosti v deželi s tem, da bo sodelovanje med obema strankama resnično deinokrat-sko in se ne bo izrodilo v številčno prevlado ene stranke nad drugo. Ob zaključku opozarja spomenica, da bomo-v letu 1957 volili novega državnega predsednika. -KRATKE VESTI — Temeljito spremembo gospodarskega ustroja je sklenil centralni komite sovjetske komunistične stranke, ki je zasedal v Moskvi od 20. do 24. decembra. V zaključni resoluciji je brati ostro kritiko dosedanjih napak, ki povečini izvirajo iz zapostavljanja industrije potrošnih dobrin v prid težki industriji, ki dela v pretežni meri za oboroževanje. Resolucija obljublja odpravo dosedanjih napak in večjo skrb za razvoj industrije potrošnih dobrin in kmetijstva. V zapadni Berlin je pribežalo 15 študentov, ki so v sovjetski coni obiskovali višjo gimnazijo. Nekaj dni pred božičem so v njihovem razredu uprizorili ,,minuto molka” za žrtve upora na Madžarskem. Oblasti so uvedle disciplinsko preiskavo in prosvetni minister Vzhodne Nemčije Lange je osebno podpisal odlok o njih izključitvi iz vseh vzhodnonemških šol. S L januarjem je Posarje dokončno postalo del Zapadne Nemčije. V posarskih mestih so povsod sneli deželno in dvignili nemško državno zastavo. Uprava se bo polagoma prilagodila administrativnemu sistemu v Nemčiji. V Luksemburgu so predstavniki francoskega in nemškega zunanjega ministrstva izmenjali ratifikacijske listine pogodbe o Posarju. Krvava Silvestrova noi v Parizu Med tem ko se je francoska prestoli ca kopala v morju luči in v živahnem razpoloženju (pričakovala novo leto, so alžirski teroristi izrabili priložnost dn izvedli več terorističnih akcij, ki hi naj Francozom pokazale, da plešejo — na vulkanu. Skupina maskiranih mož je vdrla v dve veliki kavarni in streljala v množico. Se preden je prihitela polici ja,so napadalci pobegnili s tovornim avtomobilom. Sedem oseb je bilo mrtvih, nadaljnjih enajst pa ranjenih. Poleg borbe' proti Francozom pa uporni Alžirci Obračunavajo tudi s svojimi rojaki, ki sodelujejo s Francozi. V bližini Pariza so našli zapuščen avtomobil, v katerem j,e ležal neki mrtev Alžitec, a njegova težko ranjena spremljevalka je med prevozom v bolnico umrla. Zmaga demokratičnih Slovencev na Goriškem Na Goriškem so bile pred kratkim volitve v občinske odbore in (pokrajinske svete. V občinah, kjer živijo pretežno Slovenci sta poleg italijanskih strank nastopili tudi dve slovenski listi. ..Slovenska demokratska zveza”, ki združuje krščanske in narodne elemente, je tako v mestu Gorici kot v pokrajinskem svetu zaznamovala znaten porast glasov, dočim so takozvani ..socialistično napredni Slovenci”, ki so se v nekaterih občinah povezali z italijanskimi komunisti, doživeli hud ,poraz. Izgubili so znatno število glasov, ki so (povečini šli v prid Slovenske demokratske zveze. V mestu Gorici je dobila lista Slovenske demokratske, z veze 1801 glasov (pri prejšnjih volitvah leta 1952 samo 1542 glasov, a „sooialistično-napredni Slovenci” pa 989 (od 1523 glasov v letu 1952 so kljub proklamirani ..naprednosti” znatno nazadovali). Pri volitvah v pokrajinski svet ze Slov. demokratska zveza dobila 3047 glasov (leta 1952 2477 glasov) a „socialistično-napredni Slovenci” so pa od 2747 glasov v letu 1952 nazadovali na 1747 glasov; Z lastno listo so se mogli postaviti samo v 4 okrožjih. V nekaterih občinah pa so se mogli obdržati na oblasti samo s povezavo z italijanskimi komunisti (Doberdob, Sovodnje) a občina Šte-verjan pa ostane še naprej v rokah Slov. dem. zveze. Na Madžarskem: Mrtvaške sveče Novo leto, ki so ga po vsem svetu tostran ..železne zavese” praznovali ob bogato obloženih mizah s potoki pijač, je bil pri naši vzhodni sosedi Madžarski kaj žalosten. S 1. januarjem je stopil v veljavo odlok vlade . Janosa Kadarja, s katerim je izgubilo delo in kruh veliko število delavcev po vsej deželi. Zaradi upora, stavk in pomanjkanja surovin so številne tovarne ustavile delo in zato se je morala vlada odločiti za ta težki korak. Natančnega števila odpuščenih delavcev niso objavili, toda iz dejstva, da je med odpuščenimi tudi 32.000 uradnikov, je moč sklepati na velik obseg odpustov, kajti odpuščeni uradniki so postali odvisni v tovarnah, ki so morale ustaviti obratovanje. Posebno težak je položaj v preskrbi z gorivom, ki ga je hudi mraz še poostril. V mestih se zelo pozna tudi pomanjkanje stekla, kajti v Budimpešti in drugod so med boji-bila razbita okna na celih mestnih predelih. Zaradi pomanjkanja stekla niso mogli nadomestiti zdrobljenih šip. Državni predsednik Madžarske Istvan Dobi je naslovil na ljudstvo novoletno poslanico, v kateri ponavlja stare laži o ,,proti-revolucionarjih”, ki so izrabili ljudstvo in ga nahujskali k uporu, ter daje nove obljube za izboljšanje. Ljudstvo je ravnodušno in o njegovem resničnem razpoloženju najbolj jasno pri- Hruščev proti ..lastnim potem" Za novo leto je prvi oblastnik Sovjetske zveze, generalni tajnik sovjetske komunistične stranke Nikita Hruščev sprejel do-pesnika češkega lista „Rude Pravo” in mu dal nekaj ostrih izjav, ki kažejo, da bo sovjetska vlada v novem letu večkrat kazala zobe, tako somišljenikom kot protivnikom. Hruščev je zopet govoril ,,o vojnih hujr skačih na zapadu" katerih načrti se pa bodo razbili ob skalnati volji Sovjetske zveze po miru. Zapadu je tudi naprtil krivdo za dogodke na Madžarskem. Ostro je tudi obsodil nauk o krstnih poteh v socializem”, kot ga je bil on sam družno z maršalom Titom lani proglasil v Moskvi. Sedaj je Hruščev izjavil, da je nauk o lastnih poteh v socializmu škodoval „socia-listični skupnosti” (reci komunistični) ter da je takozvani nacionalni komunizem ,.iznajdba sovražnikov delavskega razreda.” Toda delavski razred je tako močan, da bo preprečil rušilno delo teh škodljivcev. Pri tem sta po sodbi zapadnih političnih krogov bili mišljeni Poljska in Jugoslavija. Precejšnje presenečenje so zbudili sklepi nedavnega zasedanja osrednjega odbora kitajske komunistične stranke. Ta se je postavil popolnoma na moskovsko stališče in j,e čajo mrtvaške sveče, ki so jih ljudje prižgali v spomin padlih madžarskih borcev za svobodo na oknih stanovanj in na krajih najhujših ‘bojev s komunistično policijo ter sovjetskimi četami. Upor na Madžarskem je hudo prizadel tudi komunistično stranko samo, kot piše v listu ,,Neues Deutschland” (ki izhaja v Vzhodni Nemčiji) član centralnega komite-ta ogrske komunistične stranke Karoly Kiss. Pred uporom je stranka štela 1 milijon 200 tisoč članov, v zadnjih tednih so 'pa pregledali spiske članstva in so našteli samo še 100 tisoč komunistov, ki so ostali,stranki zvesti. Zvišanje cen na Poljskem Zvišanje cen za les in papir je odredila poljska vlada, da ..vskladi” cene s plačami, kot je izjavil tajnik poljske komunistične stranke Gomulka. Zato se bo pohištvo podražilo za 40 odst., a časopisi pa za 100 odstotkov. Obenem so zvišali plače nekaterim kategorijam'delavcem, predvsem rudarjem. Odpravljeno je bilo tudi obvezno nedeljsko delo. Obenem pa je vlada pozvala rudarje, da vsaj za nekaj časa prostovoljno nadaljujejo z nedeljskim delom, da premostijo občutno pomanjkanje premoga sredi ostre zime. celo pohvalil Stalina, češ da je bil pod njegovo vlado dosežen velik napredek na mnogih področjih. Obenem je kritiziral načela, ki jih je proglasil maršal Tito v svojem nedavnem govoru v Pulju. Vendar sta spričo te nove, nepričakovane moskovsko-pekinške solidarnosti stališči Beograda in Varšave ostali neizpremenjeni. Kot odgovor na to je bil objavljen komunike o razgovorili med jugoslovansko in poljsko komunistično stranko, ki (poudarja prijateljstvo in sodelovanje med obema državama. Na Juž. Tirolskem morajo ifalijanski uradniki znati nemško — In pri nas ? Pod predsedstvom predsednika vlade Se-gnija je italijanska vlada sklenila, da bodo morali vsi uradniki, ki zaprosijo za nastavitev v Južnem Tirolu, polagati poseben izpit iz nemščine. Državna pogodba za Avstrijo z dne 15. maja 1955 sicer predpisuje dva upravna in sodna jezika za jezikovno mešano ozemlje na Koroškem, tozadevnih sklepov dunajske vlade pa še ne poznamo. Verjetno vlada čaka, da poteče rok 18 mesecev, ko imajo veleposlaniki štirih velesil kontrolo nad izvajanjem državne pogodbe. Zapora Sueškega prekopa je dvorezno orožje Najvažnejše vprašanje po ustavitvi vojaških operacij v Egiptu in umiku angleških, francoskih in izraelskih čet je očiščenje Sueškega prekopa in njegova ponovna usposobitev za promet. Zaradi dolge in drage poti okoli Afrike je v Veliki Britaniji in vsej severni ter zapad-ni Evropi nastalo občutno pomanjkanje bencina in drugih mineralnih pogonskih sredstev. Spočetka je to stanje šlo egiptovskemu predsedniku Nasserju zelo v račun. Zaradi pomanjkanja bencina sta morali Velika Britanija in Francija izvesti takojšnji in brezpogojni umik iz Egipta, kajti predsednik Združenih držav, general Eisenhower, je postavil za pogoj slehernih dobav petroleja takojšnji umik anglo-francoskih čet iz sueškega področja. Sele potem je bil stvorjen v Ameriki velik konzorcij 15 petrolejskih družb, ki so že začele z masovnimi dobavami petroleja Evropi. Kot poročajo iz Washing-tona, bodo ameriške dobave petroleja v mesecu januarju zadovoljile okrog 80% evropskih potreb. Posebni odbor strokovnjakov, ki vodi akcijo za preskrbo Evrope s petrolejem, računa, da bo v mesecu januarju po dolgi poti okoli Afrike (mimo Rta dobre nade) in iz Venezuele prispelo dnevno o-krog 2 milijona 276 tisoč sodov (barrels) petroleja v evropska 'pristanišča. V mesecu decembru je dnevno povprečje znašalo 1 milijon 375 tisoč sodov. Ker pa bo ta petrolej prišel v Evropo iz prekomorskih dežel kot USA, Srednje in Južne Amerike, Afrike in Azije, po dolgem pomorskem prevozu, bo znatno dražji od dobav, ki so prej prihajale po krajši poti skozi Sueški prekop. Za veliko Britanijo bo pa to breme še večje, ker bo morala te dobave plačati z dolarji, ki ji jih itak primanjkuje, dočim je dobave iz dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda obračunavala v njeni lastni valuti,, funtu sterlingu. Egiptovski predsednik Nasser je ta položaj spretno izrabil zase in z različnimi političnimi pretvezami preprečeval čiščenje Sueškega prekopa na področju, ki ga imajo zasedene njegove čete. Ameriški ženijski general Wheeler, ki ga je generalni tajnik Združenih narodov Hammerskjoeld imenoval za pooblaščenca te organizacije za očiščenje prekopa, ni mogel začeti z delom, ker Egipt nekaj, časa ni hotel dovoliti uporabe britanskih in francoskih specialnih ladij in moštva. Zaradi ustavitve prometa skozi sueški prekop ima sicer tudi Egipt sam veliko izgubo, ker pač izostanejo takse, ki so jih za prehod skozi prekop plačevale tovorne in potniške ladje. Toda škoda njegovih sovražnikov Angležev in Francozov je še mnogo večjat In Egipčani se tolažijo s pregovorom: Nesreča mojih sovražnikov je moja — sreča! Toda ne vol ja evropskih držav, ki niso bile udeležene pri sueškem konfliktu, a imajo sedaj zaradi ustavitve prometa tudi znatno škodo, je postajala vedno večja. Po drugi strani pa je ustavitev dobav petroleja iz Bližnjega vzhoda Evropi in Egiptu samemu povzročila v vseh prizadetih državah znatne gospodarske težave. Zaradi razstrelitve petrolejskih vodov po arabskih državah tudi Egipt ni dobil toliko petroleja, kot ga za lastne potrebe rabi. Povrh vsega pa je ustavitev petrolejskih dobav pomenila iz- ostanek edinega res velikega dohodka arabskih držav. Tako je končno moral Egipt — čeprav nerad — pristati na začetek očiščevalnih del. Že prve dni so strokovnjaki Združenih narodov morali ugotoviti1, da bo čiščenje trajalo dalj časa, kot so prvotno predvidevali, kajti Egipčani niso samo potopili v prekopu okrog 50 velikih in majhnih ladij, ampak so po njem natrosili tudi mine. Dočim so strokovnjaki že mogli ugotoviti položaj potopljenih ladij in pripraviti načrte za njih dviganje in odstranitev, bo pa iskanje min, o katerih so Egipčani molčali, zelo nevarna in zamudna stvar. Sueška kriza je znova pokazala gospodarsko povezanost sveta. Posebno države, ki zaradi podržavljenja Sueškega prekopa niso bile neposredno prizadete — in so se pri sporu med Egiptom na eni ter Angleži in Francozi na drugi strani zelo ob strani držale — so pri zapori prekopa na lastni koži občutile, da je ta mednarodna prometna žila v resnici tudi življenska žila njihovega državnega gospodarstva. Zapora je zelo prizadela predvsem sredozemske države. Grčija, ki je zaradi spora o Cipru podpirala Nasserja proti Angležem, je morala spoznati, da je ustavitev prometa po sueškem prekopu prizadela najbolj donosno panogo grškega gospodarstva, — pomorsko trgovino. Nordijske države je pomanjkanje petrolejskih dobav občutno zadelo. Nastale so tudi motnje v zunanji trgovini teh držav z Daljnim vzhodom. Italijansko pomorstvo in izvozna trgovina sta zašli v resne težave. Nekateri ugledni italijanski gospodarstveniki primerjajo -sedanje stanje s položajem, ki je nastal po odkritju Amerike, ko je svetovna trgovina iz Sredozemlja prešla rja Atlantski ocean. Z zaporom Sueškega prekopa je Sredozemsko morje postalo zaprto jezero z enim samim odtokom — skozi Gibraltar — v Atlantski ocean. Celo Zapadna Nemčija, ki zaradi svoje znatne domače proizvodnje petroleja in neprekinjenih dobav iz arabskih držav, s katerimi ima zelo dobre in prijateljeske stike, ni občutila pomanjkanja petroleja, je v zadnjih tednih začela okušati nepričakovane posledice Sueške krize. Zaradi pomanjkanja petroleja v inozemstvu je padel izvoz nemških avtomobilov in nekatere nemške vele-tovame motornih vozil so morale zmanjšati proizvodnjo ter odsloviti precejšnje število delavcev. Več rojstev v Avstriji Natančni podatki o številčnem gibanju avstrijskega prebivalstva v minulem letu še niso na razpolago, vendar je po cenitvah osrednjega statističnega urada na Dunaju, računati z nekoliko povečanim številom rojstev. Tako predvideva omenjeni urad, na osnovi dosedanjih, še nepopolnih podatkov, da je bilo v minulem letu na celotnem zveznem ozemlju rojenih 118.075 novih prebivalcev, dočim jih je v 1. 1955 bilo 113.800, v letu 1954 pa samo 103.000. Na tisoč prebivalcev je leta 1956 prišlo 16,3 rojstev, leta 1955 j;ih je bilo 15,6 a leta 1954 samo 14,9. Po številu rojstev je na prvem mestu Vorarlberg z 20,8 rojstvi na 1000 prebivalcev, a takoj na to Koroška z 20,7 rojstvi. Manj ugodno je stanje na Dunaju, kjer odpade le 8 rojstev na 1000 prebivalcev, a v letu 1955 pa jih je bilo samo 7. Pišite na radijsko postajo „Glas Amerike" Prejeli smo: Ameriška vlada vzdržuje radijsko postajo ,,Glas Amerike” — Voice of America, ki oddaja dnevno novice in drug spored v raznih jezikih. V slovenščini so oddaje vsak večer po 15 minut. Ako bi se pa oglasilo večje število slušateljev izven Jugoslavije, ki jih zanimajo oddaje v slovenščini, obstoji možnost, da bodo želje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Koroškem tudi upoštevali pri teh oddajah, kar bi pomenilo, da bi Združene države priznale njihov pomen. Zato vabimo vse Slovence, da poslušajo te oddaje, ki so vsak večer: ob šestih (18 uri) na kratkih valovih 13, 16, 19,25,31,41 in 49 m; ob tri četrt na sedem (18.45) na srednjih valovih 251 m (Radio Miinchen); ob četrt na osem (19.15) na srednjih valovih 379 m (Radio Solun) in na kratkih valovih 41 in 49 m; ob pol desetih (21. 30) na kratkih valovih 25, 31, 41 in 49 m. Ker ima večina naših ljudi aparate za srednje'valove, opozarjamo posebno na oddaje ob tri četrt na sedem in ob četrt na osem. Radio Miinchen in Radio Solun se prav dobro slišita tudi v Trstu, Gorici in Celovcu. Vse poslušalce in vse Slovence, ki jim je skrb za slovenstvo pri srcu, prosimo, da pišejo pisma s sporočilom, da poslušajo oddaje v slovenščini kakor tudi s svojimi željami glede sporeda na naslov: • Voice of America Vugoslav Service — Slovenc Section Washington 25, D. C. U. S. A. Pisma naj bodo pisana samo v slovenščini ali v angleščini. Posebno važnost bodo imela pisma Slovencev s Tržaškega, Goriškega, Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline irt Koroškega, čim več pisem bo, tem bolj nas bodo upoštevali. V Jugoslaviji živi 18 narodov in 20.000 Jugoslovanov V Jugoslaviji „živi razen petih glavnih narodov in narodnostno neopredeljenih Jugoslovanov trinajst manjšin, šiptarji tvorijo najštevilnejšo narodno manjšino, za njimi so Madžari, tem pa sledijo ipo vrstnem redu Vlahi, Turki, Slovaki, Italijani, Cigani, Romuni, Bolgari, Nemci,Čehi, Rusini-Ukrajinči 'in Rusi. Razen teh narodov in narodnostnih manjšin pa je napravilo največjo zmedo v računih statistikov tistih 20.000 prebivalcev” te države, „ki so pri zadnjem popisu prebivalstva navedli, da so Jugoslovani.” („Ljudska pravica”) KULTURNI OBZORNIK MARTIN JEVNIKAR : Slovenska knjiga doma in po svetu (Nadaljevanje) c) DRAMATIKA Dramatika je naše najšibkejše literarno področje, a tudi v letu 1954 se Splošna raven ni dvignila, čeprav je bilo nekaj poskusov. Stanko Cajnkar: Zvestoba. V igri obravnava pisatelj povojni problem zakonske zvestobe in nezvestobe in ga rešuje s slučajem, kar je največja dramatska šibkost dela. France Filipič: Reci mi: človek! To so tri enodejanke iz partizanskega življenja. Vse tri se tragično končajo. Jože Kranjc: Nevenka in sonce. Sest igric za otroke. V igricah se prepleta realno življenje s pravljičnostjo. V ponatisu sta izšli dve igri Vladimirja Pavšiča — Mateja Bora v eni knjigi: Vrnitev Blažonovih in Kolesa teme. France Koblar je izdal obširen izbor iger poti naslovom Novejša slovenska drama. Taka bi bila v grobih potezah podoba izvirne slovenske knjige v letu 1954. Morda manjka ta ali ona manjša stvar, a v bistvu se ta podoba ne bo spremenila. Tako n. pr. založba Mladinska knjiga v Ljubljani ni mogla podeliti Levstikove leposlovne nagrade, ker nobeno delo ni odgovarjalo prepisanim zahtevam. Slovenska knjiga v lefu 1955 Kriza slovenske izvirne knjige, ki traja že nekaj let, tudi v letu 1955 ni bila premagana. Sicer je izšlo razmeroma precej novih knjig, a umetniška vrednost se še vedno ni dvignila na nadpovprečno raven. Vse je še tako povprečno, skromno, tla se ne more meriti s sodobnim ustvarjanjem po svetu. Zato bralci rajši posegajo po prevodih,, ki so večinoma kvalitetnejši in številnejši. Da bo slika slovenske knjige v letu 1955 popolnejša in preglednejša, si oglejmo knjige po posameznih literarnih vrstah, j Najprej bom omenil nova dela, nato ponatise. PESNIŠTVO: Pesništvo je v primeri s prejšnjimi leti bolje zastopano. Izšlo je deset novih pesniških zbirk, s katerimi so sc predstavili večinoma mlajši pesniki. Pesniki in njihove zbirke so tele: Branko Rudolf: Svet in jaz. Knjiga ima sicer letnico 1954, a je izšla šele v letu 1955. To je pesniški prvenec 50-lctncga mariborskega kulturnega delavca in je nekaka antologija. Obsega predvojne in povojne pesmi od leta 1924 do današnjih dni. Pesmi kažejo na izobraženega človeka, a ne morejo bralca do kraja pretresti in osvojiti, ker so preveč razumske. Oblikovno se gibljejo med impresionizmom in realizmom z ekspresionističnimi elementi. V zbirki je več sonetov, romantičnih in renesančnih. Vseh pesmi je nekaj nad petdeset. Branko Rudolf je izdal tudi zbirko otroških pesmic Zamorček in ladjica. V njej je 27 pesmi, ki zajemajo otrokov svet od preprostih igrač do vsakdanjih iger; govore pa tudi o domačih krajih, daljnih deželah in zanimivih živalih. Ritem je ubran po narodnih popevkah, besedni zaklad je dostopen otrokovi duševnosti. Pesmi je ilustriral Janez Vidic. Peter Levec: Zeleni val. Zbirka obsega 39 pesmi in je druga Levčeva knjiga. V njej so pesmi, ki prinašajo spomine na vojne dni in mrtve tovariše. Sodobna stvarnost je pesnika razočarala, potrla, potreboval bi opore, a se boji ljudi. Ta notranja razklanost ga muči. Ima tudi nekaj ljubezenskih pesmi, ki pa so šibkejše. Levec je pesnik trenutka in intimnih razpoloženj. Razmišlja o osebi, času in človeku. Ima smisel za barvitost in optično dojemanje, narava je vedno podana v živih barvah. Pesnik izhaja iz naše moderne. Janez Menart: Prva jesen. Menart je najmlajši izmed novih pesnikov, a najbolj temperamenten, najbolj širok v motiviki in najmanj tradicionalen. Zbirka je razdeljena v sedem ciklov. Iz vseh pesmi zveni razočaranje na življenjem in nad minljivostjo ljubezni, časa in življenja. Priobčil je tudi sonetni venec o razočaranju nad ljubeznijo. V oblikovnem pogledu je formalist. Ll?(j o (lil6 ne, je a noimlelni noči „Hi-ho, Nero, hiti, hiti, zvesti moj vranec”, Nanika ljubeče prigovarja svojemu žrebcu. Ne bi rada uporabila biča. Tudi ni potreba, žival preveč ljubi svojo gospodarico. Le tople besede mu je treba in že ve, zakaj gre. Mati je jokala, oče se je hudoval, ko je Nanika še kot deklica kazala takšno nagnjenje do jahanja, ki j,e pravzaprav samo za moške. Pa vendar je dosegla svoje, kako bi tudi starši svoji edinki prepovedali to veselje, In tako je oče podaril Naniki za 16. rojstni dan jahalnega konjička. Nocoj je Silvester in Nanika je dopolnila osemnajst let. Stoji na pragu življenja z njegovimi tisočerimi čudesi. Srce se oglaša in često grozi, da ji bo prebilo prsni oklep. Kadarkoli se zvečer zazre preko kočevskih gozdov, jo zajame takšen nemir, da ji kar šumi po glavi. Mnogokrat jo ponoči zbudi luna, nato sanjari po cele ure o nečem čudno lepem. Zjutraj pa so oči pekoče in polne hrepenenja. „Kam nameravaš, Nanika, jo je strogo vprašal oče, ko je videl, da se toplo napravlja. „Oh, malo se bom popeljala v gozd.” „Zdaj na večer,” se je razhudil oče, „kaj ne veš, da to ni brez nevarnosti.” „Pustite me, oče, ne bojim se, saj svetijo zvezde,” je vdano poprosila Nanika. S pogledom svojih žametnih oči je pri očetu vedno vse dosegla. Martin, konjski hlapec, ji je izvlekel sanke in osedlal konjiča. Skrbno ji je pripravil toplo gnezdece iz odej in k nogam položil razgrete kamne, da bi njegove varovanke ne zeblo. Nero že kar cepeta od nestrpnosti, saj je radost tudi zanj, zapeketati v zimski mraz, kajti pusti so bili jesenski dnevi v hlevu. Tri dni je nenehoma snežilo: Drevesa komaj še drže bleščečo težo. A zdaj je jasna zvezdnata noč polna skrivnosti. Od mraza se kar iskri, kamor seže oko. Nanika ne čuti hladu, njej je toplo na sankah. Ah, tako potovati, brez konca in cilja, da bi utihnilo razburkano srce ... Toda kaj je to? Gozd ni temačen, saj je svetla noč in sneg se blešči. A Nero, je nekam nemiren. Nanika se spomni, kar so ji pravili, da žival prej sluti nesrečo kot človek. Kaj neki bi to moralo biti? Roparjev v naših krajih ni, si misli Nanika, o volko-vih pa je slišala samo pripovedovati starejše vaščane, toda videla še ni nobenega. Pa vendar bi mogel glad prignati kakšno zver v bližino človeških bivališč. Saj je znamo, da je volk še le takrat nevaren človeku, ko ga tare glad. „Hiti, Nero, hiti,” prigovarja Nanika. Prispela sta na jaso sredi gozda. Vranec kar drgeta. Najbolje bo, da okreneva domov, misli Nanika. Vendar pa vranca, ki je bil vedno tako ubogljiv, ni mogoče, ne zlepa in ne zgrda, pripraviti, da hi šel isto pot nazaj1. Preko jase drži več poti. Ozka steza, to je gotovo bližnjica do domačije. Nanika požene vranca po tej poti. Nero hiti, da mu griva kar vihra v vetru, a še vedno nemirno prisluškuje. Zdaj, Naniki se zdi, da je zaslišala neznano tuljenje. Zopet, im tokrat mnogo bližje. Nero se spusti v galop. Ni nobenega dvoma več, po gozdu blodi lačen volk. Saj bi morala že zdavnaj zagledati domačijo ali vsaj razsvetljena okna, se zapre-pade Nanika. Toda vse naokrog je brezmejna zimska 'pokrajina in gluha noč. „0 Nero, hiti, hiti,” prosi in roti Nanika. Z dreves se usipa sneg na njo in vranca, kajti ozka je pot, a ona se ne zmeni zato. Kaj ne bo nikdar konec te gluhe noči... ? Brez dvoma, tokrat je tudi pri konju odpovedal smisel za smer. Zgubila sta se sredi kočevskih gozdov. Tuljenje volka vedno bliže pretresa mozeg. Tam, Naniki se zazdi, da je skozi drevesne veje zagledala lučko. „Nero, še nekaj' minut in rešena bova.” Prispela sta iz gozda. Nero se peni od napora, tuljenje volka ju trdovratno zasleduje. A na žalost, to ni domačija, zašla sta v popolnoma neznan kraj. Le mlin je pred njima, kolesa mu stoje, samo lučka priča, da je le morda kakšno človeško bitje kje blizu. „Nai pomoči” kliče Nanika na vse grlo in Nero rezgeta od strahu. Iz gozda se za njima plazi prihuljena zver. „0 Bog, kaj res ni nikogar, da bi nas vzel pod streho pred volkovi”, obupuje Nanika. Kakor psica se je zagnal volk proti vrancu, da mu zasadi svoje ostre zobe v grivo. (Konec na 5. strani) (jiikut) (Batt - ^uiruki PESNIK IN NARODNI BUDITELJ LUŽISKIH SRBOV V letu 1956 je poteklo sto let, odkar sc je rodil v priprosti kmečki hiši v vasi Kukov na Lužici Jakub Bart-Čišinski, ki je potem postal narodni pesnik Lužiških Srbov. Že pred nekaj meseci je naš list prinesel .izčrpno poročilo o zgodovini in sedanjem stanju Lužiških Srbov, ki so sc kot najmanjši slovanski narod ohranili na širnem ozemlju nekdanjih Polabskih Slovanov. Zelo težka je bila usoda tega naroda, ki je stal v nad tisočletni neenaki borbi z nemškimi oblastniki, od prvih frankovskih kraljev preko nemškega' viteškega reda, mogočnega nemškega cesarstva v minulem stoletju, pa prav do strašne druge svetovne vojne. V tej borbi je ta danes mali, a žilavi narod izgubil obširno ozemlje, germanizacija je vtisnila nemški pečat mestom, a kljub stoterni premoči, kljub kruti zgodovinski usodi se je obranil in potem, ko so ga že vsi zapisali smrti, je z novimi življenjskimi silami pokazal, da naroda, ki hoče živeti, ni moč uničiti. Tudi življenje iprvega velikega lužiškega pesnika je bilo neprestana borba. Po dovršeni ljudski šoli v svoji domači vasi je odšel na srednjo šolo v Budy$in (Bautzen), ikjer se je šolal na katoliškem učiteljišču. Tam je veliki rodoljub Michal Hornik učil mlade lužiško-srbske gojence njihovega maternega jezika. Se deset let pozneje je Bart-Cisinski,priznal, da je imel njegov prvi učitelj srbščine odločilni vpliv na njegovo usmeritev. V jeseni 1871 je Bart odšel v Prago. Ubral je pot vseh mladih srbskih bogoslovcev, ki so se šolali na Lužiškem semenišču v Pragi za službo Bogu in svojemu narodu. To semenišče sta bila ustanovila leta 1706 brata Jurij in Mercin šiman. Ono je v več kot 150 letih svojega obstoja podarilo lužiškemu narodu mnogo generacij prizadevnih dušnih pastirjev in vnetih narodnjakov. Šfudij v Pragi V času, ko se je mladi bogoslovec Bart pripravljal za dubovški poklic, je v Pragi bujno rastila češka narodna zavest, katere nosilec je bilo gospodarsko krepko razvijajoče se meščanstvo. Razvoj češke kulture in narodne zavesti je močno vplival tudi na mlade lužiško-srbske študente. Začenjali so se zavedati svoje narodnosti in jo ljubiti. Vedno večjo nego in pažnjo so posvečali svojemu maternemu jeziku in kmalu je začela izhajati .Tipa serbska” prvi lužiško-srbski časopis,• ki se je proglasil za ..glasilo mladih Srbov”. Od leta 1877 je bil Bart urednik tega lista, ki je s svojo (borbenostjo mnogo doprinesel k okrepitvi narodne zavesti med Lužiškimi Srbi ter igral znatno vlogo pri razvoju mlade lužiško-srbske književnosti. Tudi prva literarna dela Barfa so nastala v tej dobi. Med njegovimi pripovednimi deli omenimo novelo „Rycerkubler”, a med pesnitvami je najpomembneši srbski nacionalni ep „Ženin” (,,Nawozenja”), v katerem slika življenje na lužiški srbski vasi. V svojih spisih se je bavil z različnimi perečimi vprašanji svojega časa, ki so zadevala njegov narod in posebno izobraženstvo. Tako v romanu „Narodowc a wotrozdenc” (Narodnjak in odpadnik) obravnava vprašanje narodnega odpadništva (renegatstva), ki je, kot vidimo, bilo aktualno tudi marsikje drugje. Bart je spisal tudi prvo izvirno lu-žiško-srbsko dramo, „Na grodsziscu” (Na gradišču), ki zajema snov iz zgodovine. Po dovršenih študijah je bil Bart posvečen za duhovnika in je služboval po raznih lužiški h farah. Toda zaradi svojega narodno buditeljskega in pisateljskega dela si je kmalu nakopal na glavo hude nasprotnike v odločujočih krogih na nemški škofiji v Draždanih. Ti so napeli vse sile in so končno dosegli, da je moral Bart na službo v popolnoma nemške predele škofije. Toda tudi v tujini je marljivo ustvarjal. Pripravil je med drugim tudi ,,Knjigo pesniških oblik”, v kateri je lužiško srbski jezik tako izbrusil, da ga je bilo moč uporabljali v vseh umetnih pesniških oblikah svetovne književnosti, podobno kot je to pri Slovencih naredil Prešeren. Izdal je novo zbirko svojih pesmi „Narava in srce”. Zaradi svojega n a'rod n ega dela je moral nekaj časa celo v pregnanstvo v samotni samostan Zakupy na češkem. Leta 1898 je bil postavljen za dušebrižnika v industrijskem mestu Chemnitz, kjer je bilo zaposlenih mnogo lužiškosrbskih delavcev. Končno so njegovi nasprotniki le toliko dosegli, da je moral v predčasni pokoj. Kakor ga je ta ukrep prizadel kot duhovnika, pa —=o Maria je možam tallava lete zelieni rezmarin sai ni obeni rezmarin je le Jezvs Marjin sad le h temv letv novemv noi h temv roistv božjem v Maria je rodiva Jezvsa. Maria je ženam talava le ta bievo lilijo sai ni obena lilija jele roža Marjina le h temv letv novemv noi h temo roištvo božjemo Maria je rodiva Jezusa. Maria je fantičam talava le to rvdiečo gartrožo sai ni obena gartroža je le Maria cartana le h temv letv novemv le h temv rojstvo božjemo Maria je rodiva Jezvsa. Maria je dekličam talava liepi zelieni krancel zvat, sai ni obeni krancel zvat jele Jezvs Marjin sad letemo letv novemo noi htemo roistv božjemo Maria je rodiva Jezvsa. Maria je otročičam talava lete rvdieče nagelče sai nis obeni nagelči je bilo s tem vsaj zagotovljeno, da bo svoj življenjski večer preživel med svojimi ljubljenimi lužiškimi rojaki in na rodni zemlji, ki se ji je ves posvetil. Njegov prijatelj dr. Muka mu je oskrbel delo. Med drugim je pisal za tedanjo Akademijo znanosti v Petrogradu znanstveno delo z naslovom „Luži-ško srbska književnost v začetku 20. stoletja.” Prevzel je tudi uredništvo literarnega 'lista „Lužica”. Trpljenje in delo za bodočnost Toda obilno delo, preganjanje in krivice so izpodkopale Bartovo zdravje. Začel je 'bolehati in zadnja leta mu je posebno grenila skrb za usodo njegovega tako hudo ogroženega naroda. Bil je to čas, ko se je nemško cesarstvo pod Viljemom bližalo višku svoje moči in vzporedno s tem sta se tudi narodnostno sovraštvo ter nestrpnost iz leta v leto stopnjevali. Leta 1909 je umrl ta bard lužiškega srbstva in ob njegovi mrtvaški rakvi se marsikdo ni zavedal teške izgube. Bart — Čišinski je vse svoje življenje daroval svojemu narodu. Ko je v strašni vojni nacizem neslavno propadel, se je iz kadečih ruševin Hitlerjevega ..tisočletnega rajha” znova dvignil težko ranjeni, a še vedno živi lužiško srbski narod, ki je bil vprav v dobi svojega najhujšega preganjanja in nasilja črpal duhovno silo za vztrajanje iz del Jakuba Barta-Čišin-skega. (Podatka povzeti iz sestavka Jurija Mlynka, znanstvenega sodelavca Instituta za lužiško srbsko narodopisje v Budyšinu). sole nebeški angelci letemo leto novemo noi htemo roistvo 'božjemo Maria je roidiva Jezvsa. Za roistvo jo zahvalimo Ivbo Devico Mario je nam rodiva Jezvsa zveličarja cielega sveta letemo leto novemo noi htemo roistvo božjemo Maria je rodiva Jezvsa. Zapisovalec pesmi je bil zelo v zadregi, kako bi zapisal besedilo. Za črko u uporablja črko v. Pri tretjem sklonu sprva piše pravilno, kot n. pr. le h temu letu božjemu, ko pa mora zapisati ,,h temu rojstvu božjemu”, pa si pri besedi ..rojstvu” ne zna.po-magati. Da bi zapisal dve črki v, torej ,,roj-stvv”, se mu ni zdelo prav. Zato je zapisal kar površno /roj s tv’. V naslednjih kiticah pa se je odločil za drugačno rešitev, dajalnik je začel pisali ne več pravilno: „le h temu letu novemu”, marveč „le h temo rojstvo božjemo”. Zaradi ene same zadrege, kako bi zapisal rojstvu (dajalnik), so vsi naslednji da-jalniki napačni. Vidite, kakšen križ so včasi imeli s pisavo! Pevcarjeva pesmarica nima not, kar je velika škoda, kajti tako ne vemo, kakšno melodijo je imela pesem. Melodijo so se pač učili drug od drugega. Dr. M. T. Neznanci, ki pišejo za druge • Imena avtorjev, ki so z velikimi, slovesnimi črkami natisnjena na naslovnih straneh knjig, vzbujajo spoštovanje pri povprečnem človeku, ki si služi svoj vsakdanji kruh s poštenim delom, a pero vzame v roke le takrat, kadar je to neizogibno potrebno, recimo, za praznike. Pisanje knjig je tudi danes, ko se je tiskarska umetnost neverjetno razširila, še vedno privilegij redkih izbrancev, o 'katerih mislimo, da jih je Stvarnik Obdaril s (posebnim talentom. Vendar, ako človek pregleda število knjig, ki so jih napi-sali nekateri pisatelji, podvomi, da je mogel vse to delo opraviti en sam človek. In res, ni malo knjig, pri katerih je na naslovni strani naznačeni avtor ,,prispeval” samo svoje ime, a spisali so 'knjige drugi. Prvi knjižni ..tovarnar” v francoski literarni zgodovini je bil Aleksander Dumas, ki je potem, ko si je še bil pridobil slavo z lastnimi deli, začel objavljati pod svojim imenom tudi knjige, ki mu jih je bil spisal nek mešanec. Zato ga je imenoval kratkomalo ,.zamorca”. Od takrat je knjižni ..zamorec” — čeprav ima belo kožo — postal nekaka stalna ustanova francoske književnosti. Bila bi gotovo za marsikatero knjigo revnejša, če ne bi bilo teh ./zamorcev”. Pravijo, da se danes peča z ..zamorskim” delom, to je pisanjem knjig za druge približno 12.000 ljudi, moških in žensk. Mnogi med njimi so v državnih službah in s tem brezimnim pisateljevanjem zaokrožujejo svoje mršave plače. Pred nekaj meseci je skupina takih neznanih pisateljev ustanovila celo svoje društvo, nekak sindikat za varstvo svojih interesov. Edina vez med člani tega ..zamorske-ga sindikata” je mesečni list „Le Negre”. Zelo zanimiv list! Če ga prečitaš, bi utegnil priti do zaključka, da je pisateljevanje najlažja stvar na svetu. Samo treba je znati reč na pravem koncu poprijeti. In seveda, ni treba sam niti ene vrstice napisati. V omenjeni reviji najdete vrsto zasnutkoy za romane, drame, novele in povesti, filme, opere in operete, ter izbor koristnih nasvetov. Poskrbljeno je za vse okuse in tudi — za vse talente. Treba je sedaj samo izbrati enega izmed osnutkov, najeti j,zamorca”, ki dobi fiksno naročilo, to je, knjiga mora, recimo, obsegati 320 do 330 strani, mora biti pisana tako in tako, in določi se tudi format. Potem, ko je ,,zamorec” knjigo končal, dobi 1500 do 2000 šil., odvisno je od kvalitete. Potem ko je avtor predložil rokopis, ga dobi v roko ./lektor” ali bralec, to je mož, ki se 'poklicno bavi z branjem rokopisov. On predloženi rokopis odobri ali pa zahteva spremembe, ki jih mora potem avtor sam izvršiti ali pa gre v roke kakega drugega „za-morca”, ki delo primerno ..popravi”. Dostikrat romajo rokopisi skozi več rok, preden pridejo v tiskarno. In potem se včasih zgodi, da knjiga postane slavna, ali /bestseller’, kot pravijo v Ameriki, to je, da gre najbolje v denar. Toda ne satno' založniki brez fantazije, ampak celo nekateri znameniti pisatelji, j>o-leg že omenjenega Dumasa — so se 'posluževali ,/zamorčevih” uslug. Tako je imel pisatelj Tristan Bernard .zamorca’, ki mu je od časa do časa 'popravljal njegove šaljive zgodbe in igre. Tudi dramatik Bernstein se je po svojih dramah iz zakonskega življenja posluževal pomoči nekega propadlega od-(Konec na 7. strani) „PESEM NA NOVO LETO” stare karalke, (J)eaear jme pesmarlee a r/)rabunažah) FRAN ERJAVEC, PARIZ : 120 koroški Slovenci II. DEL S to važno načelno odločbo sta bili torej učiteljska in cerkovniška služba tesno spojeni in disciplinsko obe podrejeni cerkveni pristojnosti, toda še vedno je ostalo nerešeno vprašanje, kdo je upravičen nameščati in odpuščati učitelje oziroma cerkovnike. To vprašanje je postalo najbolj pereče ravno na Koroškem, kajti ravno od tu je izšla že tedaj tako močna pobuda za ustanavljanje ljudskih šol tudi v podeželju kot iz nobene druge dežele. Že iz prejšnjih časov je bila na Koroškem razpasena grda razvada, da so skoro vse gostilne po kmetih vodili graščinski uradniki in duhovniki. Ker je imelo to seveda jako slab vpliv na ljudstvo, so se proti temu že poprej vztrajno borili vsi škofijski ordinariati, a na jesen L 1765. je to razvado ostro grajal tudi neki dvorni dekret. Glede na to je sklicalo celovško deželno glavarstvo za dne 26. XI. 1765. posebno posvetovanje, h kateremu so bili povabljeni tudi zastopniki vseh ordinariatov, pristojnih za Koroško, in ki je imelo namen najti način in sredstva, da se ta škodljiva razvada odpravi. Poročevalec na tem posvetovanju je bil p.rosvctljenski glavarstveni uradnik pl. H e r b e r t; ta je ob tej priliki posebno opozarjal na veliko prosvetno zaostalost ljudstva. Poudarjal je, da bi bilo to mogoče odpraviti samo z ustanavljanjem dobrih šol, kjer bi se naučilo ljudstvo brati, pisati in drugih koristnih vednosti, kakor računanja, risanja i. dr. Gledati bi bilo treba na to, da bi se — kjer je le mogoče — s pomočjo duhovščine tudi po kmetih ustanavljale šole, a za učitelje naj bi se uporabili cerkovniki. V ta namen naj bi se torej v bodoče nameščali samo ta- ” ki cerkovniki, ki znajo pisati in brati in bi bili voljni prevzeti tudi pouk mladine pod nadzorstvom domače duhovščine; razne ..zakotne šole” pa naj bi prepovedali, ker da širijo le praznoverstvo in nenravnost. Vse zaključke tega posvetovanja so združili v sedem točk in jih poslali vladi na Dunaj, šesta točka je govorila tudi o ustanavljanju podeželskih šol v smislu Herbertovih predlogov, a bremena naj bi prevzela predvsem Cerkev, nekaj, naj bi pa prispevali tudi država in zemljiški gospodje. Soglasno je bilo tudi sklenjeno naprositi škofijske ordinariate, da bi pozvali vse župnike, naj bi nadzorovali učitelje in šole, a ordinariati sami naj javijo, kako naj bi bilo po njih mnjenju urejeno bodoče sodelovanje dušnih pastirjev in cerkovnikov pri ureditvi šolstva. Gospodje so si predstavljali vso zadevo pač jako preprosto, kajti niso pomislili na to, da bi Cerkev s tem naenkrat prevzela čisto nov, obširen delokrog, in ne na velike stroške, ki bi bili s tem nujno zvezani, a za učiteljsko službo se jim je zdelo že dovoljno znanje branja in pisanja, dočim se jim kako računstvo ni zdelo niti potrebno in seveda še-manj kako metodično znanje. Na Dunaju so sprejeli celovške predloge z veliko pozornostjo in zadovoljstvom, a tudi tam so si predstavljali vso zadevo enako enostavno, kajti vlada je bila takoj pripravljena dovoliti za ustanavljanje vsega predlaganega šolstva za vso Koroško ,/kakih 300 gld” podpore, pridržala bi si pa vso vrhovno oblast nad njim. . Doka ji naklonjeno stališče so zavzeli uidi vsi pristojni škofje, toda stavili so pogoj, da se prepusti nameščanje in odpuščanje takih cerkovnikov-učiteljev duhovščini. Izrečno je sprožil to vprašanje še lavantinski ordinariat jeseni 1. 1766. Notranjeavstrijski gubernij je zastopal tedaj stališče, naji bi nameščali in odpuščali cerkovnike in učitelje sporazumno cerkveni predstojniki in pristojni patrom cerkva, ker da oni t. j. učitelji in cerkovniki), niso uslužbenci župnika, temveč cerkve, pri katere upravi pa imajo svojo besedo tudi patroni. Ordinariati so seveda še nadalje vztrajali pri svojem stališču, dočim je celovško deželno glavarstvo predlagalo, naj bi učitelje nameščala le država; cesarica pa je izdala dne 23. L 1767. odločbo, da tudi ..sprejemanje in odslavljanje cerkovnikov in učiteljev za visi zgolj od cerkvenih predstojnikov”, kar je tvorilo le nekako dopolnilo k odločbi, izdani teden dni poprej glede disciplinske oblasti nad učitelji. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. Opozorilo Današnji številki smo deloma priložili poštne položnice (Erlagscheine). Naše naročnike prosimo, da ž njimi vplačajo naročnino za leto 1957, ki je — dosedaj še — celoletna 48.— šil., polletna pa 24.— šil. Ni pa izključeno, da bomo morali naročnino povišati, ker so se zopet zvišali tiskarski stroški in sc obeta tudi zopetno povišanje cene papirju. Kdor bo imel naročnino že plačano, temu ne bomo zaračunali morebitno povišanje naročnine! Zato je interes naročnikov, da takoj plačajo naročnino. Kdor redno plačuje po pošti, prihrani u-pravi stroške za izterjavanje zaostale naročnine. UPRAVA ŠMIHEL Drava teče mimo naše fare. Stoletja že teče in vedno je dovolj vode. Tako je tudi tek človeškega in narodnega življenja. Okoli 200 duš ima naša fara, saj jih nikdar ne moreš prešteti. Danes je n. pr. faran, jutri pa je že v Švici, drugi dela v Kolbnitzu ali Kaprunu, v Vorarlbergu, v Bregenzu in Bludencu. Kdaj utone eden in drugi v tujem morju, niti ne veš. Po mesecih šele zvemo, da se je poročil, da se je omožila, kar civilno ali nekatoliško in tako postala nezvesta svoji veri in svojemu narodu. Vsako leto imamo prirastek, a vendar je premalo ljudi na kmetih, ker vse požre tujina! Letos smo imeli 69 otrok, 61 zakonskih, 8 nezakonskih, 34 dečkov in 35 deklic. Iz naše fare je šlo v večnost 33 duš, pogrebov pa smo imeli 35. Dve sta hoteli biti namreč ■pokopani v Šmihelu iz pliberške fare. Porok je hilo 10: 28 ženinov in nevest je stopilo v zakonski stan. Nekateri so se poročili doma, drugi so šli pa v druge fare po božji blagoslov in po zakrament. Pa jih je še nekaj, ki bi bili tudi potrebni tega zakramenta! Želimo, da jim novo leto prinese srečo in blagoslov zakona! f Marija Krajnc, roj. Čebul Na kvaterni petek smo spremljali k zadnjemu počitku Marijo Kranjc, rojeno Če-bul, pd. Pašovnikovo teto. Dalj časa jo je že mučila naduha — srčna onemoglost. Iskala je pomoči tudi v bolnici, toda je ni našla. Vrnila se je nazaj domov in je dne 19. decembra mimo zasipala v Gospodou. Pri hiši žalosti ji je zapel mešani zbor „Oj težka pot, oj tužna pot..Ravno tako je prepeval zbor pri maši-zadušnici in ob odprtem grobu. Žalni sprevod je vodil nečak blagopokojne preč. g. Avgust čebul, župnik v št. Lenartu pri Sedmih Studencih, peto sv. mašo ter pogrebne obrede ob navzočnosti preč. gospoda župnika Piceja in Jožefa Verhnjaka. Preč. g. župnik čebul se je .poslovil od rajne tete v ganljivih, v srce segajočih besedah in je med drugim dejal: „Dolg advent je imela rajna teta, kajti celih osemdeset let se je pripravljala na prihod Gospodov. V letošnjem adventu pa jo je poklical Gospod k sebi za vedno, da bi obhajala Božič v rajskih višavah. Tudi mi gremo v tem adventu nasproti Gospodu kakor vsi naši dragi rajni sorodniki, ki počivajo tu ali v tujini .kakor Pašovnikov oče, bogve kje tam zunaj v daljni, širni Rusiji.” Rajna naj počiva v miru! Sorodnikom naše iskreno sožalje. Marija Morth nas je zapustila Na kvatrno nedeljo popoldne pa smo .pokopali na našem pokopališču rajno mater Marijo Morth, rojeno Stramuš, pd. Brčičko iz Kokija. Živela je v Drbeši vesi; bila pa je pridna obiskovalka naše farne cerkve, posebno ob dnevih češčenja in drugih cerkvenih slovesnostih. Šmihel je tako vzljubila, da je hotela počivati do sodnjega dne na našem pokopališču in tukaj pričakati dan častitljivega vstajenja. Zadnji želji sta ji bili izpolnjeni. Ljubila in cenila je šmihelsko cerkveno petje, zato si je želela, da hi pevci tudi ob njenem pogrebu zapeli in to so tudi storili v prav obilnem številu — tako pri žalnem sprevodu od križa kakor tudi ob odprtem grobu. Pogrebne obrede so opravili šmihelski gospod župnik, kar je bila želja blagopokojne. Rajna je bila zvesta bral- ka ,,Nedelje” in drugih naših listov. Naj počiva v miru! Gospej Prax naše sožalje. ČERGOVIČE Pri Trehtarju je veliko veselje. Dne 15. decembra so dobili namreč dečka. Pri krstu je dobil ime Friderik. Tako imajo sedaj Fricko, ki pridno v šolo hodi in se rada uči in še majhnega Friceja. Francej bo pa imel druščino, da ga ne bo strah med dekleti. Čestitamo! DOLINČIČE Pod gornjim naslovom smo v številki 40 z dne 4. oktobra 1956 objavili članek o smrti Marije Rožman, pd. Vrhovi v Dolin-čičah. Takrat smo pisali, da je otrok umrl nasilne smrti. Resnici in pravici na ljubo ugotavljamo, da je sodnijska razprava ugotovila, da otrok ni umrl nasilne smrti. Sodni jsko postopanje proti Obtožencema Jožefu Wutte in Apoloniji Rožman je bilo ustavljeno in sta bila izpuščena iz preiskovalnega zapora dne 31. 10. 1956. DOBRLA VES Kulturna prireditev Farna mladina je uprizorila v farni dvorani ob lepi udeležbi dvakrat duhovno igro: Sv. Hema. Mnogo je bilo truda s pripravo. Nastopili so večinoma novi igralci iz vrst katoliške mladine. Vloge so dobro rešili. Vživeli so se v življenje in trpljenje sv. Heme. Vez je bila med igralci in gledalci, ki so doživeli vso težo življenja sv. Heme ob nasilni smrti sinov, maščevanja moža in njegove smrti. Vdanost v božjo voljo velike žene in matere se je ■pokazala v vsej junaški lepoti. Sv. Hema spozna minljivost vsega zemeljskega. Živi za Boga in obme svoje premoženje v čast božjo in dobrodelne namene v blagor trpečim in mladine. Med odmori so navzoči skupno peli primerne pesmi k dogajanju na odru. Farna mladina! Ostani zvesta svojim idealom! Išči pravega veselja v kulturnem udejstvovanju, ki ti posreduje pravo izobrazbo in te vodi k pravemu cilju našega življenja. SELE Farno gibanje Število našega prebivalstva se suče okoli enega tisoča. V preteklem letu je bilo roje- nih 25 otrok in sicer 14 fantov in 11 deklic, zakonskih 19, nezakonskih 5 (med njimi dvojčka) in eden iz civilne zveze. V večnost je bilo poklicanih 18 oseb; od teh'16 domačinov in 2 tujca, ponesrečena v obmejnih gorah. Od domačinov je bile 13 odraslih, dvoje deklet, eni deklici: Trau-di Dovjak pa je vsled prirojene napake srce nehalo utripati, ko je ravno dopolnila 14 let: Od odraslih jih je smrt ugrabila deset v visoki starosti od 70—85 let. Zadnja v preteklem letu sta umrla dva Lukeja: Luka Zablačan, občinski oskrbljenec, in Luka Dovjak, prevžitkar na pd. Nacovem posestvu. Oba sta bila rojena na dan sv. Lukeža 18. oktobra, le slednji je bil z 80 leti za 5 let starejši od prvega. Luka Dovjak je bil značajen, globOkoveren mož in prijatelj našega lista. Ravno na sveti večer in na božični praznik je ležal na mrtvaškem odru in bil na Štefanovo ob obilni udeležbi položen k zadnjemu počitku. Sveto zakonsko zvezo je pred oltarjem sklenilo 15 parov v Selah in eden v bajtiški cerkvi. Toliko,porok v enem letu še ni bilo, odkar Sele stoje. Oddali pa smo še po eno nevesto na Radiše, v Glinje in št. Janž. Tako je bilo gibanje prebivalstva pri nas. Zdaj pa še drugi sporočite, 'kako je bilo v preteklem letu pri vas! Nov dom Vsaka stvar traja le svoj čas. Tako je tudi gospodarsko poslopje Janeza Kropivnika, pd. Hašperja na Zvrh. Kotu vsled starosti že lezlo na kup in tudi hiša je že hirala. Popravljati se ni splačalo več. Zato se je gospodar odločil zgraditi družini in živini nov dom. Ta že stoji malo pred vasjo na lepem sončnem mestu in bliže zemljiščem. Zidan je v ziljskem slogu, da je stanovanjska hiša združena s hlevom in skednjem pod isto streho in jo obdaja balkon proti jugu in zahodu. V ponedeljek 17. decembra je bila stavba blagoslovljena, naslednje dni pa se je začelo preseljevanje. Pri tem je tudi že pomagala domača hčerka Dragica, gojenka gospodinjske šole v št. Jakobu. Božične praznike je družina že preživljala v novem domu. Naj, bo sedanjemu in bodočim rodovom ta hiša prijetno in srečno bivališče! Nase prireditve = Krščanska kulturna zveza naznanja: KATOLIŠKO PROSV. DRUŠTVO V GLOBASNICI vabi na veseloigro „ N e-deljski in divji lovci”, ki bo v nedeljo, dne 6. januarja pri ŠOŠTARJU v GLOBASNICI. Začetek ob pol 3. uri popoldne. — Vsi od blizu in daleč dobrodošli! VABILO Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi vljudno na ljudsko igro v štirih dejanjih „STARI IN MLADI” v nedeljo 20. januarja ob pol 3. popoldne v Šerccrjevi dvorani. Vsi prisrčno vabljeni od blizu in daleč.- VABILO FARNA MLADINA IZ ŠT. JAKOBA, priredi v nedeljo, dne 6. januarja ob pol 3. uri popoldne pri ADAMU V SVEČAH božični misterij v štirih dejanjih „ H e u -rik gobavi vitez”. Isto igro ponovi Farna mladina dne 6. januarja ob 7. uri zvečer v FARNI DVORANI v ŠT. JAKOBU v Rožu. Vsi prisrčno vabljeni. KOTMARA VES Ker se že dalj časa nismo več oglasili, se je nabralo kar cel koš novic. Septembra smo pokopali r. Habnarča, rodom Podjunčana, ki je ostal do smrti zvest Bogu in narodu. Oktobra je umrl v celovški 'bolnici otrok Jožef Zausnik z Ožnice. Pravtako tudi Blo-zanova M id. s čahorč ter Franc Zelene s Mosteca. Vsi trije so bili prepeljani domov in na domačem pokopališču pokopani. Sorodnikom naše sožalje! Na poslednjo nedeljo smo imeli tudi veselo ženitovanje. Pri fari sta si obljubila dosmrtno zvestobo Alojzij Schonlieb, puškar v Št. Gandolfu in Traudi Hedenik, bolničarka v Kotmari vesi. V Šmarjeti isti dan Zob-čec Francej in Kulnikova Mici. Vsem štirim naše čestitke! , „U M N I ČEBELAR”! Pod tem naslovom je pred več leti izdala Mohorjeva družba v Celovcu knjigo o umnem čebelarju. Zanjo se zanima neki naš rojak, ki namerava v kratkem oditi v Ameriko. — Ta knjiga gotovo leži kje v kaki hiši zaprašena. Kdor jo ima, je vljudno napro-šen, naj jo čimprej pošlje na upravo „Naše-ga tednika — Kronike” z navedbo cene (koliko zanjo zahteva). ---====0===-- v Hladiuta cMnanie v StniUeiu V zadnji številki „Našega tednika” smo obljubili, da bomo o Marijinem romanju v naši fari še obširno poročali. Obljuba je Bogu ljuba. V sredo, dne 12. decembra ob sedmih zvečer se je zbrala velika množica ljudi, da pozdravi Fatimsko Gospo. Od blizu in daleč so prihiteli farani in prinesli lučke seboj. Od daleč je prišla, iz teme se je bližala našim očem, videli smo samo meglen Obris kipa, dokler ni stala pred nami v-vsem svojem sijaju. Preč. g. župnik so pozdravili Fatimsko Kraljico v imenu fare, jo prosili za milost vseh faranov ter ji izročili faro v varstvo, da misijonari te dni med nami. Dolga procesija je spremljala božjo Mater v farno cerkev. Na velikem oltarju je bil pripravljen Njen tron, obdan od samih belih nageljnov, sedaj sredi zime! Cerkev vsa v vencih, res lep pogled in še lepši na Fatimsko Gospo, vsa z lučjo razsvetljena. V (pridigi so bili vabljeni posamezni stanovi k stanovskim naukom. Žene so jprve napolnile veliko cerkev, potem so prišla dekleta in nazadnje možje in fantje. V nedeljo zjutraj pa je bila cerkev polna mož in fantov, bila je namreč pridiga za može in fante, nato pa skupno obhajilo. Nad 400 mož in fantov je sprejelo sv. obhajilo, med njimi tudi obadva župana iz naše fare. Samo par žena se je pritihotapilo med ta moški svet in še te se niso prav upale k obhajilni mizi! To je bilo doživetje za naš moški svet. Po maši so hiteli možje domov k štedilniku, da so prišle potem na vrsto žene in matere, dekleta in otroci in v drugič se je napolnila cerkev. Čez 2000 obhajil je bilo te tri dni v naši farni cerkvi. Popoldne je bilo slovo od Matere božje. Da imajo ženske solze v očeh, ni čuda, kadar pa imajo solze v očeh možje, takrat je nekaj: posebnega. Nismo se naveličali in tako smo vstrajali vsi od '/23- do 6 ure. Rožni venec in sv. mašo so darovali g. dekan Tra-besinger ter imeli pete litanije Matere božje, Od Fatimske Gospe so se poslovili g. misijonar Cvetko, čeravno so pridigali po eno uro, se jih nismo naveličali poslušati. Težko nam je bilo, ko je Marija zapustila farno cerkev. Velikanska množica ljudi je šla z Marijo v procesiji. Ob koncu, predrto je Marija odšla, so spregovorili mil. gospod prošt, čestitali so šmihelski fari k tej izvan-redni slovesnosti, ki je bila v takem številu obiskana od vseh stanov, čestitali g. misijonarju ter se jim zahvalili za njih trud, prosili blagoslova za dušne pastirje in za vso faro. Lepši kot vsak misijon so bili ti dnevi, globoko doživeti za nas vse, uspeh, kot ga pri misijonu ni mogoče doseči v tako kratkem času! Marija, najboljša Mati in dobra misijonarka je tudi v Šmihelu delala čudeže izpreobrnjenja. Dobro bi bilo, če bi poslušali glas Friceja iz III. r. ljudske šole, da mora prositi, da bi tudi k nam prišla Marija prav iz Fatime in bi za vedno pri nas ostala, kakor jo imajo v Dobrli vesi. Želje - moje spremljevalke ... Nikdar, nikdar ne molčite, niti takrat, kadar spim; v sanjah ste celo pri meni, čakate, da se zbudim. Ve ste moje spremljevalke koder hodim, kamor grem. S trudnim srcem se igrate, varate me dan za dnem. Vendar ste tako prijetne, kadar dvigate srce zmeraj više, dalje, dalje čez doline in gore ... Ni ga hipa, da nobena mi iz prsi ne vzkipi; brž ko ena mi ugasne, druga že se porodi. Tista bo pa le poslednja, ki jo čutil bom nekoč — smrtni dih jo bo ohladil, zagrnila grobna noč ... • naprej vam nudi tvrdka JOHANN LOMŠEK V ŠT. LIPŠU POST EBERNDORF Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno. Politični teden Po svetu ... Božični zvonovi so prekinili politični hrup Po razburljivih dogodkih zadnjih tednov se je božična blagovest znova izkazala za močnejšo kot človeške strasti in politična nasprotja. Božični prazniki so potekli po vsem svetu, večidel javno, ponekod pa prikrito, v duhu miru in sprave, katere simbol je pred 2000 leti rojeno božje Dete, Sin božji in Knez miru. V zapadni Evropi, severni in južni Ameriki, v Afriki in Aziji tostran ,.železne” in bambusove zavese so rojstvo Zveličarja praznovali z velikimi slovesnostmi in obenem s tesnobo v srcu. V zadnjem času je v marsikom bilo močno omajano prepričanje, da bo moč ohraniti mir tudi v novem letu 1957. V razliko od prejšnjih let pa je božična blaigovest v tem letu na veoih krajih segla tudi preko zelezne zavese. Na Poljskem so Božič praznovali z velikimi slovesnostmi in kardinal primas Višinski je mogel prvič po vojni nasloviti preko radia svojo božično poslanico na ves poljski narod. Tudi na Čehoslovaškem je bil letos Božič uradno priznan v radijskih oddajah. Na Madžarskem so se med kadečimi ruševinami nedavnih ostrih bojev, sredi pomanjkanja in lakote, množice vernikov zgrinjale v cerkvah pri 'polnočnici, da izprosijo milost in prizahašanje za njihovo tako težko preizku-šano domovino. Celo na Kitajskem, kjer tvorijo kristjani le manjšino, je božični praznik dobil svoje .priznanje v radijskih ‘ddajah in v časopisju. Le v Sovjetski zvezi, ‘Olgariji in Romuniji, kjer kristjani vzhodne cerkve praznujejo rojstvo Zveličarja pozneje, ni bilo opaziti nobenih zunanjih slovesnosti, Prav tako tudi v Jugoslaviji. Med tem ko je bil ves svet v božičnih dnevih javno ali naskrivaj zbran v duhu ob betlehemskih jaslih, so počivale mednarodne politične intrige, šele po praznikih se je začelo prebujati običajno politično življenje. Omenili bomo samo najvažnejše dogodke. Položaj v Egiptu Po tem ko so zapustile Egipt zadnje angleške in francoske čete, se morajo tudi Izraelci postopoma umikati pred napredujočimi policijskimi četami Združenih narodov, ki zasedajo polotok Sinaj. Izraelci odvažajo s seboj ogromjjHt bojni plen, ki gre od najmodernejšega drožja sovjetskega izvora pa do rjuh in odej:. Vse to je oprema, ki jo ^ sovjetska vlada nakopičila v Egiptu — kot pravijo — za svoje prostovoljce, ki bi naj v danem trenutku nastopili, da izvedejo tako-zvani „panterski skok” Sovjetske zveze v srce Sredozemlja, na področje, ki je bilo več kot sto let izključna vplivna sfera zapadnih sil. Toda dogodki na Madžarskem, odločno stališče Amerike po < anglo-francosko-iz-raelskem podvigu proti Egiptu ter nastop Združenih narodov so preprečili ustvaritev novega ognjišča vojne, ki bi se utegnilo razplamteti v -svetovni požar. Velika Britanija , in Francija sta zaradi njunega neprostovoljnega umika utrpeli velik politični poraz, ki je razgalil njuno nemoč ter odvisnost od Amerike. Sedaj, ko potapljači in čistilne ladje po naročilu Združenih narodov že čistijo Sueški prekop in ga usposabljajo za plovbo, pa se Amerika mirno pripravlja, da izpolni praznoto, ki so jo zapustili Angleži in Francozi. Predsednik Eisenhower je zaprosil ameriški parlament za pooblastilo, da sme v primeru izbruha neredov ali nevarnosti vojne poslati na Bližnji vzhod ameriško vojsko. Nadalje je zahteval izredni kredit 400 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč zaostalim arabskim državam. Sovjetska zveza pa na drugi strani poskuša izgraditi svojo postojanko v Siriji, kjer kar naprej grmadi vojaški material in koncentrira svoje ..inštruktorje”, ki so v resnici poveljniki sirijske vojske. Toda 'spričo slabosti, ki jo je komunistični blok pokazal na Madžarskem in na Poljskem, zapadni politični krogiipomena Sirije ne precenjujejo. Tragični dogodki ha Madžarskem še sedaj, ko je tam vsaj na zunaj zavladal mir — ^pokopališki mir” ga je krstil neki novinar — še naprej kažejo, svoje posledice. Ena izmed njih je vstrajni tok beguncev preko avstrijske in jugoslovanske meje. Število beguncev stalno raste v Avstriji, pa tudi v Jugoslaviji, tako da je sledn ja bila prisiljena zaprositi — .podobno 'kot Avstrija Zdru- žene narode za pomoč pri urejevanju begunskega vprašanja. ^ Tito v Washington Pa tudi na odnošaje med Beogradom in Moskvo je upor na Madžarskem vrgel globoko senco, ki jo poočitujejo sicer dolgovezne ali pogosto zelo strupene polemike med jugoslovanskimi in sovjetskimi listi. Spričo tega poslabšanja odnosov med Beogradom in Moskvo je ameriška vlada sklenila, da povabi maršala Tita na uradni o-bisk v Washington, kjer ga bo sprejel dr- žavni 'predsednik Eisenhovver. V uradnem obvestilu ameriške vlade je rečeno, da se bosta oba državnika razgovarjala o tekočih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. V Beogradu so prejem povabila potrdili, vendar so zanikali, da je slednje v kaki zvezi s poslabšanjem odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Raab v Beograd Pred dnevi je avstrijsko časopisje objavilo vest iz uradnih virov, da se bo avstrijski zvezni kancler ing. Raab podal v kratkem na uradni obisk v Beograd. Pri tem je bilo naglašeno, da je bil ta obisk dogovorjen že pred daljšim časom, da pa iz raznih razlogov ni bil določen natančni datum. In pri nas v Avstriji: Razgibana posvetovanja Deželni zbor Koroške je pred prazniki zasedal in se posvetoval, kako bi najlažje spravil skupaj potrebnih 400 milijonov šilingov, katere bi dežela rabila za leto 1957. Sicer vse govore v deželnem zboru ne smemo jemati preveč resno, ker so se vladne stranke že prej zmenile na posvetovanjih finančnega odbora in so govori v deželnem zboni samem le bolj namenjeni volilcem. Ti naj bi iz govorov zastopnikov posameznih strank razvideli, kako zelo se stranke 'borijo za zboljšanje cest, za razne gospodarske subvencije in druge finančne pripomočke. Poznavalca razmer v deželi tudi ni nikakor presenetilo, da so se poslanci v deželnem zboru in tudi v dunajskem parlamentu zaletavali v bore slovenske ure in slovenski pouk na dvojezičnih šolah. Saj poznamo to že desetletja. Vsak koroški politik, ki na gospodarskem in kulturnem polju ne ve ničesar povedati, bo govoril o nevarnosti slovenizacije, bo pripovedoval o nepostavnosti odredbe o dvojezični šoli, bo zatrjeval svojo zvestobo do domovine, čeprav je še pred desetletjem z vso vnemo služil drugi domovini s središčem v Berlinu in prisegal Hitlerju večno zvestobo. Za zabavo javnosti in tudi deželnega zbora so poskrbeli poslanci sami, ko so konstruirali tretjo narodnost vindišarjev v deželi in nobeden ni znal povedati, v čem ta narodnost obstoja in tudi niso vedeli povedati, kdo je vendar vindiš, kdo sloveniš in kdo dajč. Kakor vse kaže, bo na Koroškem kmalu več Madžarov kakor Slovencev — vsaj po uradnih ljudskih štetjih — in ipotem 'bomo imeli tudi četrto narodnost v deželi in verjetno ne bo nihče govoril več o infiltraciji, ki bi ogrožala enotnost dežele. Gospod poslanec Einspieler iz Zgornje Vesce pri Bilčovsu je prav gotovo pri svojih slavističnih študij alt na Dunaju in tudi v inozemstvu ugotovil, da je nekaj svojevrstnega, kar on označuje kot vindišarsko in Nemci v deželi z veseljem ugotavljajo: „Sedaj imamo vendarle enega izobraženca, ki se priznava k vindišarski narodnosti.” — Eden in edini. Ko je gospod .poslanec Einspieler prebiral izjave 'deželnega zbora iz leta 1920 je verjetno prezrl svečano obljubo na seji 28. 9. 1920, ko je koroški deželni zbor zagotovil vsem Slovencem v Avstriji, da bo varoval jezikovno in narodno posebnost sloven-' škili sodeželanov in skrbel za njih duševni in gospodarski procvit v isti meri kakor za nemške sodeželane. Gosp. poslanec Eanspie-ler verjetno tudi ni zadosti točno preštudiral državne pogodbe z dne 15. maja 1955. Da tega ne moremo pričakovati od državnega poslanca dr. Weissmanna v dunajskem parlamentu, se nam zdi nekaj razumljivo, ker je on Nemec, ki se je nedavno navduševal še za drugo linijo nemške politike in ne za avstrijsko. Od gospoda poslanca Einspielerja pa bi točno poznanje prilik že pričakovali, ker leži Zgornja Vesca le še v dvojezičnem ozemlju, čeprav ob priliki kanclerjevih obiškov skrivajo otroke, ki niso vešči nemškega jezika na igriščih in pokažejo le one, ki že nekoliko nemško znajo. Kakor pa nam je znano, je kancler od svojega obiska na pokopališču v Bilčovsu odnesel le sliko, ti a ni nekaj v redu. To je nekako politična senca iz deželnega zbora. Gospodarsko pa so še bolje ,,pogruntali”. Dne 13. maja smo imeli v državi parlamentarne in v deželi volitve poslancev deželnega zbora. Prav kmalu po volitvah pa smo brali, da je novi finamčni referent Sima izdelal poseben program, kako bi pomagal južnemu-slovenskemu delu dežele. Tri sto milijonov so naračunali, da bi bilo potrebnih za najnujnejše potrebe tega dela de- žele. In glejl Deželni proračun za velikov-ški okraj ne predvideva niti 1000 šilingov za zboljšanje cest, čeprav so deželne in deloma tudi državne ceste take, da ugotavljajo celo ministri, ki gradijo v tem delu dežele svoje ..privatne” šole, da se praktično nahajamo na ..Balkanu”. Je pač vedno ista slika. Dokler bo južna Koroška dajala posameznim strankam samo glasove in ne bo od strank z vso odločnostjo zahtevala tudi svojih zastopnikov v deželnem zboru, tako dolgo za ta del dežele ne bo denarnih sredstev. Južna Koroška potrebuje domačinov, ki bodo interese tega dela dežele dejansko zastopali in branili, ne pa samo dvigali roke in pljuvali v svojo lastno skledo. Tako so delili ERP-kredite, tako delijo sedaj ves javni denar. Denarne reke tečejo proti severu, vode pa proti jugu. Mi pa ostanemo, kjer smo bili. Ne pričakujemo gosjpodarskih čudežev. Južinemu delu dežele naj bi dali na cestah in drugih gospodarskih potrebščinah vsaj del tega, kar v tem delu dežele daje na tujih valutah tujski promet in mi vsi 'bi bili že zadovoljni. Celovec in Beljak živita od južnega, slovenskega dela dežele. Obe mesti 'potrebujeta odjemalcev, obe mesti potrebujeta zidarjev in tesarjev, obe mesti potrebujeta delovnih moči. Iz zanemarjanja podeželja in odrekanja gospodarske pomoči tudi jasno vidimo, da vlada nima interesa, zajeziti beg s 'podeželja. Niti šilinga ni v deželnem proračunu za slovenske gospodarske in gospodinjske šole. In .to imenujejo enakopravnost Slovencev in Nemcev. Koroški deželni zbor odobri 300.000 šilingov za vzgojne zadeve v deželi, nima pa šilinga za slovenske vzgojne ustanove. Na žalost v slovenščini nimamo izraza, ki bi v vsem obsegu povedal vsebino besede „Der Eingeborene”. Najbrž zato, ker Slovenci nismo nikdar izžemali drugih narodov, ne v Evropi še manj pa v kolonijah. Kitajci bi dejali kuli, za tega kulija ostane le delo, ostanejo le dolžnosti, pri koritu pa se mastijo drugi. To je spoznanje iz proračunskih debat v deželnem zboru in parlamentu na Dunaju. Čudimo se, da je tako zadržanje in sklepanje mogoče ob Božiču 1956. Stai/enci doma in ftA svetu USPEH SLOVENSKEGA ARHITEKTA Ugledna nemška ustanova za stanovanjsko kulturo „Die Neue Gemeinschaft fiir Wohnkultur” v Stuttgartu je objavila rezultate evropskega natečaja za najboljše načrte za pohištvo ter ureditev stanovanj. Natečaja se je bilo udeležilo 316 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav. V oddelku za socialno poluštvo, namenjeno za množično izdelavo ter za uporabo širokih ljudskih plasti, je mednarodna komisija prisodila eno izmed nagrad slovenskemu arhitektu Niku Kralju, ki je zaposlen v tovarni pohištva „Stol” v Duplici pri Kamniku. Prvotno so bile določene tri prve nagrade v znesku 10.000 mark, a zaradi močne in kvalitetne udeležbe so jih razdelili na pet enakovrednih nagrad, od katerih je ena pripadla ing. Kralju. VORANCOVE »SOLZICE” N - Založba Mladinska knjiga je te dni rtdala ponatis »Solzic” Prežihovega Voranca, ki spadajo med najlepša dela slovenske mladinske književnosti. V njih zaživijo pisateljevi mladostni spomini na rojstni kraj. Mežiško dolino na Koroškem. Krasijo jih občutene ilustracije Franceta Miheliča. NOV ROMAN O KOROŠKI V verskem mesečniku »Družina”, ki ga bere preko sto tisoč Slovencev, se je v letošnji decembrski številki zaključil prvi del romana »Med brati”,-ki je v reviji izhajal od predlanskega poletja. Roman posega v koroško življenje med zadnjo vojno, zlasti slika usodo deportirancev s Poljskega in iz Ukrajine, ki so jih nacisti kot delovno moč razmetali med kmete, tudi med koroške Slovence. Ti poljski in ukrajinski deportiranci in deportiranke so med Korošci sprejeti kot bratje (primeren naslov Med bratil). Razvije se tudi ljubezen med domačim sinom Marke jem in mlado Poljakinjo. Ker poroka med deportiranko in domačinom, ki ga vsak čas čaka vpoklic k vojakom, ni mogoča, posreduje domači, v nemške kraje izgnani škocjanski župnik in izposluje na škofiji dovoljenje za skrivno poroko. Roman je zelo napet. Godi se v Mali vesi pri Škocijanu v Podjuni. Medvojne razmere so nakazane z dokumentacijo. S tem, da je roman bralo preko sto tisoč Slovencev in jim je bila predočena naša koroška zemlja in duša (romam se godi v krščanski in narodno zavedni družini), se je nedvomno okrepila duhovna vez z nami Korošci. Pozdravljamo, da se za našo usodo, preteklo in sedanjo, zanimajo slovenski književniki in daj slovenske revije, kulturne in verske, objavljajo o nas članke in povesti. KOROŠKO - AMERIŠKA POROKA Na Dunaju se je pred nedavnim poročil g. Miro Krek, sin pokojnega ljubljanskega univerzitetnega profesorja dr. Gregorija Kreka, ter gospodična Mojca Rutarjeva, koroška rojakinja. G. Krek je po vojni študiral na Dunaju, nato je odšel v Združene države, kjer si je ustvaril novo eksistenco. Pred nekaj meseci se je pa vrnil v Avstrijo in se poročil, čestitamo! Zgodilo se {e- v noi/oletni Mii (Nadaljevanje z 2. strani) Nanika še zasliši strel, potem pa prekrije vse črna tema ... Ko se Nanika prebudi, sprva ne more dojeti, kje je in kaj se je bilo zgodilo. Leži v snežno beli ipostelji, v kotu gore lučke na božičnem drevesu. »Še malo in opomogla si bo naša junakinja”, zasliši moški glas. Kje je že neki slišala ta glas? Nad posteljo se sklanja Janko. Samo enkrat v življenju ga je bila videla, ko je bilo vaško žegnanje. A takrat je prišel k sosedovi Mariji. Ljudje so govorili, da sta zaročena. Nenadoma si Nanika zaželi domov v okrilje matere po vsej tej grozoti. Janko ji pripoveduje, kako je opazil bližajoče sanke in za njimi tulečega volka, ravno ko je hotel zapreti mlin in pohiteti domov, da v krogu dragih pričaka novo leto. V hipu, ko je hotel volk zasaditi svoje požrešne zobe vrancu v tilnik, se je zgrudil pod njegovim strelom. „A kje je Nero?” zaskrbljeno vpraša Nanika. ,,Q temu gre dobro v hlevu, že pridno zoblje iz polnih jasli. Ko si odpomoreš, te spremim domov. Ni da bi hodila sama, noč je polna nevarnosti.” »Janko,” vzdihne Nanika, ko je ta odšel, da obvesti svojce, ki so že zaskrbljeno čakali nanj. »Janko...” Vzravnan stoji poleg nje v saneh in napeto drži vajeti. Od njega veje moč, gotovost, zavetje. Takole potovati pod njegovim varstvom, se zamisli Nanika, pa bi nobena daljava ne bila prevelika, ne nobena noč pretemna... Drevesa so jima zasenčila pot. Veje so stvorile nekakšen svod, ki jih je sprejel v svoje okrilje. Še tu je prodiral temo blesk njenih oči. Kako vse drugače je, kakor pri ponosni Mariji, si misli Janko. Ta hodi v mestne šole, kakor da bi jaz potreboval v mlinu študirano žensko. Jaz bi rabil takšno, ki zajaše vranca in se ne ustraši temne noči, ki zna zagrabiti za trdo delo. Ustavil je vranca sredi gozda. Dvignil je Naniko iz sani. Kako peresno lahka je, kakor hi se bala biti komu napoti. Nanika trepeče od vzhičenja in strahu. Janko pripada Mariji. Toda ali more biti človek last koga? Ne! To so se domenili starejši, ne da bi vprašali srce. Žejne ustnice so se združile, svet je postal le oaza, na kateri obstajata samo ona dva .. . »Nanika, nekoč sem mislil, da sem srečen, a zdaj vidim, da sem se motil. Kaj je prava sreča, sem spoznal, ko sem te nezavestno nesel v hišo. Prišla si iz gozda kot lahna snežinka in stopila v moje življenje. A zdaj, nesiva novoletni pozdrav tvojim roditeljem ...” Sonja VESELO o notio leto Po neznosnih mračnih dneh, ko so naša očesca zaman iskala košček modrega neba, ko je zapuščeno jesensko naravo prekrivala gosta megla, je starka Burja prav za sam Božič iztresla svoje pernice. Sneg je prekril s svojo bleščečo lepoto vrtove in livade in nad vsem stvarstvom je zasijalo nebeško sonce. Kaj čuda,, da sredi te lepote res z veseljem stopamo v novo leto 1957. Prijateljčki moji mladi! Krepite svoje duševne sile v petju, učenju in čtivu, jačite v delu, športu in veselju svoja mlada ramena, ki bodo nekoč nosila usodo našega naroda. Res lepo zemljico nam je ustvaril Bog na Koroškem; kakor da bi bil oni dan prav Židane volje, ko je ustvarjal to čudovito deželo. Ko romaš po zimskem gozdu, se ti zdi, da nobena pravljica mi mogla dovolj živo opisati vse te bajne lepote. Drevesa so posuta z milijoni dragulji. • Čarobna in veličastna so. Srce že sluti, kako lepa bodo šele takrat, ko jih bo vigred ljubeče odela s svojim nakitom. Drevesa v snegu, nad njimi sinje nebo, osvetljeno od večerne zarjel In jutra, polna sončnega sijaja, ko si je nebo nadelo pražnjo obleko v nepopisni modrini — da, to je raj1 na zemlji. A zemlja spi; pod snežno odejo',počiva ozimina. Kaj kmalu bo v novem letu spomladi pognalo žito iz tisočerih klic in rodilo naš ljubi domači kruhek. Dom, hiša očina... zdi se mi, da bi se moral človek pokrižati, ko izgovarja te besede. Ko boste pod rodnim krovom v okrilju materine ljubezni prekoračili prag novega leta, se morda spomnite tudi onih tisočerih sirot, ki vsega tega nimajo, ki tavajo okrog po svetu brez doma in ljubeče roke svojcev. — Da, videla sem revščino, tesna stanovanja, puščobo in mraz. Družine, kjer niti toliko prostora niso imeli, da bi si postavili božično drevesce in jaslice. In vendar so ponekod obesili smrečico kar na strop, ali vsaj za okna zataknili nekaj jelkinih vejic. V vsej tej revščini pa so njihove oči izražale 'bogastvo spomina na rodni dom in svojce ter upanja v lepšo bodočnost. Materina ljubezen in očetovi nauki, spomin na dom, to je tista čudovita bilka, ki se je človek krčevito oprijemlje, kadar ga zajame vrtinec življenja. Kdor si je to močno bilko očuval v svoji duši, Okrog njega zaman buče pogubonosni viharji sovraštva. Pripognejo ga trenutno k tlom, zlome pa pa nikdar. Zatorej, če ste v starem letu morda bili z vsem nezadovoljni, jezili stariše, 'bratce in sestrice — v novem letu naj bo to vse drugače! Naj vam usoda prihrani, da bi morali nekoč občutiti, kaj se pravi biti brez matere, brez hiše očine ... Ko boste božali in se spomnili tudi onih mnogih štirinožnih prijateljev, ki so prav tako trpeli, ko je sovraštvo med (ljudmi prišlo do izbruha. Cesto se je zgodilo, da je zvesti pes prepotoval velike razdalje, preplaval jezera in reke in mnogokrat podlegel naporom, ko je žalostno iskal svojega gospodarja. Nemalokrat se še dogaja, da murika po ruševinah žalostno mijavka in išče svoj topli zapeček in kanarček svojo kletko, kjer je vendar bilo kaj za pod kljun'... Mladina! Vse to gorje se rodi iz sovraštva, nezadovoljstva, nasilja. Zato proč z vsem tem! Naša srca naj zajame moč ljubezni in sprave. Zemlja je dobra mati vsem njenim otrokom, samo ne dopušča, da bi zlorabljali njena bogastva za pogubonosne svrhe. Za vše je svet dovolj bogat, samo mislite vedno na to, da je vsakdo, ki ga srečujete na življenjski poti, vaš brat ali sestra. Če bo mnoga srca prevzela takšna miselnost, nam ne bo več treba izgubljati mladih sil v obrambi in reševanju iz revščine. Nad trpinčeno zemljo bo zasijalo konce ljubezni in razumevanja, naš duh pa nam bo po- | magal prodirati v tajnosti narave in ona nam bo radovoljno bogatila nadaljno uso-* do. Sonja. iZzr mladina in firaioeta IZ SLOVENSKEQA l steklu. V vagonu je bilo skoraj prazno. Enakomerno so udarjala kolesa ter pela svojo enolično pesem. Mislila sem na ubogo ženo, ki je morala vse življenje globoko v srcu skrivati zavest, da je Slovenka. Anita Pada snežec Pada snežec beli na ravan prostrano in pokriva zrnje v zemljo posejano. Bela snežna odeja čuva kal življenja skrito v drobnih zrnih, dokler mraz ne jenja. A spomladno sonce snežec bo izpilo, novo bo življenje iz zemlje priklilo. Tudi v naših srcih takrat vzklije nada: morda rodna gruda sprejme nas že rada?! ZA DOBRO VOLJO Stari mornar sloni ob graji broda in v elegantnem loku pljuva v morje. Približa se mu nališpana dama z vprašanjem: „Gospod mornar, kaj bi se zgodilo, če bi se naša ladja zaletela v kako ledeno goro?” „Po vseh pravilih bi jo razklala na dvo- „A če bi se zaletela v kako drugo ladjo?” ,,Bi jo tudi razklala na dvoje.” „Kaj pa ako bi naletela na kako podvodno skalo?” „Bi jo pač razbila.” Očitno oddahnjena še vpraša dama: „Torej je naša ladja tako močna, da ni nobene tako velike ovire, da bi se ob njej lahko razbila?” - „Pač” — ??? „Če bi se trčila z žensko neumnostjo bi se gotovo razbila,” odgovori mornar in krepko pljune v morje. Od vsega ima. nekaj ... Boter: ,,Janez, ti imaš pa čisto atekov nos!" Botra: „Res je! Ampak oči imaš pa mamine!” Gornja slika nam predstavlja šv. Tri kralje iz leta 1511 in spada v vrsto najl>olj5ih slik -lesorezov ve- Janezek: ,,Hlače pa so od starejšega Ukega umetnika Albrechta Diirerja brata.” p * 1 * S * * N * O * B * R * /\ * N * J * E Wag'gerl: Itako, fe bil bolni plitek o