Glasilo Združenja rejcev lipicanca Slovenije Številka 16 januar 2019 ISSN 2386 – 0049 Glasilo Združenja rejcev lipicanca Slovenije januar 2019 Izdalo Združenje rejcev lipicanca Slovenije – priznana rejska organizacija Lipica 5, 6210 Sežana Avtorji: Aleksander Ozmec, Klemen Turk, Jana Jašovic Memon, Barbara Turk, Družina Sinjur, Tomaž Hosta, Nina Peternel, Jaka Žgajnar, Urška Kirn, Tina Cic in Primož Tanko. Lektura Neža Tanko Uredništvo in postavitev Primož Tanko. Objavljeno tudi na www.lipizzan–slovenia.si Kontaktni naslov: info@lipizzan-slovenia.si Program dela Združenja rejcev lipicancev Slovenije financno podpirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Obcina Sežana Vabilo na obcni zbor clanov Združenja rejca lipicanca Slovenije 2. 2. 2019 ob 9:00 Dvorana Grašcine v Kobilarni Lipica Lipica 5, 6210 Sežana Predlagan je naslednji dnevni red 1. Otvoritev obcnega zbora 2. Izvolitev a. Delovnega predsedstva b. Verifikacijske komisije c. Zapisnikarja d. Dveh overoviteljev 3. Porocilo predsednika 4. Porocilo strokovnega vodje 5. Porocilo blagajnicarke za leto 2018 6. Porocilo nadzornega odbora 7. Porocilo castnega razsodišca 8. Porocilo verifikacijske komisije o sklepcnosti zbora 9. Razprava in sprejem porocil ter zakljucnega racuna za leto 2018 10. Predstavitev, razprava in potrditev pravilnika o rejskih dosežkih 11. Program dela za leto 2019 za Izvršilni odbor in Strokovnega sveta 12. Beseda gostov 13. Informacije o pripustni sezoni 2019 14. Razno Ce obcni zbor ni sklepcen, se z zacetkom seje pocaka 30 minut, nakar je sklepcen, ce je prisotnih najmanj 1/3 clanov s pravico glasovanja. Odlocitve so veljavno sprejete, ce je zanje glasovala vecina navzocih clanov. (16. clen statuta ZRLS) Vec informacij o obcnem zboru lahko dobite pri predsedniku ali tajnici ZRLS. Aleksander Ozmec, predsednik ZRLS Jana Jašovic Memon, tajnica ZRLS + 386 41 603 970 + 386 68 180 573 sandi.ozmec@gmail.com info@lipizzan-slovenia.com Uvodnik Aleksander Ozmec, predsednik ZRLS PRO Spoštovane rejke in rejci lipicancev, ljubitelji konj! Leto 2018 je hitro minilo, še posebej za ekipo Izvršnega odbora Združenja rejcev lipicancev Slovenije. Spomladi smo dobili zaupanje clanov, da bomo dobro skrbeli za združenje, promovirali rejo in delo z lipicanci ter tudi za clane društva. Prvo leto je naokrog in lahko naredimo kratko analizo dela novega upravnega odbora. Skozi leto se je zvrstila vrsta dogodkov, ki smo jih organizirali v združenju. Veliko dela je bilo posvecenega izobraževanju in promociji. Glavne teme so bile spoznavanje specifik reje lipicanca, delo z mladimi konji, pomen preizkušanja delovne sposobnosti, ocenjevanju in ocenam konj. Udeležili smo se vrste dogodkov, na katerih smo predstavili bele bisere iz Slovenije, na dogodkih v Kobilarni Lipica, na maticnem Krasu v Sežani, na pohodu Od hribcka do hribcka in drugod, skupna tocka dogodkov pa so seveda lipicanski konji. Trudili smo se, da jih cim bolje predstavimo, promoviramo njihove prednosti in se o njih še kaj naucimo. Le tako se bomo lahko ob njih in z njimi pocutili lepo in ponosno ter se z veseljem pohvalili, da smo lastniki oziroma ljubitelji lipicancev. Spoštovani ljubitelji in lastniki lipicancev, pozivam vas, da svoje konje cim veckrat pokažete ljudem, da se Slovenci zacnemo zavedati, da je lipicanec naš slovenski konj in da smo ponosni nanje. Združenje je organizacija, ki ima stabilno delovanje, ekipa z vodstvom ima veliko idej, za lažje uresnicevanje pa rabimo tudi pomoc vas, rejcev, lastnikov, ljubiteljev! Zato vas vabim, da ste še bolj aktivni v samem združenju in sooblikujete delo združenja ali pa se nam pridružite na številnih dogodkih. Vedno lahko najdemo prostor za izboljšave, tako v delovanju društva, obvešcanju clanov in kvaliteti reje, zato se zavezujemo, da se bomo po najboljših moceh trudili tudi naslednje leto. V letu, ki je pred nami pa vam želim veliko lepih trenutkov z vašimi lepimi lipicanci. Aleksander Ozmec, predsednik ZRLS PRO Porocilo o izvedbi vzrejnih pregledov v letu 2018 Klemen Turk, dr. vet. med, Strokovni vodja ZRLS PRO Centralni vzrejni pregled je za clane ZRLS je bil letos organiziran v Kobilarni Lipica v soboto 22. 9. 2018. Poleg tega sta bila organizirana še dva naknadna vzrejna pregleda, in sicer 13. 10. 2018 v Kobilarni Hosta v Selah pri Šentjerneju in 16. 10. 2018 pri Jani Jašovic Memon v Prešnici pri Kozini. Identifikacijsko registracijski pregled žrebet V letu 2018 je ZRLS identificiral in registriral 41 žrebet letnika 2018 v zasebni reji, od tega 18 moških in 23 ženskih žrebet. Na centralni vzrejni pregled, ki je potekal v Kobilarni Lipica, je bilo pripeljanih 21 žrebet. Na vzrejnem pregledu v Kobilarni Hosta se je identificiralo in registriralo 12 žrebet, na vzrejnem pregledu pri Jani Jašovic Memon pa 6 žrebet. Dve žrebeti sta bili identificirani in registrirani na naknadni registraciji pri rejcih doma. Komisija v sestavi Klemen Turk, mag. Janez Rus in Peter Slavic je ocenila vsa žrebeta. Povprecna ocena povprecna ocena vseh ocenjenih žrebet letnika 2018 je 35,45 tocke. Za primerjavo je bila povprecna ocena žrebet letnika 2016 34,13 in žrebet letnika 2017 34,57 tocke. Iz tega je razvidno, da kvaliteta novorojenih žrebet vsako leto boljša in poleg tega je tudi vzpodbudno, da se število novorojenih žrebet zadnje tri leta ustalilo med 35 in 43 žrebet na leto. V zadnjih letih so se razmere, ki so vladale v konjereji v casu ekonomske krize umirile. Ponovno je stekla prodaja konj in posledicno se je povecal pripust. Odbira in vpis plemenskih živali v rodovniško knjigo Odbira ženskih živali Odbira je potekala 22. 9. v Kobilarni Lipica in 13. 10. v Kobilarni Hosta. Skupaj je bilo ocenilo 12 kobil, od tega 5 v Kobilarni Lipica in 7 v Kobilarni Hosta. 10 kobil je bilo odbranih za pleme. Kobile je ocenila komisija v sestavi Klemen Turk, mag. Janez Rus in Peter Slavic. Povprecna ocena je 68,8 tocke. Za primerjavo je bila povprecna ocena ocenjenih kobil v letu 2017 67,66 tocke in v letu 2016 69,33 tocke, s tem, da se je v letu 2016 ocenilo tudi nekaj starejših, še ne ocenjenih kobil. Odbira moških živali V letu 2018 ni bil pripeljan noben žrebec na odbiro za plemenjaka. Izpit iz preizkusa delovne sposobnosti Izpit je potekal 22. 9. 2018. v Kobilarni Lipica. Na preizkus sta bili pripeljani dve živali, triletni kastrat in petletna kobila. Konja sta bila primerno pripravljena in sta uspešno opravila izpit. Zakljucek V letu 2018 se je kvaliteta žrebet dvignila. Sedaj je potrebno, da ta žrebeta cez 3 oz. 4 leta rejci privedejo na odbiro za plemenske živali v veliko vecjem številu kot do sedaj. V nasprotnem primeru bo reja stagnirala. Plemenska creda clanov ZRLS se stara, v zadnjih desetih letih je bilo le malo kobil sprejetih v rodovnik, saj jih rejci niso pripeljali na oceno, poleg tega so bile te kobile povprecne kvalitete. Pomembno je, da se sedaj cim vec kvalitetnih žrebet obdrži v reji in se jih, ko odrastejo, pripelje na odbiro. Le tako bo reja še naprej napredovala v kvaliteti. Pomembno je tudi, da se vse vec živali pripelje tudi na izpit iz delovne sposobnosti. To je pomembno iz vec razlogov. Prvic, pridobi se podatke, ki se jih potem uporabi pri dolocanju plemenske vrednosti posamezne živali in njenih staršev, drugic, te živali bodo na trgu dosegale boljšo prodajno ceno in tretjic, s temi živalmi bo lastnik lažje delal tudi v prihodnosti, bodo bolj obvladljive in poslušne. Tako se ne bo dogajalo, da so živali pri predstavitvi neobvladljive, zaradi tega se jih težko izmeri in oceni, kot to še zdaj vidimo na vzrejnih pregledih. Vecina rejcev se zelo potrudi pri pripravi konj in žrebet za ocenjevanje, so pa še nekateri, ki temu posvecajo premalo casa in pozornosti. Zato apeliram na vse rejce in lastnike, da živali primerno pripravijo na vzrejni pregled. V prihodnje bo potrebno posvetiti vec pozornosti vzreji mladih žrebcev. Že vec let se dogaja, da se na odbiro žrebcev za pleme ne pripelje nobenega mladega žrebca. Vzreja žrebckov je bolj zahtevna kot vzreja žrebic zato se rejci le neradi odlocajo za vzrejo mladih žrebcev, vecina se jih proda oz. kastrira že v mladosti. Posledicno se zaradi tega pripelje zelo malo mladih žrebcev na odbiro, kar pa predstavlja težavo pri zagotavljanju plemenjakov za ZRLS. Ta problem bi lahko nekoliko omilili s skupno vzrejo mladih žrebcev. Vzrejni pregledi konj lipicanske pasme 2018 Primož Tanko Vzrejni pregled je najpomembnejši rejski dogodek leta za rejce in za lipicansko pasmo konj. Letošnji vzrejni pregled je bil 22. septembra na velikem hipodromu Kobilarne Lipica, v maticni kobilarni lipicancev. Program je obsegal registracijo in identifikacijo žrebet in njihovo ocenjevanje, oceno kobil in žrebic za sprejem v glavno knjigo kobil, oceno žrebcev in preizkus delovne sposobnosti. Letošnja generacija žrebet obsega 40 žrebet, od katerih se jih je v Lipici predstavilo 20, vsa pa so bila tudi ocenjena po petih kriterijih, pri katerih je mogoce skupaj doseci 50 tock. Ta merila so: pasemski tip, glava in vrat, trup, noge ter pravilnost in izdatnost hodov. Ocenjevalno komisijo so sestavljali strokovni vodja ZRLS Klemen Turk, mag. Janez Rus in Peter Slavic. Vsa žrebeta so v dobri kondiciji, prejela pa so od 29 do 39 tock, pri cemer izstopa veliko število dobro ocenjenih žrebet, saj so kar tri žrebeta, dve moški in eno žensko žrebe prejeli 39 tock. Najbolje ocenjeno moško žrebe je Conversano Betalka XXVII. po kobili 211 Betalka XXVII. rejca Janeza Peternela in lipiškem žrebcu 388 Conversano Allegra XLVI. Žrebe je dobilo skupaj 39 tock. Ravno toliko tock je dobila najbolje ocenjena žrebicka Slavina po materi 751 Slavina VIII. rejca Rajka Sinjurja in žrebcu 433 Maestoso Batosta XIV. Sledil je preizkus delovne sposobnosti. Ta preizkus je pomemben del reje, saj lahko le na ta nacin preverimo uspehe reje v praksi na podrocju konjevega karakterja in temperamenta, ucljivosti in delavoljnosti. Žal sta se ga zaradi logisticnih težav udeležila le petletna kobila 925 Thais XIV. in triletni kastrat 991 Favory Strana VI., ki sta oba prikazala soliden nivo dela pod sedlom. Sledilo je ocenjevanje kobil za sprejem v rodovniško knjigo, ki se ga je udeležilo pet kobil, od katerih so bile tri potrjene za pleme: 786 Avala II., ki je dosegla 69 tock in 670 Avala I., ki je dosegla 73 tock, obe v lasti rejca Antona Kolarica ter 925 Thais XIV., ki je dosegla 71 tock, rejca Andreja Hoste in lastnika Milojka Strajnarja. 670 Avala I. je dosegla najvišjo oceno na letošnjem ocenjevanju. 913 Trofetta IV. rejca in lastnika Marka Memona je sicer dosegla potrebno število tock, vendar ji manjka centimeter višine, je pa kobila še mlada in ima pred seboj še vsaj leto rasti. Kobila, ki je bila uvožena iz Madžarske pa ni imela popolnoma urejenih dokumentov, zato je tudi ocena izostala. So pa kobile letos dosegle dokaj visoke ocene in kažejo, da rejci izboljšujejo stanje reje. Rejska komisija pri delu (Neža Tanko) Na koncu je bil predstavljen še plemenski žrebec 23 Maestoso Gaetana, ki že ima zacasno oceno in je potreboval oceno za nadaljnjo plemenitev v Sloveniji. Žrebec je bil brez težav potrjen za plemenjaka še za nadaljnja 3 leta. Kljub temu da je mocna nevihta sredi ocenjevanja mocno zredcila vrste rejcev in obiskovalcev je Združenje rejcev lipicanca Slovenije program uspelo izpeljalo do konca, predsednik Aleksander Ozmec pa je podelil lente za najboljše živali. ZRLS se zahvaljuje Kobilarni Lipica, ki je omogocila izvedbo vzrejnih pregledov na hipodromu, ocenjevalni komisiji in vsem, ki so na kakršenkoli nacin pripomogli k izvedbi dogodka. Obcni zbor clanov Združenja rejcev lipicanca Slovenije 2018 Jana Jašovic Memon, in Primož Tanko Dne 17. 3.2018 smo se clani ZRLS zbrali v prostorih Grašcine v Kobilarni Lipica na rednem letnem obcnem zboru. Zbrane rejce ter direktorico kobilarne Lipica gospo Lorelo Dobrinja je pozdravil predsednik ZRLS Marko Avšic. Direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja je pozdravila vse clane ZRLS-PRO in povedala, da podpira vse aktivnosti združenja. Spodbuja naše delovanje pri promociji lipicanca ter povezovanje z izvorno kobilarno. Spodbuja pobudo ZRLS in tudi ona želi, da v strokovnem svetu Kobilarne obvezno dobi mesto tudi predstavnik ZRLS. Na predlog predsednika so clani potrdili delovno predsedstvo v sestavi: Bogdan Ambrožic, Anastasija Lavric in Dragica Štiblar Martincic, zapisnikarica je bila Katarina Avšic, v verifikacijski komisiji pa sta bila Janez Peternel in Rajko Sinjur. Overovatelja zapisnika sta bila Miha Tavcarja in Barbara Turk. Nato je predsednik Marko Avšic podal porocilo o delu v preteklem letu. Bistveni poudarki so bili: Obcni zbor 2017, Dan Kobilarne Lipica in Dan lipicanca, sodelovanje na prireditvah Lipicanec na Univerzi, Srecanju konjenikov treh dežel v Ratecah, Dnevih pršuta in terana. Poleg tega je združenje izpeljalo redne naloge: registracija, identifikacija in ocena žrebet ter ocenjevanje kobil in žrebcev ter preizkus delovne sposobnosti. Clani so se udeležili tudi številnih dogodkov: Državno prvenstvo v vožnji vpreg, Svetovno prvenstvo dvovpreg, generalna skupšcina LIF v Lipici, sejemu AGRA ter razlicnih dogodkih v krajih naših rejcev (Kmetija Janhar, Kmetija Hosta, Martinov pohod pri Rajku Sinjurju, Vzrejna hiša Barbana). Izvedeno je bilo izobraževanje za clane komisij in pomocnikov, clani rejske komisije pa so se udeležili tudi ocenjevanja žrebcev v Đakovu. S Kobilarno Lipica smo poskušali ponovno vzpostaviti žigosanje lipicanca, vendar zaenkrat še vedno neuspešno. Uradnega odgovora z Veterinarske fakultete še nismo prejeli, ker se odgovorni temu ocitno izogibajo. Lorela Dobrinja(KL) in Marko Avšic (ZRLS) (Primož Tanko) Porocilo strokovnega sveta ZRLS-PRO za leto 2017, ki ga je pripravil in predhodno objavil v Glasilu ZRLS mag. Janez Rus, strokovni vodja ZRLS, je na obcnem zboru predstavil Klemen Turk. Sledilo je financno porocilo, ki ga je pripravila blagajnicarka Dragica Štiblar Martincic. Poudarek razpravljavcev je šel v smer, da je treba pridobiti cim vec sredstev za promocijo oziroma sredstva v okviru raznih razpisov za pomoc pri reji, Jože Turk pa je opozoril, da je potrebno delati vec na promociji lipicanca z marketinškimi aktivnostmi, organizirati razlicne prireditve, oglaševati v Reviji o konjih in izdelati promocijski material. Dada Lavric pove, da se je v preteklosti veliko delalo na razpisih stanovskih združenj in tudi pridobilo sredstva, dokler tovrstnih razpisov niso ukinili. Sledile so razrešitev dosedanje sestave organov ZRLS in volitve organov združenja za obdobje 2018-2021. Aleksander Ozmec, kandidat za predsednika je predstavil program za naslednji mandat in ekipo v sestavi Miha Tavcar, Klemen Turk, Cirila Zupanc, Jana Jašovic Memon, Angelika Pristov, Samanta Sušnik, Jože Janhar, Barbara Turk, Matjaž Hlebš, Primož Tanko, Rajko Sinjur in Ina Anzeljc za Izvršilni odbor. Predlagal je kandidate za strokovni svet v sestavi Klemen Potocnik, Matjaž Hlebš in Jana Jašovic Memon, za nadzorni odbor pa Jožeta Turka, Milojka Strajnarja in Toneta Bizjaka. Za castno razsodišce je predlagal Marjana Verceta, Janeza Peternela in Mateja Hosta. Obcni zbor je z veliko vecino izvolil predlagano vodstvo, novoizvoljeni predsednik pa je na kratko predstavil bistvene tocke programa, ki so usmerjenje v izobraževanje, promocijo, kvalitetno rejo ter pridobivanju sredstev in clanstva. Sledila je podelitev priznanj najboljšim rejcem v letu 2017, priznanja pa so prejeli: Andrej Hosta za žrebeta 069 CONVERSANO STRANA VI., 070 SIGLAVY CAPRA XXVI. in 072 THAIS XXI. Janez in Nina Peternel za žrebeti 054 PLUTO BARBANA VII. in 059 MAESTOSO MONTEAURA XXIX, Jože Turk za žrebeti 045 PLUTO ALLEGRA VIII. in 046 THAIS XX. Milojko Strajnar za žrebe 044 CANISSA III. Jana Jašovic Memon za žrebe 066 CONVERSANO WERA XXII. Klemen Kolenc za žrebe 052 WERA III. Pod tocko razno je Aleksander Ozmec v imenu novega vodstva ZRLS – PRO predlagal da se mag. Janezu Rusu za dolgoletno strokovno delo, podporo in delovanje v združenju in velik doprinos k reji ter promociji lipicanca podeli castno clanstvo ZRLS, clani pa so predlog soglasno podprli. Marko Avšic je predstavili še možnosti za sodelovanje pri nekaterih diplomskih nalogah na biotehniški fakulteti, in obvezo, da se rejski program uskladi z novim Zakonom o živinoreji. Igor Trebec je predstavil idejo, da bi lahko npr. Kobilarna Lipica omogocila rejcem sejem in prodajo rabljene opreme. Po zakljucenem obcnem zboru pa smo si clani ogledali še plemenske žrebce za pripustno sezono 2018 in dan koncali s prijateljskim druženjem. Prijave na razpise in pridobljena sredstva v letu 2018 Barbara Turk Najvecji delež financiranja delovanja Združenje rejcev lipicancev Slovenije so do sedaj predstavljale clanarine, s katerim je ZRLS pokrilo vecino stroškov za delovanje. V letu 2018 se je ZRLS prijavilo na razpis tri razpise za sofinanciranje delovanja društva, in sicer na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razpis Obcine Sežana ter razpis MKGP za usposabljanja in strokovnega izobraževanja. Na vseh treh razpisih smo dosegli cilje ter pridobili sredstva za delovanje društva v skupnem znesku 3.630 €. MKGP je v marcu 2018 objavilo razpis po 3. ukrepu uredbe za Pomoc delovanju nepridobitnih združenj na podrocju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2018. Kandidirali smo s celoletnim programom, in pridobili 2.865,06 €. Poglavitne postavke v razpisu so bile izvedba izobraževanj, prenove in posodobitve spletne strani, pokritja dela stroškov udeležbe na skupšcini LIF in clanarine LIF, za promocijske namene ter za stroške delovanja društva. Naše društvo ima sedež v Sežani, zato smo se prijavili tudi na razpis Obcine Sežana za sofinanciranje programov društev s podrocja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v obcini Sežana za leto 2018 in pridobili 765,88 €. Ta sredstva smo namenili za delno pokritje izobraževanja na Kmetiji Janhar, prevoz na ekskurziji v Srbijo in na Hrvaško, za namene prenove spletne strani, promocijo, udeležbo na razlicnih prireditvah (AGRA, kmetijski sejem v Komendi, dan lipicanca v Lipici, dnevi Kobilarne Lipica, praznik pršuta in terana …) ter vzrejnega pregleda v Lipici. V juliju pa smo se prijavili tudi na razpis za programe usposabljanja in strokovnega izobraževanja na podrocju živinoreje in dobili potrdilo, da lahko razpišemo izobraževanje za program strokovnega usposabljanja za oskrbovalce živali v trajanju 6 ur ter programa strokovnega izpopolnjevanja za izvajalce strokovnih nalog v živinoreji v trajanju 16 ur. Usposabljanja bomo izvedli v letu 2019, ce bo dovolj zainteresiranih udeležencev. ZRLS na redni letni skupšcini Lipizzan International Federation Jana Jašovic Memon in Primož Tanko Skupšcina LIF je letos potekala v kobilarni Szilvasvarad na Madžarskem 5. in 6. oktobra 2018. Predstavnika ZRLS sta bila predsednik Aleksander Ozmec in podpredsednik Miha Tavcar, navzoc pa je bil tudi strokovni vodja ZRLS Klemen Turk, vendar kot predstavnik Kobilarne Lipica. Dvodnevni dogodek je bil razdelanje v poglavitne sklope: Sestanek odbora LIF, Sestanek predstavnikov rejskih organizacij zasebnih rejcev in Generalne skupšcine LIF. Po pozdravu predsednika Maxa Dobretsbergerja so sledila porocila o delovanju LIF. Poglavitni poudarki so bili izobraževanje sodnikov, registracija konj, ki prihajajo iz rejskih organizacij, ki niso clanice LIF, clanstvo v LIF in placila clanarine Odbor predlaga dvema organizacija z statusom opazovalke dvoletno podaljšanje za izpolnitev pogojev za polnopravno clanstvo. Potekali so pogovori o delovanju International Lipizzan Register, kjer odbor predlaga da lahko rejske organizacije izdajo elektronski LIF register konj. Vsak izpis mora vsebovati: ime kopitarja, ULEN, datum rojstva, spol, oceta in mamo. Predstavljen je bil projekt Daliborja Gregorja in izdaja njegov knjige Popotovanje z lipicanci. Podrobneje je bil predstavljen projekt Pomoc Kobilarni Vucijak. Trenutno stanje na racunu, ki je bil odprt z namenom pomoci Vucijaku, je 3.149, 52 eur.V letu 2018 je bilo poslanih na DNK analizo v 83 vzorcev dlake, od katerih ima 20 konj popolnoma potrjeno poreklo (oce in mati), ostali konji pa imajo deloma potrjeno poreklo (4 s potrjenim ocetom, 29 s potrjenim poreklom matere) ter 30 konj, od katerih so zgolj registrirali DNK. LIF pricakuje celotno porocilo kobilarne, DNK karte in potrdilo o placilu DNA preiskav. Nato bo LIF nakazal preostala sredstva na racun kobilarne ter pripravil zakljucno porocilo. Poleg tega je v pripravi pravilnik o izobraževanju in napredovanju sodnikov, in pa projekt UNESCO, ki ga koordinira Kobilarna Lipica. Pohvaljena je bila obiskanost spletne strani LIF, pasivna promocija dogodkov kobilarn in rejskih združenj pa ucinkovita. Žal pa je dnevna komunikacija med LIF in clanicami precej pocasna, tako pa je delo odbora in generalnega sekretarja precej težje in velja ta del v bodoce nadgraditi. Vzrejna komisija LIF je presojala poreklo treh konj iz Kobilarne Kelebija, ter na željo avstrijskega združenja še o 4 konjih razlicnih rejskih organizacij. Poleg tega je skupšcina LIF potrdila postopek registracije konj, ki prehajajo iz organizacije, ki ni clanica LIF v organizacijo, ki je clanica LIF. Konji, bodo po uvozu v organizacijo, ki je clanica LIF vpisani XY register in prav tako vso njihovo potomstvo. Konji bodo ob prihodu obravnavani kot konji brez porekla in ne morejo biti priznani za lipicanske. Sledila so porocila vseh nacionalnih združenj, za ZRLS smo pripravili kratko prezentacijo, dogodkov skozi leto 2018, ki ga je podal Miha Tavcar, najboljši promotor našega lipicanca. Zaradi neplacevanja clanarine pa je bila iz LIF izlocena združenje iz Velike Britanije. Dolocili so še Đakovo kot kraj naslednje skupšcine LIF, ter si ogledali prodajno avkcijo madžarskih lipicancev. ZRLS postal nosilec nesnovne kulturne dedišcine Tradicionalna reja in vzreja lipicancev Primož Tanko Kot eden izmed ciljev novoizvoljenega vodstva je bilo tudi vpis reje lipicanca v Združenju rejcev lipicanca Slovenije v register nesnovne dedišcine. Tradicionalna reja in vzreja lipicanskih konj je od leta 2016 zašcitena kot nesnovna kulturna dedišcina, katere nosilec je Kobilarna Lipica. Z vpisom ZRLS kot nosilca nesnovne kulturne dedišcine, ki je bilo vpisano v register 4. 1. 2019 pa smo dosegli cilj, ki bo pomembno pripomogel k delovanju društva. Pomembno vlogo pri oblikovanju vpisa v register nesnovne dedišcine ima Slovenski etnografski muzej, ki je koordinator registra, še posebej pa velja zahvala dr. Neni Židov in dr. Anji Jerin, ki sta usmerjali in vodili postopek pri ministrstvu. Strokoven opis vzreje, dela s konji, sodelovanja ZRLS in Kobilarne Lipica pa je pripravil mag. Janez Rus ob sodelovanju IO ZRLS. Poglavitne teme, ki jih predstavi vpis v register so: opis reje lipicanca, kratko zgodovino reje lipicanca, maticno kobilarno, kulturno krajino, opiše rejo in delo s kobilami in z žrebci, šolanje in delo s konji. Predstavljena sta oba nosilca dedišcine, Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije. Predstavljeno je sodelovanje ZRLS in Kobilarne Lipica pri vzrejnem delu in izvedbi prireditev. V registru je dejavnost ZRLS na kratko takole: Združenje rejcev lipicanca Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991. V Združenje, ki ima status priznane rejske organizacije, so vkljuceni rejci in ljubitelji lipicancev. Med glavne aktivnosti Združenja sodi organizirana vzreja, razvoj in promocija lipicancev. V sodelovanju s Kobilarno Lipica Združenje organizira prireditve (npr. Dan lipicanca), sodeluje na promocijskih prireditvah, organizira vzrejne preglede in izobraževanja za clane Združenja s podrocja vzreje in vzgoje lipicancev ter nudi svetovanje rejcem. Od leta 2006 Združenje izdaja Glasilo Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Vpis v register nesnovne dedišcine daje združenju priznanje, da naše pocetje ni samo reja plemenitih konj, pac pa tudi ohranjanje kulturne dedišcine, ki se brez cloveškega posega izgubi in izgine. Obenem pa nam nalaga odgovornost, da za lipicanca skrbimo, ohranimo dedišcino preteklih rodov in zanamcem predamo kvalitetno rejo, znanje za rejo in vzgojo ter spoštovanje do dolgoletnega vzrejnega dela. Priprava konj na test delovne sposobnosti Primož Tanko Na lepo soncno soboto 21. 4. 2018 se je na Kmetiji Janhar v Hrašah zbralo preko 30 rejcev in clanov Združenja rejcev lipicanca Slovenije, ki so se udeležili seminarja z naslovom Priprava konj na test delovne sposobnosti. Test delovne sposobnosti postaja vse pomembnejši del izvajanja rejskega programa za vse pasme konj, saj pomaga pri selekciji in izboljševanju lastnosti pasme. Zelo pomembna je ocena zunanjosti konja, ki nam pove, kako je konj zgrajen, kakšne so njegove morfološke znacilnosti in na ta nacin fizicne zmožnosti in omejitve, torej, kaj konj lahko naredi oziroma cesa ne more zaradi svojih telesnih znacilnosti. Poleg zunanjosti pa je vse pomembnejši del reje tudi karakter, temperament, ucljivost in delazmožnost. Vse te kategorij so sicer precej abstraktne, vendar jih pri delu s konji obcutimo mnogo bolj, kot pricakujemo. Konj, ki je voljan delati in se je pripravljen uciti, je namrec manj naporen za ucenje, lažje usvoji novo znanje in zaradi tega hitreje napreduje pri deluV prvem delu je strokovni vodja ZRLS Klemen Turk predstavil zahteve in oblike testa oziroma preizkusa delovne sposobnosti ter predstavil poglavitna merila za ocenjevanje. 100-dnevni test je obvezen za vse lipicanske žrebce v reji Kobilarne Lipica, ravno tako pa je predviden za žrebce v zasebni reji, za kobile pa je test krajši in sicer obsega 28 dni, za kobile v zasebni reji pa je predviden v obliki enodnevnega preizkusa pod sedlom ali v vpregi. Po teoreticnem prvem delu je sledila predstava dveh zasedb jahacic in lipicancev Kmetije Janahar, ki so se predstavile v obliki kvadrilje in prikazale znanje konj in mladih jahacev. Priprava dvoletnikov za delo na lonži (Primož Tanko) Naslednji del je bil posvecen zacetkom dela z mladimi konji, ki sta ga vodila Žan in Jože Janhar, predstavila pa sta delo z dvema dve in pol letnima lipicancema, ki še nista imela izkušenj z lonžo, ter pokazala, kako privaditi konja na delo na lonži. Sledil je triletnik, ki je dobro poznal lonžiranje in opremo, bil je že tudi zasedlan, prvic pa se je srecal z nošenjem teže v obliki jahaca. Žan Jahnar je nato na izkušenem šolskem konju pokazal pogoste napake, ki jih delamo v fazi priprave in ucenja konja ter predstavil tudi enostavne in ucinkovite vaje za izboljševanje našega dela s konji. Sledil je še del priprave konj na vožnjo, ki je ravno tako možnost za opravljanje preizkusa delovne sposobnosti. Miha Tavcar, svetovni prvak v vožnji dvovpreg v maratonu, je predstavil delo z mladimi konji na enojni in dvojni lonži in z uporabo lonžirnega pasu in vprežne uzde. Predstavil je razlicne tipe brzd ter nacine njihovega delovanja ter razlicne vaje, ki pomagajo k boljši vodljivosti in senzibilnosti konja. Pomemben del je tudi privajanje na opremo, saj mladi konji obicajno niso navdušeni nad zaprežnicami. Sledila je predstavitev enovprežne in dvovprežne opreme in njune razlike potem pa še delo v kociji, najprej z mladim konjem v enovpregi, nato z izkušeno kobilo. Sledila je še dvovprega mladih konj, ki sta kljub kratkemu treningu pokazala izjemno usklajenost v gibanju. Zadnji izziv pa je predstavil Rajko Sinjur, ki je pripeljal dve kobili, mater in hci, ki sta vajeni voziti vprego vsaka posebej in tudi skupaj, vendar pri vožnji v paru ne kažeta takšne usklajenosti. Po analizi opreme in gibanja obeh je sledila le menjava brzde ter malenkostni popravki pri dolžini vajeti, sprememba pa je bila vidna že po dveh krogih v maneži, saj starejša kobila ni vec vlekla glave na stran, temvec je z nekoliko daljšimi vajetmi sprostila vrat in izboljšala gibanje in vodljivost. Udeleženci seminarja in IO ZRLS se zahvaljujemo Kmetiji Janhar, ki nam je pomagala s prostorom, konji in strokovnim znanjem dela z mladimi konji, predvsem na podrocju jahanja, ravno tako pa so poskrbeli, da nismo bili lacni in žejni. K temu je pripomogel tudi Rajko Sinjur. Zahvala gre tudi Klemenu Turku, strokovnemu vodji ZRLS, za uvodno teoreticno predavanje in pojasnila cez celoten dan ter Mihi Tavcarju, ki je delil z nami znanje in izkušnje, ki jih je pridobil kot tekmovalni voznik vpreg. Verjamem, da bo IO ZRLS pripravil še vec izobraževanj o delu s konji, predstavil nekatere bolj specificne teme in poskušal izboljšati znanje o reji, konjih, delu z njimi in poskrbel tudi za družabno stran reje lipicancev. Dan lipicanca in podelitev castnega clanstva mag. Janezu Rusu Aleksander Ozmec in Primož Tanko Za Združenje rejcev lipicanca Slovenije ima prireditev Dan lipicanca še poseben pomen, saj se je ideja o vsakoletnem praznovanju obletnice zacetka reje lipicanca v Kobilarni Lipica porodila prav med našimi clani. Gre za najvecji praznik, zato se ga s svojimi konji radi udeležujemo, da vsem ljubiteljem lipicanskega konja in cim širši javnosti prikažemo svoje dosežke v reji in šolanju konj. Sodelovanje s Kobilarno Lipica, kjer smo vedno dobrodošli gostje, je vedno globlje, pred leti pa smo organizirali prireditev tudi v drugih krajih Slovenije, saj je bila naša želja približati lipicanca vsem, tudi tistim, ki so od maticne kobilarne oddaljeni in konj, še posebej lipicancev, ne poznajo. 435. obletnico od nakupa posestva Lipica 18. 5. 1582 od tržaškega škofa smo obeležili v nedeljo, 20. 5. 2018. s programom, v katerem so glavno vlogo odigrali lipicanci na najrazlicnejše nacine. Vprega Rajka Sinjurja (Primož Tanko) Nastopili so jahaci Kobilarne Lipica, ki so predstavili delo z mladimi konji, predstavila sta jahaca s Paus de deux, seveda z gospo v damskem sedlu. Nastopile so je številne dvovprege: Rajko Sinjur, Janez Peternel, Miha Tavcar ter lipiška štirivprega z vodstvom Mitje Mahorcica. Predstavili so se tudi policisti konjeniki, ki so prikazali izurjenost in prilagodljivost konj na vse nenavadne, predvsem glasne, tesne in zadimljene situacije. Na koncu pa so vozniki dvovpreg pripravili še ekshibicijsko tekmovanje, v katerem je suvereno slavil Miha Tavcar z zmagovalno maratonsko vprego. Ob tem dnevu je združenje podelilo tudi castno clanstvo mag. Janezu Rusu. Ob tej priliki je predsednik ZRLS Aleksander Ozmec povedal: Ob priložnosti, ko smo na posebnem prazniku Dnevu lipicanca, na posebnem mestu, v Kobilarni Lipica zbrani vsi, obiskovalci, predstavniki Kobilarne Lipice in rejci lipicancev, se želimo glasno zahvaliti. Zahvaliti in podeliti simbolno, castno clanstvo mag. Janezu Rusu, ki je bilo enotno izglasovano na obcnem zboru. Mag. Janez Rus je sodeloval pri ustanovitvi Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Je priznan strokovnjak, dolgoletni clan rejske komisije v Sloveniji in LIF-u, kjer je vedno aktivno zagovarjal slovenska stališca. Je eden najvecjih strokovnjakov na podrocju reje lipicanca v slovenskem in mednarodnem merilu in avtor rejskega programa za to pasmo konj. Janez Rus se je vedno zavzemal in boril za dejstvo, da je Slovenija izvorna država ter Lipica izvorna kobilarna lipicanca. Skozi vsa leta je aktivno sodeloval pri promociji lipicanca v Sloveniji in v mednarodnem merilu. Skozi leta je vodil selekcijo in rejo v Združenju in Kobilarni Lipica. Aleksander Ozmec, predsednik ZRLS in mag. Janez Rus, castni clan ZRLS (Primož Tanko) Castno clanstvo mu Združenje rejcev lipicanca Slovenije podeljuje za dolgoletno, življenjsko delo. Upamo, da bo svoje delo še dolgo nadaljeval, sodeloval z nasveti in širil znanjem med rejce in ljubitelje. Predvsem pa da bo lipicance cutil skoraj kot sebi enake. Mag. Janez Rus, najlepša hvala! Ekskurzija v Đakovo, Karadjodjevo in Kelebijo Jana Jašovic Memon in Primož Tanko 27. in 28. 10. 2018 smo se clani ZRLS odpravili na strokovno ekskurzijo z namenom pridobivanja novih znanj, spoznavanja drugih rej in utrjevanja vezi z drugimi rejskimi organizacijami. V soboto smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljani. Zajtrk na poti sta pripravila zakonca Sinjur, pot pa nas je vodila proti Kobilarni Ivandvor, ki je ena od organizacijskih enot Kobilarne Đakovo. Prijazno nas je sprejel Filip Grgacevic, vodja Kobilarne Ivandvor. Popeljal nas je med konji in nam strokovno podal vsebine o poteku reje, selekcije, poimenovanju konj, vodenju rejskih knjig, hranjenju konj ter oskrbi žrebcev, kobil in žrebet. Ogledali smo si kobile na velikem pašniku ter plemenske žrebce in mlade žrebce v credi. Pot smo nadaljevali v Kobilarno Đakovo, le streljaj od Ivandvora, ki je dom lipicanskih žrebcev v treningu. Šolanje poteka pod sedlom in v kociji, žrebce je moc videti tudi na predstavah in v programu. Prijazno sta nas prejela g. Mirko Damjanovic, dr. vet. med, ki je direktor Kobilarn Đakovo in Lipik ter g. Damir Jakšic, mag. ing. agr., vodja Kobilarne Lipik. Clani ZRLS na ekskurziji v Đakovem (Primož Tanko) Dodobra smo si ogledali pastuharno, žrebce v treningu in priprave na vecerno predstavo. Po kosilu v restavraciji Sokak v Đakovem in kratkem ogledu tamkajšnje katedrale smo z avtobusom pot nadaljevali proti Subotici, kjer nas je cakal zaslužen pocitek v Hotelu Patria. V nedeljo smo se po zajtrku odpravili v Kobilarno Kelebija. Prijazno nas je sprejela ga. Tereza Keresteš, direktorica kobilarne. Popeljala nas je skozi hleve in nam predstavila zgodovino kobilarne, njen nastanek, nacin reje, selekcije in vodenja rejske knjige. Predstavili so nam žrebce in pokazali kobile s podmladkom. Posebnost kobilarne je, da prav vsi konji, nad starostjo 4-ih let delajo pod sedlom in/ali v vpregi. Ogledali smo si še žrebce, ki so zanimivi tudi za slovensko rejo. Kobilarna Kelebija je mocno povezana z lipiško rejo, saj so zacetne kelebijske kobile prišle iz Lipice. Posestvo kobilarne smo si ogledali s kocijo, ki so jo vlekli lipicanci. Pogostili so nas z odlicnim kosilom v Restavraciji Favory. Pot smo nadaljevali proti Kobilarni Karadordevo, kjer nas je pricakal g. Nebojša Zlatanovic, direktor kobilarne. Popeljal nas je skozi spominsko sobo, kjer so med drugim shranjeni tudi predmeti Josipa Broza Tita. V kobilarni potekajo obsežna obnovitvena dela, sredstva je prispevala država Srbija s pomocjo donacije iz Združenih arabskih emiratov. Prenovljen je hipodrom, ki sedaj ustreza evropskim standardom, obnovljen je hlev za žrebce, nadaljevali pa bodo z obnovo izpustov in drugih objektov. Kobilarna vzreja angleške polnokrvne konje, arabske konje, noniuse in lipicance. Do sedaj so obnovili rejo ostalih pasem, v naslednjem letu pricakujejo še selekcijo in pomladitev crede lipicancev ter ureditev rodovnih knjig. Na roki so nam predstavili tudi nekatere njihove žrebce. Ker je bila ura že pozna, pot pa še dolga, smo se nemudoma odpravili protu domu, vrnili pa smo se v ponedeljek 29. 10. v zgodnjih jutranjih urah. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogocili prijeten izlet in so predstavili svoje delovanje ter namenili cas pripravi programa in pridobivanju sredstev. Ocenjevanje konj in selekcijski ukrepi - predavanje in delavnica ZRLS Barbara Turk 24. 11. 2018 je ZRLS v Kobilarni Lipica organizirala izobraževanje z naslovom Ocenjevanje konj in selekcijski ukrepi. V prvem delu izobraževanja nam je Klemen Turk predstavil pomen selekcije in ocenjevanje konj ter pomen selekcije za rejo. Udeleženci seminarja s kobilami Kobilarne Lipica (Jana Jašovic Memon) Pomemben del predstavitve je bilo predavanje o pojavnih oblikah razlicnih delov telesa pri konjih. Predstavljene so bile tipicne znacilnosti lipicanca ter znacilnosti, ki niso zaželene v reji, tako da smo spoznali, katere so napake oziroma nezaželene lastnosti pri lipicancih. Po kratkem premoru smo se nato zbrali v jahalnici, kjer smo skupaj pogledali vec razlicnih kobil. Najprej so bile na vrsti tri mlade kobile, nato pa še tri starejše. Opisovali smo jih po znacilnostih ter jih sproti ocenjevali, Klemen Turk pa je njihovo rejsko vrednost tudi komentiral in nam razložil, kaj tocno gleda komisija pri ocenjevanju plemenske vrednosti konj in kako doloci posamezne ocene. Izobraževanja se je udeležilo 21 rejcev, poleg tega pa nas je obiskal tudi kolega iz sosednje Hrvaške. Poleg tega smo dobili povabilo za udeležbo na izobraževanju za ocenjevanje konj, ki ga organizira Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Od hribcka do hribcka Družina Sinjur Letos smo prvic organizirali pohod od hribcka do hribcka z namenom, da se rejci lipicanske pasme povezujemo, združimo in spoznamo tudi nove koticke Slovenije. 20. 10. 2018 smo se zbrali na Rogacevi kmetiji. Na povabilo Rajka Sinjurja se je iz ZRLS-ja z dvovpregami odzvala Vzrejna hiša Barbana in Jahalni center Janhar, z enovprego pa Marjan Verce. Pridružili so se nam tudi predsednik konjerejskega društva Radohova vas Davorin Tomažin, Milan Vrhovec ter Lado Topolovec z dvovprego haflingerjev in dvema žrebickoma. Po okrepcilu in zajtrku smo se v gosti megli podali do prvega hribcka, Debelega hriba, do zidanice Rajka Sinjurja. Tu je sonce že pregnalo meglo in pot smo nadaljevali v zelo lepem soncnem vremenu mimo Oble gorice do naslednje postojanke Vinji vrh, skozi katerega gre tudi Levstikovo popotovanje od Litije do Cateža. Sprejela in pogostila sta nas g. Jože Zadražnik, predsednik vinogradniškega društva Štuc, in gospa Zadražnik, ki nam je pripravila toplo ocvirkovko. Dobre volje in z dolgimi koraki smo se povzpeli še na malo višji hribcek Poljane pri Primskovem, se rahlo spustili po grebenu Sevna in se spet vzpeli do Gornjega vrha. Na veliko presenecenje smo se imeli priložnost fotografirati s helikopterjem, ki je ravno priletel na zasebni obisk iz Avstrije. Po krajšem postanku smo se strmo spustili v dolino proti Velikemu Gabru in v Macjem dolu obiskali družino Barbare Turk, tudi clanice ZRLS-ja. Tu so nas toplo sprejeli, nam pa se je prilegel Gašperjev štrudelj. Vprege na pohodu Od hribcka do hribcka (Družina Sinjur) Dan se je že krepko prevesil cez poldan, nas pa je cakal še obisk kmetije in ranca Štih kjer redijo trideset konj. Od tu naprej so konji sprošceno uživali po dolgi makadamski cesti doline Mišjega dola, saj so cutili, da je cilj že blizu. Ob vznožju Debelega hriba smo konje odpocili, še enkrat premagali ta vzpon in se vrnili na zacetno tocko, kjer smo bili vsi, še posebej Rajko, deležni velikega presenecenja sosedov – pricakal nas je mlaj. Hribcek, dolinica, zidanica, hribcek – pohod je bil dolg dobrih 30 kilometrov. Po tako bogatem dnevu se želimo predvsem zahvaliti vsem udeležencem. »Lipicanci na Univerzi« po 70-letnici Biotehniške fakultete in pred 100-letnico Univerze v Ljubljani Dr. Jaka Žgajnar Preteklo leto smo, tako kot je postalo že tradicionalno, ob koncu študijskega leta ob podpori Obcine Domžale pripravili že sedmo zaporedno prireditev »Lipicanci na Univerzi«. Tokratna prireditev je potekala v senci prireditve ob 70-letnici Biotehniške fakultete in v svitu že težko pricakovane 100-letnice Univerze v Ljubljani, ki jo bomo obhajali letos. Na vecerni predstavi se je v dvournem programu s štirinajstimi tockami predstavilo preko 30 konj in armada nastopajocih. Prireditev »Lipicanci na Univerzi« je tako poleg prireditev v Kobilarni Lipica postala kljucni dogodek, kjer se na enem mestu predstavi toliko lipicanskih konj in edini, kjer se predstavi toliko mladih jahacev. Posebej ponosni pa smo, da je center postal univerzitetno vozlišce študentov razlicnih fakultete Univerze v Ljubljani, in številni med njimi so se predstavili tudi na tej prireditvi. Tudi tokrat so se prireditve udeležili številni vidnejši predstavniki institucij, med drugimi državna sekretarka MIZŠ Martina Vuk, številni dekani, prodekani in predstavniki rektorata Univerze v Ljubljani kot tudi Obcine Domžale. Navkljub rdecemu alarmu in nevihtnemu vremenu se je prireditve udeležilo lepo število obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice, za kar so bili, ce ne drugega, ob zadnji tocki z baklami in nevihto, ki se je odvijala v zakulisju Jamarskega doma nagrajeni z izjemnimi in velicastnimi prizori. Tudi letošnje leto nas je v zacetek prireditve popeljala univerzitetna himna, ki jo je zaigral Tim Štritof na trobento. Po pozdravnem nagovoru vodstva fakultete, dekana prof. dr. Miha Humarja, se je zacel dvourni kulturno-jahalni program, ki smo ga povezali v vihravo zgodbo o lipicanskem konju. Na zacetku se je predstavila promocijska skupina jahacev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z osmico. Sledil je nastop klape Jadranski magistrali, ki so nas ob vonju cvetocih lip popeljejo v melodije morja in sonca. Sledila je za našo prireditev že tradicionalna šestnajsterica študentk Univerze v Ljubljani, ki je precejšen zalogaj, a nedvomno tudi posebna tocka, ki je ponovno požela bucen aplavz naših obiskovalcev. Zanimiva pa je bila tudi tocka, predvsem pa nepozabna izkušnja za naše študente, ki so se predstavili v simbolni predstavitvi šestih linij žrebcev lipicanskega konja. Mladi, ne samo študenti, pac pa tudi mlajši vrstniki so pomemben del naših aktivnostih na centru. Letos so se predstavili v treh tockah. Najmlajši, ki sodelujejo pri konjickovih delavnicah, so se predstavili s pipicanci. Nedvomno stalnica na naših prireditvah, tokrat jih je ob spremljavi na saksofonu ob melodijah ledenega kraljestva pospremil Tine Korošec iz glasbene šole Sežana. Predstavile so se tudi deklice, ki jahajo na mali šoli jahanja, tokrat kot crna žrebetka v spremstvu belih kobil. Prvic pa se je predstavila tudi desetica osnovnošolskih otrok, ki pridno jaha na tedenskih treningih pri našem ucitelju Žarku Karižu. Veseli smo, da so se našemu povabilu tudi tokrat odzvali clani ZRLS. Tako so ob že vecletnem dobrem sodelovanju nastopili clani kvadrilje Jahalnega centra kmetije Janhar iz Hraš, ki so v svojem nastopu pokazali elemente klasicnega dresurnega jahanja. Lipicanci pa so zaradi svoje vzdržljive narave zelo primerni ne samo za uporabo v dresurnem jahanju, ampak tudi v vpregah. Eden tistih, ki se pri tem odlicno znajde oziroma trenutno lahko recemo celo najbolje na svetu, je g. Miha Tavcar. Tako smo bili zelo veseli, da se je odzval našemu povabilu in nam predstavil mojstrovino svojega dela. Obiskovalci so ga nagradili z bucnim aplavzom. Za vrhunec tokratne prireditve pa so nedvomno poskrbeli naši gostje iz Kobilarne Lipica, ki so se predstavili s spektakularnimi skoki šole nad zemljo kot vrhuncem dresure konj. Skoraj dveurno vecerno prireditev pa so z baklami ob ugasnjenih žarometih zakljucili jahaci promocijske skupine Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so kot Turki ob obleganjih v temni nevihtni noci prijezdili na prireditveni prostor in v galopu z baklami osvetlili prireditveni prostor. Kot vodji centra se mi zdi pomembno, da imajo mladi možnost in priložnost soustvarjati takšne prireditve, kot je ta, in se za to tudi potruditi, se marsicemu odreci in vcasih tudi nekoliko potrpeti. Saj kot pravi znani rek »Najvecja nagrada za clovekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temvec tisto, kar bo ob tem postal.« In lahko recem, da se je marsikatera študentka ali študent ob sodelovanju na tej in podobnih prireditvah marsicesa naucil, tudi vrednosti trdega dela in nenazadnje mojstrovine klasicne šole jahanja ter dela z lipicanskim konjem. Tako za konec letošnjega študijskega leta v juniju že pripravljamo novo prireditev ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, kamor ste clani Združenja rejcev lipicanca Slovenije vsekakor toplo povabljeni. Kobilarna Hosta in naši lipicanci Tomaž Hosta Kobilarna Hosta se nahaja na jugovzhodnem delu Slovenije na blago gricevnatem podrocju med ravnino ob reki Krki in pogorjem Gorjancev. Na družinski kmetiji je konjereja prisotna od leta 1985. Danes vzrejamo izkljucno konje lipicanske pasme. Pašniki in travniki se nahajajo na šentjernejskem polju, v bližnji okolici kmetije ter na Gorjancih, kjer se raztezajo obsežnejše pašne površine na košenicah med 500 in 700 m n. v. Temelji vzreje lipicancev v Kobilarni Hosta so bili postavljeni z nekaj plemenskimi kobilami, ki jih je Andrej Hosta kupil od zdaj že pokojnega znanega rejca Franca Pirnata iz Loža na Notranjskem, zatem pa še iz Kobilarne Lipica. To je bila osnova, iz katere se je kasneje s plemenskimi žrebci ter z obcasnim dokupom ali menjavo kobil z ostalimi rejci razvila številcnejša in linijsko-rodovno raznolika creda. Leta 1996 sta brata Alojz in Andrej Hosta na domacijo pripeljala 3-letnega lipicanskega sivca 54 Siglavy Gaeta II ( rejec: Simoncic Franc) ki je bil nato leta 1999 z visoko oceno priznan kot plemenjak in je še danes v kobilarni. V istem obdobju je v naš hlev prišel tudi njegov oce, vranec 349 Siglavy Drina XXXV iz takrat že ugašajoce kobilarne Dob pri Mirni, ki je nato še krajši cas plemenil v visoki starosti. V preteklih desetih letih se je velikost crede kobilarne Hosta gibala med 40 in 55 lipicancev, letno pa je bilo vzrejenih 8-16 žrebet. Najbolj zastopane linije so Siglavy, Neapolitano in Conversano, med rodovi kobil pa prevladujeta Rebecca in Deflorata. Doslej je bilo iz naše reje registriranih blizu 200 lipicanskih žrebet. Najvec (18) jih je povrgla in odredila kobila 130 Capra IV (roj. 1997, mati: 794 Capra I, oce: 072 C. Thais XXIII), ki jo odlikujeta izdaten korak in izreden znacaj. Pri 22 letih je še vedno vitalna vozna in jahalna kobila. Eden njenih potomcev je tudi 639 Conversano Capra IV ( roj. 2008, oce: 001 Conversano Capriola XIV), ki je pod vajetmi lastnika Miha Tavcarja v paru z svojim polbratom septembra 2017 dosegel zmago na maratonski vožnji na svetovnem prvenstvu vožnje dvovpreg v Lipici. Prvi lipicanski plemenjak pri nas je bil že omenjeni 349 Siglavy Drina XXXV z Doba. Nato je bil leta 1999 na vzrejnem pregledu ZRLS kot plemenjak najvišje kategorije potrjen 54 Siglavy Gaeta II, ki je leta 2002 si je na mednarodni razstavi lipicancev v Topolciankih na Slovaškem delil prvo mesto v razredu plemenskih žrebcev. V Sloveniji je dal kar precejšnje število potomcev. S tem žrebcem in njegovimi žrebeti smo bili že od zacetka izredno zadovoljni. Poleg elegantnega izgleda in skladnosti ima cvrsto konstitucijo z mocnimi, korektnimi nogami ter izrazitim paradnim korakom. Sicer zelo radoživ žrebec, je pri delu poslušen in kooperativen, hkrati pa ima tudi zelo dober znacaj, kar je v reji za nas vedno pomembno. Danes 25-letni Siglavy se je poleg reprodukcijske vloge vselej odlicno obnesel kot uporaben, delovni konj, saj smo sodelovali z njim na številnih povorkah, nastopih (elementi M in S - dresure) in daljših turnih pohodih. Na njem so znanje nabirali tudi ucenci naše jahalne šole. Te svoje lastnosti je v obilici prenesel tudi na potomstvo. Njegov sin, 487 Siglavy Capra I ( mati: 44 Capra I), vranec, je bil kot prvi temni lipicanec slovenske zasebne reje potrjen kot plemenski žrebec leta 2009. V pripustni sezoni 2010 je plemenil v Kobilarni Lipik na Hrvaškem, velik delež letnih pripustov pa opravimo z njim tudi v domaci kobilarni, zanimanje zanj pa vseskozi ostaja tudi med rejci. 54 Siglavy Gaeta II. (Sibil Slejko) Poleg domacih žrebcev so na pripustni postaji, kamor pripeljejo svoje kobile tudi rejci iz vse Slovenije doslej plemenili še sledeci plemenjaki Kobilarne Lipica: 857 Neapolitano Wera XI, 859 Neapolitano Allegra XXVI, 209 Neapolitano Monteaura XIX, 001 Conversano Capriola XIV, 103 Maestoso Bonadea XIV, 281 Favory Canissa XXII, 213 Favory Trompeta XXXV in 388 Conversano Allegra XLVI. Hvaležni smo Kobilarni Lipica, da nam je v vseh teh letih dajala na razpolago svoje žrebce. Po odstavitvi žrebet v pozni jeseni so mladi lipicanci vecinoma na pašnikih oz. v hlevih z izpustom. Crede so locene po letnikih ter žrebice od žrebckov. V tem casu se socializirajo, na razgibanem terenu dobro razvijejo in stabilizirajo ter ucijo osnovnega upoštevanja cloveka. Ob vsakodnevnem obisku pašnika si vzamemo cas za opazovanje dogajanja med konji v credi ter njihovega telesnega in socialnega razvoja. Ko tako spremljamo proces rasti in primerjamo generacije med seboj, lahko že v zgodnji dobi ocenimo - tudi ob upoštevanju karakterno fizicnih lastnosti staršev - kaj lahko pricakujemo od posameznega konja v prihodnosti Tako pri starosti 3,5 let, ko zacnemo z ujahovanjem, ki traja dobre tri mesece, konja že kar dobro poznamo. Resda je pri delu z lipicancem morda v primerjavi z nekaterimi drugimi pasmami na splošno potrebne nekoliko vec potrpežljivosti, casa, izkušenj in pametnega postopanja, vendar, ce imamo s konjem nek primeren pristop, si lahko zgradimo zanesljivega, skromnega delovnega konja, ki bo z nami za dolga leta. Pri delu se držimo nacela postopnosti in raznolikosti treninga. Že z mladimi konji delamo tudi zunaj jahališca, na terenu, po gozdnih poteh v bližini kobilarne, sprva na roki potem pa v sedlu (tako individualno kot tudi v skupini z ostalimi konji). Nekateri so prodani že kot žrebeta, enoletniki, dvoletniki, spet drugi kot mladi ujahani konji ali kot plemenske kobile. Doslej so naši lipicanci poleg slovenskih dobili nove lastnike na Danskem, v Nemciji, BiH, Avstriji, Švici, Franciji ter Italiji. Neprecenljivo vlogo ima neposreden kontakt rejec-kupec, saj na ta nacin rejec, ki spremlja konja od skotitve dalje, vrši vsakodnevna hlevska opravila, opazuje konja, sam z njim dela, ga ujaha itd. poda najbolj neposreden, zanesljiv in celosten profil tega konja, kar je za kupca gotovo zelo dobrodošlo. Slednji si v hlevu istocasno po možnosti lahko ogleda in primerja tudi sorodstvo izbranega konja. Poleg ukvarjanja z rejo imamo že od leta 1997 registrirano jahalno šolo in v tem casu nas je obiskalo lepo število ucencev. Zlasti v populaciji osnovnošolske mladine vlada navdušenje in zanimanje do konj, tudi slovenskih belih biserov s Krasa. Del plemenske crede z žrebeti Tako v vlogi šolskega kot tudi terenskega konja so se nam lipicanci izkazali kot prvovrstni konji. Kar precej kilometrov smo z vecjimi ali manjšimi skupinami udeležencev že premerili po gorjanskih pobocjih in košenicah ter bližnje in širše sosešcine našega kraja. Leta 2002 je ekipa šestih jahacev pod Andrejevim vodstvom v štirih dneh prejahala celotno pot od Sel pri Šentjerneju do Kobilarne Lipica. Poleg uporabe v rekreativne in šolske namene smo se z lipicanci vkljucili tudi na tekme v dresurnem jahanju, doslej pa sodelovali tudi na najrazlicnejših drugih dogodkih, kot so poroke, snemanje oglasov, dnevi Kobilarne Lipica, scensko-odrski nastopi na Otoccu in v Križankah, posamicni zasebni dresurni nastopi, udeležba na krajevnih prireditvah po Sloveniji in podobno. Med vecje dogodke štejemo festival Lipica v Ljubljani v dvorani Stožice, ko smo bili soudeleženi s skupino kobil in žrebet ter protokolarno vožnjo predsednikov držav na Brdu pri Kranju, kjer smo vozili z dvema vpregama. Kot rejci lipicanca smo prisotni tudi v delovanju ZRLS in vzdržujemo stike z ostalimi rejci po Sloveniji. Andrej se je vkljucil v združenje takoj, ko je zacel z nacrtno vzrejo. Nekaj casa je bil tudi clan rejske ocenjevalne komisije. V zacetnih letih smo svoje konje vozili na vzrejni pregled v Vilenico in Lipico, od leta 2006 dalje pa rejska komisija vsako jesen opravi vzrejni pregled naših žrebet v domacem hlevu, kamor pripeljejo žrebeta tudi nekateri ostali rejci. V Šentjerneju, katerega širša okolica je že od nekdaj imela mocan konjerejski znacaj (prisotni so bili tudi lipicanci) je Kobilarna Hosta tesno vpeta v krajevno dogajanje. Posebej praznicno je na štefanovo, 26. decembra, ko sodelujemo v povorki z nemalokrat skoraj 200 konji, udeležujemo pa se tudi blagoslova konj v Dolenji Stari vasi, kjer je ta tradicija neprekinjena že 160 let. Pa tudi ob drugih priložnostih (dan odprtih vrat, obcinski praznik, obiski otrok iz šole in vrtca ipd.) smo vedno lepo sprejeti, lipicanci pa nadvse obcudovani. Veckrat smo nastopili na Dnevu lipicanca, leta 2004 pa ga ob pomoci Konjeniškega kluba Šimelj in Združenja tudi sami organizirali pri nas na Dolenjskem. Prireditev se je odvijala na šentjernejskem hipodromu, nato pa se s sprevodom vpreg in jahacev mimo znanega samostana Pleterje zakljucila na dvorišcu Kobilarne Hosta. Ob vsaki priložnosti se nam zdi pomembno, da rejci predstavimo obcinstvu urejene konje ter urejen slog jahanja oz. vprege, saj s tem ohranjamo in kažemo na kulturo, ki pritice lipicancu. Vzrejna hiša lipicancev Barbana Nina Peternel Z rejo lipicancev se v Vzrejni hiši lipicancev Barbana ukvarjamo že od leta 1994, ko je v naš hlev prišla prva lipicanska kobila 11 Barbana. V zacetku je bila lipicanka namenjena za preživljanje prostega casa. Ker pa je ob kobili prišla tudi žrebicka, se je porodila ideja, da bi tudi sami ponovno pripustili kobilo in imeli še kakšnega žrebeta. V nekaj letih se je nabralo nekaj potomcev naše Barbane. V tistem casu smo imeli v hlevu še govedo in takrat se je bilo treba odlociti ali ostanemo na takšni 083 Conversano Betalka XXVII (Manca Kuret) hobi reji in imamo še vedno nekaj krav ali pa se odlocimo za bolj resno rejo lipicancev. Odlocili smo se za rejo lipicancev na bolj kvalitetni ravni. Prodali smo krave in v hlevu uredili bokse. V letu 2007 smo se priceli ukvarjati tudi z vožnjo vpreg. Janez je tako pricel z tekmovanji v dvovpregah in dosegel nekaj odlicnih rezultatov. Zaradi pomanjkanja casa pa smo se sedaj usmerili bolj v rejo kot v šport. Še vedno z veseljem vpregamo, ucimo konje vožnje in se vozimo tako v eno-, dvo- kot tudi v štirivpregi. V letu 2018 smo registrirali plemensko postajo za žrebca ter v imeli lipiškega plemenjaka 388 Conversano Allegra XLVI. Ponosni smo, da smo uspešno izvedli pripust lastnih kobil v domacem hlevu. V zadnjih letih smo vec kot zadovoljni z uspehi v reji. Z najboljše ocenjeni žrebckom 083 Conversano Betalka XXVII na vzrejnem pregledu 2018 pa smo dobili še potrditev, da je naša reja na pravi poti. Lipicanski konji v družbi najmlajših na PRC za konjerejo Krumperk Urška Kirn Na PRC za konjerejo Krumperk so tudi preteklo leto potekale razlicne dejavnosti za otroke. Mladi ljubitelji konj so se lahko spoznavali z lipicanskimi konji, njihovo naravo, se družili s sovrstniki in bili aktivni na prostem. Hkrati študenti in diplomanti ob tem dobivamo pomembne izkušnje za tovrstno delo. Vsi naši programi so bili skozi leto dobro obiskani, tudi v hladnejših mesecih, zlasti pa v casu poletnih pocitnic, ko je bil na našem centru pravi živžav. Veseli smo, da se obisk iz leta v leto veca in da imamo že kar precej vecletnih strank, ki se z veseljem vracajo in so postali ljubitelji lipicanskega konja. V preteklem letu smo organizirali vec taborov za mlajše otroke, poleg tega pa tudi tedenski mladinski tabor, na katerem smo dali predvsem poudarek na ucenju jahanja in dela s konji. Konjickove delavnice obiskujejo predvsem mlajši otroci, ki se želijo približati lipicanskemu konju, se priuciti ravnanja s konji, njihovega obnašanja, skrbi zanje in seveda pa se preizkusiti tudi v jahanju. Otroci se med seboj spoznavajo, sodelujejo in se družijo. Med našimi obiskovalci pa je vse bolj priljubljena tudi t.i. mala šola jahanja. Gre za individualni program, ki je namenjen predvsem mlajšim zacetnikom. Priucijo se sedlanja, uzdanja in osnov jahanja. Pri jahanju na lonži skozi razlicne vaje za ravnotežje v hoji in kasu osvojijo osnovne ukaze. Rojstnodnevne zabave navdušujejo najmlajše, saj lahko s svojimi sovrstniki v družbi lipicanskih konj obeležijo osebni praznik. Radi imajo krtacenje konj, jahanje ter razlicne igre, seveda pa se vedno naucimo tudi kaj novega o lipicanskih konjih. Vcasih išcemo tudi skriti zaklad, ki nas na koncu vedno razveseli. Tabori za otroke in mladostnike potekajo v casu šolskih pocitnic. Dnevno imamo razlicne dejavnosti s konji (vodenje, lonžiranje, krtacenje, tuširanje, voltižiranje, jahanje …), poleg tega pa se ucimo kako cez dan skrbeti za konje (krmljenje, higiena …). Ne manjka nam niti družabnih in vodnih iger, sprehodov, delavnic, preteklo leto pa smo s konji odšli tudi na sprehod v gozd. Vecino casa se družimo na prostem, ce pa nas preseneti dež, naše aktivnosti nadaljujemo v pokritih prostorih. Med poletnimi pocitnicami prespimo na senenih ležišcih, ki si jih naredimo kar sami. Med nami se stkejo mnoga prijateljsteva in se hkrati izpopolnjuje ucenje jahanja, kot tudi poznavanje lipicanskega konja pri otrocih. Slednje se nam zdi zelo pomembno, namrec da tudi na ta nacin približamo lipicanskega konja najmlajšim. Predstavitev ZRLS na Dnevu Kobilarne Lipica Jana Jašovic Memon Dne 16. 9. 2018 smo se udeležili Dneva Kobilarne Lipica, ki že tradicionalno poteka ob zakljucku sezone in velja za eno najvecjih prireditev kobilarne. Bil je krasen dan, sonce je sijalo in obiskovalcev kobilarne je bilo res veliko. Pred turisticnim hlevom nam je gostitelj namenil prireditveni prostor, ki smo ga temeljito izkoristili. Prikazali smo vse zvrsti dela s konji, dresurno jahanje, vožnjo eno- in dvovpreg ter tako predstavili tradicijo, ki je med rejci mocno prisotna. Združenje so predstavljali Kmetija Janhar s kvadriljo jahacev, Angelika Pristov z dvovprego, Rajko Sinjur in Marjan Verce z enovprego ter Irena Gubina s tocko 'Deklicine sanje'. Stojnica združenja, ki je stala ob prizorišcu, je bila dobro obiskana. V popoldanskem casu smo stojnico premaknili ob hipodrom, kjer je bila osrednja prireditev dneva, ki je bila pravi konjeniško-glasbeni spektakel. Na prireditvi je združenje s štirivprego predstavil Janez Peternel iz Vzrejne hiše Barbana. V atraktivni tocki prikaza maratonske vožnje z dvovprego sta nastopila Janez Peternel ter Miha Tavcar z dvovprego. Dogajanje so popestrili tudi zvezda slovenske glasbene scene Maja Keuc – Amaya, Policijski orkester in akrobatsko-plesna skupina Flip. Kobilarna Lipica je v konjeniškem parku pripravila pester program tudi za otroke in s tem strnila celotno družinsko doživetje v zibelki lipicanca. Predstavitev ZRLS na Dnevih terana in pršuta Jana Jašovic Memon Predstavniki ZRLS smo 12. 8. 2018 obiskali in se predstavili na Dnevih terana in pršuta, obcinskem prazniku Obcine Sežana. Praznik že tradicionalno poteka v vasi Dutovlje na Krasu, ki je znan vinorodni okoliš terana. Teran je avtohtona vrsta vina, ki je doma na Krasu. Na evropski ravni je zašciten kot vino iz ciste sorte refošk, pridelane na Krasu. Zaradi kraške prsti (terra rosa ali jerina) ima znacilen okus, v primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlecne kisline. Domovina kraškega terana, vina kraškega vinorodnega okoliša, leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino okoli 300 m. Kraški pršut pa je Evropska komisija dne leta 2012 registrirala kot »zašciteno geografsko oznacbo (ZGO)«. S tem je priznana in potrjena posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega obmocja pri proizvodnji kraškega pršuta. Danes se v kulinariki teran in kraški pršut težko locita, Kraševci pa se jima poklonijo z vecdnevno prireditvijo, ki jo spremlja bogato kulinaricno dogajanje, predstavitve vinskih kleti in obširen kulturni program. Za ogled sta bila odprta Buncetova domacijo in Pepin vrt. Le-ta prikazuje ohranjanje in zašcito naravne in kulturne dedišcine ter ohranitev maticnega Krasa kot edinstvenega primera kulturne krajine in pripoveduje zgodbo kraškega cloveka. Seveda lipicanec kot konj, ki izvira s Krasa, na takšni prireditvi ne sme manjkati. K temu smo se zavezali tudi v prijavi ZRLS na razpis Obcine Sežana za delovanje društev. Svojo dejavnost smo prikazali ob obcinskem prazniku, ko smo se z lipicanci predstavili na osrednjem dogodku Dnevov pršuta in terana – slavnostni povorki. Tokrat smo se povorke udeležili skupaj s Kobilarno Lipica. Dvovprego ZRLS je vodil Matjaž Hlebš iz Ljubljane, Kobilarno Lipica pa je z dvovprego zastopal Marko Memon. Predstavitev je bila uspešna, prireditev pa množicno obiskana, tako da smo prepricani, da je dosegla svoj namen. Tudi letos se veselimo udeležbe, hkrati pa vse rejce vabimo, da se nam pri izvedbi povorke pridružijo naslednjic. Ameriški rejci so zaupali ocenjevanje lipicancev Klemnu Turku Tina Cic / Kobilarna Lipica Združenje ameriških rejcev lipicanca (United States Lipizzan Federation), ki redi okrog tisoc lipicancev in ima letno okrog 20 žrebet, je lani povabilo na ocenjevanje ameriških lipicancev Klemna Turka, strokovnega vodjo ZRLS ter vodjo konjereje in konjeništva v Kobilarni Lipica. Klemen Turk se je tako konec oktobra 2018 podal na potovanje po petih ameriških zveznih državah, obiskal pet rejskih centrov in izvedel strokovno ocenjevanje ameriških lipicanskih žrebet, kobil in žrebcev. To odgovorno strokovno nalogo so mu v Združenju ameriških rejcev lipicanca zaupali na podlagi strokovnega dela v Kobilarni Lipica in Združenju rejcev lipicanca Slovenje. V ZDA so z rejo lipicanskih konj zaceli po letu 1945, ko so prvi lipicanci prispeli v ZDA z vojsko generala Pattona. Ameriška vojska je namrec 28. aprila 1945 rešila lipicance iz Lipice, Avstrije in drugih kobilarn, ki so bili takrat zbrani v Hostavu na ozemlju današnje Ceške, v drzni nocni operaciji, imenovani Kavboj. Ameriški ljubitelji lipicancev iz Temple Farms so nato v petdesetih letih v Evropi kupili vec lipicancev in ustanovili kobilarno, kjer danes vzrejajo od 70 do 80 lipicancev. Nato so zaceli lipicance iz razlicnih držav Evrope uvažati tudi drugi ameriški zasebni rejci. Danes redijo v ZDA okrog tisoc lipicanskih konj. Ameriško rejsko združenje je dobro organizirano, prizadeva si za kakovost in napredek reje, zelo aktivno je v Mednarodni lipicanski zvezi (Lipizzan International Federation), obenem pa se sooca z izzivom velikih razdalj med kraji in rejci lipicancev. Zaradi velikih razdalj rejci v ZDA težje izvajajo vzrejne preglede in med seboj izmenjujejo plemenski material. Zato so se v ZDA - namesto vzrejnih pregledov, kot jih organizirajo v Kobilarni Lipica in Združenju rejcev lipicanca Slovenije - odlocili za drugacno organizacijo ocenjevanja konj. Vsaki dve leti medse povabijo tuje strokovnjake, da opravijo ocenjevanje njihovih lipicanskih žrebet, kobil in žrebcev. Lani so to pomembno in odgovorno nalogo zaupali Klemnu Turku, ki je obenem pripravil dve strokovni predavanji za ameriške rejce in ljubitelje lipicancev. Iz ZDA se je vrnil z veliko pozitivnimi vtisi: »V Združenju ameriških rejcev lipicanca so zelo zainteresirani za novo znanje in nove informacije. Združenje dela dobro in je zelo dobro organizirano. Vedo, kaj delajo in bi radi napredovali. Stike, ki smo jih navezali, bomo razvijali tudi vnaprej, z željo po dvigu kakovosti reje lipicanskih konj, povezovanju kobilarn in rejskih organizacij ter skupni promociji lipicanca, ki je tudi v ZDA priznan kot izjemno plemenit in dragocen konj ter izjemna kulturna dedišcina.« Tretje mesto za Miho Tavcarja z lipicanci na mednarodnem tekmovanju v Lipici Tina Cic / Kobilarna Lipica Miha Tavcar, podpredsednik ZRLS in voznik Kobilarne Lipica, je po tretjem mestu v maratonu in tretjem mestu v spretnostni vožnji v nedeljo, 8. julija 2018, osvojil bron na mednarodnem tekmovanju v vožnji vpreg v Kobilarni Lipica. »Lipicanci so se znova odlicno izkazali. V maratonu so bili izredno hitri in tudi v spretnostni vožnji so bili izredni,« je Miha Tavcar pohvalil svoja lipicanca 490 Conversano Samira XXV in 485 Conversano Wera XXII, ki sta bila zrejena v Kobilarni Lipica. Obenem se je zahvalil vsem svojim podpornikom in ljubiteljem vožnje vpreg, ki ga že tradicionalno spodbujajo in navijajo zanj. Drugi voznik Kobilarne Lipica in strokovni vodja ZRLS, Klemen Turk, je z osmim mestom v skupni razvrstitvi voznikov dvovpreg dosegel svoj najboljši rezultat na lipiškem tekmovanju doslej. Tekmovanje je sicer pritegnilo kar 57 tekmovalcev iz 12 držav, ki so tekmovali s 121 konji in se pomerili v razlicnih kategorijah. Med vozniki dvovpreg, kjer je bila konkurenca najmocnejša, je zmagal švicarski voznik Beat Schenk, ki je na svetovnem prvenstvu v vožnji dvovpreg septembra 2017 v Lipici osvojil tretje mesto. V kategoriji enovpreg se je zmage veselila belgijska voznica Laure Philippot. Posebno doživetje je bil tudi pogled na voznike, ki so se na adrenalinski maraton in med stožce podali s štirivpregami. Med njimi se je zmage veselil Jiri Nesvacil mlajši, ki je nastopil za ceško državno kobilarno Kladruby s konji kladrubske pasme, ki so bližnji sorodniki lipicancev. Najbolj atraktivno in adrenalinsko vzdušje je prinesel sobotni maraton, v nedeljo pa je o zmagovalcih odlocila spretnostna vožnja med stožci. Obvestilo o placilu clanarine: Na obcnem zboru bo mogoce placilo clanarine za leto 2018 in 2019, povecane za bancne stroške (dodatno 1 eur). Ce boste clanarino predhodno placali preko banke ali spleta, spodaj prilagamo primer izpolnjenega placilnega naloga. Ce placujete clanarino za 2018 in 2019, prosimo navedite v polje namen tudi 2018. Koledar dogodkov 2019 2. 2. 2019 Obcni zbor ZRLS Kobilarna Lipica 18. 5. 2019 Dan Lipicanca ZRLS 19. 5. 2019 Dan Lipicanca Kobilarna Lipica Junij Lipicanci na Univerzi 9.-11. 8. 2019 Praznik terana in pršuta Dutovlje 24. - 29. 8. 2019 AGRA Gornja Radgona 8. 9. 2019 Dnevi Kobilarne Lipica Kobilarna Lipica 21. 9. 2019 Od hribcka do hribcka Radanja vas 5.-6. 10. 2019 Vzrejni pregled s prodajnim dnevom Kobilarna Lipica 11.-.13. 10. 2019 Skupšcina LIF, Đakovo Oktober Vzrejni pregled v Kobilarni Hosta Sela pri Šentjerneju Oktober Komendski sejem Jeseni Ekskurzija