© p i © 4. Iz Gorice. (fAnton Hribar.) V noči mej 7. in 8. majem t. 1. umrl je na Goriškem in Vipavskera dobro znani gospod Anton Hribar, v poslednjem času bivši vodja na tukajšnji c. kr. deški vadnici. Pokojni porodil se je leta 1839. na Gorenjskem in sicer v Tuhinji pri Kameniku. Oče bil je ondi cerkovnik, katero službo opravlja, ako se ne motimo, še dandanes pokojnega Antona brat. Posebna nadarjenost takratnega dečka napotila je stariše, da so ga poslali v šolo v Kamenik, kjer je prav dobro študiral. Od tod prišel je v Ljubljano, v drugi šoli prišel je v Alojzijevišče in bil je vedno mej odličnjaki v šoli. Tu ostal je, dokler je dovršil četrti gimnazijski razred. Nadarjenost za godbo je tej rodbini bila menda prirojena, tudi ranjki Tone poprijel se je te umetnosti z veliko gorečnostjo in si pridobil že na gimnaziji veliko spretnost v tej stroki. Glasovir mu je vedno manj ugajal nego orgle in harmonij, katerim je postal pravi mojster. Da bi se lažje z muziko in petjem ukvarjal, zapustil je gimnazijo in ustopil v tamošnjo učiteljsko pripravnico, katero je s prav dobrim uspehom dovršil, posebno je pa tukaj zadostil svoji ukaželjnosti na muzikalnem polji, tako da je postal v tem oziru strokovnjak prve vrste. Po dovršenih študijah*) prišel je začasiio kot učitelj v Loko, kjer pa ni dolgo služboval, od tod pa v Vipavo, kjer se je seznanil z ranjkim dekanom Grabrijanom, kateri je na mladeniča Hribarja mnogo vplival in to ne na njegovo škodo. Zato je pa spoštoval pokojnik dekana neizmerno do zadnjega izdihljeja. Gojil je posebno rad cerkveno petje, zato pa tudi bolj Ijubil orgle nego glasovir, a naudušiti je znal tudi druge za petje tako, kakor malokdo drugi. Vipava ni imela in menda ne bode imela tako naglo več tako lepega cerkvenega petja, tako naudušenih pevcev, tako krasnih zborov, kakor za časa, ko je pokojni Tone v Vipavi učiteljeval. Še danes se spominja marsikdo lepega in ubranega petja v Vipavi in pri shodih v Logu, dočim ostane vedno v spominu vsem udeležnikom prvi nastop Vipavskih pevcev pod vodstvom Hribarjevim v Goriški čitalnici. To je bil Tržanom triumpf, kakeršnih bodo več redko na tem polji doživeli, očarali so v pravem pomenu besede takrat ne le narodnjake v mestu, temveč tudi naše nasprotnike, ki so se čudom čudili našemu napredku na pevskem polji. Iz Vipave preselil se je ranjki v Gorico, če se ne motim vsled prizadevanja gosp. barona Winklerja, ki je bil tačas predsednik Goriškej Čitalnici. Kako je tu nauduševal mladino za narodno petje, koliko je storil za razvoj tega v narodnetn oziru neprecenljivega činitelja, o tem ve povedati mnogo marsikateri njegovih učencev, ki so sedaj tu pa tam po deželi in v mestih. Ta čas bila je pač zlata doba za petje na Goriškem, ki je dospelo do vrhunca in prekoračilo menda za dlje časa cenit naudušenosti v tej stroki. General ¦— to častno ime si je pridobil mej Slovenci ranjki Tone ua pevskem polji — je le mignil in že je bil zbor izvrstnih in spietnih pev- *) Po dokončanih študijah je 1. 1858. tudi za nekaj časa poučeval v I. mestni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. Uredn. cev skupaj. Kdo se ne spominja še zadnjega javnega nastopa Hribarje-i/ega o priliki cesarjevega potovanja po Soški dolini, v Gorici in Trstu! Par dnij pred cesarjevim dohodom določeno je bilo še le, da nastopijo naši pevci na Rojicali pred Nj. Veličastvom, ranjki Tone je mignil in določenega dne bilo je nad 200 nažib pevcev na Kojicab, kjer so svojo nalogo pred cesarjem častno rešili. Povedali smo že, da je bil pravi mojster na orglah. Dokaz temu je mej drugim tudi to, da je bila jezujitska cerkev vedno polna, dokler je še on orglal pri nedeljski maši. Lepo petje in izborno orglanje vabilo je s čudovito močjo ljudstvo v cerkev. 0 njegovih skladbah ne bodemo govorili, o njib izpregovoril bode izvcstno kukšen strokovnjak. Pokojni bil je izvrsten, natančen in vesten učitelj, radi tega odlikovan je bil tudi od Nj. Veličanstva z zlatim križem za zasluge. Kdor je ranjkega Hribarja poznal, pritrdil nam bode, da — če kdo — je on to odlikovanje zaslužil. Od zore do mraka je delal in skrbel, da bi dolžnostim v polni meri zadostil. Še ko je bil že onemogel in ni mogel postelje več zapustiti, je vedno skrbel za šolo in svoje posle. Žal, da mu je njegova prevelika marljivost in neumorna delavnost mnogo pripomogla, da je moral zapustiti primernma že mlad — v 48. letu — svet in svojo številno družino, katero je neizmerno ljubil. 0 njem bi se pač lahko reklo, da je »uradno« umrl. Pokojni Tone je bil jako rahločutnega in blagega srca, mož značajen, zvest in ljubeznjiv prijatelj in tovariš in skrben oče. Maščeval se ni nikdar, če bi bil imcl tudi povod in priliko, postrežljiv in uljuden bil je proti vsakemu, zato pa ni imel nobenega sovražnika, in če mu je bil kdo nasproten, ni bila to Hribarjeva krivda. Njegova prerana smrt osupnila je, dasi ni bila nepričakovana, vse kroge, to je kazal jasno sprevod, ki je bil veličasten. Malo njim je sojeno, da jih spremlja k večnemu počitku toliko občinstva, kakor ranjkega. Ees, da ni krsto krasilo veliko število vencev (le učiteljišče in vadnica položila sta po jednega na krsto), a to se je zgodilo na izrecno željo pokojnega, ki je že nekaj dnij pred smrtjo prijatelje prosil, naj bi pri njegovem sprevodu opustili to navado. Predno končamo to tužno poročilo, usojamo si opomniti še našo narodno Oitalnico na dolžnost, katera jo veže do ranjcega Hribarja. On se je ob svojem času pač mnogo trudil, mnogo je delal za to društvo; ni štedil ni časa ni denarja, da je izborno mogel rešiti vzprejeto teško nalogo pevovodje. Zato pa menimo, da bi naša Čitalnica morala vsekako vzprejeti nalogo, da mu preskrbi primeren spomenik. Tebi, Tone, pa bodi zemljica lehka: V miru počivaj! (Po nNdroduu.) 8 Krško-Sevniškega okraja ob Savi, 8. maja. (Zborovanje »Sevniško-Breziškega učiteljskega društva« in »Pedagogiškega društva« v Sevn i c i.) V ta namen se je dne 5. preteč. m. zbralo mnogo učiteljev in nekaj učiteljic s Kranjskega in Spodnje-Štajarskega v prijaznem trgu Sevnici ob Savi. »Sevniško-Breziško učiteljsko društvo« pod predsedništvom vrlega nadučitelja gosp. Fr. Jamšek-a iz Eajhenburga začne točno ob napovedani uri dopoludne zborovati v Sevniški Ijudski šoli. Navzoč je bil tudi vladni komisar pl. Lehmann iz Brežic. Kranjski učitelji smo bili kot gostje navzoči. Vsega učiteljskega osobja je bilo okoli 30 prisotnega in tudi nekaj šolskih prijateljev. Po običajnem otvorjenji zborovanja spregovori najprvo nadučitelj g. T. Dernjač iz Sevnice ter vse navzoče v imenu svojih domačih tovarišev in Sevniškega krajnega šolskega sveta prav prisrčno pozdravi. Poleg tega nam je g. Dernjač pravil zanimive podrobnosti »o starem šolstvu«. »Ko sera jaz obiskoval šolo« —nadaljeval je ta zaslužni, že nad 30 let samo v Sevnici službujoči osiveli starosta izmej Sevniško-Breziškega učiteljstva — »bila je pri nas šola primeroma s sedanjo — reči moram — prečudna stvar. 0 nazornem nauku ni bilo ne duha, ne sluha; kalupov ali modelov tudi nismo imeli. Primernih in poučljivih pripovesti v razveseljevanje mladine v svojem milem materinem jeziku nismo čuli nikoli! Dobili smo ploščico v roke — in s to smo se pečali leto in dan. 0 povoljnem napredku, ume se pač samo ob sebi, da pri tacih odnošajih niti govoriti ne moremo«. Tako nam je gospod govornik povedal še mnogo zabavnega iz starošolske dobe in vsi smo mu bili hvaležni za njegov trud. Na to se prebere zadnjega zborovanja zapisnik, ki se brez ugovora odobri. Pri tej priliki se je sklenilo, da se vsi zapisniki spisujejo v slovenžčini. Sedaj pride na vrsto govor Fr. Jamšek-ov »sverižostezni v r t v z g o j e«. Ta izvrstni slovenski pedagog namreč omenja v predgovoru, da je že kot mlad učitelj v svoji prvi službi dobil v roke zanimivo nemško knjižico: »Der Irrgarten der Erziehung«, ki jo je prav marljivo prebiral. Že takrat ga je navdajala misel, da bi bilo dobro, tudi v slovenskem jeziku imeti — se ve za naše razmere predelano — jednako knjižnico. Pred nedavnim časom sem zopet čital omenjeno knjižico in sldenil sem, posloveniti jo — toda prosto, kakor je pripravno za nas Slovence. Na to je g. Jamžek, izborni slovenski šol_ki strokovnjak, prečital nam nekaj odlomkov iz že poslovenjene knjižice. Vmes je dodal mnogo zanimivib dogodkov iz vsakdanjega sedanje-dobnega življenja ter dokazoval, da je le otrokova okolica vzrok, ako ni dobro vzgojen itd. itd. Pripovedoval nam je g. poročevalec tako mikavno, da smo ga vsi z največjo pazljivostjo poslušali. Prav dobro došla bode obljubljeini knjižica nani Slovencem v tej obliki, v kateri jo gospod pisatelj izdati namerava. Ze ime »Jamšek« nam je porok, da bode delo dobro sestavljeno. Za tem je govoril gosp. učitelj J. Kunstič iz Sevnice in sicer: »Kako naj učitelj v smislu nekega ukaza štajarskega deželnega šolskega sveta svoj posel opravlja, da bi se goltne bolezni in s temi v zvezi potrebni odpusti mej učiteljstvom tako ne množili.« V svojem prav dobro premišIjenem govoru je gosp. Kunstič s pedagogiško-didaktičnega stališča podajal prav modre opazke, kako naj učitelj v šoli poučuje, da ne bode preveč in preglasno govoril, ker to mu največkrat provzreouje raznili -— pogosto neozdravljivih bolezni v vratu. Bolje je, da učitelj govori malo, nčenci pa mnogo, kakor pa narobe. Pri tacem ravnanji so uspehi večkrat zdatnejši, kakor v nasprotnem. Vsi smo mu pritrjevali. Od pojedinih nasvetov je obveljal oni, d.i »Sevniško-Brežiško učiteljsko društvo« prihodnjič zboruje na Vidmu. Potem gospod predsednik zborovanje zaključi. Po vkupnem obedu, ki smo ga imeli v gostilni »Pri Kroni«, pa je zborovalo ravno tu »P e dagogiško društvo«. Ob 2. uri popoludne otvori zborovanje v prisotnosti vladnega komisarja predsednik društvu gospod Fr. G a b r š e k in vsem navzočim učiteljem, učiteljicam in gostom zakliče: »Dobrodošli«! Tajnik društva g. J. Ravnikar, prebere zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri. G. vodja J. Lapajne je govoril: »TJčitelj kot meteorolog« jako dobro in mikavno ter je učitelje navduševal, da bi se s to stroko pečali. Omenjal je »Heršelj-ev ključ«, poslovenil župnik B. L., s katerim vreme za celo leto popred vsakdo zve, ako le vo, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec, ščip, zadnji krajec in mlaj. Ta ključ, ki ga je napravil slavni zvezdogled J. W. Heršelj in ki ga je Dunajska kmetijska družba 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega, najdeš v letošnjem »Koledarji« družbe sv. Mohora. — Ko je navedel še nekaj kmetskih opazovanj glede vremena, preide do znanstvenega vremenskega opazovanja. Tu omeni Dunajski centralni meteorologični zavod (Steniwarte). Tiste meteorologične postaje v kronovinah, ki plačujejo po 5 gld, rni mesec, dobe vsak dan iz Dunaja telegralična vremenska poročila. Priporočal je onim učiteljem, ki bi morda imeli veselje za to, kam naj se obrnejo in kaj naj store. Konečno je g. Lapajne še prav dobro poročal o »podnebji na Dolenjskem«. Tomu je sledil izvrstni in prav dobro sestavljeni govor g. Fr. Gabršek-a, nadučitelja s Krškega »o naših učiteljskili društvi h«. Začetkom svojega govora načrta velik pomen ufiiteljskih društev ter dokaže na zgodovinski podlagi razvoj teh in koliko so koristila slovenskemu šolstvu sploh in v obče. Povdarja pa tudi, da zadnje čase navdaje naša učit. društva nekaka letargija — mlačnost, ter nemajo nič več pred očmi tistega vzvišenega pomena, ki so si ga zapisala na barjak svoj. Vzrok temu je zlasti to, ker posamezna društva nimajo zadosti moči, da bi krepko napredovala. Pa tudi njih vpliv na oblasti in na merodajne kroge ni znaten. Vrhu tega jim manjka prave vzajemnosti in tidnega celovkupnega programa. Potrebno je toraj, da se vsa učiteljska društva zopet ožive na novo — in še krepkeje, kakor nekdaj. Zatoraj g. govornik želi, da bi vsa slovenska učiteljska društva stopila v posebno zavezo mej seboj, kar bi izvestno mnogo koristilo slovenskemu ljudskemu šolstvu. Pri tej točki se vname živahen razgovor, katerega so se udeležili gg.: Bezlaj, Lapajne, L u n d e r , K a v n i k a r in konečno še g. poročevalec satn ki razjasni, kako bi se dala fci stvar izvesti. Določenega se ni sklenilo ničesa, ampak vsa ta zadeva pride še na vrsto pri letošnjem občnem zboru meseca junija. V resnici bi bilo dobro, da bi se v tem oziru kaj storilo, kajti duh sedanjega časa to zahteva, in korist od tega ne bode imelo le učiteljstvo, ampak vse slovensko šolstvo. Za izvrsten govor smo pa vsi g. Gabršek-u hvaležni in želimo, da bi v tetn smislu nadaljeval. *) Potem se je sklenilo, da čas in kraj občnega letnega zborovanja določi odbor sam. *) Natančneje bode g. govornik itak še to zadevo javno objasnil. Vender je želeti, kar se je pri zboru izreklo, da bi se posamezna učiteljska društva že zdaj pri svojih zborih izjavila, hočejo li vstopiti v nameravano zvezo, ali ne. Pis. Gosp. predsednik, zahvaljujoč se na to gg. poročevalcem za trud, kakor tudi vsem častitim gostom (sosebno gg. tovarišem s sosednje Štajarske), ki so nas počastili s svojo navzočnostjo, sklene zborovanje s trikratnim »slava«- in »živio.-klicem na našega priljubljenega vladarja Franca Josipa I. Omeniti mi je še, dajenaše »Pedagogiško društvo« zborovalo prvikrat v sosednji tuji deželi — v prelepi Štajarski, kar je za slovenssko učiteljstvo gotovo velicega pomena. Tako prijetnega dne učitelji kranjski in štajarski ob Savi še nikdar nismo imeli, ki nam ostane dolgo v prijetnem spominu. —r. Z Zidanega Mosta. V Savo je padel (ne skočil) v 16. dan preteč. m. pri Zidanem Mostu tukajšnji občespoštovani podučitelj g, Fran Koceli. V tamni noči od 15. na 16. preteč. m. se je peljal čez Savo in je s prevoznika skočivši zgrešil breg ter padel v Savo, kjer je v valovih izginil. S tem naj se popravi pomota, ki je uže zašlii v nekatere časopise, da je ranjki kot samoraorec v Savo »skočil«. Za tak učin ranjki ni imel nikakoršnega vzroka. Iz Krškega. Vabilo na naročbo! V kratkem izide »Pedagogiški letnik« obsegajoč »Občno vzgo.j oslo vj e« in razne pedagogično-didaktiene spise. Cena mu bode za neude okolo 1 gld. 40 kr. Udje društva (društvenina iznaša 1 gld.) pa dobe »letnik« brezplačno. — Poleg tega izide še v poselmili odtisih »Občno vzgojeslovje«, cena okolo 80 kr., in »Odlomki iz stavbarstva in perspektive« s slikami, cena okolo 20 kr. Podpisani odbor vabi uže zdaj na obilo naročbo, oziroma na urni pristop k društvu. »Pedagogiško društvo« v Krškem dne 26. maja 1887. OclboT'. Iz Ljubljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 6. dan preteč. m. Oddajo se državne ustanove tukajšnjim pripravnikom in pripravnicam. — 0 uačrtu novim ustrahovalnim propisom za učence na gimnazijab na Kranjskem se posvetuje ter z nasveti vlaga ministerstvu za bogočastje in uk. — Podučitelju v Ptuji gosp. Tom. Romih-u podeli se učiteljska služba na meščanski šoli v Krškem, in zač. učitelj v Starem Logu g. Ivan Jaklič imenuje se def. učiteljem na Ijudski šoli v Topli Rebri. (Glej »premene pri učit.« v zadnjem listu »Učit. Tov.«!) — Vloga vodstva kranjske hranilnice o zadevi poslopja višje realke Ljubljanske, da bi se od 31. jul. 1889. 1. še dalje rabilo za realko, oddaja se vodstvu hranilničnemu in srenjskemu odboru, da se o tem porazumeta ter zopet poročata. — Posvetuje se o napravi nove šo!e na Dobravi v Bledu ter se z nasveti poroča deželnemu odboru. — Prošnja za povikšanje učit. plače se ne usliši. — Učiteljici, ki prosi, da bi pred sklepom šolskega leta zapustila službo, se to sicer dovoljuje pa le tako, ako dobi namesto sebe pripravno namestnico. — Odobruje se naprava nove šole pri sv. Trojici (v Kameniškem okraji) in ekskurendna šola v Prekarjih. — Reši se več prošenj o kaznih za šolske zamude, o nagradab in o denarnih podporah. — Preizkušnje o učiteljski sposobnosti so bile od 9. do 15. dne preteč. m. ter so se tako-le izšle: sposobnih za poučevanje v ljudskih šolah se slovenskim in nemškim učnim jezikom je 11 učiteljev in 4 učiteljice, samn z nemškim učnim jezikom 4 učitelji (mej terni jeden z odliko) in 1 učiteljica, samo se slovenskim učnim jezikora 2 učitelja. Jeden učitelj je sposoben za poučevanje v meščanski šoli (za III. učit. skupino) z neraškim učnim jezikom. Preizkušnjo dopolnila sta 2 učitelja; ena učiteljica je sposobna za poufievanje v francoskem jeziku. — Pri poslednji preizkušnji o učiteljski zmožnosti so se pismeno izdelovala te-la vprašanja: A. Z& ljudske šole: 1. Nemški jezik: Wie kann der Lehrer die religiose Erziehung in der Scbule fordern? Wie kann der Lehrer der Liige wirksam entgegentreten ? 2. Slovenski jezik: Kako se pri mladini goji čut dolžnosti ter časti in poštenja? 3. Iz matematike: 1. Jemand kauft 20 hl Weizen um 168 fl.; er vertauscht dann den Weizen fur Roggen und bekommt fiir je 2 hl Weizen 3 hl Roggen; den Roggen veitauscbt er wieder fiir Hafer und bekommt fiir je 2 hl Roggen 3 hl Hafer. Er verkauft nun den Hafer zu 4 fl. per hl; wie viel gewiimt er a) im ganzen, b) in Procenten? 2. Uie Mantelfliiche eines senkrechten Kegels betriigt 204*1 m2, der Halbmesser (r) seiner Basis 5 m; wie gross ist der Halbmesser (r,) eines inhaltsgleichen gleichseitigen Cylinders? 3. Die Oberflache eines senkrechten Cylinders ist 533*8 m2, seine Mantelfliiche 376'8 m2; a) wie gross ist der Halbmesser seiner Basis, wie gross seine Hohe, b) um wie viel ist der Tnhalt des Cvlinders grosser als der Inhalt einer Pyramide, deren Basis ein der unteren Grundflache eingeschriebenes Quadrat ist und deren Spitze in den Mittelpunkt der oberen Grundfliiche fiillt? 4. Realije: Charakteristik des Karstgebietes. Das Thermometer in der Volksschule. Kaiser Josef II. als Menschenfreund. — Francoski jezik: »Das Wissen der Aegvpter« aus Bechtels methodischem Uebungsbucb II., S. 81. — B. Za meščanske šole: 1. Pedagogika: Ueber das "VVesen der Apperception und iiber die Rolle die sie beim Unterrichte spielt. Was ist piidagogische Regierung und wie wird sie in dei- Schule angewendet. 2. M atematika: 1. Um eine Strecke BC auf dem Felde zu bestimmen, deren Endpunkt C unzuganglich ist, hat raan ausserbalb derselben einen beliebigen Punkt A ausgesteckt, von vvelchem aus man nach C sehen und nacb B messen konnte, und AB ~ c, -^ A ~ « und ¦ŁŁ B — /? gefunden. Welchen Ausdruck erbiilt man bicrnach fiir die Liinge der Strecke BC'i 2. Ein Object von 154'8 dm Hohe wirft cinen Schatten von 98-7 dm Lange; unter welchem Winkel treffen in diesem Augcnblicke die Sonnenstrahlen die Erdoberfliiche? 3. In welcher Zeit steigt das Anlagscapital einer Maschine von 35.000 fl. auf 50.000 fl., die Zinsen zu %% gerechnet? 4. Der Mobelfabrikant A. Naglas hier verkauft an C. Lechbitner hier 2 Commodekasten a 32 fl., 2 Chiffonniers a 25 fl., ein Canapee mit 6 Sesseln fiir 160 fl., einen Credenzkasten fiir 42 fl. und einen Waschkaston fiir 20 fl. und empfšingt von ihm bar 180 fl. Dieser Fall soll in den Biichern des Naglas verzeichnet \verden. 3. Geometrijsko risanje: 1. Dachausmittlung und Bestimmung der vrahren Grosse der Dachfliicben fiir einen gegebenen Grundriss der Gesimskante. 2. Schattcn eines Kolbens und der Kolbenstange in das Innere eines Dampfcvlinders. 3. Grund- und Aufriss eines Bohlen- oder Pfostenrostes an einer Ecke, bei welcher zwei 1*58 m dicke Mauern zusammenstossen. (Die Pfosten sind 8 cm dick, 30 cm breit und 4 bis 5 m lang. Ihre Entfernung ist gleicb ihier Breite.) 4. Prostoročno risanje: 1. Freie Perspective des Podiums, des daraufstehenden Tisches und der Schultafel oder 2. freies Nachzeichnen eines plastiscben Ornaments nach einem Modell mit Bezeichnung der Selbst- und Schlagschatten und der Licbtstellen. 3. Zeichnung des Kegelkopfes im Profil oder in der Vorderansicht. 4. Ausfiihrung eines maunschen Ornaments in Farbentonen. 5. Pisanje: Lehrziel und Lehrverfahren beim Schonschreibunterrichte in der Burgerscliule. — Gimnazija Ljubljanska bode šolsko leto zaključila v 9. dan jul., ljudske in druge šole pa v 15. dan jul. t. 1. V 9. dan jul. t. 1. prične se na gimnaziji ustna matura. — "j* V Ljubljanskem uršulinarskem samostanu je v 20. dan preteč. m. po kratki bolezni umrla čast. M. Filomena Kraševic; rojena je bila 1822. 1., preoblečena pa 1842. 1., slovesno obljubo je storila 1846. 1. Ves čas v samostanu je bila izvrstna in prav ljubeznjiva učiteljica posebno malim deklicam v I. razredu. Bog ji daj večni mir! — "f* V 27. dan preteč. m. zjutraj je na Trebelnem umrl učitelj gospod Kristij Lavrič. Naj v miru počiva!