Ob tednu upokojencev
Živeti v gibanju duha in telesa
Po izpolnjenih delovnih letih nenadoma izstopili iz vsakdanjega okolja pomeni upo-kojitev. Mir, sreča, čas za konjičke.zaneslji-va mesečna denarna nakaznica, dovolj pro-stega časa... Vendar je to ideal, nedoseglji-va želja, ki je izpolnjena le redkim. Številne muči bolezen, nizka pokojnina, osamljenost, zagrenjenost, nerazumevanje ... Taka počut-ja skušajo lajšati številna društva upokojen-ccv po vsej Sloveniji.
Pogovarjali smo se z Miho Pirnatom, predsednikom šišenskih društev upokojencev in Vinkom Bavconom, podpredsednikom ob-činske upckojenske organizacije in vodjem gospodarskega odbora društev. Na jeziku smo imeli nezadovoljstvo nekaterih upoko jencev, živečih v Domu na Gorazdovi 15. V Domu in bifeju ali klubu v isti zgradbi.
Povedala sta:
»Dom je bil zgrajen 1973. leta, ima 40 gar-sonier, vsaka med 32 in 35 m2. V zgradbi ži-vijo samo upokojenci, ki so nekoč prebivali na podstrešjih, v kletnih vlažnih sobah, kot podnajemniki, barakah, skratka težkih po-gojih. Doma ima klub z bifejem in ta lokal je verjetno vzrok razburjenju. Gostinski del v domovih upokojencev ni nič nenavadnega, saj ima slovenska zveza društev upokojencev 50 bifejev po vsej Sloveniji. Cene v teh lo-kalih so nizke, prilagojene upokojenčevemu žepu in tudi na Gorazdovi 15 je tako. Mladi Ijidje, pretepi, popivanja? Ne, to ne bo dr-žaio. O da, prihajajo mladi sem, da. Na pri-mcr s svojim starim očetom, kdaj tudi sami. Vendar se v zelo redkih primerih obnašajo nedostojno, večinoma kar stoje naročijo, po-pijejo in gredo.«
Resnično napis na vhodnih viratih prepri-čuje:   STREŽEMO  SAMO  UPOKOJENCEM!
Kaj pa zgradba, Dom?
»Kot je v navadi ima tudi ta dom svoj hišni svet, ki ureja tekoče zadeve v okviru svojih pooblastil. Seveda imajo nekateri pre-bivalci popolnoma svoje poglede na življe-nje, uipravljanje, pa tudi zgolj gretje, čišče-nje, dnevini ali nočni mir... Vsi vedno nikoli ne bodo zadovoljni, zagotavljarno pa, da po-sebnih problemov ni. Naša zveza vedno sku-ša ravnati pošteno. Za prosta mesta v do-movih na primer je najprej razpis v Javni tribuni. Petnajst dni po objavi je vedno čas za pritožbe, vrstni red se tako lahko popol-noma spremeni.«
Vse tole smo se menili v živahnem sobot-nem dopoldnevu, zadnjemu dnevu šišenskega tedna upokojencev. V prostoru so se zbirali udeleženci V. jubilejnih športnih iger upoko-jence\T Slovenije. Tekmovalci so prihajali iz različnih krajev, da bi se pomerili y balina-nju in streljanju. Z zelo različnimi naglasi so zatrjevali, kako jim ni mar za prva me-sta ampak je važno spoznavanje, aktivno in zdravo življenje:
»Donedavna smo imeli v Šiški 4 društva upokojencev s 5.000 člani, zdaj smo se raz-delili na 16 društev. V naši občini je 10.600 upokojencev, vendar kakor vidite nekaterih ni k nam. Žal so to večinoma nekoliko mlajši to\ ariši z visokimi pokojninami, pač jih naše delovanje kaj prida ne zanima.«
Potem so Miha Pirnat, Vinko Bavcon i.n Marjan Medvešček pripovedovali o čudovi-tem izletu v Velenje. 576 upokojenih Šiškar-jev si je ogledalo najmlajše slovensko rnesto. 83-letni Marjan Medvešček, predsednik sek-cije 37 še živečih Šiškarjev — borcev gene-rala Maistra za severo mejo — pa je resno dodal:
»Trdim, da mladi dandanašnji drugače dojemajo starost. Spoštujejo izkušnje in na-še delo, odnos se bistveno spreminja.«
V tedipu upokojencev se je seveda marši-kaj dogajalo. Šišenski kolektivi so lepo spre-jeli svoje nekdanje člane, posebno v Medvo-dah. Vendar se povrnimo k športu. 37 tekmo-valcev se je podalo na 16 km dolgo progo Medno—Smlednik—Pirniče. Najstarejši 76-let-ni Andrej Hafner jo je prevozil v 39 minutah in 34 sekundah, 60-letna Kristina Batič pa v
38 minutah in 42 sekundah. Podali smo se tudi med strelce in balinarje. Franc Andres, Siška: »Nastreljal sem 160 krogov, kar v redu ...« Ludvik Kofol, Nova Gorica: »155 kragov. Slabo! Tudi moštvu s tem ne bom veliko pomagal... Športno življenje je po-trebno, človek mora v družbo in malo okoli. Pri nas tekmujemo tudi v balinanju, šahu, plavanju, reševanju križank ...« Maruša Ceg-lar, nova republiška prvakinja v streljanju med upokojenci (176 krogov od 200 možnih): »Streljam že 30 let in ne vem zakaj bi ne-hala. Želim si tega, človek mora aktivno ži-veti...« Mile Djurovič, balinanje: »Rekrea-cija je potrebna, razgibaš se in utrudiš.« Mile je bil nekoč republiški in državni prvak v balinanju. Meni, da je sedaj najpomemb-nejše prijateljistvo in razumevanje. Kaj me-nijo sodmki? Maks Hvale, zvezni balinarski sodnik: >>Tekmovanje je zanimivo. Balinanje je zdrav šport, veiiko je svežega zraka in človek se lahko umerjeno dodobra razgiba. Starejšemu je dovalj uro do dve poganjanja krogle. Tile tukaj so večinoma prek 60 let.« Najstarejši balinar na V. igrah je bil Valen-tin Klanjšek iz Nove Gorice. 79-letni tekmo-valec in znani španski borec je sodeloval v ekipi (moštvu), ki je na V. športnih igrah v balinanju zasedla prvo mesto. 90 tekmoval-cev se je tisto soboto borilo za lepe pokale, rumcno listje pa je napovedovalo prve jesen-ske dni. Na slovesnem zaključku sc je Miha Pinnat najprej zahvalil vsem sodelujočim, razumevanju občinske skupščine in družbe-nopolitičnim organizacijam, nam mlajšim pa se je skozi naočnike nagajivo nasmehnil:
»Veste, boriti se morate za upokojence, da bo nekoč tudi vam dobro, saj zanesljivo stopate za nami.«
Bogomir Šefic