C/%	jJj'A
-L /V: '
na Kranjskem.
Potrjen z razpisom visocega c. kr. naučnega ministerstva z dne 16. julija 1887 št. 11400.
(Dež. šol. svet št. 1444 ex 1887.)
S'
V	Ljubljani.
Natisnila in založila Klein in Kovač. 1890. .
Opomnja. Vsak učenec je dolžan omisliti si po jeden izvod teli disciplinarnih predpisov, hraniti jih sam, a pokazati jih tudi roditeljem ali njih namestnikom.
P. n. roditelji ali njih namestniki so prošeni svojim sinovom ali gojencem v prid pismeno potrditi gimnazijskemu ravnateljstvu, da so disciplinarne predpise vzeli na znanje.
I.	Splošna določila.
f ;|Misciplinarni red obsezaona pravila, po katerih so se »öIFgimnazijski učenci kot taki dolžni ravnati v šoli in zunaj
'^šole.^.'. 
One dolžnosti, katere jim je spolnovati nasproti državni družbi, tu niso naštete, vendar bi vodstvo zavoda tudi disciplinarno postopalo z onim, ki bi te dolžnosti,,krfikor se tičejo šole. zanemarjal ali se zoper nje pregrešil.
§■ 2. • '
Vsak učenec se s svojim vstopom v gimnazij zaveže, da se hoče vestno držati šolskega reda; zaveže se, da hoče z vso gorečnostjo spolnovati dolžnosti svojega poklica, redno in točno zahajati k pouku ter se ga udeleževati z živo pazljivostjo, da si hoče s pridnim ponavljanjem doma za trdno osvojevati, čemur se je učil v šoli, resno in pobožno udeleževati se duhovnih vaj, prizadevati se za nravno vedenje v šoli in zunaj šole, prezpogojno pokoriti se vsem odredbam šolskih oblastev, ugoditi vsakemu povelju učiteljev na zavodu ter vsem višjim nasproti vesti se ponižno in uljudno.
Ce se kdo pregreši zoper zapovedi in dolžnosti, zapade tem ostrejši kazni, čim više je v starosti in v razredih.
II.	Posebna določila.
a)	Duhovne vaje.
§• 3.
Učenec se udeležuj službe božje in vseh drugih zapovedanih duhovnih vaj vestno in dostojno; tudi molitve pred poukom in po pouku udeležuj se s povzdignenim duhom. Nedostojno vedenje, lahkomiselno izostajanje in zamujanje se ostro kaznuje.
Duhovnili vaj koga oprostiti sme v pojedinih slučajih učitelj veronauka, ki naznani to tudi razredniku, sicer pa le ravnatelj, ki da to tudi učitelju veronauka in razredniku na vednost.
b)	Vedenje v šoli.
§■ 5.
V šolo učencem ni prihajati niti prerano niti prepozno.: Učilnici se odpro četrt ure pred začetkom pouka ali božje ^ službe.
V učilnico stopijo učenci odkriti ter sedejo mirno vsak na svoje mesto, tam počakajo učiteljevega prihoda ali pa zvonila, zna-nečega, da je iti v cerkev.
Ako je učencem dovoljeno od učitelja dotičnega predmeta, da si smejo pred uro ogledovati zemljevide, rudnine i. t. d., mora se to zgoditi prav mirno.
§• 6.f
Vsak učenec bodi po vnanjem reden, snažen in dostojen ter skrbi pri svojih učnih knjigah, zvezkih in pri drugi opravi za snažnost in ličnost.
§■ 7-^r
Vsak učenec naj si oskrbi o pravem času za pouk potrebnih predpisanih knjig in učnih pripomočkov. Ko bi kakšen učenec ne ustregel tej zahtevi, utegnili bi ga izključiti od nadaljnega obiskovanja šole.
Druge nego za pouk potrebne stvari, knjige, novine i. t-. d. s seboj prinašati je prepovedano. Kdor takih nepotrebnih stvarij prinese s seboj, vzamejo se mu, 'a vrnejo se samo roditeljem ali odgovornim nadzorovalcem." ““
J. >
§. 8.-^
Nobeden učenec ne sme mesta, katero mu je odkazal razrednik, zameniti z drugim, če mu ne dovoli tega razrednik ali pa za posamezne ure dotični strokovni učitelj.
§. 9.^
Med uro obračaj učenec vso svojo pazljivost na pouk ter se vestno varuj, da pouka ne moti; ogibaj se vsake razmišljenosti ter se ne pečaj s tujimi, k dotičnemu pouku ne spadajočimi rečmi.
Z vsakim naznanilom ali opravičilom zglasiti se je pri do-tičnem učitelji, predno se prične pouk. Želje, zadevajoče ves razred, razložiti mora praviloma učenec, ki je od razrednika v to določen.
Ako želi .kakšen učenec med poukom kaj povedati, da naj znamenje dvignivši roko; le ako je sila, sme vstati s sedeža.
§. 11.A
Ob prihodu in odhodu učiteljev, ravnatelja ter vseh oseb, katerih dostojanstvo zahteva vnanjega počeščenja, naj učenci vstanejo ter stoje, dokler se jim ne da znamenje, naj sedejo.
§. 12.+
Med poukom na stran hoditi je dopuščeno izjemno samo v nujnih slučajih s privolitvijo učiteljevo, toda le pojedinim, nikdar ne po več učencem zajedno.
Učence med poukom iz učilnic ven klicati je praviloma dopuščeno samo učiteljem.
Postavanje po hodiščih in pred šolskim poslopjem, tekanje po stopnicah pred poukom in med učnimi urami ni dovoljeno.
§. 13A
Odmor med drugo in tretjo ter med tretjo in četrto uro odmenjen je počitku. Tedaj se smejo učenci, če lokalne razmere dopuščajo, sprehajati po hodiščih in po dvorišči ter použiti nekaj živeža.
Sladčic ne smejo prinašati s seboj.'.
Nobeden učenec ne sme brez dovoljenja kakega učitelja oditi iz šolskega poslopja. Kadar pa pozvoni, podaj se. vsak učenec nemudoma v svojo učilnico.'?
§. 14.
Vsakoršno poškodovanje in ponesnaženje šolskih prostorov, šolskega orodja in učnih pripomočkov ter stvarij, ki so lastnina kakega součenca, je kar najstrože prepovedano. Kdor bi kaj poškodoval, dolžan je škodo povrniti, in če je to storil očitno iz razposajenosti, zadene ga vrhu tega še kazen. Ko bi ga pa ne pozvedeli, tedaj morajo škodo povrniti vsi učenci v razredu, po okolnostih iz več razredov skupaj.
Knjige, izposojene iz knjižnice ali iz podpornega društva, vrniti je o določenem času knjižničarju ali kustosu. Kdor se pregreši zoper to, izgubi pravico izposojevanja. Poškodovane knjige se morajo po okolnostih, izgubljene pa vselej z novimi nadomestiti.
**
§• is. X
Svojevoljno okna odpirati, na oknu sloneti ali skozi okno klicati ni dopuščeno.
§• 16- \
Ko je pouk končan, zapuste naj učenci mirno in počasi šolsko poslopje. Knjig, šolskih stvarij i. t. d. ni puščati v učilnici. Vsakoršno dirjanje in pehanje, vsakoršen nedostojen, hrup na stopnicah in hodiščih je prepovedan.
c)	Šolske zamude.
§. 17.
Vsak učenec je dolžan zdržema obiskovati šolo. Ako ima učenec tehten vzrok izostati, tedaj si izprosi za jedno samo uro privoljenja pri dotičnem učitelji, za jeden dan pri razredniku in za več nego jeden dan pri ravnatelji.
§. 18.
Dolžnost rednega obiskovanja se razteza tudi na neobli-gatne predmete.
Svojevoljen odstop od pouka v kakem prostem predmetu, ki si ga je učenec izbral, jemlje se v poštev vsaj pri določevanji splošnega reda v pridnosti.
§. 19. t
Ako učenec zboli ali ako je kako drugače zadržan, mora to, če le mogoče, v 24. urah po zanesljivi osebi ali pismeno zglasiti. Kadar zopet pride v šolo, mora z verodostojnim spričevalom od roditeljev ali njih namestnikov, in kadar razrednik to zahteva, z zdravniškim spričevalom opravičiti svojo zamudo.
Ako učenec 8 d n i j zapored brez verodostojnega naznanila izostane od pouka, misliti si je, da je izstopil; izbrisati ga je iz katalogov in tedaj nima več pravice do odhodnega spričevala.
Zopet vsprejeti se sme takšen le izjemno, ako svoj neprihod popolnoma opraviči ter ves učiteljski zbor v to dovoli.''
d)	Vedenje zunaj šole.
§. 20.^
Razven šolskih ur ima učenec doma dolžnost popolnoma naučiti se lekcij, izuriti se v njih ter ponavljati, kar je treba, izdelovati pismene naloge in se pripravljati za šolo.
Posebno skrb obračaj učenec na pismene domače naloge; te mora kar	najkorektneje izdelovati, natančno in lično	spisovati
in o pravem	času oddajati.
§. 21. f
Učenec se kaži tudi zunaj šole z dostojnim, skromnim, uljudnim in nravnim vedenjem vrednega gojenca svojega izobraževališča.
Umeje	se samo ob sebi,	da	mora učenec svojim dobrotnikom
izraziti svojo	zahvalnost tudi	še	koncem šolskega leta.
§. 22.^
Prosti čas uporabljaj	učenec za potrebni	telesni počitek ter
z urejenim	privatnim čitanjem po navodili in	nasvetih	učiteljev.
Posluževati se posojilnih knjižnic, citati ali razširjati pohujšljive knjige je strogo prepovedano; učenec se poslužuj šolske knjižnice, ki skrbi tudi za primerno zabavno berilo.
Prepovedano je naročati si političnih spisov.
§. 23. i
Proti součencem bodi gimnazijalec vedno prijazen in postrežen, spravljiv in prijenlji^; sovražnosti zaradi narodnosti se je strogo ogibati. Tožbe o prizadeti krivici je oglašati pri razredniku. V občevanji se potrudi učenec za dostojno govorjenje in vedenje,	iz spoštovanja	do samega sebe in	do druzih	se ogibaj
vsega, kar	bi bilo surovo,	trivijalno in podlo.
§. 24.^f
Skladati denarje v kakoršen koli si bodi namen brez dovolitve šolskih oblastev ni dopuščeno.
§. 25.
Pozno v noč po ulicah pohajati je za gimnazijalce nespodobno, torej je to opuščati. Vsak gimnazijalec mora biti doma ob tisti uri, katero določi učiteljski zbor, oziraje se na letni čas in lokalne razmere.
Brez namena po javnih prostorih postavati in v nepretrganih vrstah pohajati po mestnih ulicah, po šetališčih in po trotoarji ni dopuščeno.
V	šolo ali v cerkev palice s seboj jemati ni dopuščeno.
§. 26.
Zahajati v kavarne dovoljeno je gimnazijalcem izjemno le v družbi z roditelji ali njih namestniki. Tudi gostilne smejo učenci spodnjega gimnazija, tako tudi učenci Y. in VI. razreda le izjemno obiskovati v družbi z roditelji ali njih namestniki.
Učencem VII. in VIII. razreda pa je dovoljeno po pameti obiskovati to ali ono gostilno, ki je na dobrem glasu, a to le, kadar je za tisti dan šolski pouk popolnoma končan in le za malo časa.
Od septembra do konca aprila ni ostajati v gostilni čez osmo, od majnika do julija ne čez deseto uro zvečer.
Vsaka zloraba te dovolitve, kakor tudi očitna lenoba utegne dati povod, da se ta dovolitev prekliče za krajšo ali daljšo dobo. Nedostojno vedenje, pijanost, prepir in vsakoršno razsajanje se bodo ne samo s preklicem te dovolitve, nego tudi sicer najstrože kaznovali, po okolnostih s takojšnjo izključitvijo.
Najemati si posebne sobe za igranje in popivanje je strogo prepovedano.
F 1	§.	27.-*-
Tobak kaditi je učencem spodnjega gimnazija prepovedano. Nasledki prezgodnega ali nezmernega kajenja za zdravje, stroški, v kakoršne to ubožnejše učence zapeljava, dajo učiteljskemu zboru povod, da vsem učencem tudi kajenje doma resno odsvetuje.
Učencem zgornjega gimnazija je kajenje v šolskem poslopji, v mestu po ulicah, dalje v javnih prostorih, na javnih sprehajališčih in zabavališčih prepovedano'
§. 28.
Igre za denar, osobito kartanje, so povsodi, v javnih prostorih pa vse igre kar najstrože prepovedane.
Kdor greši zoper to, pride v disciplinarno kazen in po okolnostih more biti po brezuspešnem opominjanji izključen.
§. 29.
V	gledališče hoditi smejo učenci spodnjega gimnazija le v družbi z roditelji ali njih namestniki, če so si izprosili dovolitve pri razredniku ali pri ravnatelji. Učencem zgornjega gimnazija je splošno dovoljeno obiskovanje gledališča, če roditelji ali njih namestniki za to vedo in to odobravajo, vendar ravnatelj lahko zabrani obiskovanje nekaterih iger in predstav. Zloraba ali slabo napredovanje da povod, da se učencu ta dovolitev odtegne. — V gledališči na galerijo hoditi je prepovedano.
Zahajati k sodnijskim obravnavam ter k obravnavam javnih društev je gimnazijaleem prepovedano.
§. 30.
Javnih produkcij in zabav, ki jih prirejajo od oblastva pri-poznana društva ali zase omejene združbe, smejo se z dovoljenjem ravnateljevim udeleževati učenci zgornjih razredov, javnih plesov jednake vrste pa le učenci VII. in VIII. razreda. — Udeleževati se maškerad je gimnazijaleem prepovedano.
Prirejati med seboj plesne zabave je prepovedano. O dovolitvi, je li smeti obiskovati plesne ure, odločuje za posamezne slučaje učiteljski zbor, pojedinemu učencu pa potem da dovoljenje ravnatelj.
§■ 31.
Gimnazijski učenci se ne smejo udeleževati pri društvih, osnovanih od negimnazijalcev niti kot udje niti kot poslušalci.
Gimnazijskim učencem je vsaka politična ali nacijonalna demonstrativna izjava v šoli in zunaj šole strogo prepovedana.
Ti tudi ne smejo med seboj ustanavljati nikakih društev, torej tudi ne nositi ni društvenih ni kakih drugih znamenj.
Shajati in zbirati se v večjem številu, da bi se literarno izobraževali ali gojili družabnost, smejo se le z dovoljenjem učiteljskega zbora in pod njegovim nadzorstvom.
Učiteljski zbor ima pravico učence, ki se pregreše zoper te predpise, ko bi jednokratno opominjanje ostalo brez uspeha, odstraniti iz zavoda.
Ali se more dovoliti učencem, da smejo sodelovati pri po-jedinih društvenih predstavah, ali se jih kot gostje udeležiti, o tem razsodi v posameznih slučajih učiteljski zbor, oziraje se na posebna dotična ukazila šolskega oblastva.
§• 32.
Baklade, podoknice in jednake ovacije komur koli si bodi napravljati je gimnazijskim učencem dovoljeno le v izjemnih slučajih z dovolitvijo pristojnih oblastev; dovolitve v to prositi jim je o pravem času po ravnatelji.
§■ 33.
Učencem ni dovoljeno pošiljati v javnost svojih duševnih proizvodov brez dovolitve učiteljskega zbora.
§• 34. ^
Kopanje, plavanje in drsanje na drsališči ter igranje pod milim nebom dovoljeno je, ako ne prestopi mej varnosti in dostojnosti, in v taki meri, da učenec šolskih dolžnostij pri tem ne zanemarja. Skupni izleti so dovoljeni samo pod vodstvom in nadzorstvom kakega učitelja.
§. 35.
Vsak učenec mora biti pod nadzorstvom roditeljev ali kakega druzega odgovornega nadzorovalca.
Stanovanje in odgovornega nadzorovalca morajo izbrati roditelji ali njih namestniki; prvi izbor in vsako premembo je
naznaniti ravnatelju po razredniku. V gostilni stanovati ali obedovati je dovoljeno samo v posebnih slučajih in le z dovolitvijo ravnateljevo.
Ako je iz spričanih dogodkov razvidno, da je domače nadzorstvo nad kakim učencem pomanjkljivo, tedaj ima učiteljski zbor zakonito pravico, zahtevati od roditeljev, da učencu poiščejo drugega stanovanja, in celo učenca izključiti, ako se ne ustreže temu zahtevanju.
§. 36. 4
Izdana gimnazijska in zrelostna spričevala so javna pisma. Popravljanje redov in ponarejanje podpisov je pod disciplinarno kaznijo, — po okolnostih more dati povod izključenju in sodnemu kaznovanju.
Učenci se opozarjajo, naj spričevala dobro shranijo, ker se duplikati semestralnih spričeval redkokedaj izdajajo, duplikati zrelostnih spričeval pa le tedaj, če to dovoli deželno šolsko oblastvo.
§. 37. A.
Svoj odhod iz učnega zavoda dostojno naznani vsak učenec ravnatelju. Odhodno spričevalo ali odhodno opomnjico dobi le, ako dokaže, da so mu roditelji ali njih namestniki dovolili izstopiti.
Pričakuje se od vsakega učenca, da zavoda ne zapusti, da se ne bi poprej zahvalil ravnatelju in učiteljem. Eavnanje temu nasprotno se ne sklada z njegovo izobraženostjo.
Učencu, ki odide brez zglasila, sme se odreči prošnja, da bi ga znova vsprejeli.
§. 38.
Nravno dostojno vedenje se pričakuje od gimnazijalca tudi med velikimi počitnicami; odgovoren je za vedenje, temu nasprotno.
e)	Disciplinarne kazni.
§• 394
Pri manjših, iz nepremišljenosti izvirajočih prekrških teh disciplinarnih predpisov bode dotični strokovni učitelj ali razrednik učenca opomnil.
§• 40. 4
Ukor je javno posvarilo v šoli. Pregrešku primerno izreče ukor ali dotični strokovni učitelj ali razrednik ali ravnatelj, in sicer ta po okolnostih ali vpričo dotičnega učitelja ali vpričo razrednika ali vpričo vseh učiteljev tistega razreda ali pa pred zbranim učiteljskim zborom.
Poostri se ukor s tem, ako se zabeleži v razredni knjigi ter zajedno naznani roditeljem ali njih namestnikom.
§. 41.
Ako so bili opomini in ukori brezuspešni, ali ako je učenec pregrešil kaj hujšega, tedaj nastopi kazen.
Kazni so te:
1. Premestitev učenca na osamljeno mesto.
*2. Pridržanje v šoli po pouku pri učencih spodnjih razredov pod primernim nadzorstvom, posebno da učenec dozvrši, kar je zamudil.
3. Zapor pri hudih nravnih in disciplinarnih pregreških, vselej pod primernim nadzorstvom.
'Ta kazen se sme raztegniti za jeden dan na osem ur, vsega vkup na šestnajst ur.
; S to kaznijo se isti učenec ne kaznuje večkrat nego največ dvakrat v teku jednega šolskega leta. Učenec, v to kazen obsojen, dobi nalogo, katero mora, kedar poteče za kazen odmenjeni čas, izdelano oddati.
Izključitev iz šole.
fTJkor izrečen od ravnatelja ter pod 3.-4. naštete kazni nalagajo se samo po sklepu učiteljskega zbora; roditeljem ali njih namestnikom pa jih naznanja razrednik po ravnateljstvu, tako tudi kazen pod št. 2. j
§. 42.
Izključi se učenec:
1. Ako je osem dnij izostal iz šole, a ne naznanil, zakaj, ni ustno ni pismeno (§. 19.);
2. ako ni plačal šolnine ob roku niti v roku, ki se mu je za to dovolil;
3. ako je dobil v dveh tečajih zaporedoma spričevalo tretjega reda ali kot neprostovoljen repetent koncem leta drugi ali tretji splošni red v napredku;
4. ako zanemarja šolo in službo božjo po svoji krivdi, a se ne poboljša vkljub vsem ukorom in kaznim;
5. ako svoje lenobe, dasi je bil zaradi nje že večkrat pokaran ali celo kaznovan, ne opusti, ali ako se je več drugih pre-greškov nabralo skozi delj časa;
6. zaradi odločne upornosti ali brezbožnosti, zaradi velike nenravnosti, osobito ako bi mogla ta kvarna biti nravnosti drugih učencev;
7. ako ukor zaradi kakega pregreška zoper določila v §§. 28. in 31. navedena pri učenci, ali pa v §. 35. omenjeno zahtevanje pri roditeljih ni imelo nikakega uspeha.
Vzroki izključitve se poočitijo v odhodnem spričevalu.
Ako je videti, da bi bil sprejem učenca, odstranjenega iz zavoda, za vsak zavod nečasten in kvaren, tedaj nasvetuje učiteljski zbor na višjem mestu izključitev iz vseh srednjih šol ali iz vseh učilišč po vseh v državnem zboru zastopanih kronovinah.
§. 44.
Učenec, ki je prišel pod kazen, mora se odmenjeni mu disciplinarni kazni podvreči brez ugovora, kjer in kedar se mu je določilo.
S tem, da je kdo kazen prebil, pa še ni odstranjen vpliv, ki ga more imeti pregrešek pri določevanji reda iz nravnosti'.
Na učencu pa je, da z resničnim poboljšanjem in nadaljniin brezmadežnim vedenjem ta vpliv ali zmanjša ali po okolnostih popolnoma izbriše.
Nikakor pa ne gre, da bi se učenec odtegnil odmerjeni mu kazni s tem, da bi ga ne bilo več v šolo; dokler kazni ne prebije, ne dobi odhodnega spričevala.
§• 45.
Le roditelji ali njih namestniki, nikakor pa ne uče'nci, imajo pravico pri ravnatelji ali pri višjem oblastvu pritožiti se zaradi kake naložene kazni.