Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. (Dalje.) V poznejših letih, ko ni več treba, da bi moral otrok svoj denar po določenih pravilih trositi, mora pa vselej prositi za dovoljenje, če sme tej ali onej želji ustreči. Še le potem, ko znajo dečki in deklice uže ceniti posamezne stvari in poznajo vrednost denarja, naj nekaj svojega premoženja prosto gospodarijo, vender morajo pa o tem redno ob gotovem času pokazati račun. 0 zadnjem slučaji naj še to-le omenimo: Le večji in starejši otroci naj dobivajo denar v prostovoljno vporabo. Da pa otrok po neuuinem in nepotrebnem denarja ne zapravlja, mu je to prav potrebeu svet starišev. ,,Ti bi si rad kupil svinčnik; izberi si le prav dobrega za 6 kr.; pa tudi peresno pušico rabiš, kaj ne da? Izberi si le prav trdno, čeprav še jedenkrat toliko stane!" Stariši ne smejo misliti, da je to poželjivost, ali da se poželjivost pospešuje, če zahtevamo najboljše in najtrdnejše stvari. Kdor si kaj dobrega kupi, traja mu toliko dlje časa in zraven kupi pa tudi dobro lastnost, natnreč spoštovanje do svojega premoženja. Poželjivci store pa prav nasprotno. Oni kupijo si navadno najslabše rečf, ki prav malo stanejo, da jira ostane potem še kaj denarja za zabavo. Kakor smo už. rekli, je torej zelo potrebno. da stariši svojim otrokora vselej svetujejo, katere in kakšne rtči naj si kupijo. če otioka nekaj let na ta način za življenje pripravljarao in vzgojujemo, doseže s časonia gotovo spretnost, da svoj denar prav vporablja in razdeluje. Pred vsem mu mora pa, seveda domača hiša biti najlepši vzgled. Koj, ko zna deček le malo pisati in računiti, ga moramo navaditi, da svoje dohodke in troške vedno v poseben zvezek zapisuje. To opravilo nalaga pa tudi starišem in u.iteljem prav težko nalogo. Knjigovodstvo rodi res prav blagodejen sad, če otroka pri tem opravilu pridno nadzoiujemo, pogubonosno pa vpliva nanj, če nadzorstvo zanemarjamo. Ako otrok zapazi, da se za njegovo knjigovodstvo le površno ali pa nič ne brigamo, pride nehote v skušnjavo, da vknjižuje take stvari, kojih ni kupil, denar pa zapravi za sladkarije, ali kar si bodi. Zato zahteva vesten oče, da mu otrok pokaže konci tedna vse stvarf, koje so vknjižene. Res sveta je vez, ki veže stariše in otroke. Sam Bog jih je združil; svete so pa tudi vse dobrote, ki jih stariši kot namestniki božji dele svojim otrokorn in sicer ne samo hrana, obleka in šola, ampak posebno razumna domača vzgoja. čudno je res to — na tisoče dokazov iniamo — da čimbolj stariši svoje otroke mehkužijo, tem slabša je vez ljubozni med njimi in otroci svoje stariše še celo zaničujejo. Mati, ki z Ijubeznijo goji telo svojih otrok, je spoštovana; uiateri pa, ki si hoče s sladkarijami pridobiti ljubezen otrok, se ji isti le zaradi dobrega okusa prilizujejo. Vztrajno ljubezen, spoštovanje in pokorščino pridobi si paletisti, kdor resno in strogo vzgojuje svoje otroke. Marsikatera mati toži: nNe razumem, kako je mogoče, da me moji otroci ne ubogajo; saj jim vse storim, kar le žele; še nobene prošnje jim nisetn odrekla, a mojega moža ubogajo pa na prvo besedo — na migljaj — dočim je vedno resen in strog ž njimi". Na to vam, častita mati. odgovarjamo: če se stariši urlajo željam in volji otrok, ne dosežejo od njih nikrlar pokorščine, spoštovanja, Ijubezni in hvaležnosti; kako bi neki otrok svojo mater spoštoval in Ijubil, če mu dovoljuje kaj takega, kar sam sprevidi, da je škodljivo?! čim bolj plemenito je to, kar otrokom dajemo, tem bolj zadenemo v tisto, kar imajo najpleraenitejšega v sebi — tem bolj resnična, odkritosrčna in vztrajnaje njihova ljubezen do nas. (Dalje prih.)