KMETIJSKO ZAVAROVANJE V KONJIŠKI OBČINI V TEŽKEM POLOŽAJU DOHODKI SKLADA KMETIJSKEGA ZAVAROVANJA ZNATNO NIŽJI OD IZDATKOV Na nedavnem posvetovaattju • novem zakonu o zdravstvenem za­ varovanju kmetijskih proizvajalcev, ki ga je sklical občinski odbor SZDL v Slovenskih Konjicah, ser med drugim obravnavali tudi nekatere podatke iz tega področja za leto 1965. Upravnik podnižnice komimal- nega zavoda za socialno zavarovanje tov. Lazar je ob tej priliki pove­ dal, da je sklad kmetijskega zavarovanja za območje konjiške občine v precej težkem položaju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ne more sproti poravnavati vseh računov. Ti se seveda kopičijo, dolg je iz dneva v dan večji, denarja za plačilo pa ni dovolj. V sikladu so za letošnje leto raču­ nali, da bodo dobili skupaj blizu 68 milijonov dinarjev. V ta znesek bi kmetje vplačali iz katastrskega dohodka po stopnji 6 % nad 28 mili­ jonov 500.000 dinarjev, premija, ki jo plačajo kmetje po stopnji 4,51 %, bi prinesla nekaj nad 19 milijonov dinarjev, dobrih 20 milijonov pa bi po lansko leto veljavnih predpisih prispevala občinska skupščina. Podatki o vplačanih prispevkih pa kažejo precej drugačno sliko, saj je doteklo v sklad le nekaj čez 48 milijonov dinarjev, od katerih so kmetje-zavarovanci iz obeh naslo­ vov vplačali 37,400.000 din, občinska skupščina pa je prispevala 10,890.000 dinarjev, števuke torej jasno pove­ do, da je za izpokiitev planiranih obveznosti potrebnih še dobrih 19 in pol milijonov dinarjev ali kakih 30 %. To so vsekakor zelo pomemb­ ne številke, ki še posebej ponazoru- jejo težave, v katerih se nahaja sklad v začetku letošnjega ко1л darskega leta. še bolj pomembne pa postanejo, če povemo, da so iz­ datki že presegli 63,340.000 dinar­ jev in so le za štiri in pol milijona nižji od planiranih dohodkov ter za 15 milijonov višji od dejansko vpla­ čanih prispevkov. Skoraj polovico vseh izdatkov ali približno 30 milijonov dinarjev je odpadlo na brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, nad 19 milijonov di­ narjev pa so iz sredstev sklada iz­ plačali za zdravljenje v bolnišnicah, kjer je sklad plačal 90 % vseh stro­ škov. Ostale postavke v izdatkih ni­ so tako visoke, najmanjše pa so vse­ kakor pri brezplačnih prevozih z rešilnimi voziU v znesku 19.000 di­ narjev in izdiranje zob s 234,120 din. V različnih deležih je sklad plačal kmetijskim zavarovancem 11.376 dni zdravljenja v bolnišnicah, 14.520 primerov ambulantnega zdravljenja, 8.748 različnih receptov in 195 prevozov z rešilnimi vozili. Vse pravice in ugodnosti je na območju občine Slovenske Konjice uporabljalo 1.311 kmetijskih zava­ rovancev, ki imajo 3.745 družinskih članov, kar pomeni, da je ugodno­ sti kmetijskega zavarovanja uživaio 5.056 zavarovancev ali dobra četrti­ na vseh prebivalcev. Od tega števila odpade nekaj nad 400 zavarovancev na borce NOB, ki imajo posamezne pravice .še iz nekaterih drugih za­ konskih predpisov. Pri komimalnem zavodu za soci­ alno zavarovanje oziroma njegovi podružnici v Slovenskih Konjicah smo zvedeli, da imajo v sedanjem času že več sto neplačanih raču­ nov, njihovi zneski pa presegajo že nekaj desetin milijonov dinarjev. Razen tega pa računajo, da se bodo v letošnjem letu stroški še povečali za kakih 20%. Težko je reči, da bodo z novim zakonom vse te zadeve rešene in urejene, saj novi predpis nekatere zadeve drugače ureja. Res je tudi to, da kmetijski zavarovanci o vsem tem dostikrat niso bili seznanjeni in je verjetno marsikateri izmed njih bil v zmoti, ko je menil, da ima sklad vedno dovolj finančnih sredstev za kritje vseh nastalih iz­ datkov, čeprav je dejansko stanje bilo povsem drugačno. Vse to se bo brez dvoma spremenilo po končani uveljavitvi novega zakona, saj bodo tudi kmetijski zavarovanci izvolili iz svojih vrst člane organov uprav­ ljanja v okviru novih skupnosti. Že po dosedanjih razpravah na območ­ ju konjiške občine lahko sklepamo, da kmetje razpravljajo in razmišlja­ jo o kandidatih, ki jih bodo pred­ lagali na zborih zavarovancev, pri čemer se zavedajo, da je od njihove­ ga dela veliko odvisno, kakšno bo izvajanje novega zakona. ZA ENOTNE KRITERIJE Na posvetovanju o financiranju šolstva druge stopnje je bila tudi poslanka zvezne skupščine MAGDA KOČAR iz Celja. Hotela je pred­ vsem zvedeti za mnenja predstavni­ kov občinskih skupščin o 16. členu osnutka zakona o financiranju iz­ obraževanja, ki je sedaj v javni raz­ pravi. Ta člen namreč predvideva, da so gospodarske organizacije oproščene dajatev za drugostopenjsko šolstvo, če imajo svoje lastne institucije za šolanje svojih kadrov. Osnutek za­ kona celo predvideva, da take orga­ nizacije, če nimajo dovolj lastnin sredstev, lahko dobijo še del sred­ stev 4z skupnega sklada. Poslanka Magda Kočar je menila, da taka rešitev ni najboljša, saj bi se tako vse važnejše gospodarske panoge izognile plačevanju prispev­ ka, ker imajo svoje strokovne šole. Predstavniki občin so se s tem mne­ njem strinjali ter se zavzeli, da bi novi zakon predvidevali%za vse go­ spodarske organizacije enake mini­ malne obveznosti. Sredstva naj bi odvajale v sklad, ki bi naj bil orga­ niziran po teritorialnem ali proiz­ vodnem principu. Na voljo gospo­ darskim organizacijam pa naj bi za­ kon prepustil, da lahko zberejo več- sredstev za financiranje lastnih strokovnih šol, če to želijo. Izobra­ ževanje v izobraževalnih centrih in razne seminarje pa bi lahko gospo­ darske organizacije mimo tega fi­ nancirale iz sklada skupne porabe. Na posvetovanju so tudi menili, da bi bilo treba v tej zvezi razložiti, katere šole je treba financirati iz te­ ritorialnih skladov. Že sedanja prak­ sa nas sili v to, da bi vsaj v repub­ liki dosegli enovitnost glede šolanja kadrov. Zato naj bi bil zakon čim­ bolj konkreten, republika pa naj bi deklarirala vse šole druge stopnje in določila tudi minimalna enotna merila, po katerih bi bile dolžne go­ spodarske organizacije odjaviti sred­ stva v teritorialne sklade za finan­ ciranje tega šolstva. —ma — Z avtobusom y šolo in domov DOBRI PMJATELJI Osnovna šola v Zrečah pri Slo­ venskih Konjicah je v začetku le­ tošnjega leta uvedla reden pre­ voz učencev višjih razredov iz treh podružničnih šol na območ­ ju pohorskega predela. šofer Stanko Rebemik se od­ pelje po učence že zjutraj ob šestih, saj mora voziti v dve smeri, in sicer prvič na Gorenje, drugič pa proti Skomarju oziro­ ma Resniku. Po isti poti jih v opoldanskih urah zvozi še nazaj v njihove vasi. šofer Stanko in njegovi varo­ vanci se odlično razumejo. Če­ prav je cesta glede na številne ovinke zdaj v zimskih mesecih precej nevarna, saj je tudi vzpon dokaj močan, pa je tovariš Re- bernik s svojim delovnim me­ stom zelOf.zadovoljen. Pravi, da mu med vožnjo ni nikoli dolgčas in da so med otroci tudi številni dqjp-vi pevci, ki večkrat zapo jo. Da pa so tudi ti navezani na svojega šoferja, so dakazali ob novem letu, ko so ga obdarili s številni iskrenimi darili. Šofer šolskega avtobusa pa vzame v vozilo tudi kakega odraslega peš­ ca, če je še dovolj prostora. Zato ni čuchio, da ga ima ta del Po­ horja zelo rad, saj mu vsak dan zaupajo več kot sto svojih otrok. POTREBE VECJE OD "»ZNOSTI Včeraj in danes so bili v šmarski občini že prvi zbori volivcev, na; katerih so občani razpravljali o predlogu proračuna občinske skupščine, za leto 1966. Zbori občanov v šmarski občini so prvi na vsem območju nekdanjega celjskega okraja, verjetno pa bo šmarska občinska skupščinai prva tudi pri sprejemanju proračuna, saj računajo, da bo zasedanje, na katerem bodo ta pomembni dokument sprejeli, že konec tega meseca. Predlog, o katerem te dni raz­ pravljajo, ni nič kaj razveseljiv. Vse kaže, da bodo številne potrebe tudi v letošnjem letu ostale ne­ uresničene, to velja zlasti za komu­ nalne zadeve, pa tudi še za nekatere druge. Sodeč po predlogu, bo v pro- računu namreč komaj dovolj sred­ stev za kritje najpotrebnejših izdat­ kov — kot so sredstva za šolstvo, kultumo-prosvetno dejavnost, soci­ alno skrbstvo itd. Manjše bodo do­ tacije družbenim in ostalim organi­ zacijam, pa tudi pri izdatkih za delo državnih organov bo treba šte- diti, kjerkoli bo mogoče. Po pred­ logu proračuna bodo letošnji do­ hodki okrog devet milijonov 900 ti-< soč novih dinarjev, kar je približno toliko kot je znašal proračun po rebalansu v lanskem letu. Sestav- Ijalci letošnjega predloga proračima so namreč menih, da je treba do­ hodke planirati reakio, saj ni nobe­ nega upanja, da bi se osebni dohod­ ki .zaposlenih zvišali za okrog 34 od­ stotkov, kakor to predvidevajo v republiki. Pravijo celo, da bo že sedanje predvidevanje težko uresni­ čiti. Predlog proračima za leto 1966. bodo do konca tega meseca še do­ polnili s predlogi občanov. Verjet­ no bo prišlo do marsikaterih spre­ memb. Občani pa bi naj v svojih razpravah upoštevali dejstvo, da je sredstev malo in da bo možno rešiti res najnujnejše probleme. OD VSEPOVSOD SLOVENSKE KONJICE: Občin­ ska skupščina je za uslužbence, ki delajo v upravnem postopku, pri­ redila poseben seminar, v katerem jih dr. Pezdirc iz Celja seznanja z osnovnimi določili o upravnem postopku. Po končanih predava­ njih bodo o tej temi opravili tudi izpite. TEPANJE: K uvodnemu razgo- voru v ! ciklusu kmetijskih preda­ vanj je'prišld okrog 30 kmetov iz tega kraja in okoliških vasi. Na predlog slušateljev v Špitaliču, kjer bodo v prihodnjem tednu tak ciklus predavanj že zaključili, bo­ do program dopolnili s štirimi u- rami predavanj o prvi pomoči pri živini. CELJE: Najstarejši člani delov- nega kolektiva celjskega hotela Evropa ter hotela Paka iz Velenja bodo v prihodnjih dneh odpotovali na štiridnevno potovanje po češki. Potovanje sta organizirali upravi hotelov, da bi nagradili svoje čla­ ne, obenem pa si bodo na potova­ nju ogledali tudi način dela hotel­ skih uslužbencev v nekaterih mo­ dernih hotelih. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU: Pred dnevi so se v popoldanskem času igrali pred zadružnimi hlevi otroci, med katerimi je bil tudi 11 leten Š. A., ki je imel pri sebi zračno puško. Med igro so se otro­ ci med sabo sprli in v nepremišlje­ nosti je Š. A. celo začel z zračno puško streljati nanje. Pri tem je zadel v oko devetletno MAJDO MARTINŠEK in ji ga izbil. Kljub takojšnemu prevozu v bolnišnico ji zdravniki niso mogli pomagati. Ta nesrečen primer kaže tudi ne­ odgovornost staršev, ki dovoljuje­ jo otrokom, da med igro uporab­ ljajo orožje. Devetletna punčka je torej ostala brez enega očesa. SLOVENSKE KONJICE: V dru­ gi polovici februarja se bodo tu sestali poslanci zvezne skupščine in se s predstavniki občine pogo­ vorili o sedanjih gospodarskih in ostalih nalogah. Pobudo so dali poslanci sami z'željo, naj bi občin­ ska vodstva pripravila vprašanja, ki zanimajo občane. Občinski od­ bor SZDL bo v^tem smislu zbiral vprašanja na terenu. RADEČE: Prejšnjo soboto je bil občni zbor osnovne organizacije ZB. Kakor so ugotovili je bilo de­ lo odbora v preteklem obdobju uspešno. Sklenili so, da organiza­ cijo ZVVl vključijo kot sekcijo v organizacijo ZB Radeče. Obe ima­ ta namreč iste cilje, ki so tudi v ohi'anjevanju tradicij NOB. Osnov­ na organizacija nudi finančno po­ moč pri šolanju dvema otrokoma borcev. Pred Sociatistično zvezo vrsta ишџЕод (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v prihodnje bo za odnose med Socialistično zvezo, občinsko skupščino, organi samoupravljanja, družbeno-političnimi in družbenimi organizacijami v občini nujno po­ trebna medsebojna odvisnost, spod­ bujanje k delu in vsestransko sodelovanje. Organizacija Sociali­ stične zveze si bo prizadevala, da se odnosi med kmetijsko zadrugo in kmeti utrdijo in da se pogodbeno sodelovanje še bolj razvije. Na seji so sprejeli tudi program dela občinskega odbora SZDL in njegovih pomožnih organov za L tromesečje. Na prvem mestu je vse­ kakor obravnava gradiva Glavnega odbora SZDL Slovenije za VI. kon­ gres in tez o organizaci|sko;-politič- nem razvoju ter o predlogih za spremembo statuta SZDL. Javno razpravo o tem obširnem gradivu bodo skušali čimprej organizirati tudi po krajevnih organizacijah So­ cialistične zveze. Posebno skrb bo­ do posvetili tudi obravnavi predlo­ ga občinskega proračuna za 1. 1966 na bližnjih zborih volivcev in pri­ pravam na volitve prve skupščine komunalne skupnosti socialnega za­ varovanja kmetov. Valoge pred volitvami v sredo popoldne je bil v Celju plenum občinskega sindikalnega sveta na katerem so govorili o aktualnih nalogah sindikatov pri volitvah v samoupravne organe, pa tudi o letnih delovnih konferencah sindikalnih podružnic. Sindikalne organizacije v delov­ nih kolektivih so torej s|>et pred odgovorno nalogo. Od samouprav­ nih organov bo namreč v veliki me­ ri odvisno, kako bodo delovne or­ ganizacije izvrševale svoje obvez­ nosti v letošnjem letu. Zato je prav, da o kandidatih skrbno razmislijo in da se v priprave na volitve samo­ upravnih organov vključijo tudi vse organizacije v kolektivu. Odločijo Se naj za strukturo, ki naj izhaja iz nalog organizacije v prihodnjem obdobju, na kandidacijskih zbQrih — ki pa naj bodo izrazito delovni — pa naj kandidate dokončno izbere­ jo. Bilo bi prav, če bi na kandida­ cijskih zborih razpravljali tudi o dosedanjem delu samoupravnih or­ ganov, hkrati pa sestavili tudi de­ lovni načrt za prihodnjo mandatno dobo. Poskrbeti je treba tudi za primemo dopolnjene vohlne imeni­ ke, urejena volišča in slovesno vzdušje med volivci. Ker pa bo med novoizvoljenimi člani prav gotovo tudi več takih, ki bodo prvič v delavskem svetu oziroma upravnem odboru, bi se morale sindikalne organizacije ta­ koj po volitvah zavzeti za to, da bi za vse novoizvoljene organizirali krajše seminarje, na katerih bi jih seznanili z najvažnejšimi vprašanji in nalogami, ki se z njimi srečujejo samoupravi javci. SAMOUPRAVLJANJE V KOMUNI ži ZKORAK MED TEORIJO I \ i AKSO Med probleme, ki so jih nanizali predsedniki občinskih skupščin na zadnjem medobčinskem posvetova- ííju v Celju, sodi tudi vprašanje, ka­ ko zagotoviti, da bodo gospodarske organizacije izpolnile priporočila občine glede obveznosti do drugo­ stopenjskega šolstva. Mnenja so bi, Ц deljena. Medtem ko so eni vztra­ jali, da je občinska skupščina ne- îïiocna, če organi upravljanja v pod­ jetjih ne osvojijo priporočil občine, zopet drugi mislili, da je občin­ ska skupščina najvišji organ samo­ upravljanja v komuni. To mnei^je je- kajpak, edino pra­ vilno, saj komuno sestavljajo vsi proizvajalci v občini. Zatq so pri­ poročila občinske skupščine in druž- beno-političnih organizacij v občini obvezna za vse, brž ko se zanje opredeli večina upravljavcev. Saj Je le tako na podlagi demokratičnih razprav možna enotna in celovita politika v komuni. če ne bi bilo tako, bi pomenilo, d"a bi ponekod samoupravne prin­ cipe izkoriščali v škodo širše druž­ bene skupnosti, kar prav gotovo ni namen samoupravljanja. V takih primerih, ko gre za izpolnjevanje skupnih nalog, dogovorov in obvez­ nosti, pa večkrat v podjetjih me­ nijo, da je to napad na organe sa­ moupravljanja in radi očitajo zago­ vornikom občinske samouprave, češ, da se mešajo v delavsko samouprav­ ljanje. Vsekakor^ so to protislovja, s kate­ rimi se spopadajo subjektivne sile v komuni, čeprav je v teoriji vpra­ šanje samouprave v komuni zelo jasno postavljeno. —-ma— PIVOVARNA LAŠKO JE MENDA EDINA DELOVNA ORGANIZA­ CIJA NA PODROČJU OBČINE, KI VZDRŽUJE STALNE STIKE Z BIVŠIMI ČLANI SVOJEGA KOLEKTIVA. ZATO NI NA­ KLJUČJE, DA JE PODJETJE OB NOVEM LETU VABILO V SVO­ JO SREDINO VSE UPOKOJEN­ CE, JIH POGOSTILO IN OBDA­ RILO. HKRATI S TEM SO JIM OBLJUBILI T^DI BREZPLAČNI AVTOBUSNI IZLET. UPOKOJENCI SO BILI NAD SPREJEMOM IZREDNO PRESE­ NEČENI, ZATO SO SE KOLEK­ TIVU PIVOVARNE ZAHVALILI TER MU ZAŽELELI VSE NAJ­ BOLJŠE V NADALJNEM RAZ­ VOJU.