SLOVENSKI i V Leto - Ano VII. No. 300 ;'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena teat. Uredništvo in upravništvo Calle AnASCO 2322 U. T. 59 - 3667| Sprejemanje strank vsak dan od 15,—18. Naročnina za pol leta S arg. 3.—; celo leto $ 5.— COKREO Argentine TARIFA K,*«J>UOID.f- FRANQUEO PAGADO Concesičn 1551 Preteklo je sest let Bilo je nekako za veliko noč leta 1929, ko mi je g. Peter Čebokli zaupal, da namerava izdajati slovenski časopis, kateri bo pisan "za slovenske izseljence". 2 veseljem sem Vzel to novieo na znanje in obljubil takoj mojo skromno pomoč. Slovenski Tednik je izšel še isti mesecj (torej preteklo je šest let) in ne samo jaz, ampak vsi smo ga ibili izredno veseli. G. Čebokli je ostal na čelu lista do leta 1933., ko ga je izročil Prosvetni organizaciji. V tej dobi je Slovenski Tednik preživel precej biirne čase, o katerih ne bom tu razpravljal, saj so nekaterim tako dobro ostali v spominu, da niti danes, ko je Slovenski Tednik že čez dve leti v rokah Pro-svete, mu nočejo tega odpustiti. Slovenski Tednik je od začetka precej pomagal pri ustanovitvi Prosvetnega društva, katero mu je radi tega bilo vedno hvaležno. Ko je torej prišel čas, da ga ni mogel g. Čebokii sam vzdrževati ga je najprej ponudil Prosvetnemu društvu, katero ga je takoj sprejelo, zavedajoč se, kaj pomeni lastno glasilo. Od tega dne pa se je proti Slovenskemu Tedniku podvojila gonja in priznati moramo, da se je tem "sovražnikom" posrečilo marsikaterega čitatelja premotiti. Iz naših delavski!) Plav ni moglo priti ne besed ne mila, da bi oprali ime Slovenskega Tednika, če ravno.,smo Vedno trdili, da "je sedaj laSt Prosvetne organizacije" in tako torej celokupnega izseljen-Bt-va in, da nimajo posamezniki pri listu veljave. Vse ni nič pomagalo. Posledici: je bila, da ■b moglo Prosvetno društvo I. dati vsak cen-: tem pa je članstvo pokuzalo svojo ,trdno voljo "ustanoviti si nekaj svojega, skupnega" kar je tudi doseglo. Čez leto dni je Tednik spet začel prejemati.naročnine in naklada se je mogla povečati, danes pa lahko trdimo, da stoji trdno na svojih nogah, ker je že začel vračati dolg Prosveti. je čitatelje pripravilo, da so spet za-■iOeli točno plačevati naročnino ter, da so pridobili novih čitateljev, je menda vsakemu znar 'io. Resna in trdna volja članstva obdržati list, njegova zmerna in trezna pisava ter vedno izboljšanje gradiva, je k temu pripomoglo, da danes lahko z ponosom zremo na svoje gla-. Mlo, če ravno moramo priznati, da še ni po-:f Polno, kakršnega si želimo. Zato bo treba še vstrajnosti in dela, katero pa bomo z dobro voljo ijj dobro premišljenimi koraki, prav gotovo došegli. V zadnjem času je spet stopila na "delo proti Tedniku" neka skupina "boljših rojakov", ki bi rada s svojim podlim podtikanjem škodila listu, na kar se prav za prav niti ne oziramo, •ter smo gotovi, da bodo znali naši čitatelji in lu-ijatelji, pokazati vrata, tem razdiračem na-skupnosti, kakor so znal i razumeti do se- daj delo za skupne izseljeniške koristi. Od naše strani pa rečemo, da kakor smo znali pridobiti Slovenski Tednik, kateri je pravzaprav last vsakega izseljenega. Slovenca, tako ga bomo znali tudi za naprej vzdrževati, vedno z resno voljo ga izboljševati in širiti, da bo res glasilo vseh izseljenih Slovencev in vsem tudi koristil. Sotrudnik Delavski praznik Na prvega maja je delavstvo vSega sveta praznovalo svoj delavski praznik. Simbol delavskega praznika je, da se delavstvo osvobodi modernega suženjstva, ki ima posebno v fašističnih državah jasen izraz. V mnogih državah se danes praznuje ta delavski praznik na umeten način, ki se skuša ljudstvu prikriti pravi namen in pomen. Ljudstvo v splošnem pa nima dovolj razsodnosti ter izobrazbe, da bi se zavedalo svojega poslanstva na zemlji. Zato imamo vkljub današnji civilizaciji izkoriščane in izkoriščevalce. V mnogih državah prirejajo izkoriščevalci "delavski praznik", da tako na umeten način zatrejo glas izkoriščanega ljudstva To j'1 kakor da bi volka oblekli ovčij kožuh Zdi se neverjetno in vendar je tako. Zgodovina nas uči, da so socialne ideologije le toliko časa nevarne kapitalizmu, dokler jili slednji ne podjarmijo za svoje koristi. Krščanske ideologije naprimer, so se bogatini doljro časa bali kakor vrag križa. In kaj so vam storili, da niso ničesar izgubili. Postali so sami "vneti kristjani" in stvar je bla rešena zanje. Imamo socialistična ideologija, ki je bila še pred nedavno leti ba v, bav, še bolj kot je danes komunizem. In prvi kapitalisti, ki so znali socialistično ideologijo z uspehom izrabiti v svoje svrhe, so bli na angleškem. Enako se lahko reče o demokratizmu, ki se nam najlepše prikazuje v Združenih državah, v Franciji in Argentiniji. V vseh treh navedenih drž ivali vlada sicer različna "demokracija", ki ,pa_se;v bistvu v ničemer ne razlikuje. Svobo- den boj od najnižjega pa do najvišjega, od najmanj pa do najbolj inteligentnega, od najmanj pa do najbolj sposobnega, za brezvestno izkoriščanje. Mnogo jih moli roke iz blata kamor so jih močnejši poteptali. Ampak kdo se bo zato menil, saj po demokratičnih lestvah se sme hoditi gor in dol, samo tisti ki je na vrhu ima pravico spodaj stoječim zmetati na glavo kar se mu poljubi. Delavski praznik bo zadobil pravi pomen še le takrat, ko bo ljudstvo toliko izobraženo, da bo znalo tolmačiti, zakaj ima delavstvo vsega sveta enkrat na leto skupni praznik. Ko bo spoznalo, da ni greli, da ni proti državno in ne proti družabno zahtevati in tudi delati za človeka dostojno življenje, da kdor ne dela v smislu delavskega praznika, dela proti samemu sebi in sploh človeški družbi. Kako je potekel prvi maj Po vsej Evropi je potekel prvi maj dokaj mirno, vsaj tako poročajo. Prišlo je do krvavega spopada med komunisti in policijo na Bolgarskem, enako tudi v Parizu in v Španiji. Nekaj posebnega je bil letos prvi maj v Moskvi. V Nemčiji so tudi praznovali prvi maj, seveda po fašistovsko. V Skandinavskih državah so praznovali delavski dan v socialističnem smislu. Avstrija je aretirala 500 komunističnih ter socialističnih voditeljev kot v praznovanje prvega maja. Enako kot Avstrija je praznovala prvi maj tudi Madžarska. Na Poljskem pa je bilo vsako delavsko zborovanje prepovedano. , Po vsej Franciji so praznovali socialisti in komunisti delavski praznik skoro nemoteno. Saj drugače ni bilo mogoče, ker je vlada alarmirala vso policijo in vojaštvo. Potem ko so v Avstriji pozaprli vse delavske voditelje, je zavladal po vsej republiki .skoro bi rekli misterjozni mir. Oblasti so se prizadevale, da bi dale delavskemu prazniku reli-gjozni značaj, kar pa se ni prav posrečilo. Po nevjorških ulicah je manifestiralo nepregledno vrsto ljudi, ki so nosili v sprevodu napi-e proti Hitlerju, Rooseveltu in NRA, ter kapitalizmu. V Londonu je zborovalo kakih 8 tisoč komunistov s ženami in otroci, ki pa je poteklo povsem mirno. Po jeruzalemskih ulicah je manifestiralo mnogo Judov,' ki so prepevali "Kadimah Ha-poel", kar pomeni, naprej delavci. V Mehiki je zborovalo kakih 50 tisoč delavcev, izven malega incidenta, je poteklo povsem mirno. V Braziliji je bilo vsako zborovanje levičarskih tendenc prepovedano. V Čile so praznovali delavski praznik legalno. Po vseh delavskih departamentih se je obdržalo kratko zborovanje. V Buenos Airesu so posebno socialisti praznovali delavski dan z velikim pompom. Na Plaza Once je bilo glavno zborovanje. Tudi mnogo komunistov je manifestiralo v povorkah ter zborovalo v lokalnih sedežih, ven- Buenos Aires, 4 maja 1935 Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. dar niso nikjer prav pokazali javnega izraza, ker bi bili gotovo od policije nadlegovani. Na dveh krajih so visele nacijstične zastave proti katerim so socialistične povorke protestirale. Med ulico Maipu in Cangallo in na Diago-nalu na višini 700 sta eksplodirali dve torpedi, ki sta sicer napravili precej strahu med mani-festanti, vendar je ostalo brez vsake človeške žrtve. Kot ponavadi so ljudovci manifestirali v Parke Patricio. Delavsko udruženje pa je imelo svoje zborovanje na Plaza Italija. Tudi italijanski socialisti so imeli lepo zborovanje. Nemci pa so se zbrali v cirkusu Sarrasani. Tudi po drugih večjih mestih Argentinije se je vršilo delavsko zborovanje, ki je več ali manj imelo pomen delavskega praznika. Velikansko zborovanje na rdečem trgu Sovjetski voditelj Stalin in Molotov sta na velikem delavskem zborovanju na rdečem trgu v Moskvi osebno nadzirala potek istega. Za Rusijo je bil ta dan v resnici pravi simbol delavske moči in veljave. Med manifestacijami ljudstva ter vojaštva, je brnelo po zraku 660 zrakoplovov med katerimi so se jasno razločevali gigantski tipi "Maksim Gorki", ki so največji in najmodernejši na svetu. Dnevnik "Izvestja" piše, da nikoli v zgodovini ni bilo toliko nevarnosti za mir kakor to leto, vendar Sovjeti, da so pripravljeni na vse in da so si svesti zmage socialne pravičnosti, pa naj pride nevarnost od kjerkoli. Oboroževanje na Baltiškem morju Nemčija je pričela graditi vojne križarke ter podmornike, kakor tudi vlivati veliko množino topov, ter je dala zgraditi 2.000 avionov, za "zastraženje" Baltiškega morja. S tem ima namen Nemčija postaviti v baltiško vodovje enako vojno silo, kakor jo ima Rusija. Ker pa Rusija hoče za vsako ceno obdržati višjo boroženo moč na Baltiškem morju, se je sestal vojni svet, ki je odločil hitro zgraditev več podmornikov ter križark in enega avio-jonosilca. S tem načrtom se strinja tudi Stalin. ' ... j-i Vojna v Chacu Vojna v Chacu se še vedno nadaljuje. Enkrat beleži zmago bolivijanska armada drugič zopet paraguajska, konečni rezultat pa je, da je vedno več žrtev za tuje interese. Baje bo Brazilija ponovno intervenirala, da se že vendar enkrat konča krvavo klanje v Chacu. Boljše delavske razmere v Združenih državah Četudi ne kot bi bilo želeti so se razmere v Združenih državah obrnile precej na bolje. Brezposelnih je letos mnogo manj kot jih je bilo druga leta, vendar jih je še 3 milione in pol. Predsednik Roosevelt je govoril potom radia, da bo še nadalje izvajal svoj program, četudi se veleindustrijalci z vso silo upirajo, da bi kaj popustili od svojih mastnih dobičkov za zboljšanje razmer delavnega ljudstva. Francoska ruska zveza Te dni so končala pogajanja v Parizu med francoskim zunanjim ministrom Lav^lom in ruskim poslanikom Potemkinjem, za končno-veljavno pogodbo vojaške in gospodarske zveze med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Pogodba je veljavna samo, če bi bila omenjenih držav napadena in jim morala ena kot druga takoj priskočiti na pomoč. Če pa bi Rusija ali Francija hotela napasti kako državo, se ne predvideva v pogodbi nobene obveznosti za ji pomagati. Sicer je že obstojala med Rusijo in Francijo trgovska pogodba, ki bi si v,sled morebitnega trgovskega bojkota kake države skupno postavile v bran. V diplomatičnih krogih obeli držav zatrjujejo, da bo ta zveza zelo mnogo pripomogla do praktične veljave "Lokarna Orjent", kakor da bo tudi podonavsko vprašanje lažje rešljivo, ki se ima vršiti konferenca 4 maja v Benetkah, kjer bodo hoteli imeti glavno besedo zastopniki Italije, Avstrije in Madžarske. Pričakujese, da bo Madžarska zahtevala predvsem prosto oboroževanje. Italija pa bo medtem pripravila Francijo in Anglijo, da bosta sprevideli, da je potrebno za Madžarsko kakor za Avstrijo, da se bolje oborožita. Pri tem seveda po pokazal na oboroževanje Nemčije. Drugo važno podonavsko vprašanje bo restavracijo Habsburžanov v Avstriji, ki da bi jih narod želel ampak jih noče videti Mala anteni a za nobeno ceno, ne na Madžarskem in ne na avstrijskem prestolu. . Francija bo predlagala, da se k francoskora ski zvezi priključijo tudi Italija, Mala antan-ta in Avstrija, kar ji bo najbrže vsaj delno tudi vzpelo. Tudi Poljska je izjavila, da morata ostati Čehoslovaška in Avstrijska republika nedotaknjeni kar se smatra, da ima namen ostati neu-tralna. Tu pride predvsem v poštev, da Poljska noče biti ne proti in ne za Rusijo. Vsi znaki kažejo, da se bosta s Sovjeti tudi Mala antanta in balkanska zveza vojaško in gospodarsko pogodili. Za zapadne Slovane je tudi edina ekonomična in nacionalna rešitev, da so v vseh ozirih v dobrih odnošajih s Sovjeti. Škoda da je pri tem spoznanju Jugoslavija vedno zadnja med zadnjimi, Krvavi izgredi v Jugoslaviji Vlada je prepovedala opoziciji vsako politično propagando. Več kakor sto kandidatov štirih strank, ki jih je vlada dovolila, so oblasti aretirale med katerimi je tudi voditelj ljudske stranke Hodjera. Pričakovati je, da bo opozicij i pričela s protivladno propagando še pred volitvami. Policija je prepovedala politično zborovanje mohamedanskemu voditelju Mehmetu Spaho. ki ga je imel držati v Sarajevu. Vsled tega je prišlo med mohamendanci in policijo do krvavih izgredov. Tudi po drugih krajih, kot v Kragujevcu,. je prišlo do krvavih spopadov. Medtem ko se je spopadlo prebivalstvo v Sa-rajevem je prišlo do bojev tudi med zagrebškimi prebivalci in orožniki, pri čemer je bil eden mrtev in nad 50 ranjenih. OKNO V SVET Habana. — Cubanski politični voditelji so odločili, da se bodo vršile volitve 1 novembra in da bo predsedniška doba trajala samo štiri leta in ne šest kot doslej. Neapel. — Italija še vedno uvaža municion ter vojaštvo v Afriko. Dunaj. — Večer pred prvim majem, je eksplodirala ena bomba na Dunaju. It5 je ranila več oseb. Po vsej priliki so bombo položili socialisti s čemer so hoteli dokazati klerikalfaši-stom, da še živijo. Tokio, Japonska. — Štirinajst mladeničev v starosti od 14 do 18 let so imeli pripravljen načrt, umoriti japonskega princa in več drugih politikov. San Pedro, Califorxiija. — Združene države so pričele te dni z velikimi pomorskimi vajami s 150 vojnimi parniki in 50 tisoč mož posadke. Moskva. — Moskva ima še okrog 50 cerkva, ki so bile za velikšonočne praznike zelo dobro obiskane posebno od starejših ljudi. Oblasti niso nikogar nadlegovale v svoji pobožno-sti, BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse psrnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne) cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA........ Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov. BANCO ARGENTINO DE AHORRO V EDIFICACIONES Corrientes 562 Buenos Aires Corrientes 562 MESTNA KRONIKA Z BRIVNO BRITVIJO V ulici Carlos Calvo sta živela zakonca, 44-letni Ramon Crespi in njegova žena 36 letna Lieonidas. Po njih obnašanju se pa zdi, da se ni sta mogla kaj preveč strinjati kajti prepiri med njima so bili na dnevnem redu. V torek popoldne je nied njima prišlo do ponovnega incidenta, on je njo zmerjal in ona mu je seveda ne prenežno odgovarjala, tako, da se je silno razburil in pograbil brivno britev iz nočne omarice ter z njo zadal svoji boljši polovici veliko rano na vratu. Na njen obupni klic 80 prihiteli sosedje in policija, ki je razborite-ga moža aretirala in spravila teško ranjeno žensko v bolnišnico kjer pa je kmalu po prihodu tja izdihnila. Prijeti ponarejevalci denarja Tukajšnje policijske oblasti so bile že več dni neumrno na delu, da odkrijejo odkod in kdo so ponarejevalci bankovcev po 10 pesov, ki so se pred nekaj dnevi pojavili v prometu. Pretekli torek se jim je posrečilo jim priti na sled in sicer po zaslugi nekega "alntacene-ria" h katerega trgovino, ki se nahaja v ulici ^raga 1700 je prišel omenjenega dne neki neznanec, ki je kupil nekaj malo jestvin in pla-eal kupljeno blago z bankovcem od 10 h pesov. je prodajalec vzel denar v roko se mu je takoj zdelo, da ni pravi in je z pretektsom, nima drobiža šel iz trgovine k bližnjemu kolegu kjer so mu še bolj potrdili njegovo sumnjo. Kupec pa je medtem že gotov opazil trgovčevo namero in se spustil v tek, trgovec Pa za njim, ko sta tako bežala po ulici Fraga Je trgovcu namah en moški zastavil pot in napravil z roko grožnjo kot, da ga hoče ustreliti, to priliko je porabil bežeči in se zgubil trgovcu iz pred oči. Medtem je prišel mimo stražnik, in aretiral neznanca. Enkrat na policiji je izjavil, da se imenuje E. Araya in da stanuje v ul. Giribone 475 in da sploh ne pozna do-tičnega človeka, ki je bežal. Izkazalo se je pa da so njegove trditve neresnične posebno, ker hiša v kateri se je izrazil ne obstoja. Nazadnje •le priznal, da je Jorge Chavarria in da stanje v ul. Con. Arenal 4343. Dognalo se je, da bežeči neki Anton Martinez, ki je živel rav tam z Blanko Morales, on sam pa z nje hčerjo Karlo, ki sta pa obe pobegli ko jih je liote-policija prijeti. Do četrtka se je oblastim posrečilo izslediti ^a so imeli ponarjevalci svojo delavnico v ulici ^Iguera 4975 kamor so se prišelih ravno dva tam dva velika zaboja v katerih so imeli (lni prej ko je policija prijela Chavarria. Našli Vse priprave za izdelovanje bankovcev kot n.pr. la2ne droge, kližeje za bankovce po 10 in 100 pesov, ki jih pa še niso začeli delati, 2.000 komadov narezanega papirja za izdelavo bankov-e;v Po 10 in tiskarski stroj (minerva) katerim so tiskali denar. Do sedaj s aretirali 9 oseb, in imajo upanje, da bodo tudi ostali, ki jih imajo na sumu kmalu padli v roke oblastim, Vsega skupaj so ponaredili 120 bankovcev, kar znaša 1.200 pezov. DRUŠTVENE VESTI Iz nedeljske prireditve Slovenskega prosvetnega društva I. Nikakor mi ne gre v glavo, zakaj prireditelji ne pričnejo izvajati program točno ob napovedani uri. Ljudi je treba navaditi na točnost, če je vzrok ta, da ljudje ne prihajajo točno. Samo enkrat bo kdo zamudil začetek vzpore-da, potem pa prav gotovo nikoli več, če mu je količkaj do lepega petja in igre. Z nestrpnostjo sem pričakoval kedaj se dvigne zastor. Sljednjič se je vendar dvignil. V mičnem kvarelu se je prikazal mešan zbor, ki je zapel "Ves dan je pri oknu". Pesem je bila dobro podana, vendar se je opažalo pri ženskah negotovost, posebno pri sopranih, ki so proti koncu prišli celo iz takta, kar seveda je bilo slišno le strogemu opazovalcu. Občinstvo je pesem navdušeno sprejelo. Sledila je "Večer na morju" izvajana od moškega zbora. Pesem je bila umetniško ter z vso preciznostjo podana. Nastopil je zbor iz Villa Devoto, ki nam je zapel "Planine". Kot mi je znano je zbor še zelo mlad, ki pa se je pod vodstvom pevovo-dje Trebšeta že dobro v peljal na pot obetojo-čega zbora. Pesem "Planine" je sicer lahka skladoba, ki pa je za uho zelo prijetna in zbor je dosegel popoln namen, ter je moral pesem na željo ponoviti. Sledila je pesem "Blagost" izvajana od istega zbora. Tudi ta pesem je bila prilično dobro podana vendar manj ljubko kakor prva. Zbor iz Villa Devoto se stopnje-ma izpopolnjuje, to je vidno vendar mu manj ka več teoretičnega znanja s čemer bi bili posamezniki vstanu izliti več čutečnosti ter pevske in umetnosti in preciznosti v melodično celoto. Zbor iz Villa Devoto, kar naprej po začrtani poti, uspeh ne bo izostal. Sledila je pesem "Dekle mad rožami", ki je bila izvajana od radio zbora SPD. I. Pesem je zadivila poslušalce. Aplavza kar ni hotelo biti konec in je vsled tega zbor pesem ponovil. Po kratkem premoru je sledila drama "Vrtinec". Ker se ni delalo v Slovenskem tedniku nobene posebne propagande za to dramo, sem mislil, da gotovo ne bo kaj posebnega, ampak sem se pošteno zmotil. Drama je ne samo mene, temveč vse gledalce naravnost iznenadila Nevem zakaj se ni delalo več propagande za to velezanimivo dramo, ki je tipična prikazen iz vsakdanjega življenja in bi jo moral vsakdo izmed nas videti. Mirko Metlikovee je vlogo Tona izvrstno pogodil. Poglobil se je tako živo v vlogo, kot bi se v resnici dogajalo kar je predstavljal. Višek igralske sposobnosti je dosegel, ko je videč, da ga zapušča nezvesta žena, pričel v divji blaznosti lomiti stolice, razbijati vse kar mu je prišlo pod roko, namizni prt je pretrgal s precizno gesto obupanca in ko se je sljednjič obrnil proti otroku, da bi zadušil plod svojih sanj nekdanje resnične ljubezni..., je poklenil ob zibelki in po licu so mu pričele polzeti resnične solze. Nič ni zaostajala za Tonom njegova žena Angela, ki jo je prestavljala Marija Zlobec. Vloga Angele ni bila lahka stvar, ker je skoz in skozi dvolična in to ne v potezi temveč se prizori sunkoma menjajo. Angela pa je pokazala izvrsten talent za zvijače ženske, ki si je vte-pla v glavo nekaj doseči. Dovršeno je pokazala žensko, ki s preračunjeno zvijačo odbija lastnega moža in ravno z isto zvijačo, samo s povsem nasprotnim načinom, pridobiva drugega. Posebna stran v vlogi Angele, so bila materinska čvustva, ki pa jih je znala igralka vkljub telesni perverznosti, ki jo zahteva vloga, in duševni razdvojenosti, izvrstno ščititi. Jelka Špacapan, v vlogi Lene, Tonove matere, je bila dovršeno podana. Tudi njena vloga je bila zelo težka, ker»je bila kot nekaka posredovalka za mir in srečo v družini. Oba si nova je enako ljubila kakor tudi sinaho in je to v različnih čvustvenih pozah izvrstno daka-zala. Višek pa je dosegla v prizoru, ko ji je sin Ton ponujal žganja in ga je s široko odprtimi očmi zavrnila in koj nato, ko je začel Ton duševno uničen, divjati in mu je slabotna mati, kakor angel varuh, včasih skoro visela na rokah ki so z vidnimi napetimi mišicami lomila stolice in razbijala krožnike in vendar ni bilo opaziti, da bi Tona najmanj ovirala. To je bil vsekakor umetniški prizor igralske harmonije resničnega doživetja. Stane Rijavec, v vlogi Petra, Tonovega bra- Si poravnal naročnino? Če nisi, stori to še danes. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco! Holandes 98 SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bme. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali p?, nam pišite — da se boste perpričali. Uraduiemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30._ la, bi bil clober, vendar je bilo opaziti preveč negotovosti ter prahialo energije, sicer pa je ravno to včasih napravilo celo lep kontrast s bratom Tonom. Dramatični odsek Prosvetnega društva! Stopite odločno na plan z dramatičnimi predsta-\ ami. Zanimanje in priznanje od strani občinstva gotovo ne bo manjkalo. N. N. POVRATEK V DOMOVINO Pretekli pondeljek je odpotoval v zasužnjeno domovin? naš rojak Prane škabar. Želimo mu prijetno potovanje ter obilo sreče v krogu svoje družine. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA Mnogo n ročnikov je poravnalo Naročnino. Tudi jih je mnogo telefojrično prosilo na.j se jim lista ne ustavi, ker ga bodo ob prvi priliki plačali, zato danes še vsem pošljemo list, četudi še niso poravnali naročnine. Opozarjamo pa vse. da je to zadnja številka, ki se jim pošlje in naj ne bo potem nobene zamere ako prihodnji teden kdo lista, ki mu je zapadla naročnina ne bo prejel. Svota PETIH pesov je res tako majhna, da jo lahko vsak, ki količkaj dela zmore plačati in kar je tudi njegova dolžnost storiti ako se mu list dopade. Ne ozirajte se na to, čes saj me poznajo in mi ga bodo vseeno pošiljali. Vedeti morate, da tudi nas dobro poznajo v tiskarni a moramo kljub temu teden za tednom vsako številko, ki izide sproti plačati. Res je tudi svota PETIH pesov zelo majhna in boste rekli, da zaradi vsakega posameznega, list vseeno lahko izhaja. Vedeti pa morate, da čeprav je pet pesov malo je deset naročnikov skupaj ze 50 pesov itd.; kar pa je že precej lepa svota za naše razmere, posebno, ker je list malone izključno odvisen od dobre volje naročnikov, kateri ga tudi vzdržujejo. Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIČ ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah, vhod Castro 2296 DARU! Uredništvo Duhovnega življenja si je osvojilo tale načela: Izkana vsebina stalne vrednosti - trije ure-cfoiki - številni k najboljši sodelavci - mnogo slik - fin papir - nizka cen? - od januarja do apn a 1935 skupno 536 sirarn - globoke pe-s-ffii 4nače črtice in pdvesti - poljudno znanstveni sestavki - dom in svet - ženski vestnik - mladinski vestnik Naš mladi rod - cerkveni vestnik. Uprava DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Avalos 250 — Buenos Aires D. I. Ramos Mejia. Vse vredu kot pravite. Z datumom na ovitku nismo imeli namena vas ponovno tir jati za naročnino, temveč samo potrdili plačano naročnino. Hvala za novega naročnika ! Pozdrav. K. L. Pasteur. Vaš brat nam je sporočil glede naročnine in sedaj je zadeva vre j ena. Pozdrav. Leopold Pipan. Cordoba. — Naročnino in za IZ INFORMACIJSKEGA URADA SLOVENSKEGA TEDNIKA Odkar smo ustanovili informacijski urad se je že mnogo rojakov obrnilo na nas v raznih zadevah. Nekaterim smo njihove prošnje brž in povoJjno rešili. Vse tiste, ki se pismenim potom obračajo na naš urad prosimo, da nam vselej in za vsako zadevo o kateri bi se radi informirali pišejo natančno podatke, ker nam s tem zelo omogočijo njih razrešitev, ker v nasprotnem slučaju jim moramo sami ponje pisati in se na ta način zgubi mnogo časa brezpo-trebno. tiskovni sklad prejeli vredu za kar Vam srčna hvala. Nas veseli, da Vam list ugaja, čimveč bo naročnikov in tistih zavednih slovenskih, rojakov in rojakinj, ki razumejo kaj se pravi imeti lasten tisk in ga bodo tudi vsestransko širili in podpirali s prostovoljnimi prispevki, tem za-nimivejš bo S. T., ker mu bomo laliko posvetili več pažnje. Pozdrav! ZA SMEH V šoli. Profesoj-:aZkaj je aHnibal prekoračil Alpe? Dijak: eKr predor skozi nje še ni bil do-t raj en." Natančno. Zdravnik: Ali se držite mojega navodila, koliko smete piti? Bolnik: Gotovo, šest čaš piva vsa kdan. Zdravnik: Dovolil sem vam samo tri čaše na dan. Bolnik: Vaš stanovski tovariš mi jedovolil prav tako tri čaše, skupno torej oba šest... Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsajt dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 HIMEN Preteklo soboto sta se poročila v župni cerkvi na Paternalu, Ivan Sivec in Roza Berginc, Ter Lazar Anton in Marija Hrast. Svatba se je vršifa v krogu povabljenih pri-Francetu Kurinčič. Mimo grede naj omenimo, da je Ivan Sivec tudi vnet član Prosvete. Bilo srečno. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. F. Quiroga 1275 DOCK ŠUD Atelje MARKO RADALJ Utrinki iz nase Prostoslav Savinjski: V ZOOLOŠKEM VRTU (Nadaljevanje) Pri naših morskih levih je vedno veselo in prebrisane mrcine vedo prav dobro, da morajo občinstvu tudi nekaj nuditi. Večkrat se sami potrudijo, da luedeneirajo občinstvu kako prav mično predstavo. Pred meseci me je spravil m,orski lev v ukšno zagato, da sem moral — hočeš nočeš — skočiti v vodo. Občinstvo se je kraljevsko zabavalo ob tem dogodku. Jaz pa sem si mislil, kdor se zadnji smeje, se najboljše uspeje. Splezal sem iz tomuna ves premočen, primoral s^m morskega leva na visoko jokalo raz ko jo je 'irbnknil v vodo. Ker se je publika vsled radovednosti najbolj strnila ob robu kjer se je prdtobacaval morski lev, je do-Lila vsled mogočnega vodnega pljuska hladno sprho. V belo tančico oblečenim damarti so se krilca kar prilepila. Sedaj je bil smeh na moji strani. Ali zameril mi tega ni nihče. Vse je odvisno od tega k-ko se z gledalci ravna. Potem se že izhaja." ** * Argentinci so zadeli uprav v tarčo ko so kovali rečenico• "mrcina mrcinasta, len si kakor medved." FEODORA (5) — Tako torej, želeti vam moram vsa srečo, poročnik Vladimir Borotin! — se zasliši glas Pleveja za mladim častnikom, ki je vstal. — Solnce milosti vam sije v najlepši svetlobi. No, pa tudi jaz bom doprinesel nekaj k temu, da vas označim kot popolnega junaka. Potem pa se obrne k carici in nadaljuje: Veličanstvo, važnih vesti imam, katere bi rad dostavil poveljniku Port-Arturja, velikemu knezu Alek- seju — vesti, ki so tako tajne, da jih ne smemo zaupati niti brzojavu. S tem si prosim milosti, da bi mogel poslati tega pogumnega mladeniča kot kurirja v Port-Artur. — To je nalog, poročnik Borotin, — reče carica z blagohotno zvenečim glasom, — za katerega boste lahko hvaležni ekscelenci. Dobro torej, vi odpotujete v Port-Artur kot carjev odposlanec. — Dovolite mi, Veličanstvo, — spregovori po kratkem molku Plove, da se odstranim in takoj poiščem tiste važne dokumente. Vi, poročnik Borotin, pa se pripravite! Cez pol ure boste morali odpotovati! Čakam vas v svojem uradu! Ko se je Pleve oddaljil je carica Vladimirju še enkrat ponudila roko v poljub. — Zbogom, poročnik Borotin, — reče carica z drhtečim glasom, — Bog naj vas spremlja na vaši poti. Sbogom in Bog daj, da se zopet vidimo v veselju in »reči zmage! Bobnar je zabobnal, trobente so se oglasile, ko je carica, pozdravljajoč na vse strani, odšla z dvorišča. Fpremljala sta jo Feodora in Vladimir. Oba sta se zavedala, da jima preostaje samo nekaj trenutkov za zadnje pozdrave, da obnove sveto prisego zvestobe in zadnji poljub zveste ljubezni. Sedaj so bili v dolgem hodniku, ki jo vodil k izhodu iz Petro-pav.ovske trdnjave. Feodora se ustavi. Hitro je pogledala krog sebe in ko se je prepričala, da so broz priče, je hitro ovila svojo roko krog ljubljcnčevega vratu. — še enkrat naj te poljubim, Vladimir moj, — mu zašepeče lepa žena. — In s poljubom na ustnicah boš odšel na dolgo in naporno pot In boš vztrajal na njej. Jaz pa, Vladimir, te bom ljubila do svojega poslednjega vzdihljaja in naj se zgodi karkoli, jaz ti prisegam, da ti bom zvesta tudi v grobu! — Zvesta tudi v smrti, — zašepeče Vladimir bolest- nove domovine Z izrazom največje lenivosti sta ležala v kotu kletke dva novedošla medveda, ne da bi zinila besedo njunemu sosedu, rujavemu medvedu vsemu prepojenemu od želje zaplesti se > njiina v pogovor. "Kako se počutit." ?" ju vpraša najljubezni-veje. Ali novodošleca odgovorita samo z ne-. azumljivim renčanjem. "Odkod prihajata f' ponovi vprašanje Novo .enčanje mu je bil °dini odgovor. "Se-li vamo ne zdi, da je precej vroče?" Leto vprašanje je in,<-io isti uspeh kot prejšnja. "Mcrebiti želit? Iraj jesti?" Pri tej interpelaeiii vprašanca privzdigneta 'išcsa. "K^j vama je i .lbše: meso ali sadje?" Starejši lenuhai mežikne z enim očesom veleč: "Mravlje" ter se obrne na ležišču. Rujavi medved je bil nejevoljen. Oddalji se v kot svoje kletke ter prične premišljevati. "Kaj hočeta reči s tem?" si vpraša samega sebe. Gorostasno smešno je pomisliti na mravlje. Ako bi rekla strd še bi ju razumel. In poleg tega spati ob vremen kot je pričujoče! Je zelo naravno spati po zimi kedar je velik mraz in ni ničesar za jesti! Ali sedaj ko je vroče no, si privije ljubljeno ženo na prsi in ji zakrije usta f poljubi. — Da, Feodora, videla se bova, Bog ljubezni naju bo varovali — Vse moje misli bodo pri tebi, mili in edini moj, — spregovori vt ;ika kneginja in tiho zaihti. — Medtem ko boš ti hodil po nepreglednih sneženih poljanah Sibirije, ko se boš boril med življenjem in smrtjo, bom i.iolila zate, — ah, vse svoje moči, vso svojo neustra-šenost bom uporabila, da ne bom umrla od koprnenja in strahu! —• Jaz pa bom vedno gledal tvojo sliko, draga, skozi sneženo in krvavo meglo, ime Feodore bo moj bojni klic, moja ljubezen k tebi pa moj talisman! Zdajci sname princesa s svojega vratu zlat meda-Ijonček ki ga je nosila na zlati verižici. — Vzemi to dragi, — je dejala in ponudila ®e-daljon Vladimir;«, — nosi ta medaljonček na svojem srcu, prinesel ti bo srečo! Mladi, lepi čaetnik je pritisnil vroč poljub na mali zlati predmet, notem pa je dejal: —Sedaj vem, •'a me bo Bog varoval, Feodora, in prisegam ti, da ne bom dal tega milega spomina nate od sebe, samo od smrti otrpli in hladni roki ga bodo lahko iztrgali! Vladimir je začutil njen poljub na svojih ustnicah, njene solze na svojem obrazu, potem pa se je izvila krasna pojava iz njegovega objema, samo skozi meglo solza jo je videi, kako jo odšla, — trenutek pozneje sta carica in velika kneginja Feodora izginili, — Vladimir je ostal sam. Tedaj ji še enkrat pokril zlati predmet, ki ga je dr-tx\ v rokah s svojimi poljubi in solzami, še enkrat pa je zašepetal: Zvest tudi v smrti! 5. POGLAVJU. Peklensko pismo. Carska visokost prejasni knez Aleksej! Prinositelj tegi pisma je poročnik Vladimir Borotin od preobražer.skc garde. To je zločinec, ki so je drznil dvigniti sv oje umazane oči na zaročenko Vaše carske Visokosti, veliko kneginjo Feodoro. Toda to še ni \se, — ta lopo/ jo znal mlado kneginjo tako premotiti, da ga je uslišala in ponoči prišla pod krinko na sestanek z Mjit: Kar se tiče velike kneginje, prepuščam to Vaši carski Visokosti, naj sama izreče obsodbo in način postopanja proti visoki dami. Ko sem prodrl v to skrivnost, sem dal poročnika Borotina takoj ujeti in odpremiti v Petro-pavlovsko trdnjavo. Toda najbrž je znano Vaši »r imamo vse kar želimo! Je nekaj v teh dveh tovariših kar mi vzbuja nezaupnost. Prav ma-3 čedna se mi do '.ievata. Najbrže si v življenju nikdar nista počesala dlake. Skoro tako umazana sta kakor divje koze ali pa pegaste : ijene. Nič kaj mi : e godi njiju druščina. Ho-la! Kaj je to?" Opazi, da je nekaj padlo z viška in ko se približa predmetu opazi da je kos maslenega kolača Hlastno ga pogoltne ter vpiči svoj pogled v smer odkoder je priletel. Gruča obiskovalcev je stala pred železno ograjo, ki je od-deljevala medvedji brlog od občinstva; med njim je stal fantalin dajoč mu znamenja ter kazajoč mu drug kos kolača. "Že vem, že vem", pravi rujavi medved sam sebi opirajoč se brezbrižno ob steno kletke ter premotrivajoč fantalina. — "Že vem kaj hočeš od mene, hočeš da splezam do višine ograje, pa da, mi lastnoročno predaš kolač kajpada? Ali premislil si bom, precej vroče je in tvoj kolač diši po loju." Fantalin razpolovi kolač ter vrže košček medvedu. Medved se vzdigne prav počasi iztegne svojo šapo po kolaču, deček pa ves vzra-doščen v vik: "zdaj bo plezal, zdaj bo plezal!" "Ali naj plezam?" pomisli rujavi medved medtem ko se njegove šape primejo železnega ogrodja. Dečko je bil ves iz sebe od radosti. — "Plezati je treba visoko" — rentači medved sam sebi, ne da bi se zganil. — "Ne, nimam veselja" — ter se vsede znova ob zid. Dečko sko- earski Visokost; da je velika kneginja Feodora ljubljenka caričina tnr se je tako posrečilo njenemu vplivu, proti kateremu sem paz brez moči, da je poročnika Vladimira Borotina rešila njegove usode ravno v trenutku, ko mu je b".a namenjena smrt pod udarci s knuto. Toda hudobni zapeljivec ne sme uiti zasluženi kazni. Pod pretvezo, da mu moram zaupati važno vest za Vašo carsko V;jokost, ga pošiljam kot kurirja v Port-Aitur. Takoj, ko bo izročil to pismo v roke Vaše Visokosti, bi bilo do) ?o Vladimirja Borotina zgrabiti in privezati na kakšno pečino, ki obdajejo Port-Artur, pred top ter g? z enim samim strelom poslati v morje. Morski valovi naj bi pokrili njegovo raztrgano telo, morski psi naj se r njim nasitijo. Vaša carskr. Visokost se lahko sama prepriča, da eem zapoved, naj na veliko kneginjo ostro pazim, naj-zvestejše izvšil in v nadi, da sem si s tem pridobil popolno zadovoljstvo velikega kneza, ostajem Vaši carski Visokosti vedno zvesti Pleve, minister pravde in notranjih zadev. S fant. t i čn o b^ekajočimi pogledi in s porogljivo spa-čenimi potezair.i je Pleve še enkrat prečital, na udobnem naslanjače sede, usodno pismo, ki ga je napisal. — Usodno oismo, — je zašepetal tiho, — ha, ha, ha! l"i, Vladimir Borotin, niti ne slutiš, da greš smrti naproti, ko boš spravil to v svoj žep. Sedaj sem te odstranil s svoj? poti, toda dosegel sem svoje maščevanje na tej ponosni veliki kneginji, ki je svoje prezi-ranje napram meni preinnogokrat popolnoma odkrito pokazala. Najprej moram pismo hitro zapečatiti, potem pa — mora Borotin takoj odpotovati, kajti ta Feodora bi utegnila še doseči, da bi nazadnje ostal kar v Petro-gradu! Minister pravde in notranjih zadev je posušil napi-sedmimi pečati, na katerih je s svojim pečatnikom vti-sano z veliko polo pivnika, zložil je pismo, ga zaprl s silil svoje ime V naslednjem trenutku je pozvonil in rkazal uradniku, ki Sb je pojavil na vratih: — Poročnik Vladimir Borotin naj pride! Tako torej izgleda kandidat smrti, pomisli minister, ko je trenutek pozneje vstopil Vladimir Borotin v čisti •iniformi, oboiošen s kaiabinko in samokresom s potno 'orbo ob pasu. *— Tukaj je važna brzojavka, ki jo morate odnesti velikemu kneiu pr.ročnik Borotin, — reče Pleve, ko je Vladimir sto\r.il po vojaški predenj. — Dobro pazi nanjo, — nosite jo na svojih prsih, — samo s svojim življenjem jo smite dati od sebe! raj zapade v jok od same nejevolje. "Zakaj mi ne vržeš vsega kolača na enkrat?" — je godrnjal medved. Ali dečko ga ni razumel, misleč, da je to samo medvedje renta-čenje; akoravno bi ga bdi razumel, ni misliti, da bi bil dečko zadovoljen z medvedovim predlogom. V tem hipu. se prikaže paznik. Na dolgem drogu je nosil par kosov mesa. Medved privzdigne glavo. — "Aha!" — pravi to je pa druga stvar. Urnebesno je bil na vrhu plezalnega droga natezajoč se kolikor je mogel da doseže meso. Deček je bil presrečen. Ni mogel zapopasti kako zamore tako težkopadna žival splezati po drogu tako urno kot najboljši telovadec. Ko je mesa zmanjkalo in se je bil paznik oddaljil, je medved splezal dolu, se vsedel v kot ter si v čaru največjega zadovoljstva ob-lizaval svoj gobec. "All right" — si je mislil — "to je pa bilo vredno plezanja." Med eksotičnim živalstvom so posebno zanimanja vredni zebu-ji iz Indije; v svoji prvotni domovini so ljudem isto kot nam drugo-rodcem goveda. Razlikujejo pa se od naših goved po tem, da imajo na hrbtenici neznatno grbo, ter da jim je rogovje popološčeno ter zelo kratko. V njih prvotni domovini jih vpo-rabljajo za vprego: tako pri poljskem delu kakor pri vožnji kolesljev. Je silno - koristna žival v krajih kjer se ne more aklimatizirati krava vsled tropične vročine in vlage. V Indiji negujejo nekaj teh živali po temp-Ijih, kjer jih častijo kot božanstva. Zebu je edina žival, ki v Indiji sme nositi soho boga "Siva". Hindu-ji jim izražajo takšno spoštovanje, da smejo brez kazni uničevati njive in livade, prestopiti ograjene prostore in vrtove ter jesti iz rok njih gospodarjev. Zoološki vrt daje zavetišče tudi trem, vodnim konjem, "hipopotamos" kakor se jih imenuje v zooologiji (živaloznanstvu.) Živali ogromnih telesnih proporcij; njih požrešnost je v skladu z njihovo ogromno korpulenco. Z lahkoto pospravijo na dan 80—90 kg hrane, ki sestoja iz sena, detelje ter otrob, mešanih z vodo. So pa ti hipopotami brezdvomno največja privlačna sila zoološkega vrta. Njih domovina so pritoki gorenj ega Nila v Severni Afriki. Za slonom je to najkorpulentnejša žival stvarstva. Njih teža doseza do štiri tisoč kg; glava sama tehta 200 kg. Ogromen, okrogel trup nosijo čisto kratke na videz okrorne noge pa vendar tako okretne, da se v svoji domovini z lahkoto vzpenjajo po skoro navpičnih bregovih nilskih pritokov. Oči mu leže visoko ter so take nabrekle kot kot bi vsak hip hotele skočiti iz svojih tečajev. Lega nozdrvi je tako visoka, da lagodno diha, ne da bi mu bilo treba pomoliti ostalega trupla iz vode. Hipopolamo je vegetarijanec. Kedar se nahaja v svobodi žre samo travo ter povodne rastline; izmed zadnjih mu je posebno všeč "lotos", to je prekrasna liliji podobna rastlina, ki raste samo v vodi. Stari Egipčani so jo imeli silno v čislih ter so iz njenega soka pili po-zabljenje. Kakor rečeno v zoološkem vrtu v Palermo se nahajajo 3 hipopotami: ena družica ter en samec. Slednji je oddeljen od družice po močnem železnem drogovju. Ali niti živali ne morejo ubežati ljubezenskim intrigam. To me-jaštvo je povzročilo, da se je samec norostno zaljubil v družico svojega soseda, ne meneč se za ono zapoved, ki veli, ne želi si žene svojega bližnjega. Nekega lepega dne se vrže zapuščeni samec s svojimi štirimi toneladami teže na železno drogovje, odločen, da pogine ali pa doseže svoj zaželjeni cilj. Drogovje se je uda-lo po kratkih naskokih in gotovo bi se bila izvršila prava hipopotamska tragedija, da ni bil ravnatelj zoološkega vrta, tako dalekovi-den; pa bil dal napraviti par metrov za prvim drogovjem drugo drogovje. Predno je mogel naskočiti drugo vrsto drogov — kajti to je bil po prvem uspehu njegov namen — so ga, pazniki ukrotili omamivši ga s plinskimi bombami. Hipopotamo se v svobodi ogiblje človeku ali kedar se čuti napadenega se brani z vso furi-jo svojih 3000—4000 kg in gorje mu kogar potepta, ostnne samo še goljaž! (Nadaljevanje — Samo mrt^omu mi jo bodo vzeli, — odvrne Vladimir. Doklei bo v meni kaplja krvi, jo bom znal varovati! — izvrstno! Vem da ste pošten in pogumen čast-aik, — se obrne Pleve v nenavadno prijaznem tonu k mlademu častniku — Jaz mislim, da bi bilo najboljše, če bi oba. pozaliii;., kaj je bilo med nama. Tu imate karto, —• nadaljnjo minister, ko je Vladimir mrko uprl svoj polled v tla in molčal, — na njej je vaša pot točno oznučena. TJpo-abite vzhodno sibirsko železnico v toliko, v kolikor norete, a — brzojavno bom poskrbel, •ia vas bodo povsod podpirali. Ali ste z denarjem dobro prisk bij«.»i? — Samo nekaj, ekscelenca! — Vzemite to denarnico, vsota, ki je v njej, vam bo do Port-Arturja zadostovala, če boste imeli tudi posebne izdatke. Sedaj pa ne izgubljajmo časa. čez pol ure odide s postaje brzovlak proti Moskvi, zbogom in srečno pot! ' Vladimir je s hitro kretnjo spravil zapečateni dokument v notranji žep svoje uniforme, ne da bi dejal ministru kakšno besedo v slovo je z vojaškim pozdravom odliitel iz sobe. Pol ure pozneje je odšel tudi Pleve iz Petro-pavlov-ske trdnjave. Pisarna, v kateri je bilo napisano to lo-povsko pismo smrti, je bila sedaj popolnoma prazna. Nenadoma pa se vrata te sobe počasi odpro. Ali je bila to žival, ki se je plazila po vseli štirih, ječe in s krvjo oblita v veliki prostor? Ne, to je bilo človeško bitje, ki pa je bilo ogrnje-lio z nekim grobim platnom. To je bila Sonja, ki so jo pretepli s knutami. Obisk carice je kozake, ki so jo nosili, tako zbegal in prestrašil, da so jo kar enostavno položili na tla v hodniku in odhiteli nazaj v dvorišče, da bi videli carico. Nihče se ni zmenil za nesrečnico in ko se je Sonja prebudila iz nezavesti, je videla, da je sama, zapuščena, brez pomoči, vendar pa je živela, — in to je bilo dovolj. Težki udarci kozakov s knutami ji niso poškodovali nobenega vagnejšega organa, čutila je sicer nepopisne bolečine, toda v tem mladem telesu je živela še duša polna energije. Takoj je pomislila Sonja na beg, čeprav po vseh štirih — iz Petro-pavlovske trdnjave je mora pobegniti, — ah, morda bi se ji pa le posrečilo, da bi se še enkrat vrnila v življenje! Saj ni hotela iskati v življenju uživanja in veselja, — ne, ona je hotela živeti za svojo osveto! Plazila se je po hodniku in le s težavo je prispela do nekih majhnih stopnic, opazila je vrata, jih odprla na srečo in obstala je v tako zvani pisarni, iz . katere je minister Pleve pred nekaterimi trenutki odšel. Počasi se Sonja vzravna. Premagala je silne bolečine, požrla solze in se splazila k oknu. Okno ni bilo zamreženo, tam nasproti pa so stala odprta vrata. Morda, ah morda se ji bo beg posrečil! Zdajci je stopila k umivalniku, si ohladila rane z mrzlo vodo, kolikor se ji je to posrečilo, potem pa je opazovala svojo razmesarjeno kožo in zašepetala: —• Ah, .ko bi imela vsaj kakšno obvezo, da bi si ranjena mesta zakrila! Ha, tukaj je pola pivnika, — je vzkliknila, ko je z očmi blodila po pisalni mizi. — Zdi se mi, da je še neuporabljen, — lahko se bom okoristila z njim, — bom vsaj preprečila, da mi to grobo platno ne bo drgnilo ran! Kolikor najhitrejše je mogla je odhitela s svojim ranjenim telesom k pisalni mizi, zgrabila je pivnik, — tedaj pa je opazila, da je na njem odtisnjeno eelo pismo. Njen ljubimec Lubanov jo je naučil, da je obračala vso pozornost tudi na najmanjše in najneznatnejše stvari i takoj se je porodila v Sonjini glavi misel: morda je to važna stvar! V naslednjem trenutku je Btopila pred zrcalo, ki se je nahajalo med oknit Lubanov ji je večkrat pokazal, kako se na pivniku odtisnjeno pismo prečita. V kristalnem steklu zrcala se je pokazal odtisek v jasnih potezah. Sonja je držala pivnik pred zrcalom. Prodirujoče je gledala, — čitala je ■— čitala, naenkrat pa se je vzklik strahu izvil iz njenih prsi, obraz se ji je spačil, oči pa so se ji divje zasvetile. — Ta mi je ugrabil mojega brata, v smrt in propast ga je poslal, —- to pismo pomeni Vladimirjevo smrtno obsodbo. Zdelo se je, kakor da bi morala lepa Sonja omahniti na tla, to da v istem liiju jo zbralo mlado bitje vso svojo moč in ostalo vzravnano. — Ne, še nisi zmagal, petrograjski krvoločnež, — je vzkliknila z glasom, ki je bil podoben kriku blazneža, — še ni dosegel Vladimir svojega cilja, kjer ga čaka strašen konc>', in nikdar ga ne bo dosegel, —■ jaz, rdeče-lasa Sonja, bom to preprečila, kajti to pismo v moji roki mi je dragocenejše kakor največji zaklad na svetu, to pismo bom še danes odnesla veliki kneginji — Feo-dori. V naslednjem trenutku odpre Sonja okno in se skloni čezenj, držeč, na prsih usodni dokument. Pripravila se je za skok v globino. In če bi bil zijal pred njo prepad z vso svojo grozoto, — za Vladi-mirja, ljubljenega brata, za njegovo rešitev, bi si ne pomišljala. že se je hotela spustiti z okna, ko---zableščalo se je, — strel --- Sonja izavpije, da je krik trgal srce--— Krogla je odžvižgala tik Sonjine glave, mlade nihi-listke pa le ni zadela. Toda v prvem strahu se je Sonja spustila z okna, ki jo je očuvalo in se strmoglavila v globino. Preden pa je mogla vstati, ji nastavi neki kozak, ki je bil skrit v oglu dvorišča, da ga ni mogla prej opaziti, puškino cev. na čelo in ji zavpije z rezkim glasom: — Ne. gani se, kajti sicer ti bom pognal kroglo v glavo! Ti nameravaš pobegniti in .če bi te ne bil pravočasno opazil, bi mi našteli dvajset pet udarcev s knutol Ho je Sonja slišala kozakov glas, je malo dvignila glavo, kajti čutila je, da se pri padcu ni poškodovala. Njen pogled je obvisel na mladenioevem kozaškem obrazu, ki je bil obdan s kostanjevo kodrasto brado. — Bil je ča», — spregovori Sonja s tihim, toda odločnim glasom, ko si Vasiljevič Tarkoj ne bi pomišljal, če bi- bilo radi mene treba sprejeti dvajset pet udarcev s knuto. Toda seveda, — hvaležnost izgine iz človeškega srca prav tako hitro, kakor svetloba iz beračeve i f olibe! Mladi kozak se je pri teh besedah opotekel, roke pa, ki so stiskale puško, so se stresle. Prekrižal se je in spregovoril s pridušenim glasom: — V imenu Matere božje kazanjske, ali si ti to Sonja Lubanov, ali pa je to tvoj duh? — Jaz sem, Vasiljevič Tarkoj, — odvrne Sonja. — Najprej mi pomagal, da vstanem, potem pa bom videla, če bije v tvojih prsih hvaležno srce, ali pa je uniforma, v katero si oblečen napravila iz tebe nehvalež-neža brez srca?! Tftrkoj se je sklonil in pomagal Sonji, da je vstala. Mladi kozak je opazoval rdečelaso ženo z nežnostjo, poleg tega pa z nekim spoštovanjem, katerega bi ne mogel pokazati niti svojim predpostavljenim. (Nadaljevanje) Diplomirana babica AM CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA -*311 U. T. Palermo, 2383 PRIMORSKE VESTI PISMO IZ ITALIJE rtiožaj naših železničarjev in vojakov v notranjosti Italije Trsi;, marca 1935. — Skoro premalo polaga-mov našem listu važnost na vprašanje naših železničarjev, ki so bili prisilno prestavljeni in razmetani po vsej Italiji. Nič manj važno ni tudi vprašanje in položaj vojakov, ki služijo v notranjosti države svoj rok, čeprav se ti vrnejo v preteku gotovega časa zopet domov. Vprašanje naših železničarjev pa. je vsekakor zelo pereče in predstavlja eno zelo težkih točk socialnega položaja naših ljudi v današnji Italiji. Ni čudno če ne pridemo do tega, da bi se podrobneje in od slučaja do slučaja informirali o posameznih razkropljencih, saj so stiki z njimi skoro nemogoči,. V večjih in manjših skupinah pa so naseljeni zlasti v Firencah, Milanu, Bologni, Manto-vi. Folignu in dalje na jugu v Reggio Calabri-ji. Messini in celo v Cataniji. Vendar pa se v teh mestih vsled svoje številčne nesorazmernosti z domačini skoro zgube. Tako je v Folignu n. pr. okoli 70 družin in še več samcev. Skoro j-avno toliko jih' je v Milanu, nekoliko manj pa v Firencah. Kakor je težak položaj teli, ki se sem pa tam lahko skupijo je toliko bolj obupen položaj o-nih, ki so raztreseni po raznih čuvajnicah in majhnih postajicah v najbolj pustili in neoblju-denih krajih. Večkrat se pripeti, da naši ljudje, ki potujejo po Italiji srečajo v najbolj nemogočih okolnostih svojega človeka. Težko je opisati taka srečanja, ko ubogi premeščenec ne pride niti do besede ko zasliši domačo govorico. Družabnega življenja teli ljudi, kolikor ni omejeno na družino in od slučaja do slučaja na ostale domače priseljence, kar pa je zelo redko in le v mestih, si skoro ne moremo predstavljati. Popolnoma odtujeni in osovraženi od domačinov često žive kot pravi obupanci. Le maloka-teremu se je posrečilo vživeti v tamkajšnje razmere in tako prilagoditi vse svoje življenje vsiljenim okolnostim. Toda tudi ti se ne počutijo srečni kljub temu, da,so jim domačini tu pa tam naklonjeni. Čeprav namreč ne čutijo tistega nacionalnega sovraštva kot se uganja doma se vendar zavedajo, da so tujci med tujimi. Kakor smo že omenili ni med njimi tolikega preganjanja in sploh političnega terorja. Vendar pa smatramo, da je že to, da morajo biti daleč z doma, često mnogo več in mnogo hujše kot marsikako preganjanje in često slično težki konfinaciji. Najbolj občutijo vso grenkost oni starši, ki imajo otroke bodisi, da doraščajo, ali morajo v šolo. Okolica sama jili pograbi in zgube se med italijanskimi otroci, da jih često le s težavo rešijo in uče domačega materinega jezika. Gospodarsko je njih položaj pač odvisen od kraja kjer so. Vendar pa jim popolnoma druge razmere bodisi v hrani, klimi in delu, zoperstavlja-jo precejšnje težkoče. Mnogo teh nesrečnežev, zlasti mladine to je številnih otrok, ki jih posamezne družine niso mogle vzdrževati, je za nas zgubljenih. Vpra-šanje pa je, kaj bo v bodoče s temi nesrečneži, ki predstavljajo kot smo že povdarili za nas precejšnjo težko stran. Zavedati se moramo, da šteje ta družina premeščencev nekaj tisoč kar je, če prištejemo še vse ostale žrtve, za nas važen problem. Drugo vprašanje tvori vsekakor vprašanje naših vojakov, ki služijo svoj redni rok v notranjosti Italije, največ v Firencah in Messi-ni, dalje v Livornu, Speciji, Bologni in drugod. Ponekod so bili zlasti slovenski vojaški sprva zelo upoštevani in so jih uporabljali po pisarnah ter po sanitetskih oddelkih. Prekašali so svoje italijanske sovrstnike zlasti po svojih zmožnostih, saj so bili vsi najmanj pismeni. Položaj pa se je vedno slabšal in doseza v zadnjih dneh gotovo višek. Obupna so pisma posameznih kmečkih fantov, ki opisujejo svoje stanje. Težko je skoro verjeti, ko čitamo ta pisma, da piše to mlad fant. Posebno se opaža popolno razrovanost teli mladih ljudi sedaj, ko jih strašijo oziroma pošiljajo v Afriko. Kljub obupu, ki se odkriva od vrste do vrste pa je opažati iskrico upanja na rešitev, ki se jim zdi posebno sedaj in v tem trenutku, ko se pripravlja vojna najbližja. To je vsekakor za psihološki stanje vojakov zelo značilno. V bodoče moramo držati v našem listu stalno, ali vsaj bolj pogostoma odprti ti dve vprašanji. lo je vprašanje naših železničarjev in vojakov in voditi evidenco na dnjimi kolikor se v danili razmerah pač da DROBNE VESTI V Kobaridu je goriška pokrajinska obrtna organizacija uvedla v propagandne namene u-radno poslovanje, vsak prvi in tretji torek v mesecu, "da. bi tako čim uspešnejše razvila svojo pomoč v korist obrtnikov in malih industrij-eev v tej coni". V šempasu na Vipavskem se je učiteljstvo po višji naredbi z vso vnento vrglo na propagando med domačini. Priredilo je v par tednih že nekoliko propagandnih predavanj o sindikatih in korporacijah itd. ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE Postojna, marca 1935. — Elektrifikacija železniške proge Trst—Postojna in St. Peter— Reka je v polnem teku. Drogovi za napeljavo električnega toka so biii postavljeni že proti koncu lanskega leta. Z ostalimi deli pa zelo hitijo, zlasti na železniški postaji v Postojni, ker mora biti vsa naprava gotova že v letu 1936. Pri delih pa so zaposleni sami Italijani. Le tu pa tam zaposlijo kakega domačina za nekaj dni, potem ga zopet odslovijo. S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica Točna popravila Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 ojo popust. ' ^ ili al S^DH^HH^BImn ^^^^^^^^ 8 h ■ I B ■j ^^^^^ 8 Ml I i^l u.i 59-0442 Bs.As. ■ v 1 - i nr 1 ■ - .............. '............................................. IZ JUGOSLAVIJE SOCIALISTIČEN VOLILNI SHOD V LJUBLJANI S^eijaii.slična skupina, ki pripravi ju lastno kandidatno listo z nosilcem g', dr. Topalovi-čem, je imela v torek v Ljubljani volilni shod, na katerem je nastopil kot glavni govornik dr. Topalovič. Ker je bil to prvi javni shod v sedanji volilni borbi, je vladalo zanj precejšnje zanimanje. Shod je otvoril predsednik Delavske zbornice g. Alojzij Sedej, ki je' med drugim dejal, da se nudi zdaj delavstvu po petih letih prvič spet priložnost, da nastopi pri volitvah v obrambo svojih razrednih koristi. Nato je govoril g. dr. Topalovič ter podrobno obrazložil svoj volilni program. Vabil je tudi male obrtnike, javne in zasebne nameščence in male kmete, da se združijo z delavstvom. To zedinjenje delovnega ljudstva se mora čimprej izvesti, ker je na potu fašistično gibanje, ki je v službi velekapi-tala in pridobiva množice z lepo donečimi obljubami. Dalje je dejal g. dr. Topalovič, da. zahtevajo socialisti volilno pravico za moške in ženske in pomilostitev za politične krivce. Najvažnejši del socialističnega programa pa je zaščita pravice do dela. Medtem ko zakoni jamčijo nedotakljivost lastnine, ni nobenega zakona, ki bi ščitil pravico do dela. Znižati in črtati je treba ne samo kmečke dolgove, marveč tudi dolgove drugih siromašnih slojev, bogatinom pa za- ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi in listu obenem. braniti, da. se poslužujejo ukrepov, ki so namenjeni za zaščito socialno šibkejših. Takoj po govoru je gš dr. Topalovič zapustil dvorano ter odpotoval v Celje in Maribor. Na shodu je za njim govornil tajnik OUZD g. Likar, ki je na kratko orisal položaj delavstva v Sloveniji. G. Sedej je nato zaključil zborovanje, toda zborovalci s tem niso bili zadovoljni in so zahtevali razpravo. Prišlo je do precej hudega prerekanja, ki mu je napravil konec neki govornik iz občinstva, ki je pozival delavstvo brez razlike, ali pripada levici ali desnici, naj složno nastopi pri volitvah. LJUBIMEC ŽENE JE POBIL DO SMRTI MOŽA Nedavno zvečer je prišel h Gselmanovim na Pobrežju pri Mariboru 261etni mizarski pomočnik Anton Straus, zaposlen pri mizarskem mojstra Paitzu v Taborski ulici v Mariboru. Okoli polnoči je prišlo med njim in 411etnim mizarskim pomočnikom Antonom Gselmanom, ki stanuje s svojo ženo v tej hiši, do prerekanja in prepira. Straus je v prepiru zgrabil za kol in ga zavihtel proti Gselmanu, ki ga je tako dolgo obdeloval, da se je Gselman zrušil mrtev na tla. Ko je Straus videl, kaj je napravil, je pobegnil. Ubijalca so orožniki takoj aretirali in zaslišali. Ozadje krvavega dogodka je ljubavno razmerje, ki ga je imel Straus z Gselmanovo ženo Angelo. Aretirani Straus priznava dejanje, zagovarja pa se, da ni hotel Gselmana ubiti Tezenski orožniki so aretirali tudi Gselmanovo ženo. ZA KUHINJO Telečja jetra na francoski način. Prepraži na masti eno srednje debelo in drobno zrezano čebulo, na čebulo stresi potem pol kile zreza-uih telečjih jeter, četrt lovorjevega lista, malo timjana m vse skupaj, praži, kakor navadno pražiš jetra. Ko so jetra gotova, jih odstavi, da se malo sluadijo. Mlačna jetra nato zmelji na strojčku in potem jih pretlači še skozi sito. V skledo deni dve deki sirovega masla, dva rumenjaka, eno čašico dobrega belega vina, pre-tlačena jetra in malo osoli. Vse skupaj dobro mešaj, da narase. Nato dobro namazi skledico ali pa model, če ga imaš, s sirovim maslom, napolni z vmešanimi j etri in postavi v krop (krop naj ves čas vre), kjer naj se kuha četrt ure. Kuhano vzemi iz kropa in počakaj malo, da se usede, nato zvrni na topel krožnik s sokom vred, ki se je pri kuhanju scedil na dno. Daš z rižem in motovilcem na mizo. Zelenjadna juha. Zreži na rezance eno čebulo in jo na masti prepraži. Ko je čebula postala zlatorumena, dodaj en korenček, eno repo, eno zeleno, kolerabo, malo olirovta in en por, vse drobno na rezance narezano. Zdaj premešaj, dolij nekaj žlic vode in pokrito duši do mehkega. Ko je zelenjava mehka, je zalij z dvema litroma goveje juhe, premešaj in daj hitro na mizo. V pomladnem času pa lahko prideneš še malo graha, fižolčka, cvetače in slično. Fina torta. Vmešaj, da nara.se, 14 dek sirovega masla, 14 dek sladkorja in šest rumenjakov; potem dodaš sedem dek neolupljenili zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov, štiri žlice dobrega belega vina, pet in pol delce drob-tin in sneg šestih beljakov. Dva enaka tortna modela dobro namaži s sirovim maslom in posuj s sladkorjem ter zlij v vsak model polomit. Ko je pečeno in hladno, namaži en del s vico testa, razravnaj in peci približno 40 mi-poljubno mezgo, položi drugi del na vrli ; torto oblij z limonovim ledom in jo okrasi z debelimi rozinami, ki si jih pa prej namočila v mlačni vodi, da so se malo posvežile, a jih moraš pred uporabo spet osušiti, odnosno obrisati. ©uilmti (nStal Chiilme) $cck dabofadM con lad mefofeh nzateriaA firunoA: lufuiLcrfuur y fm/a nialljio/gem^ lidelUdJ^Ulfo ebpjeajCLIjvirhijhmiltjcu5. ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 1")—2C ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 Restavrant "O S O R 1 Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prei očiščn po 70 cent.] Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL! Dlenorragia ^ SIFILIS ydekmVENEREAS EL INSTITUTO MAS ANTIGU O ATENDIDO POR MŽDICOS npfltu 6ox ZANIMIVOSTI ELEKTRIKA - VIR ENERGIJE Največja težava je v prenosu toka Italijanski zdravnik Galvani je 1. 1789. opazoval, da nastaja v dveh različnih kovinah, ki jih veže žabji krak, električni tok. Ta pojav je preiskoval in ugotovil, da ga je pripisati solni tekočini med obema kovinama. To odkritje je dalo osnovo za razvoj raznih električnih elementov, ki sami lahko proizvajajo tok ali pa se ž njim prej napolnijo. Takšni elementi pa niso mogli trajno zadostiti potrebi po toku. Iskali so novih poti. Velik pomen je dobilo v tem pogledu odkritje kodanj-skega profesorja Oersteda 1. 1820., ki je ugotovil, da električni tole, ki se pretaka skozi žico v bližini magnetne igle, to iglo odklanja iz njene normalne severno-južne smeri. Odkril je s tem neko zvezo med elektriko in magnetizmom. In v resnici je Arago še isto leto dokazal, da postane železna palica magnetna, če jo obdaja tuljava, skozi katero teče elektrika. Ta magnetizem so imenovali elktro-magnetizem. V mehkem železu izgine takoj, čim izklučimo električni tok, a v jeklu ga še zmerom nekaj ostane, tako da je mogoče na ta način izdelati trajne magnete. V naslednjem času so ugotovili, da ima električni prevodnik, skozi katerega se v močnem magnetnem polju pretaka tok, stremljenje gibati se v določeno smer. Po drugi strani so ugotovili, da nastane v prevodniku tok, če ga premikamo v magnetnem polju. S tem so odkrili tudi pot za proizvajanje toka neodvisno od vsakršnih elementov] Cel prevrat je nastal, ko Je Werner von Siemens 1867. odkril, da nasta-ne v vsakem elektromagnetu nekaj magnetizma tudi če se je tok že nehal pretakati. Dejal si je, da bo stroj s tem ostankom magnetizma proizvajal spočetka šibak tok, ki se pa da izkoristiti za proizvajanje močnejšega magentizma. Polagoma bo stroj, ki se imenuje tudi generator, proizvajal- močnejši tok, dokler ne doseže ta polne sile. Ta premislek je vodil do zgradbe generatorjev, ki dobavljajo galvanskemu podo- ben ali istomerni tok. Poskusi pa so pokazali, da ne dobavljajo samo istomerni tok, temveč tudi takšnega, ki se pretaka izmenoma v razne smeri in so ga zato imenovali izmenični tok. Ta ima različne važne prednosti. Električni tok določene napetosti je sposoben opravljati neko delo. Dobava električnega toka tovarnam in gospodinjstvom je tedaj enakovredna dobavi delovne sile. Za prenos električnega toka uporabljamo žice iz bakra ali aluminija, ki morajo biti tem debelejše, čim močnejši je tok. ki naj ga prenašajo. Žal pa kažejo vsi ti kovinski prevodniki neki upor, ki je škodljiv, kar povzroča izgubo električne zmogljivosti. Zato se trudijo izdelati vode tako, da bi imeli čim manjši upor. Istočasno zvišuje obratne napetosti kolikor se da, da bi toki ne postali preveliki. Po sili prihajamo tako do prevodnih naprav, ki delujejo z visokimi napetostmi. Te so potrebne zato, ker se električne centrale ne dado graditi povsod tam, kjer je električna energija potrebna. Pri gradnji teh central odločuje v prvi vrsti pogonska sila za diname, ki je na razpolago. Prvotno so uporabljali v ta namen tlak segrete vodne pare, počasi pa se je uveljavljala tudi vodna sila. Ta ima pred drugimi prednost, da ne povzroča stroškov za transport premoga itd. Absolutni proizvajalni stroški so pri teh napravah torej zelo majhni. Pač pa so stroški za naprave same odločno večji, ker je treba za dosego kolikor toliko konstantnega pritoka vode graditi drage jezove, umetna jezera in odtoke. Prenos električne energije se v mestih vrši s podzemeljskimi kabli. Ti kablji so draga stvar, ker jih je treba izedelovati izredno skrbno, da so izgube toka po njih čim manjše. Na daljših progah uporabljajo zato rajši proste vode iz poedinih bakrenih in aluminijastih vrvi, ki jih nosijo visoki drogi. Posameszne žice imajo zelo visoko napetost, da ne postanejo toki brez potrebe premočni. Imenujejo jih zato vodi visoke napetosti. Napetost znaša v teh primerih običajno več nego 35.000 voltov, včasi pa tudi preko 100,000 voltov. Doslej so prenašali samo izmenični tok, ker dobi ta z vključitvijo transformatorjev lahko poljubno napetost. Vodi na velikih progah, daljnovodi, pa imajo svoje posebnosti, ki povzročajo izgube izmeničnega toka. Te izgube za istomerni tok so skušali že opetovano uporabljati za to vrsto toka za prenos na daljavo. Napori pa so bili doslej zaman, ker je silno težko graditi primerne diname, ki bi dajali zadostno napetost. Ker se istosmerni tok niti s transformatorji niti kako drugače ne da neposredno transfor-mirati na višjo napetost in ker po drugi strani razen v izjemnih primerih pri zmogljivih generatorjih ni mogoče preko 6000 voltov napetosti, si pomagajo v najnovejših napravah za prenos elektrike tako, da proizvajajo naj-prvo izmenični tok 6000 voltov, ki ga trans-formirajo še višje na zaželjeno napetost, ki jo s posebnimi pripravami spreminjajo v istosmerni tok. Ta tok gre potem preko vodov visoke napetosti do potrošnika. Tu se spremeni spet v izmenični tok. ki se spet transformira na. potrebno napetost. Ta način prenosa ima poseben namen, če gre za sklopitev več električnih omrežij. Do-čim je to pri istosmernem toku zelo lahko, ker je treba paziti samo na to. da se obe napetosti točno skladata, ie treba pri izmeničnem toku gledati še na to, da smerne menjave niso samo istovrstne, temveč tudi istočasne. Baš ti pogoji pa pomenijo često nepremagljivo oviro, če gre za to, da bi se sklopila razvejana in medsebojno zelo oddaljena omrežja. Sklopitev omrežij pa jp ,danes ideal, kajti če ena centrala v sklopijenem omrežju ne dela, njeno omrežje vendarle ne ostane brez toka, saj ga dobiva iz drugega omrežja. (Ert v Življenju in svetu) Medicina News Kojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi naizbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike. Velike zaloge zimskega perila za moške po kon kurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) l—A. ' Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. » 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nam \.. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, p., ni, i h , Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne del j ah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A ■■'r-tp'it'jm*' ORG ANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO-ESLAVA E N LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AnASCO 2322 AOO VIL NuiH. 300 j BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin Kro jačnica "La C o n f i a n z a" ANTON KLINC Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna. Svetovne znane tvrdka Camper DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES Veliki zavod "RAMOS ME JI A" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. šibkost srca zdravimo po modern«™ nemškem načinu PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, ne-redno čiščenjo. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je odini te vrste v Argentini. — Ločenje zajamčeno. _ Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Dr M1LOSLAV1CH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 Slovenska gostilna uri leselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna dom?«a kuhinja in pijača po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto lr. J. B i H M ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Beli tok. — Notranje bolezni želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti. Zdravljenje z Uitravidetnimi Žarki NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejem1 od 3—8 zvečer Tucuman 2729, esq. Pueyrrd&n Ugodno tedensko in mesečno plačevanje DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Mum* VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, <_ blati, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredon 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 Ako hočete hiti zdravlieni od vestnega in olgovome?? zdravnika zatecite se na CLINICA MENCA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in neredno perilo. — Specija-l.i:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542