Leto XIV.
Štev. 48.
DOMOVIN
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plaču|a
I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat, za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kroa,
za pol lela 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" » Celju.
Občinske volitve v Šoštanju
Zadnjič smo poročali le o glavnih činiteljib, ki ao hoteli na vsak način oropati slovenski Šoštanj za njegov slovenski značaj, danes pa naj izpregovorimo nekoliko o volitvah samih.
Volitve za tretji razred so bile napovedane ob 9. uri dopoldne. — Volišče je bilo v dvorani Rajšterjevega hotela „Avstrija". Že dolgo pred deveto uro se je nabrala pred voliščem ogromna množica volilcev in nevolilcev, ki so nestrpno pričakovali prihoda volilnega komisarja, okraj nega glavarja g. Čapeka. Slovenski volilci so se zbirali pri Rajšterju, „nemški" pa pri Bresch niggu, možu slovenske krvi, ali zagrizeno nemškega mišljenja, In kmalu so začeli prihajati v posameznih gručah. Mnogim izmed njih se je videlo, da jih gonijo kakor ovce v klavnico, saj jih je bilo gotovo polovico v srcu Slovencev, a bili so primorani voliti z „Nemci", sicer bi jitn leti odtegnili ubogi kruhek, k Ko se je sestavila volilna komisija in si izvolila načelnikom g. dr. Mayerja, se je volitev pričela. Dvorana je bila z mizami predeljena na dva dela, na eni strani Slovenci, — na drugi „Nemci", med temi pa vodja Hans Woschnagg, ki je z orlovskim pogledom nadziral svoje „moštvo", da ne bi se kdo zmotil ter morda volil slovenski. In pristopale so ovčice k zeleni mizi ter oddajale proti svojemu prepričanju glasove za divno dvojico — Ivana Govediča in Hanza Woscnnagga. Pripomniti moramo ob tej priliki, da se je grozno pazilo na to, da so vsi volilci, celo „Nemci" vedno izgovarjali Ivan Govedič in Hans Woschnagg, kajti prav lahko bi se bilo komu zareklo Hans Govedič in Ivan Woschnagg. — Prvi, ki je prej vedno slovenski, a sedaj nemški volil, je bil neki Lovro Ferlin, katerega si je pač treba zapomniti. Drugi tak možakar je bil že imenovani gostilničar Anton Ga-Inf. Ker so „Nemci" takoj začeli tako, da so vo lili tndi sami sebe, se je seveda prigodilo, da je Galuf Galufa volil! Jako lep vtis je napravil na stop g. župnika Josipa Valenčaka, ki je moško
oddal svoj glas za slovenske kandidate, dasiravno je domači žapnik stal na nasprotni listi. Za Govediča je to najprimernejše spričevalo. Pri večini „nemških" volilcev smo opazili, s kako težkočo so izgovarjali nemška in ponemčena imena nemčurskih kandidatov.
Na kak način so delali „Nemci", je posebno jasno pokazal slučaj Petkovnik. Obe stranki ste imeli pooblastila. Šlo se je torej zato, katero je bilo pozneje izdano, in tu so se seveda gospod Hans zelo vrezali. Ker je slovenski pooblaščenec izjavil, da je dobil pooblastilo okrog pete ure popoldne, je Hans hitro potrdil, da ga je on dobil ob šestih, toda dokazalo se je, da to ni res, kajti od tedaj, ko je pooblastitelj dal pooblastilo Slovencem, ni bil več v nemčurski družbi. Laž ima pač kratke noge, — Volilec Skornšek je volil z „Nemci", ker je bil prisiljen od Lappa, v katerega premogokopu dela. Sicer bi bil volil s Slovenci in je samo čakal pisma, v katerem se mu je zapo vedalo, da naj voli z „Nemci". — Glas Jožeta Maka je stal „Nemce" dokaj denarja, kajti od tam gori iz Sotaograia ali odkod so poklicali pooblaščenca, in vožnja seveda stane, ali vzlic temu je komisija zavrgla ta glas, kajti pooblaščenec ni bil pooblaščen po volilcu samem, temveč po pooblaščenem namestniku In tu se je volilni komisar izrazil, da kaj takega še ni „da gewesen", da bi pooblaščenec volil po pooblaščencu,
Jako oblastno je nastopil krčmar Breschnigg kot „Verwalter" vrtiča, last Maksa Woschnagga, kateri biva nekje na Pruskem. Za to velikansko „realiteto" se plačuje 14 vinarjev davka. Komisija je imela pomislek, da se za tako „velikansko" posestvo pač ne nastavlja „Verwalterja", ki ima po zakonu volilno pravico in je Breschni-kov glas odklonila, dasiravno se je leta jako samozavestno tolkel po svojih „verwalterskih" prsih.
Komisija je zavrgla nekaj nemških poob lastil. Večina teh je bila izdana še poprej, predno se je sploh kaj vedelo o razpisu volitev, in seveda ni bilo tudi izrecno naznačeno, za kedaj veljajo pooblastila, dasiravno zahteva zakon, da
se pooblastilo glasi za natančno določen dan volitev. Ravnotako je tudi zavrgla ona pooblastila, katera so se glasila na imena, katonh ni bilo v volilnem imeniku. Komisar je prav dobro pripomnil, da naj bi bila^nasprotna stranka pred volitvami poskrbela, da se stvar uredi in pre piše na sedanja imena, ne pa da se duhovi razburjajo na dan volitve,
Častni tržan šoštanjski, g. dr. Jos Vošnjak, je volil po pooblastilu, kar je izzvalo prasko med predsednikom komisije, komisarjem in „Nemci". Komisar se je opiral na določbo postave, da morejo s pooblastili voliti le ženske in oni davkoplačevalci, ki bivajo izven volilnega kraja, kakor so tudi poudarjali „Nemci", toda predsednik komisije pa se je opiral na dejstvo da je pri letos se vršivšib občinskih volitvah v Ljutomeru volil celovški okrajni glavar in ljutomerski častni občan Mac Newin tudi po pooblaščencu. Ako je bilo to v Ljutomeru dovoljeno, zakaj ne bi bilo tudi v Šoštanju. Sicer pa naj se „Nemci" le pritožijo na upravno sodišče, da bomo imeli vsaj pravilo, po katerem ae bomo pozneje lahko ravnali. Komisija se je na to izrekla za veljavnost glasu.
Hans Woschnagg: „Zakaj se pa ne pusti pooblaščenca mojega brata (Maks Woschnagg — 14 v) glasovati?"
Komisar: „Vaš brat vendar ni častni tržan šoštanjski!" — Smeh.
Ko je glasoval g. učitelj Nerat, je gospod Hans zopet oblastno vstal in opomnil komisarja : „Bitte ihn zu fragen, ob er volljährig ist", na kar je predsednik komisije razložil gosp. Hansu, kateri pač morda boljše pozna razne kože kakor pa paragrafe, da je učitelj in uradnik polnoleten od tedaj, ko je nameščen v svoji službi, defini-tivno ali provizorično, in da mu nameščenje sa-moobsebi zagotavlja volilno pravico.
Tako se je izvršila volitev v tretjem raz redu z zmago Slovencev. — Slovenci so dobili 105 glasov, „Nemci" pa 89. — Vseh volilcev je bilo 234.
Po polurnem odmoru se je začela volitev v drugem razredu. Po Govediča se je odpeljal
LISTEK.
Tovariša.
Ruski spisal Maksim Gorki.
I.
Vroče julijsko solnce je sijalo na Smolkino, ii pošiljalo na stare koče cel tok bliščečih žarkov. Najsvetlejše je sijalo na starostovo hišo, katere streha je bila nedavno z rumenimi, gladko peoblanimi skodlanci na novo pokrita in je pošiljala vonj po lesu po vasi.
Bila je nedelja, in skoraj vsi prebivalci vasi so prišli na cesto, na kateri je rastla bujna trava in po kateri ao ležali daleč na okolu kupi suhega blata. Pred starostovo hišo se je zbrala gruča mož in žena, ki so sedeli deloma na kupih blata, deloma na zemlji, drugi so stali, in sredi med njimi so se podili otroci, ki so slišaii zdajpazdaj jezen klic od staršev ali pa dobili udarec.
Središče cele gruče je bil visokorastel mož z gostimi, doli visečimi brki.
Če si ga 8odil po rjavem, gosto s črno sivimi konci brade posejanem in z mrežo globokih gub prepreženem obrazu, po sivih šopih las, ki so gledali izpod zamazanega slamnika, je bil to mož kakih petdeset let star.
Gledal je v tla in njegov debel nos se je tresel. — Ko je vzdignil glavo, da bi si ogledal starostovo hišo, so se videle njegove velike, žalostne, temne oči — bile so globoko v jamice vdrte — in goste obrvi so obsenčevale temne punčice. Nosil je rjavo, raztrgano obleko, kakor-šno nosijo menihi, ki mu je segala komaj do kolen in je bila z vrvjo prepasana. Na hrbtu je imel vrečo, v desnici dolgo palico z železnim koncem, levico je vteknil v telovnik. — Ljudje okrog njega so ga ogledovali nezaupno, polni zaničevanja, z vidnim veseljem, da se jim je po srečilo volka vjeti, predno je mogel čredi škodovati. Šel je po vasi in prosil pri starostovem oknu za požirek vode. Starosta mu je dal kvasu in začel se žnjim pogovarjati. Toda popotnik je bil, proti navadi takih ljudi, zelo redkobeseden. Starosta ga je vprašal po papirjih, toda teh ni
imel. Tako so popotnika prijeli in uklenili, da ga pošljejo v okrajni urad. Starosta je izbral selskega redarja za njegovega spremljevalca in mu dal v hiši vse potrebno za pot, dočim je stal popotnik sredi množice, ki je zbijala šale žnjim.
Jetnik je obstal pri vrbinem deblu in stal mirno tam, naslanjajoč svoj upognjen hrbet ob deblo.
Končno se je pokazal na stopnjicah kmetske hiše na pol slep, star mož, z lisičjim obrazom in sivo brado. Stopal je v svojih visokih škornjih počasi doli po stopnjicah in njegov okrogel trebuh se je zibal udobno pod hodnikovo srajco. Preko njegovih ram je gledalo bradato, štirioglato obličje redarja.
„Si razumel Jefimuška?" je vprašal starosta redarja.
„Česa naj bi ne razumel ? Vse sem razumel. — Jaz poveljnik smolkinskih .edarjev, moram tega človeka k sodniku peljati — in druzega nič!" —
Redar je govoril v odstavkih s smešno važnostjo in mežikal z očmi gledalcem.
celjski agitator dr. Negri. Večina „nemških" volilcev je prišla peš pred volišče, a Govedič, njegov špecijelni varovanec, mlinar Matija Bei-šnik, ki je snedel štirikrat dano besedo, da ne gre volit, in gostilničar Hauke, so se pripeljali dvouprežno. Ko so te „velike Nemce" zložili z voza se je čulo pač nekaj trpkih, pa zasluženih opazk. V veži so poskusili Slovenci zadnjič vplivati na Brišnika, da bi ne prelomil svoje besede, kar je „Nemce" tako razburilo, da so začeli kričati po orožništvu. — Posebno se je odlikoval Franc Woschnagg ml., ki je na vse grlo psoval Slovence, za kar bi mu bila kmalu trda predla. Ker pri Brišniku ni izdala več poštena beseda, so ga pustili, da naj se vrže v naročje nemšku-tarije. Govediča se ni dotaknila nobena slovenska roka, kajti omazala bi se
„Nemci" so šli na volišče s popolno gotovostjo da bo zmaga njihova In res, oddanih je bilo na obeh straneh po 10 glasov. Nemčurska stranka se je nadejala, da bo odpadel Slovencem glas gosp. Maraneca, toda tudi tu so se pošteno vrezali. S kakim prepričanjem, da bo zmagal, je stopil Hans pred komisarja ter mu predložil neke papirje celjskega magistrata in nekega hrvatskega urada, s katerimi je hotel dokazati, da je g. Mafanec onostranski državljan in da kot tak nima volilne pravice. Toda tudi slovenska stranka je bila pripravljena na to in je predložila domovnico g. Maraneca, katero je izdala njegova rojstna občina na Češkem, s čimer je bilo dokazano, da ima g. volilec domovinsko in dr žavljanako pravico v Avstriji. Glasom zakona pa ima avstrijski državljan obenem tudi lahko dr žavljansko pravico na Ogrskem in obratno, in Hanau je ostal dolg nos.
Ker je bilo enako število glasov (10), je, moral odločiti žreb Slovenska stranka je ponudila kompromis, katerega pa nasprotniki niso hoteli sprejeti. Med^nemčurji je zavladalo veselje, a nestrpnost se je polastila vseh navzočih. Komisar je ,žrebal. Prvi, ki je bil izžreban, je bil Slovenec, drugi tud\ tretji tudi, a četrtega — dr. Hansa Lichteneggerja, se ni več čulo, kajti živio klici so zaglušili vse. Tako poparjenih pa še nismo videli kmalu naših nasprotnikov, kakor so bili sedaj. Posebno Govediču je bilo videti, da je bil popolnoma „fentan", kajti obraz se mu je prelival v vseh mogočih mavričnih barvah. No, seveda, saj vse izdajstvo ni nič pomagalo : župnik je zapustil svoje slovenske župljane, a Bog jih ni zapustil!
Grozno udarjeni so bili posebno oni, ki so se pred voliščem pod vodstvom dr. Negrija navduševali za krepek „hajl", ki jim je pa kar na enkrat zmrznil. G. dr. Mayer je nato takoj opozoril zbrano slovensko ljudstvo, da naj se dostojno ponaša napram pogorelim nemčurjem, kar se je tudi zgodilo. — Ko so pozneje odhajali, se nam je zdel njihov odhod enak pogrebnemu sprevodu, bil je pogreb šoštanjskega nemčurstva z Govedičem vred.
Volil je še prvi razred. Slovenci se volitve niso udeležili, ker je bila „Nemcem" zmaga v tem razredu zagotovljena. Volitev se je vršila zelo klavrno, kajti volilcem je tičala slovenska
zmaga globoko v želodcih. Ko so oddali svoje glasove, se je volitev zaključila.
Tu je stopil naprej stari Franz Woschnagg ter zahteval, da ga spremljata iz dvorane dva orožnika, sicer da še ne upa doli. Ko ga je za gotovil gosp. dr. Mayer, da sa mu ne bo zgodilo čisto nič, je vstal Govedič ter z grozno razbur jenim glasom zahteval policijsko varstvo, češ da dr. Mayer ni „policijska oblast" in da „njegovega varstva" ne sprejme. — Koncem konca pa se je mož le potolažil ter klavrn in pobit z drugimi vred odnesel svoje „lorberje" in volitve je bilo konec. Nemčurji so izginili kakor kafra, Slovenci so se pa zbrali pri Rajšterju ter so dostojno proslavili zmago slovenske stvari.
Prepričani smo, da so to bile zadnje volitve v Šoštanju, pri katerih so imeli nemčurji upanje na zmago. Odslej, ko se je sedaj tako lepo po kazalo, da je narodna zavest med ljudstvom tako globoko že ukoreninjena, smemo pričako vati, da ne bo nikdar več prišlo do takega boja, kakor je bil sedaj. Pač pa priporočamo šoštanj' skim Slovencem, da naj to zmago izrabijo v polni meri in naj ne odlašajo z delom do zadnjega trenotka. Vsekako pa jim n^jodkritosrč-nejše častitamo na krasnem uspehu!
Živel slovenski Šoštanj!,
Slovenskemu učiteljstvu na Spodnjem Štajarskem!
„Učiteljski Tovariš" je priobčil v svoji zadnji številki sledeči poziv:
„Celjska „Domovina" se v zadnjem času prav strupeno zaganja v slovensko učiteljstvo Spodnjega Štajarja. Povod tem napadom je bil članek v 15. številki „Učiteljskega Tovariša" : Rezek odmev po zborovanju spodnještajarske učiteljske „Zveze".
V tem članku so pribita fakta, ki jih nihče ne more ovreči, torej tudi „Domovina11 ne! Ker ničesar ni mogla ovreči, je pričela z napadi na slov. učiteljstvo. Ko je vodstvo „Zveze" s svojim dopisom dne 28„maja 1.1. zahtevi ns^ JDomQ: akem~"in" bi iBi vina" ponatisne Članek iz „Učit. Tovariša", da bo zamoglo širše občinstvo zvedeti, v koliko je prvotni uvodnik stvaren, se ni hotela ukloniti opravičeni zahtevi, temveč spoljubilo se ji je iznova udariti po slov. učiteljstvu. Naposled pa je ponudila roko v spravo, češ, zdaj, ko smo vas naklestili, pa bodimo mirni, naj preneha neljuba disharmonija! A „Domovina" ni za har-, monijo, še manj pa za stvarnost in resnico zakaj sicer bi v zadnji svoji številki z dne 14. junija t. I. ne bila zopet tako podlo planila po našem učiteljstvu — marveč bi bila molčala. Ker pa tega ni storila, učiteljstvo pa nikakor neče biti objekt literarnim harlekinijadam politično nezrelih člankarjev : zato je podpisano vodstvo prisiljeno podati nastopno izjavo:
Vse slovensko učiteljstvo Spodnjega Štajarja protestuje naj odločneje proti neopravičenim napadom na slovensko učiteljstvo v „Domovini" in zahteva stvarno in pošteno polemiko.
Obenem poživlja posamezna uči teljska društva Spodnjega Štajarja, da se v svojih bodočih zborovanjih posvetujejo otej važni točki ter tozadevno sklepe upošljejo podpisanemu vodstvu v nadaljno poslovanje. — Vsi za enega — eden za vse! Vodstvo »Zveze slovenskih štajarskih učiteljev in učiteljic» v Celju, dne 14. junija 1904.«
K temu mi pripomnimo:
Tudj mi bi znali govoriti podobno kakor govori tu objavljeni poziv, ako bi ne imeli v prvi vrsti pred očmi koristi slovenskega naroda, Mi pa nočemo morebitne razdvojitve učiteljstva z narodom, ki bi bila obema v škodo in sramoto. Zrelost „Domovine" naj se dokaže s tem, da tudi tokrat ostanemo mirni. In zato ponavljamo, kar smo že ponovno povdarjali.
Povod, da smo sploh prišli v navskrižje z ustvaritelji gorenjega poziva, je bil vzklik „Učiteljskega Tovariša" : „Brez pardona proč s takimi listi" (kakor je „Domovina"). V svesti si, da so si najboljši sinovi naroda šteli v čast in dolžnost potom „Domovine" bojevati boj za napredek slovenske narodne stvari in bodo to še v bodoče storili, smatrali smo se doižnimi tako slovenskemu narodu kvarno izjavo zavrniti. Zadoščenje nam je bilo dano z diktatorsko zahtevo, da moramo doslovno objaviti dolg, intencijam našega lista nasproten uvodni članek „Učiteljskega Tovariša". Ker si od nikogar ne damo ukazovati, smo ta po našem mnenju neopravičeni ukaz zelo vljudno zavrnili. Ni prijatelj resnice, kdor trdi, da je le kdaj bilo slovensko učiteljstvo od „Domovine" napadeno ali „lopnjeno", ker smo ob vsaki priliki pokazali in izjavili, kar danes ponavljamo, da narodno učiteljstvo nima odkritosrčnejšega prijatelja nego smo mi. Zakaj hočejo ustvaritelji gorenjega bojnega poziva učiteljstvu za vsako ceno dokazati baš nasprotno, in na kak način si od tega dejanja obetajo koristi, je težko raz umeti. Z bojnim klicem zoper „Domovino" bi bila zadeta slovenska narodna stvar na Štajar
» bi hiti "
primorani zoper kakega slovenskega agitatorja
imenoma in z istim ostrim orožjem nastopiti kakor smo bili doslej vajeni pri našemu narodu sovražnih nasprotnikih narodnega časnika „Domovine". V interesu naroda pa upamo, da bode zmagalo tudi v tem slučaju rodoljubje in ne po nepotrebnem užaljeni ponos gospodov, ki lahko svojemu stanu na drug način več koristijo nego z agitacijo zoper „Domovino", kakor so jo začeli z gori objavljenim pozivom.
Poslano.
Cenjenim članom „Zveze slov. štajarskih učiteljev in učiteljic" vljudno naznanjam, d a s e ne strinjam s „Pozivom", objavljenim v 18. St. „Uč. Tov.", in ga ne odobrujem. Vodstvo „Zveze8 še po zadnjem občnem zboru ni imelo nobene seje in se torej v tej zadevi ni ničesar sklepalo. Ravno tako ne odobrujem članka v 15> št. „Uč. Tov." „Rezek odmev" in sploh ne postopanja, ki se je v imenu „Zveze" pričelo
„In papir?"
„In papir imam v telovniku".
„No, tako je prav!" je rekel podučljivo starosta in se z'rokama krepko ob boke drgnil in dostavil :
„No, torej pojdi z Bogom!"
„Naprej! greva-li stari?" je vprašal smehljajoč se redar jetnika.
„Da bi mi bili vsaj voz dali", je odgovoril ta topo na redarjevo vprašanje.
Starosta se je zasramovalno posmejal.
„Voz? to je lepo! Je-li malo potepuhov tu po poljih in vaseh .... To bi imeli kmalu pre malo konj. Tudi peš bodeš izvrstno hodil. Na pot torej!"
„Pojdi, batjuška!" je rekel redar, hrabreč ga. „Misliš-li, da imava dolgo pot? Komaj 20 vrst ga bode! Mogoče še manj. To pot bodeva hitro prehodila in tam se bodeš lahko odpočil".
„V hladni luknji", je nadaljeval starosta.
„To nič ne škodi", je odvrnil hitro redar. „Človek, ki je truden, se spočije tudi v ječi. V
mrzli luknji je hladno. Tam je prijetno počivati po tako vročem dnevu!"
Jetnik je pogledal etrogo svojega spremljevalca — ta se je smejal veselo in odkritosrčno.
„No, Bog z vami, oče! Bog s teboj, Vazilij Gavrilič! Naprej!"
„Pojdi z Bogom, Jefimuška! — Odpri obe očesi!"
„In glej za tri!" je zaklical mlad fant re darju iz množice.
„Semli otrok?" je mrmral ta v odgovor.
In šla sta in se držala hiš, da sta Sla v senci. — Mož v meniSki obleki je šel spredaj, neenakomerno, toda hitro, kakor človek, ki je vajen potovanja. — Redar je Sel vzadi z debelo palico v roki.
Jefimuška je bil kmetič majhne, toda krepke rasti, imel je dober, širok obraz, ki ga je obrobljevala temna, kocasta brada, ki se je začenjala pri sivih, svetlih očeh. Smehljal se je skoraj vedno nad nečim, kazal pri tem svoje zdrave bele zobe in vlekel kožo okolu nosu tako, da se je zdelo, da hoče kihati. Nosil je neko
tatarsko poletno obleko, katere spodnji konec je vtaknil za pas, da bi ga ne ovirala pri hoji, na glavi je imel temnozeleno kapo, ki si jo je globoko na obrvi potisnil, zaradi česar je bila zelo jetniškim podobna.
Njegov tovariS je šel, ne da bi se najmanj zanj brigal, kakor bi ga bil popolnoma pozabil. Šla sta po ozki stezi, ki je peljala skozi žitno polje in senca popotnikov je skakala po zlatem kla80vju.
Na obzorja se je videl modrikast pas gozda, na levi so se raztezala v neizmerno Sirokost žitna polja, v katerih sredi je stala kakor črna lisa vas, za njo zopet polja, ki so se izgubljala nazadnje v modri megli.
Desno se je vzdigoval, za gručo vrb, vrh zvonika, s pločevino pokrit in Se ne pobarvan, v sinje nebo — svetil se je tako v solmcu, da so začele oči boleti, če ao vanj gledale.
* Visoko v zraku so žvrgoleli škrjamčki, iz rži 80 ae smejale plavice in bilo je neaznosno vroče. — Pod popotnikovimi nogami se j{e vzdigoval prah.	(Dalje prihhodnjiö.)
proti „Domovini" in posvetni inteligenci. Prepričan sem namreč, da bi „Domovina" gotovo bila objavila poročilo o našem zbora, ko bi se ji bilo poslalo; uverjen sem tudi, da bi bil g, urednik sam prišel v našo sredino, ko bi se mu bilo le namignilo, da nam je njegova navzočnost ljuba, prišel bi bil morebiti še marsikdo, ko bi se ga lo povabilo, kakor se to povsod godi, tjer se gre za nova društva. Pri starih oštvib, kakor n. pr. pri „Ztvezi" takih po-bnih vabil ni treba več.
Ker se pa nalašč ni nikogar vabilo, ko niti sami nismo vedeli, če se bo shod obnesel, ne vidi se mi umestno, sedaj komu njega odsotnost očitati. Da pa ni „D o m o v i n a" kriva, če ni dobila poročila od učiteljstva, pa cenj. predsedništvo menda najbolje ve.
,, Z vezo" smo vendar osnovali, da bi d rutila vso inteligenco in sploh vse, ki so vneti za napredek in naobrazbo naroda, ne pa jih razd va jal a.
Če je „Domovina" odgovarjala vselej v pravem tonu, blagovolite pa na podlagi teh pojasnil sami razsoditi.
Prav žal mi je, da moram s to svojo izjavo v javnost, a zdi se mi neobhodno potrebna, ne nastane zmešnjava v naših vrstah, med oi in drugimi stanovi pa nepremostljiv prepad.
Ne bodimo veliki v malenkostih, lupak lotimo se večjih vprašanj, ki fikajo vedno glasneje na naša vrata, vajmo to lepo organizacijo, ki smo si jo usta novili s tolikim trudom!
„Domovini" pa priporočam, da prijavi vsaj j, četudi „post fe8tum" razpravo „Kaj ho-óemo", objavljeno v 13. in 14 številki letošnjega ,Ufiit. Tov.", kjer se temeljito pojasnjuje namen naše „Zveze".*
Na Medvedovem selu, dpe 22. junija 1904.
_ Strmšek, podpredsednik „Zveze".
* Prav radi. — Ured.
Celjske in štajarske novice.
Mestna hranilnica v Celju je sedaj, ca junija, vendar enkrat razglasila svoj ki sklep za leto 1903. V njem izkazuje od imetja v iznesku 10,929.731 K 83 v (okroglih enajst milijonov) dobička 33 649 K (30°/„). Južno-älajarska hranilnica v Celju je izkazala od imetja okroglih štirih milijonov 14.994 K prebitka (37°/0), Ijska posojilnica pa od imetja okroglih 61/* mi-jona 27 391 K dobička (42%)- Slovenska dva de-rna zavoda v Celju sta torej bolje gospodarila. - Slede podrobnosti je vnovič neresnično, da bi imela celjska „nemška šparkasa", kakor ona pravi v svojem računskem sklepu, premoženja ,929.731 K Toliko namreč iznaša denar, kateri je hranilnici dal v oskrbovanje (imetje, aktiva); mu pa nasproti stoji dolgov 10,882.502 K, med i vlog (tujega, hranjenega denarja) 10,856.840 K, tako da ima po letošnjem svojem lastnem izkaza aktiv in pasiv mestna hranilnica v Celju premoženja samo 47 230 K. V resnici pa je pre ženje hranilnica njen rezervni fond v iznesku 880235 K. Naši Nemci se bodo šele morali na-iti, kaj je „premoženje". Ako bi bilo res, da ima mestna hranilnica v Celju blizu enajst mi premoženja, tedaj bi bil vsak kridatar in «kdo, kateremu posestvo prisilno prodajo, pre-žea mož. Če kdo pride v konkurz in ima za sto tisoč, dolgov pa petsto tisoč kron, j ima ta mož sto tisoč kron premoženja po lih celjske mestne hranilnice. Kmetič, ki ima jišče vredno 5000 K, dolga na njem pa )0 K, velja pri mestni hranilnici v Celju, za (K) K premoženja. — Zanimivo je, da je iz-i» mestna hranilnica v Celju letu 1903 za toke in inserate 1225 K 98 v. K temu samo 'pomnimo, da pri tej hranilnici delijo med ljudi brezplačno cele kope „Štajerca". 1000 K pa ima ravnateljstvo za „dispozicijski" fond, t. j. na razpolago brez računa. — Naloženega denarja ima ta hranilnica pri o r m o ž k i občinski hranilnici 12 065 K, pri brežiški občinski hranilnici 23 401 K in pri celjskem „Spar und Vorschuss vereinu" 164.580 K, Zadnje društvo je ustanovil dr. Jabornegg v namen sotekmovanja s celjsko posojilnico, katera pa od ni imela škode. Lansko leto je kupil „Spar-
und Vorschussverein" „Hotel Stadt Wien" v Celju in tri hiše poleg njega, in vse predelal. Računski sklep celjske mestne hranilnice kaže, da je „Hotel Stadt Wien" bil preosnovan z denarji, ki so pri mestni hranilnici od raznih ljudi naloženi. — Od posojil na posestvih dolžno je mesto celjsko, kakor smo drugekrati omenjali brez oporekanja, črez dva milijona hranilnici. Ako se k temu šteje „vloga" za hotel „Stadt Wien" po 164.580 K, vidi se, da so gospodje mestne hranilnice od posojil na nepremičnine, katerih imajo 61/* milijona, dobro tretjino posodili celjskemu mestu. Vrednostnih listin ima hranilnica za skoro tri in pol milijona, torej tretjino vlog Pri tej svoti ima hranilnica dejansko izgubo, ker vrednostni papirji nesejo 4%, hranilnica pa plačuje za dotični iznesek vlog z rentnino in prikladki vred 414%- — To in pa ker mesto Celje plačuje od svojih dolgov samo 41/2%, ne 5%, kakor drugi hipotečni dolžniki, je vzrok primerno nizkemu dobičku, katerega hočejo povišati s tem, da iščejo in lovijo povsod posestnike, katerim bi mogli kaj posoditi. — Računski sklep mestne hranilnice v Celju je neka slika spodnještajarskega, posebno celjskega narodnega življenja. Ona vzdržuje nemški hotel „Stadt Wien" in nemško občinsko gospodarstvo v Celju, nadalje nemški hranilnici v Ormožu in v Brežicah, s tem pa tudi nemško gospodstvo tam. Zamude Slovencev se maščujejo nad njimi.
—	Stinkmiihlarska vsiljivost. Pred kratkim smo poročali, da ponujajo celjski smrdomli-narji svojo moko po celem slovenskem Štajar skem, da jo vsiljujejo celo takim Slovencem, katerim skušajo na vsak način škodovati, aii pri vsem tem smo si mislili, da bodo pač imeli s tem vsiljevanjem zadosti. Ali zmotili smo se. Stinkmiihlarska vsiljivost gre še dalje. Zdaj so začeli celo po Kranjskem ponujati svoje nem-čurake izdelke. No, kaj takega je pač samo celjskim nemčurjem mogoče. Tako nesramni niso niti oni čifuti, kateri še vedno nazaj silijo v hišo, če se jih je prav že skozi vsa vrata iz hiše vrglo. Pač jim mora tem smrdomlinarjem huda presti, ako skušajo za svoje izdelke dobiti odjemalcev tam, kjer bi morali vedeti, da se jih bo brcnilo na plan. Seveda Nemcev in nem čurjev ni toliko na Spodnjem Štajarskem, da bi mogli vzdrževati celjski smrdeči mlin, posebno že zato ne, ker tudi večina teh rajši jemlje moko iz slovenskih mlinov, kakor pa iz smrdo-mlina. Kam naj se torej obrnejo „stinkmühlerji", kakor k Slovencem, kateri naj bi v zahvalo za večne psovke in žalitve pridno odjemali njih moko. Ali, ne boš! Ponavljamo zopet, kar smo že večkrat pisali: Kadar vam pride „stink-miihlarski" agent v hišo, pokažite mu hitr.o vrata, da vam ne zanese „stink-mühlarskega" smradu v hišo!
—	Dobrna. — Blagoslovljenje društvene zastave „Bralnega društva". — V nedeljo je bil na Dobrni res pravi narodni praznik, kajti takega dneva še ni doživela Dobrna, odkar se ljudje spominjajo. Pred dobrimi desetimi leti se je ustanovilo na Dobrni bralno društvo, da širi med ondotnim slovenskim ljudstvom izobrazbo in narodno zavest. Desetletnica tega za Dobrno velevažnega dogodka se je praznovala pred meseci popolnoma preprosto, a med tem časom se je skrbno delalo na to, da dobi društvo čim prej svoj društveni prapor, pod katerim naj bi odslej tem krepkejše stopalo naprej. In v nedeljo se je blagoslovila zastava bralnega društva. V prvi vrsti je ta napredek gotovo zasluga sedanjega neumornega predsednika, gosp. kaplana Schreinerja, in pa njemu zvesto ob strani stoječega g župnika Kukoviča. — Tema dvema se mora v prvi vrsti zahvaliti bralno društvo, da je v zadnjih letih tako čvrsto napredovalo, da je s tem napredkom zadobila Dobrna vzlic vsem mogočim nemškutar8kim spletkam in naklepom pošteno slovensko lice. — V nedeljo torej se je obavilo blagoslovljenje društvene zastave. Poka nje topičev je naznanjalo to slavnost sosedom, ki so od daleč in blizu prihiteli, da se udeleže te redke slovesnosti. Okrog 10. ure dopoldne so dospeli odposlanci raznih društev, da prisostvujejo blagoslovljenju zastave. — S celjsko „Narodno godbo" na čelu se je pomikal sprevod s slavnostnega prostora proti župni cerkvi, kjer je
pred slavolokom {lodala belo oblečena deklica kumici, gei Reziki Goršekovi, krasno kito cvetja, zahvalivši se ji za njeno naklonjenost in prijaznost napram društvu. Pred cerkvijo je nato po kratkem nagovoru društvenega predsednika izvršil blagoslovljenje zastave častni član društva, g. prof. Kardinar. Po zabijanju žrebljev, pri čemer se je čulo več krepkih, navduševalnih besed, se je nova zastava posestrila z zastavami „Celj skega pevskega društva", „Studeniškega izobraževalnega društva" in „Krščanske zveze" v Ljubljani, katera društva so se po deputacijah udeležila slovesnosti. Nato je bilo v župni cerkvi slovesno cerkveno opravilo s pridigo, v kateri je propovednik v izbranih besedah razložil poslušalcem pomen zastave in jih vnemal za ljubezen do vere in domovine. Po maši so se udeležniki razšli po raznih gostilnah, pri čemer se je pač težko občutilo, da ni na Dobrni večje gostilne, katera bi bila v slovenskih rokah. Nekaj odposlancev raznih društev je bilo na kosilu v gostoljubnem župnišču, kjer se je izreklo več navdušenih napitnic društvu in vsem onim, ki so si stekli zanj zaslug, posebno pa ljubeznivi gei kumici, katera je ob tej priliki izročila predsed niku znaten dar v društvene svrhe. Po popoldanski službi božji je odkorakal dolg sprevod z godbo in zastavami prihajajočim Celjanom naproti. Na čelu vsem je prišel „Celjski Sokol", katerega je pozdravil predsednik bralnega društva g. Schreiner, a odgovoril mu je podstarosta dr. Josip Karlovšek, povdarjajoč potrebo narodnega dela. Obenem s „Sokolom" so prispeli tudi pevke in pevci „Celjskega pevskega društva" in „Slovenskega delavskega podpornega društva" ter še več drugih Celjanov. Vsa društva so na to odkorakala na slavnostni prostor, kjer se je nato začel spored. Nastopili so pevci „Celjskega pevskega društva" in „Slovenskega delavskega podpornega društva", pod vodstvom gospoda dr. Schwaba, potem šmartinski pevci pod vodstvom g. nadučitelja Kvaca ter domači dobrnski ženski zbor. Vse pesmi so se izvajale kar naj-izbornejše. posebno pa moramo pohvaliti šmar-tinske pevce in dobrnske pevke. — Slavnostni govor je govoril odposlanec „Krščanske zveze" v Ljubljani, g. dr. Evgen Lampe, ki je posebno povdarjal potrebo narodne organizacije od najnižjega do najvišjega. Govornik je sicer govoril prav dobro, toda videti je bilo, da tla še niso dobro pripravljena za taka razmatranja — pre prosto ljudstvo ga ni razumelo. Drugi govornik je bil gosp. dr. Karlovšek, ki je polagal na srce slovenskemu ženstvu, slovenskim materam skrb za narodno vzgojo mladine. Ljudstvo ga je pozorno poslušalo in tudi umelo. Med posameznimi točkami sporeda je izborno igrala „Nar. godba" pod vodstvom svojega kapelnika g. Koruna. Po končanem sporedu se je vršila domača zabava v gostilni pri Korenu. — Tu pač moramo pri pomniti, da je bilo drugo vse v redu, samo postrežba je bila nad vse pomanjkljiva. — Ko se je že bilo precej zmračilo, so začeli gostje odhajati. — Cela slavnost je pokazala, da živi Slovenstvo na Dobrni krepka življenje, pokazala je, da ona nemškutarija, katero so zanesli razni višji činitelji na slovensko Dobrno, ni mogla zamoriti v srcu našega poštenega slovenskega ljudstva ljubezni do milega slovenskega jezika, do slovenskega naroda. In kako tudi, saj je vse, kar I je na Dobrni „nemškega", vse le umetno, prisiljeno, in kaj takega ne more nikdar obstati nasproti resničnosti. Priznati moramo, da celi dan ni bilo nikjer niti videti niti čuti kakega nemčurskega izzivanja, pač pa so „nemški" gostilničarji sami najprijaznejše vabili slovensko občinstvo v svoje prostore. Se pač vidi, da je in ostane Dobrna slovenska. Bralnemu društvu dobrnskemu pa najodkritosrčnejše častitamo na tak lepo uspeli slavnosti ter mu želimo, da bi se tudi nadalje tako čilo in krepko razvijalo ter ščitilo pod svojo novo zastavo slovensko Dobrno! V to pa Bog pomozil
— Kmetijska zadruga za Spodnjestajarsko
javlja, da naj se zglase oni udje, kateri žele umetni gnoj za ajdo, najdalje do 1. julija t. 1. Pri zadostnih naročilih t. j. skupaj za cele vagone, se bode umetni gnoj preskrbel, inače pa ne. Kdor pa želi obračun za dosedaj že prejeti
umetni gnoj, naj se oglasi prihodnjo nedeljo ob 10, uri dopoldne v posojilniški pisarni v Žalcu.
—	Predigra šoštanjskih občinskih volitev. Vsakomur je znano, da so se šoštanjski nemčurji največ zato tako mučili in trudili, da bi dobili občino v svoje roke, ker bi radi dolgove, ki jih ima njihova ponemčevalnica, plačali s slovenskim denarjem. Hans Woschnagg je obetal onemu, ki dokaže, da ima nemška šola nepo krite dolgove, od njega 1000 K, toda prepričani smo, da tega denarja ne bo nikdar izplačal, akoravno mu to dokažemo. Kakšni so ti možje, kak je njihov značaj, koliko se jim sme verjeti, kaže namreč slučaj, katerega smemo imenovati predigro občinskih volitev, Dan pred volitvijo so namreč odgnali iz Šoštanja orožniki in redar prejšnjega učitelja nemške šole, Weissensteinerja. Ubogega očeta sta se držala za suknjo dva njegova otročička in tako so jih gnali. Ubogi oče, ki je moral ubijati slovenskim otrokom nem-čurske šole nemščino v glavo in so mu to delo plačali z odgonom, uboga otročička, ki morata že tako rano spoznavati grdo nehvaležnost nem-čurstva. Zameril se je Weissensteiner nemčur-skim prvakom. Dobili so novega učitelja, katerega najbrž čaka ista usoda, in ko je prišel so odpodili Weissensteinerja brez odpovedi. Stanovanja pri nemčurjih ni dobil, k Slovencem pa se ni upal. Bival je s svojima otročičema pod milim nebom „na širokem". Ker pa ima tamkaj Nemec dr. Lichtenegger svoj lov, moral je Weissensteiner drugam, da ne bi plašil Lichteneggerjevih jerebic. Preselil se je na .Pusti grad", a tudi od tamkaj so ga pregnali in koncem konca so ga izročili orožništvu, da ga odžene. To je nem-čurska hvaležnost, to je nemčurski značaj! Da, volilci trga Šoštanja, Weissensteiner vam bodi izgled, kako znajo nemčurji plačevati izkazano jim dobroto. Zapomnite si to posebno tisti, ki ste se dali pregovoriti in ste volili z nemčurji. Nemčurska hvaležnost vas bo ravno tako izplačala, kakor je Weissensteinerja! Zapomnite si, da nemčur, ki je zatajil in izdal najsvetejše, kar ima človek na svetu, narodnost in vero, in to storijo vsi, nikdar in nikoli ne more biti poštenjak. Varujte se jih, kakor strupene kače, sicer ste pogubljeni!
—	Nemčurska osveta. Ker je pri občinskih volitvah v Šoštanju oni Pajer, p. d. Kaplan, katerega so nemčurji Slovencem tri dni pred volitvami ukradli in ga potem z Orlovim šnop-som do nezavednost: upijanili, samo da ne bi šel s Slovenci volit, vendarle volil s Slovenci, so se nemčurji maščevali nad njim. Zvečer na dan volitev so ga prijeli in ga natepli. Menda jim je žal šnopsa! Tu se vidi, s kakimi pobesnelimi ljudmi se imajo boriti šoštanjski Slovenci.
—	Smrtna kosa. Na Vranskem umrl je dne 20. t.m. Karol Schwab iz Št. Pavla. Bil je izvenredno dober človek. — V znak hvaležnosti razobesili so Št. Paviani, (dasi ni umrl doma), črne zastave, ki so plapolale tužna dva dni raz zvonik in raz občinsko hišo. Tudi so zvonili na lastne stroške. Ta izvenredna čast je tem po-menljiveja, čim skromnejši je bil mož, kateremu je veljala. Naj v miru počiva!
—	Umrl je gospod Jože Pretner, klobu-čarski mojster na Vranskem, dne 16. t. m. nagle smrti, zadela ga je kap v starosti 62 let. Mož je bil vrl narodnjak ter bil jako vnet in navdušen ud požarne brambe skoz celih 19 let, od ustanovitve društva, za kar mu je tudi društvo skazalo zadnjo čast o pogrebu, spremljalo ga je popolno gasilno društvo ter ga tudi njegovi društ. sotrudniki položili k zadnjemu počitku. Podarilo je tudi gasilno društvo v zadnji pozdrav svojemu tovarišu krasen venec, za kar se sorodniki najiskreneje zahvaljujejo. Bodi mu lahka žemljica!
—	Pri Veliki Nedelji vrši se dne 3. julija 1904 ob 2. uri popoldne važen politični shod. Zborovanje sklicuje katoliško slovensko politično druStvo „Sloga" v Ormožu. Poročala bodeta državni poslanec dvorni svetnik dr. M. Ploj in de želni poslanec Ivan Kočevar. Govorilo se bode tudi o bližajočih se deželnozborskih volitvah v splošnem volilnem razredu. — Ta shod, o ka terem bomo še obširneje poročali, vzbuja splošno zanimanje že zaraditega, ker se vrši ob izvoru od nemškega vitežkega reda propagirane veliko nemške agitacije.
— Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 15. t. m.
je tukajšnjo petrazrednico inšpiciral novi c. kr. deželni šolski nadzornik visokorodni gosp, Peter Končnik iz Gradca.
Društveno gibanje.
—	Vabilo na popoldanski vrtni koncert, ki. ga izvaja polnoštevilna celjska „Narodna godba" pod vodstvom g, Koruna v nedeljo, dne
3.	julija 1904, na vrtu gostilne „pri Kroni" (gospod Virant) v Žalcu. — Spored: 1. V. Parma: „Mladi vojaki", koračnica. 2 Dvcrak: „Ob Moldavi", valček. 3. Titi: „Slovanska ouvertura".
4.	Granada: „Mestjanka", polka mazurka. 5. Ma-šek : „Slovenec sem", potpouri slovenskih pesmi. 6, Komzak: „Iz daljave", polka francese. J. Ipavic: „Domovini", pesem. 8. Eilenberg: „Mlin v gozduidila. 9. Eilenberg: „Petrograjska vožnja na saneh", polka hitra. — Začetek po prihodu prvega nedeljskege vlaka ob 3 uri popoldne. — Vstopnina 50 v za osebo. — Čisti dohodek je namenjen fondu vsesokolskega izleta „Žalskega odseka Celjskega Sokola" v Ljubljano.
Odbor.
—	Vabilo k občnemu zboru „Slovensko katoliškega delavskega društva v Žalcu" dne 26. junija 1904 ob 3. uri popoldne na vrtu g. Franc Robleka v Žalcu. Spored. 1. Pozdrav predsednika. 2 Govor o socijalnem vprašanju (govori Ivan Kač). 3 Društveno poročilo. 4. Vpisovanje udov in plačevanje letnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi in nasveti. Po zborovanju prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda na I Polzeli priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri j popoldne v občinski pisarni svoj redni občni
zbor s sledečim sporedom : 1. Odborovo poročilo.
2.	Volitve novega odbora. 3. Predlogi.
Julij Žigan 1 r., predsednik.
—	V Št. Pavla pri Preboldu priredi „Kat. izobraževalno društvo" v nedeljo, dne 26. junija ob pol 4. uri popoldne veselico z gledališkima I predstavama „Tvoja pot v življenje8 in „Vaški skopuh"; vmes so deklamacije. Ker sta igri novi, se prosi in pričakuje obilne udeležbe tudi od sosedov.
—	Slovensko pevsko društvo „Vranska Vila" priredi dne 24. julija 1.1. na Vranskem in sicer na prostem veliko ljudsko veselico. — Vsa bližnja društva prosimo, da ta naš ukrep vpo-števajo in nas s svojim pohodom podpro.	I
Odbor. I
—	„Katoliško bralno društvo pri Sv. Juriju ob juž. žel. priredi v prostorih g. Alojzija Nendlna v nedeljo, dne 26. junija ob štirih popoldne igro „Najdena hči" s tamburanjem. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
—	Učiteljsko društvo za konjiški okraj napravi dne 29. t. m. izlet na Roglo na Pohorju. Razume se, da samo pri lepem vremenu. Skupni odhod iz Oplotnice v torek, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne do Resnika, kjer je skrbljeno za prenočišče. Na noge torej tovariši in tovarišice! Naj nihče ne izostane! Na vesele svidenje!
—	Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v petek, 24 rožnika 1904, ob 8. uri zvečer III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo poročilo. 3. Predavanje tov. K. Kuhelja, prav. kand. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. Lokal : „Budjeviška pivnica", VIII, Alserstrasse št 7.
—	Društvo „Vesna" na Dunaju priredi svoj V. redni občni zbor 25. rožnika 1904 v restavraciji Richter, Dunaj III, Rennweg 1, ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odborovo poročilo.
3.	Poročilo razstavnega odseka. 4. Umetniška galerija v Ljubljani, predava tov. Gaber. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobro došli.
Dopisi.
Gradec. (Meminisse iuvat). Dolgo smo pričakovali poročila o koncertu, ki ga je priredilo slov. akad. teh. društvo „Triglav" 4. t. m., ker ga pa ni dočakati iz spretnejšega peresa in je za nadaljni razvoj vsakega društva velevažno
pretehtati namen, uspeh, dobre in slabe strani vsakega večjega koraka, je pač na mestu, da izrazimo o tem koncertu nekaj misli.
Presenetilo nas je, ko smo dobili v roke vabilo h koncertu „Triglava", ki je tako dolgo spal na tem polju. Po sodbi veščaka „bila je v Gradcu med Slovenci glasba že blizu 25 let zelo robata" : letos pa je prišlo v Gradec več izvrstnih pevskih moči, katere so omogočile že si. društvu ..Naprej" par lepo uspelih koncertov. — Izbrani program vzbudil je v tukajšnjih slovenskih krogih občo pozornost. Prepričani smo bili, da se bo izvajal dobro, saj nam je bil že po Naprejevih koncertih znan dirigent gosp. fil. D. Beranič, katerega fino razumevanje glasbe in izredni dirigentovski talenti tudi v domovini niso 03tali brez zasluženega priznanja, a da se bo izvajal tako krasno, tega se nismo nadejali. Fino nijanziranje, povsem pravilno fcaziranje, prost vzlet, ki se ne oklepa sužensko shem, ampak izražajoč pojave sreä, krepko kipi v kvišku in nežno zopet pojema, občudovanja vredno združenje dinamičnih in agogičnih elementov — to so besede s katerimi je označen ves koncert, Divili smo se solistom, a najbolj smo občudovali ta veliki zbor, ki je pod trdnim in zanesljivim vodstvom pel kot en mož, akoravno je večina pevk in pevcev nastopila najbrž prvič skupaj.
Glede posameznih točk naj nam bode dovoljeno nekaj opazk.
Gosp. F. Serajnik je igral Rubinsteinov koncert dovršeno. Gotovo dovolj v priznanje, da se je obče govorilo, da je gosp, Franc največji Serajnik. Škoda, da akustika dvorana ni za tako fine točke baš najboljša. — Spremljal ga je kakor tudi g. dr. Belo Stuheca g. Druzovič s finim čutom in jako diskretno
S priznano virtuoznostjo je spremljal g. iur. R. „Venec" in izvajal samostojno točko na gla-sovirju. Ponesrečena je bila po našem mnenju pač misel sprejeti v program klavirsko solo-točko, ki je na mestu le pri kakem intimnem salonskem koncertu. I
Izmed pevskih točk izvajala se je gotovo najboljše nežna pesmica"„FdčnretJom širnim" ona novejSih cvetk dičnega skladatelja g. dr. B. Ipavica. Pel jo je mešani oktet kar najdovrše-nejše; občinstvo je navdušeno zahtevalo „bis" in aplavdiralo navzočega g. skladatelja.
Da „Venec Vodnikovih pesmi" (A, Foerster) ni izgrešil svojega namena, je umevno po tem, kar smo povedali o zboru in njegovem vodji. Gotovo je „Venec" bil ena najlepših in največjih točk, kar se jih je kedaj pelo v Gradcu. Vsi glasovi so bili dobro zastopani! izvajanje je bilo izvrstno. Burno priznavanje je sledilo točki, ki se je morala ponavljati, tuintam bilo je čuti, da bi to pesem poslušali kar celo noč!
Pri moškem zboru „Lahko noč" (P. Jereb) smo občudovali v prvi vrsti solista g. phil. Ran-terja; njegovega krasnega liričnega tenorja pač ne pozabi nibče, ki ga je slišal. G. dr. Stuhec je s priznano virtuoznostjo pel svoj part, zbor je pravilno ostajal z lepim zamozatajevanjem v ozadju, podpirajoč in določujoč s harmonijam: melodična samospeva,
„V gozdu" se je pela v prvem delu pač premalo izrazito; drugi in tretji del bila sta debra. Občudovanje so vzbudile gdč. soprani-stinje, ki so čisto in zlahka pele visoki a, kar se gotovo redkokedaj sliši.
Krasna je tudi pesem „Na razhodu" (Fc. Gerbič), kjer je pokazal moški zbor v polni meri, da je kos tudi najfinejšim skladbam. Občudovanja vredno je bilo posebno dinamično dovršeno izvajanje. Žal se je par taktov druge kitice ponesrečile, česar je gotovo kriv sicer prizn&ni gosp. pevovodja, ki ni računal pri vajah dovolj s tež* kočami prehoda iz dura v mol.
Obisk koncerta ni bil ravno primerren tako izbranemu programu, niti številu grašfeih Slovencev. Pogrešali smo sosebno člane (društva „Naprej", opazili pa smo precejšnje Stewilo slovanskih bratov, posebno Čehov in Hrvaatov. — Želeti bi le bilo, da bi „Triglav" še i večkrat stopil pred občinstvo s takimi priredbbami — mogoče v počitnicah tudi v domovini,, vsaj 8 svojim izbornim moškim zborom? — saj je ravno akademično društvo poklicano biti nekak
voditelj druätvenega življenja, posebno v tujini. Pokazal je „Triglav" svojo sposobnost za tako nalogo s tem, da je, upajmo za stalno, združil ped svojo zastavo tako lepo Število pevk (14) in pevcev (25). Častitamo mu na moraličaem uspehu zadnjega koncerta Vi vat sequensi
— 1 — r.
Klong-Sib-Pät, 1. maja 1904. G-las iz Siama. Le višjim krogom, kakor zaslužnemu c. kr. avstro-ogrskemu konzulu E. Müllerju v Bangkoku, kralj, siamskemu konzulu Langerju na Dunaju in častitim udom c, kr. geogr. družbe na Dunaju imam se zahvaliti za mojo malenkost častni poziv v svrho, da premerim in proučim sto in sto kvadratnih kilometrov obsegajočo siamsko ravnino, ali bolje rečeno, sedaj precej pusto in vročo prerijo v svrho prihodnjih naselbin, ali še bolje rečeno, ustanovitev 8iamskega farmerja (kmeta). Ko mi je na podlagi neke brzojavke siamski konzul na Dunaju dne 23. februvarja predložil, da želi „Siam Canals Land and Irrig. Co" v Bangkoku, keje generalni voditelj je avstrijski konzul, avstrijskega inženerja, sem seveda le z veseljem podpisal dotični kontrakt. 29. februvarja odpotoval sem iz Ormoža, 2. marcija sem stopil na parnik „Princ Heinrich" nemškega Llcyda, potem pa preko Neapola, Port Said-a, Suez-a, Aden, Colombo, Penang in Singapore dospel 29. marcija še le v Bangkok, kjer sem se mudil le dva dni.
Žal, da mi ni mogoče dati tekom tukajšnjega delovanja popolnega potopisa tega potovanja, istotako ne morem pošiljati redno in obširnih poročil iz krajev, v katerih bivam, kajti od poštne štacije sem oddaljen približno tri dni, nadalje pa mi primanjkuje papir za dotične rokopise. Vendar hočem porabiti vsako priliko, katera se mi nudi, da orišem v kratkih potezah značilne točke tukajšnje narave. Natančnosti slede zato ob priliki mojega zopetnega prihoda (najbrž prihodnjo jesen) v Evropo, tja v milo domovino, po kateri hrepeni vedno moje srce in katero čislam in ljubim nad vse!
Ko sem prišel v Bangkok, slikal sem si to •siamsko ravnino, katera je imela biti v prihodnje pije moje operacije, v popolnoma drugi podobi kakor sem jo našel, namreč kot velikansko s senčnatimi gozdi obrastlo planjavo, toda na celem obzorju ne vidim drugega kakor pusto prerijo, obrastlo tuintam z visokim (približno 2 m) tr8tjem in tropično velikansko travo, koder se zdržujejo trume slonov ter brezštevilne kače, ob rekah in potokih pa krokodili in druge reptilije. Vkljub temu pa se najde povsod veliko siamskih zelo primitivnih koč, kojih karakteristiko bom svoj čas s slikami zamogel najbolj je označiti.
Glavni točki moje momentane pozicije sta približno: 95—100 ur v severu od Bangkoka in 60-65 ur na levi od reke Menam ter se pre mikam po Klong Sib Pät u, ki je približno 10 m širok in do 3 m globok naprej z majhno, plavajočo hišico. Od posameznih štacij merim na desni in levi 12 km na široko to sedaj suho in pusto planjavo. Za voditelja po teh krajih imam jako skušenega in olikanega moža. rojenega Hindu, po imenu Mount San Njeyn. Žal, da go vori le angleški, siamski ter indijski jezik, jaz pa nobenega izmed teh, toda razumeva se vendar le, ako ne z besedami, pa potom mimike in raz ličnih znakov. V njem sem našel živo gramatiko in moža, ki skrbi ob enem za to, da imam vedno dovolj „kuli-jev". Kot taki mi služijo Siamezi, vendar jih je težko obdržati in vsak trenotek zgine ta ali oni. Povprečno jih imam 16—20 dogodilo pa se mi je že, da so mi po noči vsi izginili in sem ostal po več dni sam z M. S. Njeynom in kuharjem — kitajcem, kojega sem dobil v Bangkoku in ga imenujem „kozel". Obenem bodi omenjeno, da se je temu imenu popolnoma privadil, kojega je dobil zaradi nerodnega obnašanja. — Vsi „kuli" stanujejo na obrežju v primernem Šotoru in kuhajo zraven njega v originelnih loncih svoj riž, sušijo ribe, kar seveda mojemu nosu ne ugaja najbolj, ter pečejo tuintam podgane, kojih pečenka je njih delikatesa.
Naj mi bo dovoljeno, da orišem skratka tudi posteljo, ki mi služi dan za dnevom v pre nočišče; ta obstoji iz štirih precej širokih desk,
na koje sem razprostrl odejo, v podzglavje mi služite dve knjigi. Preko te primitivne postelje, kateri manjka vsa evropska prijetnost, pa sem razpel veliko mrežo proti nadležnim in brezštevilnim mo8kitom ter obenem proti vsakovrstnim reptilijam, ki so si mojo kočo izbrale v svoje bivališče. Ves ostali inventar obstoji iz dveh stolov, ene mize, nekoliko loncev in drugih pre-potrebnih kuhinjskih posod, puške, streljiva, iz Evrope sabo prinešenih knjig, različnih aparatov in pisalnih utenzilij. Nadalje imam več' zabojev konzerv in nad 30 komadov žive perutnine. Posebno ta in divjačina je moja glavna hrana.
Pa tudi tri buteljke najboljšega ormoškega „Jeruzalemca" ne manjkajo, kojega mi je seveda v veliko večjem številu pri slovesu podarilo radovoljno „kletarsko društvo v Ormožu'". Eno izmed teh hočem prinesti nazaj v Evropo v svrho, da dokažem, kako dobro se obnašajo naša vina pod vsakim podnebjem, medtem ko marsikatera druga, kakor n. pr. italijanska, preko morja prinesena zgube svojo pristno vrednost. Karakteristično je to, da je vino, ki je .do sedaj še zmeraj imelo prestati povprečno 40° C na morju kakor tukaj na suhem, po mojem spozna nju se še poboljšalo, postalo je močnejše, žganju podobno !
Pri nas se za pitno vodno navadno nihče ne zmeni, saj žuboreči vrelci nikdar ne uaahnejc — in kdo bi pa tudi pil vodo, ko je povsod vina, piva ter vražjega žganja in špirita dovolj. Toda tukaj v tropih je vse drugače. Kdor si hoče namreč obraniti svoje zdravje, ne sme piti spi rituoznih pijač — a pitne vode ni. V Bangkok uvažajo n. pr. že več mesecev iz tujih in daljnih krajev pitno vodo. Kar se mene tiče, pijem le kakao, kavo ali čaj, toda brez sladkorja in vsakega drugega dodatka, kajti prepričal sem se, da je grenek čaj ali kava tukaj najboljša pijača za žejo, toda hladna in krepčajoča kakor stu denčnica ni nikdar, na polju se mi n. pr. često ogreje 40—50° C. Siamezi pijejo seveda iz vsake mlake, bodisi voda še tako smrdeča in nevžitna, in to je vzrok mnogokratnim groznim boleznim, kakor koleri i dr.
Čestokrat se mi dogodi, da sem v zadregi razločiti moški spol Siamezov, kojim brke na vadno ne rastejo, od ženskega, kajti postava je pri obeh slična, v noši las ni nobenega razločka in razven predpasne rute ne pokriva navadno nobena obleka njih teles. Čudno, ženskih kra-sotic, o katerih govore nekateri potopisci, še dosedaj nisem videl Daca hodijo le v Adamovi suknji okrog.
Značilna so Siamezov grozno nesnažna in ostudna, vedno odprta usta; nepopisljiv je vtis, katerega povzročajo njih krvavo-rdeče ustnice, z neko črno in debelo tvarino pokriti in namazani zobje ter istotako črni, temno rjavi ali krvavo rdeči jezik. To čudno rdečico jim povzroča „betel", to je sad in grenka skorja nekega drevesa, kojo vedno grizejo ter zbog tega čudno in ostudno tvarino vedno bljuvajo — zato mislim, da sladkega poljuba ta narod ne pozna, in kdo bi tudi take ustnice zamogel poljubiti, čeravno je tudi temu narodu ljubezen v njih monotono donečih pesnih znana. Pa čudna mora biti ljubezen, ako si mož ženo le kupi, vsaka siamska ženska stane namreč približno 100—200 tikalo v, torej okolu 150—300 kron.
Posebno zanimiv je siamski jezik; naučiti se posameznih besed je prav lahko, toda razumeti in govoriti zelo težko, ker je veliko sličnih besed in j« torej pomen le od pravega naglasa odvisen; tako pomenja beseda „mai" les, svila, zgoreti, noben, ne itd. z besedami „k'ai-ka'i-kai-kai" označi Siamez sledeči stavek: „Ali mi pro date kurja jajca?" — Interesantno je njih časovno štetje. Od leta 1888 naprej se začne novo, našemu slično leto in sicer 1. aprila ter teče sedaj 123 leto, namreč odkar je Bangkok postal glavno mesto leta 1782 Vendar se med preprostim ljudstvom še najde tudi prvotno štetje od leta 638 po Kr. naprej. Tukaj ima isto 12 mesecev s 354 ter vsak drugi mesec menjaje se z 29 do 30 dnevi. V vsakih 19. letih se sedemkrat šteje 8. mesec dvakrat, tako da ima to leto (prestopno leto) vedno 13 mesecev in 384 dni. Razven tega pa se doda še vsako peto ali šesto leto sedmemu mesecu en dan. 12 let
skupaj da sledeči ciklas: tchuot (mišje leto), thalu (bivolovo leto), kan (tigrovo leto), to (zaj-čevo leto), marong (zmajevo leto), maseng (kačje leto), mamia (konjsko leto), marna (kozje leto), svok (opičje leto), raka (petelinovo leto), djo (pesje leto) in kun (svinjsko leto), Tako bi se še dalo veliko zanimivega navesti o tem nam še malo poznanem narodu.
Cadno je videti Siameze, ako gredo mimo mene. Vsak poklekne ali se celo vsede na tla, dene roki pred oči in se mi v tem položaju nakloni, potem pa vatane ter gre v velikem krogu mimo mene dalje. Povelja sprejemajo vsi moji „kuli" le kleče ali sede.
Brez puške iti na prosto ni varno, po noči zaradi roparjev, a po dnevu zopet zaradi mnogoštevilnih kač, slonov itd. Izmed kač je najnevarnejša kobra, koje strup zamore usmrtiti človeka že v malo minutah. Jaz sem to kačo že čestokrat naletel v dolgosti 1—2 metra; ako ni razdražena, tedaj je jako lena in se ji je prav lahko izogniti. Dogodilo se mi je pa tudi že dvakrat, in sicer v začetku, ko še nisem bil razmeram privajen, da sem ji moral pokazati pete, navadno pa se mi posreči vsako ustreliti še predno začne brizgati. Ko veslamo po potokih, vidimo čestokrat krokodile, vendar ti niso nevarni, ker' jih prežene vsako tudi najmanjše ploskanje z veslom ob vodo. Večjo previdnost zahteva lov na slone, ker ako ni dobro zadet, kar pa je jako težko, zamore biti nevaren. Jaz sem se 17 aprila rešil le s tem, da sem skočil v neki potok s prav strmim obrežjem, po katerem sem zasledoval v čolnu dalj časa v bližini se nahajajoča slona. Voda je namreč najboljše zavetišče, kajti slon ne sledi nikdar lovcu v njo.
Čudno je to, kako se človek v kratkem času aklimatizira. Doma mi je bilo pri 25° C že neznosno vroče, a tukaj tudi pri 45—48° C opoldne na solncu tudi ne občutim večje vročine. Navadna temperatura ob istem času v senci je 32—35° C, a voda v rekah in potokih ima povprečno 29—32° C
Le toliko za danes ! Kedaj bo priromalo to kratko in površno poročilo k vam, ljubi rojaki, je negotovo, odposlati ga hočem takoj z dvema kuli-jema na najbližjo pošto Klong Rangsit, ki pa je, kakor sem že zgoraj omenil, oddaljena približno tri dni, kjer me gotovo že čakajo pisma iz domovine, ki so takorekoč v prostih urah moja edina zabava.
Končno pošiljam v domovino najsrčnejše pozdrave iz jugoiztočne daljne Azije!
inžener Ferdo Lupša.
j Narodno-gospodarske novice.
Meso po letu, kako je sušiti?
Zadnjič smo govorili, kaj nam je storiti, da ohranimo po letu sveže meso precej časa zdravo in dišeče. Danes pa hočemo poslušati nasvete, kako nam je ravnati, ako hočemo, meso od zaklanih živali tudi po letu kolikor mogoče posušiti in ohraniti. Pogosto se namreč zgodi, da ima gospodinja na spomlad še dosti krme za svinje, in če te rade žr<5, nabira se jim slanina, radi česar se živad ne kolje rada ter se to odlaga na pozno pomlad. Med tem pa je nastopila vročina in z njo zaredile se — muhe.
Večjih škodljivcev pa ni za sveže meso, nego je muha, posebej še ona, mesna muha ime novana. Te navadno ne opazimo v naravi pogosto, ali če imaš kje delo s svežim mesom, gotovo je na stotine jajec pustila ondi. Iz teh je že v par dneh toliko črvičev, kateri sila naglo rastejo in se razširjajo v meso. Ako se jim ne prepreči, je lahko v enem tednu že vse meso preglodano, onesnaženo, in če je obesiš v dim, pade nekaj črvov sicer iz njega vsled vročine, drugi znotraj pa Se bolj hitro delujejo, dokler ni vse meso izprijeno.
Da se to zabrani, treba skrbeti za časa. Zategadel naj se žival kolje prav zgodaj v jutru, ko v hladu Se muhe mirujejo. Ako pa že solnce prisije in je čutiti gibanje muh, mora se meso pokriti z gostim prtom. Kajti ako bi se ono prej, nego se je do dobrega ohladilo, osolilo, ne bilo bi prav, ker na ta način se rodi pa drugi
sovražnik mesa — gniloba Torej meso naj se shladi, to pa pokrito vsled muh. To velja o vsem mesu, še bolj pa o črevih, katera potem rabimo za napravo klobas
Kadar je meso že dosti ohlajeno, treba ga je osoliti, kar naj se v tem času zgodi precej obilnejše, kakor v zimskem času Predno pa se to zgodi, treba meso od kosti veliko bolj odrezati, kakor navadno. Več kosov samega mesa, pa tisti bolj drobni. Tudi je treba paziti, da se pri rezanju udov ne napravlja veliko zarez v meso, ker ravno v teh zarezah je meso ob sušenju najdalje vlažno, tako da 3e še čez par dni v sušilnici lahko primejo mušja jajca.
Kadar meso solimo, rabimo naj sol kolikor mogoče prav drobno zdrobljeno. Priporoča se dodati tudi kaj solitra. Da se ga muhe manj lotijo, ko se obesi v dim, je dobro, da se osoljeno, vsak kos nekoliko potrese in oriba s papriko. Sicer je potem meso in juha bolj žarka, ali bolje vendar je še, nego da bi bilo ono od mušje zalege skaženo.
Da je meso bolj presoljeno, je dobro, da se česen natolčen in namočen za klobase še enkrat namoči in polije voda na meso. S tem dobimo več solne vode ali solamuze. Ta se naj skoraj vsak dan ocedi od mesa in zopet nanj polije, s čimer se meso vse enakomerno osoli. Paziti je pač treba, da se pri tem delu ne spusti kaka muha do mesa, da bi jajca zalegla. Radi tega se mora meso vselej skrbno zakrivati s kakšnim gostim prtom.
Kadar hočemo meso obesiti v dim, naj se to zgodi zvečer, ko muhe že mirujejo. Čez noč dobi meso že nekoliko skorje od dima, pa ne še zadosti, da bi se še jajca muh ne prijela. Zato je pa treba v jutru meso — kjer nimajo pravih sušilnic — sneti iz kuhinje in ga čez dan radi muh obesiti v kak temni prostor, bcdisi v kleti ali pa v kako prazno skrinjo. Zvečer se obesi zopet v dim in ako je še vlažno, se še drugo jutro zopet sname ter dene v temo. To se po navija dotlej, dokler meso od dima ne dobi dosti trde skorje, da se ga jajca muh več ne primejo.
Pri tem delu je treba meso vselej natanko pregledati in ako opazimo kaj črvivega, to koj osnažiti. Ako pa se je morda prigodilo, da so se vkljub vsem tem skrbem zaredili črvi v mesu, in se še precej razmnožili, ne kaže drugega nego meso dati v posode in v zakurjeni peči ga nekoliko speči, da se zalega črvivosti s tem zamori. Ta pomoček je pač zadnji, da se meso vsaj za nekaj časa še otme požrešnemu mrčesu in prihrani za priboljšek ljudem.
Nekateri imajo navado, da posušeno meso denejo v zabelo, kjer ono res najdalj počaka, ne da bi izgubilo kaj na okusu. Toda pomniti je treba, da se meso, ko se deva v zabelo, preje samo s krtačo osnaži prahu od dima, nikar pa se ne sme prati ali omivati. Ako je zmočeno, gotovo se ga loti plesen, s katero potem še za belo lahko veliko pokvariš.
Drugi spet priporočajo suho meso zaviti v papir, pa shraniti v skrinjo, kjer smo je'zasuli s pepelom. Nekaj že pomaga tudi to proti raznim mrčesom, ali navadno takšno meso zgubi precej na okusu, ker nima dotike z zrakom. Ako hočemo meso na ta način ohraniti, moramo ga prej prav čvrsto posušiti v dimu.
Navadno pa se meso čez leto shranjuje tako, da se v kako suho, čedno in temno skrinjo obesi. Bog varuj pa, da bi ondi blizu bila kakšna moka, otrobi ali kaj enakega shranjeno, takrat gotovo dobimo v meso drugega sovražnika, kateri v podobi drobnega hrošča pride vrtat in glodat meso ali klobase. Ako hočemo meso precej časa obdržati, ne smemo prezreti tudi tega škodljivca.
Iz tega vsega smo razvideli, koliko sitnosti in nadlog je za kmeta, ako hoče meso tudi po letu posušiti in shraniti. Naj bi si te skušnje vsak dobro zapomnil, da bi si v slučaju potrebe znal pomagati in redko učakan poboljšek — meso pravilno — ohraniti.	Pohorski.
Druge slovenske novice.
— Srbski visokosolci v Ljubljani V torek sta prišla v Ljubljano srbska visokošolca gg Gliša Elezovič in Ljub. Nes c dogovarjat se o
jugoslovanski umetniški razstavi in shodu jugoslovanskega dijaštva v Belemgradu. Ta prireditev bi bila v Belemgradu med 10. do 20. septembrom ter ima namen zbližati sorodne narode. Razstave bi se udeležili dijaki umetniki in tudi slovenski umetniki splob. Na shodu bi imeli Srbi, Hrvati in Slovenci vsak po tri predavanja. Srbi pošljejo do Siska za slovenske in hrvatske udeležnike ladjo. Sklenilo se je, naprositi slovensko akademiško društvo „Vesno" na Dunaju, da naj vodi vse priprave za umetniško razstavo. O jugoslovanskem dijaškem kongresu se je sklenilo, da se vrši prve dni meseca septembra v Belemgradu. Prva dva dneva bi bila določena posameznim slovanskim narodnostim. Slovenski dijaki prirede tri predavanja: 1. O ulogi in pomenu Slovencev za Jugoslovane. 2. Kulturnopc-litiški in gospodarski položaj slovenskega naroda. 3. Izobraževalno delo dijaštva med slovenskim ljudstvom. Pripravljalna dela na Slovenskem za udeležbo pri kongresu jugoslovanskega dijaštva v Belemgradu bode prevzela „Slovenija1, ki stopi v ta namen v zvezo z ostalimi slov. akademiš kimi društvi.
—	Bratskoj slovenačkoj akad. Omladini. Srbska Akademska Omladina na svečan način slavi ove godine u septembru mesecu stogodi-šnjicu ustanka i početka oslobodjenja srpskog od Turaka. Na tu slavu beogradska Velikoškolska Omladina pozvala je vse akademske Omladine Južnih Slovena, kako bi se tom prilikom svi skupa sastali u Baogradu i održali jedan jugo slovenski akademski kongres. U tu svrhu poslali -so nas iz Beograda, da Vas, slovenačku akadern. Omladiiiu pczovemo na tu svečanost. Bratsko akad. društvo „Slovenija" u Beču s gotovošdu je prihvatilo naš poziv i stavilo nam se na razpoloženje, da nas pomogne u svoj stvari, u koliko se tiče slovenskih nam drugova. Stoga mi Vas, ostale korporacije, molimo, da se za sva obave Stenja po ovoj stvari njemu obratite. U nadi, da cete se odazvati našem pozivu, Vam mi šaljemo bratski pozdrav in kličemo : do videnja v Beogradu! — U ime beogradske velikošolske omladine: Ljubomir Neš d, jurista; Gliša Elezovid, stud. phil.
—	Odlikovanje. Nemški cesar je podelil slovenskemu arhitektu, profesorju dr. Maksu Fabijaniju na Dunaju, red rdečega orla tretjega reda.
—	Kolesarji, kateri se hočejo kot taki udeležiti vojaških vaj, javijo naj se takoj, a najkasneje do 10. julija pri pristojni vojaški oblasti potom okrajnega glavarstva. — Vsak kolesar pa mora imeti svoje kolo v popolnem dobrem stanju. — Konec vaj dobi vsak odškodnino v znesku 10 K. Za morebitna večja poškodovanja koles i izplača se posebna odškodnina.
—	Strašna nesreča se je pripetila na južni železnici med postajama Kresnice in Laze. Po sestnika Janez Zavrl in Mat. Lončar iz Kresnic sta se po noči vračala z vozom iz Ljubljane. Najbrž sta na vozu spala in nista opazila, da so se ograje pred in za njima zaprle, ravno ko je prišel voz na železniški tir. V istem hipu pri-vozi vlak in zadene v voz. Oba moža sta bila mrtva, konja pa so dobili pozneje nepoškodovanega. Velik nedostatek južne železnice je, da ni dovolj prostora med tirom in pregrajami. Ako je voz na tiru, ko se pre graje zaprejo, se ni mogoče več izogniti nesreči. Železnica bi pač morala skrbeti, da bi bile varnostne naprave res v varnost občinstva, ne pa v nesrečo.
—	Pes ga je raztrgal. Posestnik Andrej Grilc v Sfcočidolu na Koroškem se je prepiral s svojim sinom in njega ženo. Naenkrat je planil velik domač pes na mladega Grilca ter ga besno grizel. Dolgo časa se je sin branil psa, končno ga je pes zgrabil za trebuh ter mu ga razparal. Tudi ženo, ki je hotela možu pomagati, je pes strašno ogrizel. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa mladi mož kmalu umrl
—	Stavka zidarjev v Trstu. Zdarji v Trstu so ustavili delo. Od 4500 jih dela samo 338. Trst je zapustilo 500 delavcev.
—	Požar na Reki. V torek po noči je začelo goreti na Reki ob morskem obrežju stoječe skladišče št. 24 V skladišču je bilo veliko moke, koruze, sočivja, last tvrdka Lederer, Mcliovič in Spicer. Po težkem naporu se je posrečilo, da se
požar ni razširil na sosednja skladišča. Požar je povzročil škode pol milijona kron.
Politični pregled.
— t D*" pi- Stremayr. Včeraj popoldne je umrl v Potschachu bivši ministrski predsednik dr. Karl pi. Stremayr. — Z njegovim imenom je spojen lep kos avstrijske politične zgodovine. Bil je pravcati nemški nacijonalec v zmislu današnje te struje ter Slovanom skrajno nasproten. Rojen je bil v Gradcu 30. oktobra 1823 kot sin vojaškega lekarnarja. Po dovršenih študijah je stopil k finančni upravi. — Že leta 1848 je bil voljen v frankobrodski zbor. Pozneje je bil za državnega pravdnika v Gradcu. Leta 1861 ga je volilo mesto Gradec za deželnega poslanca. — Leta 1868 ga je poklical Giskra za ministrskega svetnika v ministrstvo notranjih zadev. Od leta 1870 do 1879 je bil Stremayr naučni minister' kot tak je izposloval odpoved konkordata. Po odstopu grofa Auersperga je bil Stremayr ministrski predsednik cd 15. februvarja do 12. avgu sta 1879; pozneje je ostal v Taffejevem ministrstvu za pravosodnega ministra do 27. julija 1880. — Pozneje je postal drugi predsednik najvišjega sodišča leta 1891 je bil pozvan v gosposko zbornico. Leta 1899 je stopil v pokoj.
Rusko-japonska vojna.
London 21. junija. — Od različnih strani došla poročila soglašajo v tem, da je geaeral Kuropatkin osebno prevzel vodstvo operacij proti Japoncem, kar se tolmači tako, da se zdaj začne ofenziva ruske armade. Tudi tuji vojaški atašeji so že odpotovali proti jugu.
Petrograd 21. junija. Kuropatkin poroča, da Japonci niso samo ustavili svojega prodiranja proti ruskim pozicijam, nego Ja so se začeli celo umikati.
Petrograd 21. junija. V tukajšnjih vo jaških krogih z veliko napetostjo pričakujejo na-daljne vesti z bojišča. Danes ali jutri pričakujejo da se vrši velika bitka Rusov pod osebnim vodstvom Kuropatkinovim z japonskimi četami generala Oka, kateremu je Kuroki poslal na pomoč svojo rezervo. Kuropatkin j» ravmi eo	.
iz Petrograda, da se je pričel pomikati ptroti jugu. Pri Kaipinu stoji 30000 Rusov.
Bero lin 22. junija. „Loc. Anz." javlja iz Tokio, da je Skrydlov speljal japonsko brodovje, ki ga je lovilo, na napačen sled. Japonci sc mislili, da je krenil proti Hakodatu. med tem, ko je šel v Vladivostok — V Tokio so poročila o strašnih prizorih pri potopljenju japonskih transportnih ladij provzročila tako žalost, da se japonska zmaga nad Stakelbergom ni praznovala.
London 22, junija. V Niučvanga se glasom Reuterjevih poročil govori, da so Japonci v soboto napadli Liaojang in ga v nedeljo zavzeli. Potrjeno to ni in tudi nihče ne verjame, da bi bilo resnično, Pač pa se splošno verjame, da so bili Rusi v nedeljo poraženi in sicer se je to primerilo 8000 mož broječemu oddelka generala Kondratoviča, ki je hitel Stakelbergu na pomoč. Rusi so neki izgubili 1200 mož.
London 22. junija. O bitki pri Hajčenu poroča „Daily Telegraph" iz Petrograda: Bitka pri Hajčenu je bila najbolj krvava bitka sedanje vojske. Rusi so se umaknili v Liaojac. Bitka je trajala dva dni. — Poizkus Kuropatkinov. ki je akcijo sam vodil, priti Port Arturju na pomoč, M se je ponesrečil. Po Stakelbergovem porazu sta se japonski armadi, katerim poveljuje Kuroki in Oku, združili, napadli Ruse med Hajčenom in Liaojanom ter jih podili preko Liaojana.
London 23. junija. Mnogi listi dvomijo, da bi se bila že vršila bitka pri Liaojanu. — „Morning Leader" piše: „Japonci bi se bili morali pomikati s čudovito hitrostjo, poleg tega je pa neverjetno, da bi Liaojan, katerega so Rusi dolgo časa utrjevali, padel v tako kratkem časia". „Daily Mail" pravi: „Ta vest je skoro gotovo prezgodnja. Kakor kažejo slabi zemljevidi, razsun Motienskega gorskega sedla ne vodi nobena>(?) cesta iz Siujena proti Liaojanu in ravno tu so se Japonci prej koncentrirali nazaj".
Petrograd 23. junija. „Rus" priobčouje podrobnosti o bitki pri Kaičovu: Japoncem se i je posrečilo obiti levo rusko krilo. — Streljanje iz topov je bilo strahovito. Kitajci so signalizireali
Japoncem, kje se nahajajo ruski oddelki Ruske vrste so bile decimirane. Pal je tudi en ruski poveljnik. Da prebijejo japonske vrste, so kozaki napravili na Japonce obupen naskok, ki se je posrečil. — Čuje se. da Japonci korakajo naravnost proti ruski glavni vojni moči.
London 23 juniia. Po zadnji statistiki je bilo ubitih pn Vafankovu le 40 ruskih častnikov in 1963 ruskih vojakov.
Bratje Sokoli!
V soboto ob 9. uri zvečer so
redovne vaje
za izlet v Ljubljano.
Odbor.
Sušilnice za hmelj
Wurbs-Hahnov patent, ki so se dosedaj najboljše obnesle, se priporočajo gospodom producentom. — Naročila sprejema in izvršuje Gustav Hahn v Avši na Češkem, sedaj v Žalcu, hotel g. Viranta „pri kroni".	(279) X
l|li|ll|i II
m
dva k volom in eden h konjem. Mesečna plača je 40 K. Eden sme biti oženjen, kateri dobi brezplačno stanovanje, kurjavo in svečavo. — Ponudbe naj se pošiljajo na graj-
ščirsko oskrbništvo Loka pri Zidanemmostu.
(281) 1
v lepem in živahnem trgu lepa hiša z večjimi sobami, kletmi itd. ; zraven hiše je lep vrt, okolu vrta veliko vinske trte. j. Hiša je jako sposobna za vsako obrt in tudi ({pripravna za penzijoniste. A' istem kraju so tudi toplice.
Več se izve pri Ivanu Šketu, mizarskem mojstru v Laškem.	(282) 3—i
LJUDEVIT BOROVNlK
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsalso-vrstxiili puslr za
lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokrese, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene pre-(213) skušene. — Ilustrovani ceniki zastonj.	6
Izvrsten oku« kav« doserete s prim«i«nj»m
Vydrove žitne tate
POSKUSITE! sp« Vzorek dragovoljno. Poilna 5 kg. poiiljka 4 K 60 h Iranco,
DOMAČI PRIJATELJ"
»sem odiemalcem zastonj pošiljam mesaónik.
7/ydroCa loda ma J i Ine àaùe Vraga MI I.
dtnfon S umre A
podobar Gledališka uliea 5. Celje
se priporoCa čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slav. občinstvu za napravo in popravilo
oltarjev, prižnic, križevih potov spovednic, vsakojakih podob in (272) svetniških soh 5—2 I kakor sploh vseh v to stroko spadajočih del. Trajno, I umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene!
Trgovina z usnjem
in čevljarskimi potrebščinami je v Celju, Glavni trg štev. 15 takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj.	(283) 1

Redni občni zbor
posojilnice v Šoštanju
se vrši v ponedeljek, dne 27. junija 1904, ob 8 oziroma 9. uri predpoldne z navadnim
dnevnim redom. Posojilnica v Šoštanju, dne 20. junija 1904. I-. (285) 1	ZRavnateljst-vo.
ffijsi! Utili stili
za domačo nporabo in indu-strijelne svrhe vsake vrste,
Velika trpežnost.
Vzorna konstrukcija. Preprosta up or ah a.
Visoka tvornost.
Leta leOS samo v A.vstriji in IsTemčiji-
Devet najvišjih odlikovanj ! Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega umetnega vezenja. — Elektromotorji kot gonilna moč pri šivalnih strojih.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje Celje, Kolodvorske ulice 8 (245) 15-4
Oddaj atelj veliko visokosti.
*
Iz prve roke, t. j. od pridelovalca
Oddajatelj tIč. duhovščine In samostanov.
S«
.
torej popolno jamstvo za naravno
nepopačeno kavo.
PO NAJNIŽJIH CENAH.
Naša pridelitev kave in Čaja na otoku Java se obdeluje jako umno. — Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in okusna, pa jako izdatna. Javaflor imenuje se naša zavarovana znamka.
Kava :
Pošilja se 5 kg vrečica, colnine prosto in franko, brez stroškov na vsako pošto. — Javaflor najfinejša gld. 665; Javaflor zelen, fin gld. 665; Javabrazil
fina družinska mešanica glij. 5 75. (250) 12-1	Čaj:
1 kilo gld. 2 80, gld. 4"—, gld. 5'50.
- Cenik brezplačno in franko- -
TÜRK & DRUG
veleposestnik na Javi. -Pošiljatve in skladišča v luki--
TRST, Via dell acquedotto 62.
V
pi) 15-11 Patentirane, same ob sebi delujoče
škropilnice „Syphonia"
za vinograde in hmeljnike ==i=:

za zatiranje sadnih škodljivcev
proti boleznim na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specialitete
PH. ZMZ^^F^IR/T1!! &c Go.
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev
DUNAJ. II. Taborstrasse št. 71.
Obširni ilustrovani ceniki zastoj. Zastopniki in preprodajalci se iščejo, fe--£*
Le pri
„ Merkur-ju"
trgovina z želez-nino, P. Majdič, se kupijo najboljši poljedelski stroji,
mlatilnice
vitelji, slamoreznice itd. Bogata zaloga traverz in železniških šin, železa za vezi, cementa, vodovodnih'naprav iri cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadaj očega blaga.
Gustav Stiger Viktor Woge A. Wallind nasi. Teppei Milan Hočevar Josip Matič Anton Feijen Fran Zangger Ferd. Jakowitsch Frid. Jakowitesh Anton Kolenc Franc Pečnik. M. Raascher lekarna
Ivan Ravnikar Oto Schwarzl lekarna , Josip Srimz s Anton Topolak W. Wratschko Dobrna: Jos. Sikoše« i Braslovèe : Ant. Plaskan , Josip Pauer Gomllsko Fran Cukala
(215) 10-5
Hrastnik : Alojzija Bauerheira ! , KonBumno društvo I , Josip Wouk ! Ljubno: Fr. X. Petek Janez Filipu' Sevnica : Anton Verbič , S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjlee : Fr. Kupnik	«45
Mozirje: Leopold Vukič
Laško: Andrej Elsbacher
,, Kari Hermann Planina:Lud. Seh scherko
, F. Warab rechtsammer Gorüjigrad: Jakob Božič
Franc Scharb PoUéane Ferd. Ivanus ,,	A. P. Krautsdorfer
,,	Anton Schweiz
»	Karol Sima
„	Franc Kavčič
Prlstova : Brežice :
Zalec :
St. jurlj:
Marija Suppanz An i. Suppanz Fran Älatbeis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič A Lipej Albert Geiss Jakob & Marija Janiè Fran Kartin
Velenje: Karl Tischler Josef Wutti
Trbovlje: Konsumno društvo ,,	Anton Krammer
,,	Jos. Mahkovec
Janez Müller sen. .,	Jos. Sporn
„	Franc Dežman
Videm: Ivan Novak Vitanje: Anton Jaklm Velenje : Ulrih Lager »	Josip Wutti
Vojnik: Fr. Zottl
JOSIP TABOR
■ ■ »	tvornica cementnih izdelkov	■
Špitalske ulice št. 12 CELJE Špitalske ulice št. 12, Izdelovanje z roko delanih in stisnjenih cementnih mozaik-plošč
v različnih barvah, gladkih ali robatih, za tlakovanje cerkev, kopališč, kuhinj, vež, hodnikov, stranišč, tratoarjev i. t. d.
Nadalje izdelujem
garantirano izborno blago iz najboljšega betona iz portlandskega cementa
kakor: prosto noseče umetno käme-nene stopnjice, razkave ali brušene, oltarske stbpnjice po meri in načrtu, obode nà vratih in oknih, vodne s prejemalnike pri vodnjakih,
konjske napajalnike, krmilnike, vaze,
olepševalne krogle, balustrade, balkonske ploče, okrajnike, mejnike, kilometerske kamne, postamente, stebre
nagrobne kamne
nagrobne ograje, banje itd. itd.

Nadalje imam vedno v zalogi
PPVÌ 17 tnlPPTlPdä hßtnna v vseh velii{05tih, ki se odlikujejo a koloi/alno UGU 1L IVlOGllOga UGlUUa vzdržnostjo, znotraj gladko in čedno izdelane, pripravne posebno za cestne prehode, vodovode, stranišča, dimnike in žične pra-vlake ter mnogo boljše, cenejše in trpežnejše kakor dosedanji zidani kanali.
Obodi za vodnjake iz betona s pokrovom.
Vsi v to svrho spadajoči predmeti posebnih oblik in dimenzij ali po risbah se izdelujejo solidno in najcenejše.
Vedno se bom trudil, da postrežem cenjenim naročnikom z najreelnejšimi, najsolidnejšimi in kolikor mogoče nizkimi cenami.
(217) 12—10	Z odličnim spoštovanjem
Proračun stroškov brezplačno.	Josip Tabor
tvorničar cementnih izdelkov v Celju.
Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju.
*
600hektolitrov
najfinejšega vina ima naprodaj graščina Dugoselo pri Zagrebu. V kraju je železniška postaja. (275) 15-2
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, okr. Arvež, se bode stalno ali provizorično namestila
učiteljska služba
z dohodki po II. krajnem razredu, s prosto kurjavo in s pohištvom. — Prošnje se morajo vložiti do TXJ jcinja t: i.
(278) 2-2	Kapun, n. kr š. sv.
Prodajalka
poštena in izurjena v trgovini z mešanim blagom, posebno v špeceriji, se sprejme pod dobrimi pogoji. — Ponudbe pod naslovom:
JAKOB JANIČ, trgovec v Žalcu pri Celju.
---i (270) 5-2
iJL1 wmmmmtmfìmm^
Najprimernejša birmanska darila.
ÉH
O
N
O
k
*
<D
Ö
o o
o Ö
as
>N
■ r« ä
N
*
o
N
O
a,
FAFAEL SALMIC
prva narodna in največja trgovina
z urami, zlatnino in
optičnimi predmeti
v Jiar. domu v Celju,
IKXipuijem stare tolarje UVIarije Terezije,
Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani
CENIK
katerega razpošiljam brezplačno in
poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko
spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram.
Itrižavce i. čLr.
Postrežba točna in poštena.
V
o
N O
*
N
P
N< 05
P
CD
O CD
P
05
t)
O
N
O
>-i
Slovite žveplene toplice na Hrvatskem
üarazdinske toplice
železnična, poštna In brzojavna postaj«.
ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakovec)
Najvišje odlikovanje topliške razstave, Dunaj 1903. Velika zlata kolajna in častni znaki razstave.
Analiza po dvor. svetniku profesorju dr. Ludvigu 1. 1894. 68 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekošen po svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmatizmu, trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, isehiji itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kronični ledvični bolezni, mehurnem katarju, škrofeljnih, rhachitis, kovinski dyskrasiji, kakor zastrupljenju s svincem in živim srebrom itd., itd., pri boleznih v požiralniku, prsih, jetrih, pri želodčnih bolečinah, hämorrhoidih itd.
ELEKTRIKA. * MASAŽA.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovodom, pripravami za zdravljenje z mrzlo vodo s tušom in po Kneipjpovem načinu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do> 1. oktobra. Velik, krasen park, obsežni nasadi, lepi izleti. Stalna topliška godba, obstoječa iz članov zagirebške kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje gostov vsak dan omnibus. Na razpolago so tudi posebni vvozovi in se vljudno prosi, da se dotične naroči naprrej pri upravi toplic.
Zravniške podatke daje topliški zdravnik < dr. A. Longhino,
Prospekte in brošure razpošilja gratis in i franco
(168) 12-6
uprava topllic.
* i
* II