// <■ y Vfa lepa Si, moja pri^atelza, in madesha ni v’ tebi, OJ/fok. 'pef. 4. Od Pozh efhe vanja i n pofnemanj a Mate r e , jb o s h j e. S A 1 I Ctlivi Firfht Gojpod Gofpod ANTON ALOJ S, Ljubljanfki ( Shkof i3, grudna 1828 dovolili. V’ LJUBLJANI i83o. Natifnil Joshef S as senber g. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvOvesu. Predgovor. Nar vezhi zhafl in hvalo fmo -dolshni Bogu, hi naf je po fvoji podobi ftvaril, hi fe je vzhlovezhil, naf s’britkim terp- Ijenjem in s’ grenko fmertjo odvezhniga pogubljenja odrefhil, in ki naf obdaruje s’ vfimi potrebnimi gnadami, de bi tu¬ kaj shiveli po njegovi fveti volji, in tam¬ kaj v’ nebelih feper njemvezhno vefelili. Sa Bogam pa saflushi nafho nar ve¬ zhi zhaft in hvalo Marija, nebefhka kra- Ijiza, ta prezhudna, smed vlih milijo¬ nov Adamovih hzher od vekomaj isvolje- na, od fvete Trojize vifoko zhefhena de- viza, ljubljena hzhi Ozheta nebefhkiga, devifhka mati t Sinu boshjiga, neomade« i * IV shana nevefla f. Duha. — Vfi fvetnild v’ nebefih, vfi kori angelov in arhangelov jo zhafte neprenehama; in nar vifhi Ke- rubi in .Serafi nebefhki fi v’ zhaft fhteje- jo, de fo v’ fhtevilu njenih flushabni- kov. — Toraj fo jo pa tudi vfi fvetnild na semlji od nekedaj tako vifoko zhaftili, pofebno zerkovni uzheniki, rasfvetljeni perjatli boshji. t S. Bonaventura pravi: „Bog ni mogel nizh vifhiga ftvariti, ka¬ kor Marijo. Vezhi fvet ali vezhi nebefa bi bil lahko ftvaril; vifhi matere pa ka¬ kor je mati boshja, bi ne mogel ftvari¬ ti.’’ — .S. Ziril jo f’temi befedami nago¬ vori : „Hvala ti bodi, o fveta mati boshja! ti fi nar drajfhi saloga zeliga fveta, ti fi neugafljivo fvetilo , ti fi krona devifhtva , . . . ti fi vezhno prebivalifhe tiftiga, kte- riga noben kraj ne obfeshe, mati in de- Viza!” — .S. Hieronimpifhe : „Vfe, kar samore zhlovefhka pamet umeti, ali zhlo- vefhki jesik srezhi, ni nizh proti saflu- shenju tifle, ktera je vredna, de jo ne- befhki angeli in fam Bog zhafte.”—Zha- flimo in ljubimo jo tedaj tudi mi po fvoji flabofli, kakor je dobrim otrokam njih ljuba mati zhafliti in ljubiti. Ona je prav nafha mati. Jesuf, kader je umiral na f. krishi, je ni le f. Janesu, ampak nam vfim vernim kriftjanam mater 'srozhil. .Skashimo ji pa zhaft in ljubesen pofeb- no f’ pofnemanjem njenih fvetih sgledov; to ji bo nar ljubfhi. Miflimo H v’ vlili okolifhinah fvojiga shivljenja: „Kal9 - Zhe fe kdo na nevarno morje bres velike previdnofti poda, bo fhorej gotovo shaloften konez na morji ftoril. — Grosno teshko je fizer, ref je, vef zhaf fvojiga shivljenja nadfvojim hudob¬ nim nagnjenjem zhuti, in ga v’ bersdah imeti; pa kdo je kedaj bres zhuvanja in vojfkovanja v’ nebefa prifhel? — O moj Bog, „prebodi f’ Tvo¬ jim ftraham moje mefo!” *) .Strah me bo zhujezhiga ftoril, in f’ zhujezho- ftjo bom frezhno vfe fvoje fovrashnike premagal. Daj mi popolnama fposnati in sapo- pafti, de le tvoja fveta gnada, ktera naf tvoje perjatle in otroke ftori, je moja nar vezhi saloga, po kteri mi je nar bolj hrepeneti, in savoljo kteremije nar bolj shalovati, zhe jo sgubim. O kako frezhen bi bil, ko bi te, nar vezhi saloga, fhe nikoli ne bil sgubil! ko¬ liko shalofti bi fi bil f’ tem fvoje dni od- vernil, koliko bogaftva sa prihodno shiv- Ijenje nabral! *) Pf. 118, iso. * 2 20 JSrezhen, prefrezhen, zhe sveft in flanoviten ofianem v’ fvojim fldepu, her fim terdno fldenil, raji vfe hudo prefta- ti, kakor kedaj vezh to neismerno salo- go tvoje fvete gnade sgubiti! Dokler bom tvojo gnado v’ fvojim ferzu ohranil, bolh ti v’ moji dufhi pre¬ bival; jo bolh febi perhranil f’fvojo pri- zhujozhoftjo, jo bofh rasfvetlil f’ fvojo modroftjo, podpiral f’fvojo mozhjo, ji bofh smiram fvojo perferzhno ljubesen fkasoval, in ti fam bofh pjeno plazhilo v* tem in unim shivljenji. Zheterti rasdelik. Od Jkerbi, ki jo moremo ime¬ tij v gnadi in fvetojti smi¬ ram r a J ti. t S l n s 7i a b n i k. O prefveta deviza! she od perviga sazhetka fvojiga fpozhetja fi bila smiram popolnama v’ gnadi boshji; vender pa te velike saloge nifi ho tla v’ miru vshiva- — 21 ti, temuzh fi fe ref zhaf fvojiga slavlje¬ nja trudila, de bi vezh dobizhka od te saloge imela. In tako te je gnada, ktera fe srni- ram mnoshi, kjer najde persadevanje, zhedalje s* vezhim bogaftvam napolnova- la; bila fi enaka radovitni in dobro ob¬ delani semlji, v’ kteri vlako sernize Ilo- teri fad pernefe. Defiravno fi bila v* fvetofti rojena, vender ta fvetoft ni bila dar natore; te- muzh ti fi jo f’ fvojim trudam in persa- devanjem tako fi perlaftla, kakor de bi ti bila perrojena. — „Vifoko fi sraftla, kakor pal¬ movo drevo; fvoje veje fi d e- lezh rasprofterla, in tvoji o d r a- fliki fo zhaftitljivi inljubesnji- vi.” *) Marija. Moj fin! zhe hozhefh, de bo smi- ram vezhi v’ tebi gnada boshja, ktera flori, de fi perjatel in otrok boshji, teni- *) .Sir. 24 , 18. 22 pelj f. Duha, brat in foerb Jesufa Kri« ftufa; morefh hudobni fvetsapuftiti, mo¬ litev ljubiti, pogoflo in vredno Cvete sa- kramente prejemati, in svefto vfe zhed- nofti v’ djanji fkasovati, ktere fe ti po tvojim ftanu fpodobijo. — Pofebno pa fkerbi, de bofh vfelej svefto po navdanji gnade boshje ravnal; tako fe bofh prihodnih gnad tolikanj bolj vredniga ftoril, kolikor boljfhi bofh pri- zhujozhe gnade obernil. Svefto poflufhaj glaf, kteri te od snotraj klizhe, in hodi sa njim. Bolj ko bofh ta glaf poflufhal, vezh ti bo pove¬ dal; in raji ko bofh sa njim hodil, vifhe te bo perpeljal. — Veliko jih je, kteri, komej ko ne- ktere ftopinje po poti poboshnofti ftore, fe ufedejo, in miflijo, de foshe dofti de- lezh prifhli. Pa gnada nikoli ne pravi: Dofti je! —• Drugi pa miflijo, de je she dofti, zhe le veliki ozhitni grefhniki nifo. Pa to fhe ni dofti; kdor je dober, fi more Vedno persadevati, fhe boljfhi biti. Oh, kako grosno fe bo marfikteri krifljan per fodbi boshji uftrafhil; ker bo vidil, 'kakofhne fhrafnige fi je od bosh- -— 25 je pravize saflushil le sato, ko je v’ ne- mar pufhal perpomozhke, £’ kterimi bi fe bil lahko pofvetil! — Kdor na poti poboshnofti ne gre na¬ prej, gre she nasaj; in kdor ne dela do- bizhka, she terpi sgubo. — Kdor le po majhni meri Bogu flushi, mu tudi Bog s’ majhno miro fvoje gnade deli. Manj ko bofh s’ Bogam fe pogodo- val, rajtal in glihal, bolj fe ti bo she v’ tem shivljenji dobrotljiviga fkasoval. — Zhe imafh na fvetu fhe tako malo premoshenja, ti ga je morebiti vender dofti; bogativa boshje gnade pa ne mo- refh nikoli prevezh imeti. — .Slushabnik jefhtrafan, kteri ne de¬ la dobizhka s’ dnarji, ki mu jih je go- fpod dal. — Sbudi fe tedaj, moj fin! is dremote fvoje mlazhnofti, de v’ njej ne safpifh v’ vezhno fmert. Trudi fe, de perhitifh zhaf, ki fi ga sgubil. — Nikar vezh ne rezi, de nizh vezh ne shelifh, kakor de bi le na sadnjim fe- deshi bil v’ hifhi fvojiga nebefh- - 24 — biga Ozheta. *) Zhe bofh tako mi- flil, bi fe utegnilo sgoditi, de zelo no- beniga prodora ne bo sa-te v’ nebelih. t Slushabni k. O Marija, mogozhnain fkerbnapo- mozhniza! sadobi mi mozh pofvezhevati fvoje shivljenje, ktero mi je Bog le sato dal, de bi mu flushil, in ga ljubil zhes vfe. Pomagaj mi dofezhi nebefhko zhaft, Idero morem, f’ pomozhjo gnade bosh- je, le s’ laftnimi dobrimi deli saflushiti, ino kterabo toliko vezhi, kolikor vezhi bo moja gorezhoft per tih delih. Peti rasdelik. De more zhlovek sgodejsazhe- ti Bogu J luski ti. „Poflufhaj moja hzhi, in po¬ glej, nagni fvoje uho; posabi *) Joan. 14 , a. 25 - fvojiga ljudftva in hifhe fvoji¬ ga ozheta, in kralj bo imel do- p a d e n j e nad tvojo lepoto; s a- It a j on je Gofpod tvoj Bo g.” *) Marija je ref sgodej poflulhala glaf boshji, Iti jo je Idi zal v* famoto; in she v’ fvojih pervih letih sapuftila hifho Tvo¬ jih fiarfhev, de bi Bogu v’njegovim tem- peljnu flushila. Nizh je ni moglo sadershati, nemla- doft, ne flaboft trupla, tudi neljubesen ftarfhev. — Talumu ferzu, Iti le Boga ifhe, le Boga ljubi, dela shaloft vfe, kar ga sa- dershuje, popolnama fe dati Bogu v’ dar; ker mu saposnuje njegovo frezho. — Marija je v’ tempeljnu, kamor feje bila podala, vfe fvoje dolshnofti popol¬ nama dopolnila, kolikor jih je imela po fvoji mladofti in telefni flabofti. Kar ji je po tem, ko je vfe fvoje dolshnofti do¬ polnila, fhe zhafa oftalo; ga je vfiga v’ molitvah in v’ premifhljevanji doperne- fla. In tako fe je perpravljalana toliko pofebnih gnad, ktere ji je bil Bog name¬ nil. *) Pf. 44, ii. 12. — 26 — O hzhi nebefhkiga Gofpoda, kako imenitne in zhaftitljive fo she tvoje per- veftopinje! Tvoj sgled bo pofneman. Nei- srezheno veliko deviz bo sa teboj perpe- Ijanih , „i n s’vefeljem pojdejo v’ kraljevo p r e b i v a 1 i f h e.” *) Ker bodo tako fvojo mladoft, fvoje ferze, fvojo laftno voljo, invfe, karfo, in kar imajo, Bogu v’dar dale, bodo le njega fposnale fvojiga gofpoda in kralja. To fposnanje jim bo toliko boshjih dobrot perpravilo, de jih bodo vef zhaf fvojiga shivljenja obilno imele. O kako ftrafhno fe tifti golifajo, kte- ri miflijo, de bogabojezhe in zhedno stavljenje fhe ni sa mlade leta! Marija in fvetniki fo fkufili, ,,kako dobro je zhloveku, kader nofi jarem (Go- fpodov) odfvoje mlado ft i.” **) Ali mar zhlovek f’fvojim Bogam zha- ftitljivo in vredno ravna, kader mu ho- zhe perhraniti le flabe oftanke fvojiga stavljenja, ki ga je le sato od Boga pre¬ jel, debi zeliga v’njegovi flushbi doper- nefel? — *) Pf. 44, J6. **) Shal. Pef. Jer. 3, 27. - 27 — Kakofhno dopadenje bo imel Gofpod Bog nad teboj, zhe mu bofh fhe le ta¬ krat sazhel flushiti, kader she vezh sa fvet ne bofh ? — Skorej gotovo je, de bofh nolil s* veliko nepoterpeshljivoftjo jarem Gofpo- dov, zhe fi ga ne naloshifh, preden ne bofh od teshkiga jarma fveta she veftru¬ den in oflabljen. Pravifh, de fe bofh vernil k’ Bogu, kader bofh malo ftarfhi. Ali bofh pa tudi dozhakal tifte ftarofti, na ktero fe sanafhafh? Pa zhe tudi dozhakafh , ali fe bofh morde tako lahko fpreobernil, kakor miflifh ? .Skufhnja uzhi, de ftaroft zhloveka fizer bolj fkufheniga (lori, pa ne vfelej tudi bolj pametniga. — „Gofpod, Gofpod 1 odpri nam,” *) fo klizale tifte nefpametne de¬ vize; tode fo preposno prifhle, in sa- ftonj 'fo na duri terkale. — ‘Srezhen, kdor fe she od fvojih per- vih let perpravlja, pred vfigamogozhni- ga fodnika ftopiti, kteri bo od vfih na- fhih let ojfter odgovor hotel imeti. — *) Mat. 25, ii. — 28 — Kdor pervine fvojiga shivljenja Bo¬ gu ne da, fe mu je bati, de bi ga Bog ne fhtrafal, in mu kmalo konza njegovi-' ga shivljenja ne pokasal. O moj Bog! koliko zhafa fim puftil she preiti, ko te nifim ljubil! Oh, kako shaloften bi mogel te samude biti! —- O, de bi le sdej ta trofht imel, de fim te sdej faj ljubiti sazhel? — O , ko bi mogel nasaj ftopiti v’ fvoje otrozhje leta! Dufho in ferze, mifli in shelje, invfe, kar je v’meni, vfe bi ti hotel v’dar pernefti, in ti famimu flu- shiti! -— Sahvalim fe ti sa veliko miloft,htero fi s’menoj imel, kerfipershivljenjiohra¬ nil me fhe tifti zhaf, ki fim ga v’ tvoje rasshaljenje obrazhal. ,S’ pomozhjo tvoje gnade, sa ktero’ te ponishno profim , ti hozhem pofihmal do konza fvojiga shivljenja f’ tolikanj vezhi sveftobo flushiti, kolikor posnejfhi fim sazhel. — 29 — c Shefti rasdelik, D e Je more zhlov ek vej in sa vfelej Bogu dati. 'Slushabni k. O deviza polna gorezhofti! nifi fe le šgodej, ampak fi fe tudi vfa in popol- nama Bogu dala. Popolnama fi mu Tvojo laflno voljo dala, de bi nobene druge volje ne- ime¬ la, kakor le njegovo. Na tem fvetu nifi nobeniga drusiga vefelja posnala, kakor le njemu dopafti. To je bilo tvoje vefelje na fvetu, de fi fe is ljubesni do njega vfimu pofvetnimu ve- felju odpovedala. Smiraj enaka fi bila; s’nobeno fto- pinjo nifi odftopila od poti, ktero ti je fam Bog odkasal; vfak dan fi po tej po¬ ti dalje prifhla. Tvoj sgled mi mozhno ozhita mojo neftanovitnoft v’ flushbi mojiga Boga, in mojo mlazhnoft do njega. ,Sram me je mojiga shivljenja. Bog mi je smiram enako dobrotljiv; tedajsa- - O0 - flushi, de bi mu tudi jeftbil smiram ena¬ ko vdan in sveft. Marija. Sakaj fi pa opefhal, moj fin? fej fi bil she tako dobro sazhel. Ali ni Bog fhe smiram nefkonzhno dobrotljiv in vfe zha- fti vreden, kakor je bil? Ali nifi s’ njim vfelej in smiram v’ enazih savesah? Potrebujefh mar njego¬ vih gnad in dobrot vzhafi manj, kakor vzhafi? Ali ni dolshnoft njemu vfiga fe dati, smiram enako velika? Dobrote, ktere od Boga prejemafh, fe s’ vfakim dnevam tvojiga shivljenja mnoshijo; tedaj bi fe mogla tudi tvoja hvaleshnoft in tvoja svefloba do Boga smi¬ ram mnoshiti, Bog je tvoje ferze flvaril, pa le sa- fe ga je ftvaril; le on more tedaj njegov gofpodar biti. Bog ti ni rekel: Pofodi mi fvoje ferze, ampak: „Daj mi fvo- je ferze!’’ *) Leta njegov glaf fi fli- fhal, in fi mu fvojeferze dal; f’ kakofh- no pravizo fi mu ga tedaj fpet odvsel ? ‘) Prip. 23 , 26. — 3i Zhe fvoje ferze tudi na pofvetne re- zhi nekoliko navesujefh, fkasujefh fvetu ref prevezh zhafti; in odjemljefh Bogu to zhaft, in ga f’ tem grosno shalifh, ker fvoje ferze med njim in med fvetam de- lifh. Pravifh , de bi bila to tvoja nar ve- zhi nefrezha, ko bi ne bil v’fhtevilu bosh- jih perjatlov. Pa kako Jjo mogel tak flab in nesveft perjatel biti vreden perjatel per Bogu, kteri hozhe zelo ferze imeti. Glej! tvoj Bog ne mifli, de ti pre¬ vezh da, ko fe ti vef da; bodi tedaj tu¬ di ti vef njegov. Daj mu vfe, in bofh per njem vle nafhel. Komur je Bog vle, sa - nj fvet in vfe, kar je na fvetu, nima nobene vrednodi. t S l u s h a b n i k. O fveta deviza! tako fini flab, de mi tvoj nauk nizh ne bo pomagal, in de tvojih sgledov ne bom mogel pofnemati, zhe ne sadobim mozhne in velike gnade. Profim te tedaj, ki s’ sgledam fvoje gorezhofti tudi v’ mojim ferzu gorezhoft obudifh, fprofi mi tudi potrebno pomozh. 32 Oh, ali fe fmem fhe predersniti, Jesufu (roje ferze ponuditi, ker fim bil she tako dolgo neftanoviten, in loliko- krat mu nesveft? -— Pa to mi ferze de¬ la, de ponishno in poterto ferze, in tvo¬ ja profhnja boshjo jeso potolashi. O mati ufmiljenjaj ufmili feme, in fpravi me s’ Jesufam; profi fvojigabosh- jiga s Sina, de moje ferze f’ fvojo gnado tako napolni, de bonerasdeljenoinbres sadershka le njemu flushilo, narvifhimu Gofpodu ; in de nikoli vezh nobenih dru- sih shelj ne bo imelo, kakor le njemu dopaAi. c Sedmi rasdelik. Kako d ob r o in p e r j e t no je v' f a m oti biti. l u s h a b n i k. ‘Sveta deviza! v’ tempeljnu fi pazh prav mirne in perjetne dni imela. V’ miru in v’ poboji fi fe tamkaj s’ Bogam pogovarjala, in fi mu v’ fvojim — 53 ferzu perpravila prezhudno lep tempelj, kteri je bil njega popolnama vreden. Smiram fi v’ to miflila, de fi vpri- zho Boga, in fi bila vfa samifhljena v’ njegovo vifokoft in popolnamaft. Vfe fvojevefelje fi ti v’ njem nafhla, in on v’ tebi; vfe kar ima fvet lepiga in dobriga, je bilo sgoli nizh v’tvojih ozheh. Marija. Pazh ref, moj fin ! ref vshiva dufha, ktera fe odlozhi od vfih pofvetnih rezhi, v’ famoti frezhne vefele dni. V’ famoti fe dufha tako s’Bogam po¬ govarja, in tako na-nj mifli, kakor debi sunaj njega in nje nizh drusiga ne bilo na fvetu. Tukaj je smiram sbrana, de glaf fvojiga Boga poflufha; in glaf njeniga ferza fe tukaj neprenehama k’njemupov- sdiguje; in ona v’ teh farnih befedah : „Ti fi Bog mojiga ferza!” *) naj¬ de vfo fvojo zhaft, vfe fvoje bogaflvo, vfe fvoje vefelje. *) Pf. 72, 26. d 34 — „V’ f e n z i f v o j i g a ljubljeni* ga pozhiva,” (Labor nevefta v’ vifobi pefmi 2, 5.) in s’ ufm.il jenjem gleda, bo- liho li ljudje persadevajo, de bi obogate¬ li in bili imenitni; tudi ne sapopade, ba¬ bo morejo sunaj Boga, bteriga njeno ferze zhes vfe ljubi, fhe baj drusiga na fvetu ljubiti. Savfe, Lar lena fvetu godi, fenizh ne smeni. Bog, bteriga ljubi, je bil smiram, inbosmiram, haborfhenjesdej nar fvetejfhi in nar ljubesnjivfhi. V’ teh miflih dobiva smiram novo vefelje. — Kader hozhe Bog Lahofhni dufhi prav h’ ferzu govoriti, in jo v’ notranjim shivljenji poduzhiti, jo pelja v’ famoto. ‘ Froli ga, moj fin! de da tudi tebi, vefelje in perloshnoft lamotno shiveti, de bofh v’ duhu sbran, babor fo bili fvetni- bi. Navadi fe od pofvetnih ljudi odlo- zhen shiveti, inniboli med-nje ne hodi, babor Lader je potrebno. In bader bofh mogel med fvet iti, flori, bahor tifti golob, bteriga je Noe is barbe ispuftil ; brnal fe je fpet vernil, Ler sunaj barbe ni bilo nobeniga braja, Ljer bi bil mogel pozhivati. 55 Zhe fe fveta fkerbno ne ogibljefh, bofh kmal vefelje nad njim nafhel; ka¬ kor hitro te bo pa fvetsazhel vefeliti, te nizh boshjiga ne bo vezh vefelilo. Nevefta v’ vifoki pefmi je ifkala fvo- jiga shenina v’ fredi Jerusalema, in gani nafhla. Le fam povej, zhe fi kedaj is po- fvetne drufhine prifhel, de bi ne bil pred Bogamvezhi fhtrafnige vreden, ka- l 3. 4. — 45 mu novo pefem pele, ktere nobeden drug ne bo mogel sa njimi peti. 4 S. Peter, pervi med apofteljni, je imel pofebne gnade; vender je pa Jesuf le fvojimu devifhkimu uzhenzu Janesu perpuftil, de je per sadnji vezherji na njegovih perfih flonil. Jesuf je dal f. Petru fkerb sa fvojo zerkev, f. Janesu pa fherb sa fvojo mater. Zhifto devifhko shivljenje je podo¬ ba nebefhkiga shivljenja isvoljenih per- jatlov boshjih. Po sveftim ohranjenji fvete zhiftofti fi sadobimo tabo saflushenje, kakorfhni- ga fhe angeljzi nimajo. — Nar zhiftejfhi dufhe fo tifle, ktere fo Jesufu nar bolj enake, ki fe je tako slo ponishal, de je tudi zblovefhko na- toro na - fe vsel. O vi, kteri marfikake rezhi, Id fo fveti zhiftofti nafproti, le sa kaj majhniga fhtejete, savoljo flabofti nafhe natore; pomiflite, de ni fkorej nobeniga greha, Ideriga bi Bog bolj sameril in oftrejfhi fhtrafoval, kakor ravno nezhiftoft. — Ta greh preshene fvetiga Duha, kakor govori f. pifmo, sakaj: ,,boshji Duh — 44 — ne o ft a n e v’ niefenim z h 1 o v e- 1< u.” *) Ta greh zhloveka grosovitno oflepi. David, kader je ta greh floril, je bil ta¬ ko oflepljen, de je mogel prerok boshji priti, ga od velikofti njegoviga greha preprizhat, in k’ pokori perpravit. — Ta greh perpravi tudi v’ terdovrat- noft. .Salomon, ki je bil toliko let pre- zhudno moder, je ravno savoljo tega gre¬ ha na sadnje v’ malikovanje sabredel. „N afhe trupla fo tempelj ni f. D u h a.” **) Nezhiftoft je tedaj sa kri- Ujane „negnjufno rasdjanje na fvetim kraji.” ***) O Jesuf, shenin deviz, kteri fi de- vizo isvolil mater, daj mi perferzhno Iju- besen do zhiftofti, in veliko, nar vezhi gnjufenje nad vlim, Lar je zhiftofti nar fproti. Ohraniti to fveto zhednoft, prefe- she mozh moje flabe natore. ,,N e m o- rem sdershen oftati, zhe ti ne dafh.” ’***) *) I. B. Mojs. '6, 3. **) r. Kor. 6, !<)• ***) Mat. M:. 15 - *’**) Modr. — 45 — Profim te tedaj te pomozhi po tifti zhiftofti, savoljo ktere ti je bila Marija tako dopadljiva, in je to neisrezheno zhaft saClushila, de fi ti njen ( Sin hotel biti. Profim te pomozhipo tifti ljubesni, l 29. — 74 — ,8’tvojo gnado in-pomozhjo upam v’ nebefa priti, tam fe mi bo vfe rasode- lo. Pa tudi v’ nebelih ne bom niltedar tvojih popolnamaft in tvojih del prav sa- popadel; sakaj ti oftanefh smiram ve- zhen, nefkonzhen, jeft pabomvfelej ne- popolnama, konzhna livar. — ,,Verujem, oGofpod.pa po¬ magaj moji neveri. *) „P o m n 6- sh i mi vero!'’ **) Daru vere, ki je isvirk vfih drugih darov, mi ne bofh odrekel, zhe te ga bom profil, kakor fe fpodobi. Profim te tedaj tega daru po prof li¬ nji tifte devize, ktera je f’fvojim podver- shenjem in s’ fvojo terdno vero saflushi- la, „de je bilo vfe dopolnjeno, kar ji je bilo od Go f p oda pove¬ dano.” ***) Daj mi shivo in terdno vero, ktera nobenih dvomov in zviblov ne dela, in nobenih refniz ne sametuje. Zviblati fe pravi, ne verovati; in eno farno refnizo savrezhi fe pravi, vfe savrezhi. *) Mark. 9, a3. **) Luk. 17, 5. ***) Luk. 1, 45. Daj mi, 115 — Le poflufha j, kakofhni je pravi per- jatel: on pomaga v’nadlogah, trofhtav’ sopernoftih , (vetije v’ zviblih, rad kaj po- kashe per opravilih, odvrazhuje od nap- zhine poti; pofebno pa napeljuje s’be- fedo in s’sgledam k’dopolnovanju dolsh- noft. Tode tak perjatel fe malokedaj naj¬ de sato, ko fe tudi to malokedaj sgodi, de bi fe per isvoljenji perjatla na boga- bojezhoft porajtalo. Ljubi bogabojezhoft, in potlej bofh she taziga perjatla nafhel, kteri bo tebe vreden, in kteri bo vef tebi enak. Marfiktera perjasnoft fe sdi od sa- zhetka refnizhna in perferzhna; pa kmal mine sato, ko fe je fkosi greh sazhela. Tvoja perjasnoft naj bo taka, de bo tebi in tvojim perjatlam, kolikor bo mo- gozhe, k’dobrimu flushila, de bofh ti tvojim perjatlam dobre sglede dajal, , in tudi nad njimi dobre sglede nafhel. Bodi jim dobrotljiv in poftreshljivj kolikor veft perpufti; soper fvojo veftpa nikar ne ravnaj. Pa tudi ti nikar nizh od fvojih per- jatlov ne sheli, kar ni pravizhno in po* 8 * 116 — fhteno; slafti pa jih nikar ne hvali is te¬ ga namena, de bi tudi oni tebe hvalili. Ofem in dvajfeti rasdelik. Od taupanja na Boga, in od vdaj a nj a v’ b oshjo previdnojt. Kdor v’ Boga saupa, ta njegovim po- polnamaflim nar vezhi zhaftfkashe. In vezhi ko je saupanje, bolj je Bog pozha- Ben. Kader prav va-nj saupamo, ga fpo- snamo sa nar vifhiga Gofpoda, kteri vfe samore, karkoli hozhe, in kteri je rav¬ no tabo dobrotljiv, kakor mogozhen. Saupanje je tudigrosnomozhen per- pomozhik, veliko gnad in pofebnih do¬ brot od Boga prejeti. Marija nam je od te zhednofti vezh sgledov dala. Pofebno lep sgled je ta, ko vidimo, de je sa fvojo zhaft le Boga fkerbeti puftila. ,S. Joshef, kteri ji je bil varh njeni- ga divifhtva dan, je she enkrat mifld, — 1 J -. de fe je morde pregrefhila. Toraj j o je hotel na fkrivnim sapuftiti. Marija pa ni bila zhes to nizh nepo¬ gojna. Polna saupanja v’ Boga je f’ po- nishnoftjo perzhakovala, dolder je od boshje previdnofti pomozh prifhla. Bogjijetudi ref pomagal, je Jo- shefa rasfvetlil, in njegovi zvibli fo sgi- nili. Njegovo ferze je bilo potem polno zhafti do fvetofti Mariine, in on potlej nikoli vezh ni nehal, nji vfo sveftobo in zhaft Glasovati. Is tega fe vidi, Itako dobro je, fe Bogu isrozhiti, in vfe fvoje fkerbi v’nje¬ gove roke poloshiti. Tiftimu, kteri terdno saupa, je vfe obljubljeno, kar je dobriga v’ nebelih in na semlji; zhafni dobizhki in vezhne sa- loge- „Kdor nazhlovekasaupa, in ima m e 1 o s a fvojo mozh ..., bo kakor r e f j e v’ p u f h a v i,” *) in bo vfahnil. „Kdor pa v’Gofpoda saupa... bo kakor p e r vodah s a f a j e n o drevo, ktero v’ mokrotno sera- *) Jer. i 7 5. 6. 118 — I j o fvo j e kor enine poshene; in fe ne uftrafhi, kader vrozhina pride. S mi ram bo selenelo in fa d r o d i 1 o.” *) Vfe naj l<’saupanju obuduje: Bosh- ja dobrota, njegova mogozhnoft, njego¬ ve obljube, njegova sveftoba, fposnanje nafhih potreb, nafha laftna flaboft, in fkufhnja, ki jo vfak dan ftorimo, kako malo ljudje saniorejo, in kako fo nesvefti. Naj bodo tedaj tvoje teshave kakor- fhnekoli hozhejo, le v’ boshjo previd- nofl saupaj. Pertoshifh fe, de ti Bog v’ tvojih okolifhinah nobene pomozbi ne fkasuje ; perpravljen ti je pomagati, pa Le zhaka , de bi s’ saupanjem k’njegovim nogam padel, in ga pomozhi profil. Dobro ve sa tvoje shaloftne okoli fhi- ne, v' kterih fe snajdefh; pa vender, zhe tvoje saupanje ne bo od tega s’ njim govorilo , fe bo proti tebi tako sadershal, kakor ko bi nizh od tega ne vedil. Tako fi nepokojinih zagoviten, „k a- kor ko bi ne bilo Boga v’ Israe- lu.” **) ♦) Jar. 17, 7.8. **) IV. Kral. i, 6. 1'9 — Velikrat fe zhlovek grima, jenepo- Itojin in preftralhen ; pa ko bi kolikaj ho¬ tel sau panje v’ Tvojim ferzu obuditi, bi bila dutha prezej pokojna in mirna. Kader fi v’nevarnoftih, dvomih ali v’ zviblih, v’ sopernoftih , fi vfelej per- sadeni, ifhi perpomozhkov, prafhaj sa fvet; pa tvoje nar pervo perbeshalifhe more Bog biti. Ljudje ti le toliko samorejo, vedo in hozhejo pomagati, kolikor jim Bog da. Dokler nafhe saupanje v’ Boga ni predersno, ne more nikoli preveliko biti. Kakor je zhlovek fam na febi flab, tako mozhniga ga flori Bog, zhe Tvoje sa¬ upanje na-nj poftavi. Kar ti je tvoje sdravje vselo, to ni nizh mozhi odvselo tiftimu, kteri Tam ti samore sdravje Tpet dati. ,Smert ti je kakofhniga zhlovekaod- vsela, ki ti je veliko pomagal; tiftigapa ti ne more nihzhe vseti, kteri je tega zhlo- veka vladal ali vishal, de ti je dobro floril. Ko bi prav premillili, bi naThli, de nam je Bog le sato Tvojo pomozh kteri? krat odtegnil, ker Trno Te savoljo pre majh- niga saupanja tifte nevredne Borili. 12o Devet in dvajfeti rasdelik. Od pokorJ h i n e. Ker fta bila Marija in Joshef is Da¬ vidove rodovine, fta fhla is Nazareta v’ Betlehem, de fta fe tam popifala po sa- povedi zefarja Avgufta, kteri je ukasal, po vfih fvojih deshelah ljudi fofhteti, de je mozh fvojiga zefarftva na tanko fpo- snal. Zhe je zefar to povelje is lakomno- fli ali is prevsetnofti dal, sa to niftanizh poprafhevala. Povelje je bilo enkrat dano, vedila fta sa-nj, fta fe mu tedaj podvergla. Ko bi bil zefar Avguft Marijo posnal, bi ji bil rekel, kakor je Afuer rekel Eftri: „Ta poftava ni sa-te.” *) Pa poda¬ va jo je sadela, kakor vfaziga drusiga; je bila tedaj pokorna kakor drugi, ja fhe bolj, kakor drugi; pokorna je bila v’po- nishnofti, v’ poterpeshljivofti in bresgo- dernjanja. Marija je v’ povelji zefarjevim le boshjo voljo fposnala. Sa-njo je bila ta *) Eft. 15, 13. I 2 1 sapoved, kakor od boshje previdaofti da¬ na, kteri fe bres pomiflika podvershe. Kdor je pokoren, nobeniga povelja ne preifkuje, temuzh ga na ravnoft do¬ polni. Duhu pokorfhine ni nobena rezh tako nafproti, kakor preifkovanje mefe- niga zhloveka, kteri hozhe vfe vediti, vfe prefoditi. Kaj bi bilo na sadnje f’podloshnoft- jo, ko bi mogle sapovedi teh, ki imajo pravizo sapovedovati, fhe le od tiftih pre¬ hojene biti, kterim fo te sapovedi dopol- novati ? Zhe tudi kak deshelfk gofpod, kte¬ ri ti kaj sapove, tvoje pokorfhine fam sa-fe ne saflushi, jo pa saflushi Gofpod vfih gofpodov, nameli kteriga jepoflav- Ijen. Ref je, de fe sna ta, kteri ti sapo- veduje, smoliti. Pa vender, dokler nizh taziga ne sapoveduje, kar je boshji sa¬ povedi nafproti, ne more tvoja pokor- fhina napzhina biti, ktero mu savoljo Bo¬ ga fkasujefh; ja, fhe veliko saflushenja bofh fkosi to pred Bogarn imel. .Svetniki naf uzhe, de je velikobolj- fhi: majhine rezhi is pokorfhine ftoriti, kakor velike is laftne volje. 122 Rasumnoft pofvetnih ljudi saframu- je ponishno nedolshnoft pokornih ferz; sato ko ne sapopade, kar je od boshjiga Duha. Pa koga je takimu, kteri hozhe po naukih f’evangelja shiveti, na tem leshe- zhe, kako ga ljudje fodijo? — Per vfaki pokorfhini pa nisaflushe- nja. Tifta pokorfhina, ktero le sato fka- sujefh, ko je tifti dober, kteri ti sapove- duje, je le natorna pokorfhina. Sa tako pokorihino samorefh le od ljudi plazhilo tirjati. Vzhafife fhe v’ tifto pokorfhino, kte¬ ro zhlovek savoljo Boga komu fkasuje, veliko napzhnofti in pomankanja perme- fha, de fkosi to nekoliko od fvoje vred- nofti in od fvojiga saflushenja sgubi. Kdor le takrat Iktro in s’ vefeljem uboga, kader rad flori, kar fe mu sapo- ve, tifti velikovezh fvojo laftno, kakor ptujo voljo dopolnuje ; to fe pa ne pravi: pokoren biti, ampak velikovezh: fani fe- bi sadoftifloriti. Prava pokorfhina ne perpufti nobe- niga odkladanja, kader je enkrat kaj sa* povedano, pa tudi nobeniga godernjanja 123 zhes tidiga, kteri ima pravizo sapovedo- vati. ,8. pifmo nafuzhi, de moremo „go- fpodam svfimftrahampodlosh- ni biti, ne farno dobrim i n k r o t- k i m, ampak tudi z h m e r n i m.” *) Pokorfhina bi bila veliko menj te- shavna, ko bi zhlovek sraven ne miflil toliko na zhloveka, ki mu je pokoren, ka¬ kor veliko bolj na Boga, savoljo Lteriga mu je pokoren. Po fprizhevanji f. Duha ,,b o ubo¬ gljiv zhlovek od premaganja govori I.” **) Laitna volja je isvirik smot. Zhe pa zhlovek fvojo ladno voljo fkosi po- korfhino pofvezhuje, fi veliko sopernofti in kefanja odverne, in fi boshje dopade- nje perdobi. ) I- Patr. a, 18. '**) Prip. 21, 28. — 124 — Druge bukve. Premifhljevanje shivljenja in zhednoft prefvete devize Marije od rojftva njeniga boshjiga 4o — na; in tako na tanko jo je fpolnila, de tudi nar manjfhi oholifhine ni v* nemar pudila. Sgled Jesufa, kteri fe je tudi poda- vi obresovanja podvergel, ni perpudil, de bi fe bila ona fvoje pofebne pravize poflushila; in podava pa tudi ni od no- beniga govorila, kteri bi bil isvset. Ma¬ rija je tedaj ubogala bres odlafhanja in bres isjemka. Je, kakor fe vidi, fvojiga ( Sina, ka¬ der ga je po podavi v’ tempeljnu v’ dar dala, med druge zhlovefhke otroke sa- mefhala; sakaj podava pravi, de naj ma¬ tere fvoje pervo rojene otroke v’tempelj- nu Bogu darujejo. Nebefhki Ozhe bo she, kader bo sa dobro fposnal, zhall Jesufovo na snanje dal. Marija le na po- korfhino mifli. Ta sgled je she sadofli, dev’framo- to perpravi nafho mlazhnod, kader le je treba boshji podavi podvrezhi; in de raskropi tide prasne isgovore, f’kterimi fe ifhemo hitri in svedi pokorfhini od¬ tegniti. Grosno zhudno je to, de zhlovek nar vifhimu Gofpodu pokorfhino odre- — i4i — zhe, fani jo pa vender od vfih tirja, kte- rifo pod njegovo oblaftjo. — Ti, prah in pepel, ti fe predersnefh nar vifhimu Gofpodu, famimu Bogu re- zhi, de ne morefh pokoren biti, de njego¬ va poftava prevezh od tvoje flabofti tir¬ ja? — Kakofhna predersnoft! kakofhna hudobija! O framota! Jarm Gofpodov fe natn preteshak sdi, defiravno on fam pravi t de je fladak in lahak. Raji imamo jarm fveta, zhe je tudi tako tiranfk. .Svetu fe da is pokorfhine do njega vfe, kar ima zhlovek le kaj vredniga: fvo- je nar boljfhi leta, brihtnoft fvoje du- ihe, nar flajfhiobzhutljeje fvojiga ferza, in vfe, kar samore f’ fvojo telefno in dufhno mozhjo ftoriti. Gofpodu pa fhe le prihodni zhaf odlozhimo, v’ kterim ho- zhemo, kakor sdaj pravimo, njegovi vo¬ lji pokorni biti. To pa fe pravi, sa Boga hraniti fvo¬ je flabe, ftare leta in sadnje oflanke ob- ahutljejev, s’enobefedo, sakarshefvet takrat ne bo vezh maral. De zhlovek fvetu dopade, fe bres odgovarjanja in popolnama flepo podver- she vfim njegovim termam, in vfim nje- — 142 govim fhe tako zhudnim fhegam. Kader je pa treba Bogu, nar ljubesnjivfhimuGo- fpodu, fkosi popolnama pokorfhino do njegovih sapoved dopafti, fe nam to pod- vershenje vfe preterdo sdi, ali pa fhe morde urshohov ifhemo, ta jami popol¬ nama od febe fpraviti. Zhe fe bofh fam feboj ali f’ fvetam pofvetoval, preden fklenefh, Bogu po- korfhino fkasati, ktero fi mu dolshan; mu je ne bofh nizh fkasal, ali pa ne po¬ polnama, sakaj boshja poftava je tvojima nagnjenju in poflavam fveta nafproti. Mefo in kri fe takrat ne fme sa fvet poprafhati, kader je od boshje pollave govorjenje. Nafha natora naf ne more k’ drugimu napeljevati, kakor k* farno* pafhnofti, in fvet k’sopervanju. Vfigamogozhni Gofpod! kteriimafh le fam pravizo sapovedovati, bres de bi mi pravizo imeli prefodovati, sakajtoali uno sapovedujefh; ,,odpri moje fer- z e fvoji poftavi.’’, *) „Tvoja praviza je vezhna praviza, in tvoja poftava jesgo- *) II. Mak. i, 4- — 143 — li ref ni z a.” *) Pufli jo „kakor rb- fo” **) v’ moje ferze padi. Tvoj prerok nam v’enim fvojih pfal- mov perpoveduje , de bo obilin mir dode¬ ljen tiftimu, kteri tvojo poflavo ljubi in dopolnuje. Nam pove, de to dopolnovanje nar perproftifhimu modroft daje ; de k’pra¬ vi frezhi pelje; de shaloft ferza preshe- ne, in dufhne temote raskropi; dejebo- Ijfhi, kakor slato in shlahtni kamni, in de je flajfhi, kakor nar boljfbimed. Novizh fe sdaj saveshem, de ne boni nikoli od dopolnovanja tvoje sapovedi od- ftopil. ,Stori fe vredniga, o Gofpod, me¬ ne v’ mojim fldepu poterditi. Do fvojiga sadnjigasdihl je ja hozhem tvojo poftavo dopolnovati. Ona je v’ mo¬ jih ozheh kakor bogata verbfhina, ktero hozhem fkerbno hraniti. Smiram hozhem vefelje nad njo imeti. *) P£ ir8, 149. **) V. B. Moj». 3a, a. — >44 — 4 Shefti rasdelik. Od dobriga sgleda. Marija dopolni poflavo ozhifhevanja sato, de Judam, kteri nifo vedili, deje deviza, ne da nobeniga pohujfhanja; pa tudi sato, de Joshefu, fvojimu moshu, in vfim tiftim, kterim je bila, Labor nje¬ mu, od Boga ta fkrivnoft rasodeta, de vfim tem da sgled popolne poborfhine bres vfiga isgovarjanja. Nikar nikoli nizh ne opufli Roriti, defiravno nifi h’ temu savesan, zhe bito opufhenje vtegnilo pohujfhanje dati. In ko bi imel savoljo tega tudi fhe takoperjetno fvetopremifhljevanje popu- ftiti, vender le flori. To fepravi, Boga savoljo Boga popuftiti. Zhe zhlovek Boga ljubi, ifhe njemu ferz perdobiti. Tega pa ne more boljfh’ opraviti, kakor zhe s’dobrimi sgledi dru¬ ge uzhi, kako de naj Boga ljubijo. Oponiinjevanje k’brumnimu shivlje- nju flori, de fe brumno shivljenje v’zha- fti ima. Ali kader fe s’ opominjevanjem tudi fhe djanje fklene, fe fhe veliko vezh -— >45 — opravi. Sgled Cvetnikov je floril nove Cvetnike. .Sveto slavljenje apoftelnov in per- vih kriftjanov je marfikterimu k’ fpreo- bernjenju ravno toliko perpomoglo, ka¬ kor njih pridige in zhudeshi. O kako malo je dan danafhni kri¬ ftjanov, kteri fo fkosi Cvete sglede „do¬ ber duh KriCtuCov.” *) Zhloveku le sdi, kakor de bi ljudje le sato eden s’ drugim druChino imeli, debi CkosiClabe sglede, ktere li dajejo, eden drugimu k’ pogubljenju pomagali? Zhe fe shehozheCh pogubiti, feCam pogubi; ,,nikar ne pomagaj k’p o- gubljenju Cvojimu Clabimu bra¬ tu, savoljo kteriga jeKriCtuC li¬ ni eri.” **) KakoChna hudobija je to, kader kdo Cvojimu blishnjimu vsame zhafno blago in premoshenje ; kakoChna velika hudo¬ bija more pa Che le biti, kader mu vezh- ne saklade odvsame! — Tak je pravreC fatanov najemnik in njegovo orodje. *) II. Kor. 2 , 15. **) I. Kor. 8, n. io 146 — Pofebno fo tifti dolshni, dobre sgle- de dajati, kteri imajo I Ref je, de laftna ljubesen per sani- zhevanju veliko terpi • pa ravno sato po¬ maga ponishnoft nar bolj k’ svelizhanju« ^Svetniki fo Boga hvalili, kader fo bili saframovani, kakor de bi bili velik® gnade prejeli. Zhe ne ftorim tudi jeft ravno tako, le sato ne ftorim, ker fim fhe vef pofve* — — ten in mefen, in ker ne ifhem lefamiga Boga. Nekteri Cvetniki Co fhe zelo Boga pro¬ fili sa veliko ponishnoft; tako velike fo bile njih shelje po popolnanmafli. Zhe ne zhutim tudi jeft ravno take mozhi v’ febi, (de bi Boga sa ponishnoft profil,) fe moreni pa Caj per tiftim po- nishevanju v’ boshjo voljo podati, kteri- ga meni Bog bres moje profhne pofhle k’ mojimu pridu. Bolj kakor s’ nar imenitnifhimi dar- mi samorem Boga pozhaftiti s’ ponish- noftjo, zhe fe sraven popolnama v'bosh¬ jo voljo podam, kakor je moja dolshnoft. ,Sin boshji fe je bil, kakor pravi C. ap. Pavel, tako globoko ponishal, defe je prav k’ nizh ftoril. Persadevati fi mo¬ rem, de fe bom tudi jeft po tem sgledu. ravnal. Nad ponishnofljo gnufenjeimeti, je gnufenje imeti nad tifto enakoftjo s’Jesu- lam, ktero fkos^i ponishnoft dobimo. Zhe me Bog pogoilo ponishuje, fe to le sato sgodi, ker me hozhe popolna- nia fvojimu ,Sinu podobniga ftoriti. Jeft bi imel to, kar me ponishuje, s ravno takim velel jam inf’ tako hvalosh- i5o — noi'.jo fprejeti, s’ kakorThino bi babi kof- zhik od praviga Kriflufoviga krisha pre- Ofmi rasdelik. Kako nam gre Bogu lijte ofre pernefti,ktere on od naj tir ja- JS l n s h a b n i k. Dar, kteriga fo druge matere f’Tvo¬ jimi pervorojenimt otrozimi v’ tempelj Bogu nofile, jim ni bil teshek; ampakta dar, ker fi ti, o fveta deviza! fvojiga,Si¬ na Jesufa darovala, je bil sa-te velik ofer. Ti fi vedila, de bo mogel enkrat Tvo¬ je shivljenje sa svelizhanje Tveta dati; toraj fi ga ti she sdaj Bogu popolnama v’ dar perneTla. Ravno kakor popolnama ofer fi g a ti tje dala, in tako Te je on tudi Tam Tvo- jimu Ozhetu daroval. To je bil tako rekozhpervi sazhetik vfiga tiftiga terpljenja, kteriga fi ti do 151 sadnje ure Jesufoviga shivljenja predati imela. Tukaj fe je sazhelo fpolnovati, Lar ti je ( Simeon, Lo je Jesufa na fvoje na- rozhje vsel, prerokoval, „de bo tvo¬ jo dufho mezh(shalofti) prefu- nil.” *) Pofvetne matere fizer ljubijo fvoje otroke; pa vfe fvoje ljubesni jim ven de r ne fkasujejo. Koliko jo fhe perhranijo sa prasne rezhi, koliko farne sa-fe! Ti pa fi Jesufa ljubila, ti fi ga is zeliga fer- za ljubila; ti fi le njega ljubila. On je bil tvoj edini lin. In komej li sazhelaprav to vefelje vshivati, de li ma¬ ti, 'in mati taziga otroka, fi fe vender Itmal na pot podala, „kader fo d no¬ vi ozbifhevanja dopolnenibili, de fi ga pred Gofp oda p o ft a vi¬ la.” **) O vredna Abrahamova hzhi, vred¬ na erbina njegove vere! ti fi v’ febi sa- dufhila vfe natorfke pozhutke, de fi le boshji glaf poflufhala, kteri je od tebe ravno to sa ofer imeti hotel, kar ti je bi¬ lo nar ljubfhi na fvetu. *) Luk. i,35. **) Luk 2, 22. 152 Mari j a. Moj fin! bodi po mojim sgledu Ha- noviten in perpravijen, kader Bog kaj od tebe tirja, naj bo she kar hozhe.' Ah ! od mene je to v’ dar imeti ho¬ tel, kar fim reflohka nar bolj ljubila. Kaj pa od tebe vezhi del tirja? De imafh to tje dati, kar bi mogel she tako fovra- shiti. Zhe Boga ljubifh, morefh obilno v’ djanju fvojo ljubesen fkasovati. .Skopo in ftifnjeno ferze nizh ne ve, kaj fe pra¬ vi ljubiti. Kdor fe nozhe savoljo Boga kaj so- perniga podftopiti, kdor fe od vfake te- shave, ki fe sraven pokashe, oftrafhiti da, ali ta ljubi Boga? '~V’ sopernoftih in v’ vojfkovanju fe prava ljubesen fkashe. Kdor hozhe Je- sufov uzheniz biti, in po njegovih nau¬ kih in sgledih shiveti, ne fme mehkushen biti. •— Zhe shelifh, de bo to, kar Gofpo- du darujefh, njemu dopadljivo, morefh prezej k’ temu perpravijen biti, in ne fhe le prerajtovati, koliko bi fi mogel persadjali, de bitojBogu ofral. 155 t Svet od tiftih, kteri ga ljubijo, gros- no veliko tirja; pa de jim le na snanje da, kaj hozhe imeti, prezej mu bresvfi- ga perdershka poftreshejo. Ali bo tedaj le Bog fam tift Gofpod, kterimu nizhno- zhemo Boriti, preden ne prerajtamo, zhe prevezh ne tirja? O moj lin! kako malo tift Boga lju¬ bi, kteri fi v’ takih rezheh, s’ kterimi ho¬ zhe Bogu fvojo ljubesen fkasovati, fam miro ftavi! — Gotovo bi fi zhlovek nikoli ne upal, fvetu, kteriga le fvojoglavnoft visha, in kteri per fvoji ljubesni le laftni dobizhik ifhe, takiga ferza dati, kakor fo po na¬ vadi tifte ferza, ktere livezhi del kriftja- ni Bogu dajati podftopijo. ( Sin, kteri fvojimu ozhetu le farno to ftori, kar mu terdo sapove ; ali pa shena, ktera fi nizh is tega ne ftori, zhe tudi fvojimu moshu ne vftreshe, kakor hitro bi fe sraven kaj truditi mogla; ali fkashejo taki refnizhno ljubesen, debi je samogel kdo vefel biti? Bog je vfim fvojim ftvaremnefkonzh- no dober; „on pa tudi nobeniga — 154 — sraven febe ne terpi, in hozhe le fam ljubljen biti.” *) Tift njemu ne flushi tabo, kakor on hozhe, in kakor je vreden, „kteri ne oftane popolnama, inv’vfih re- a h e h njegove volje ne d o p o l- **) 4 Sram te bodi, ker tako sanikerno Bogu flushifh ; frarn te bodi, ker tako malo sa-nj ftorifh, ko je venderon toli¬ ko sa-te ftoriL Vzhafi vidifh, de Bog tebi take re- zhi sapoveduje, ktere ti grosno teshko dopolnujefh. Pa fhe teshi sapovedi ti bo dajal, moj fin’ sakaj nebefhko plazhilo fe more dobro saflushiti. Morde bo fhe tvoje premoshenje, tvoj mir, tvojo zhaft, tvoje sdravje, ali fhe zelo tvoje shivljenje od tebe tirjal.On ima to pravizo. Nikar fe ne zhudi, de, vezhkoniu dafh, vezh hozhe. On le sato tako dela, de te tukaj k’ nar vezhim gnadam per- pravlja, in de ti perloshnoft daja, nesniif' jeno plazhilo v’ nebefih saflushiti. *) a. B. Mojs. 34, 14. **) KoloC 4’, 155 Deveti rasdelik, Kaj gre mifliti od vfiga hudi- ga, ki ero fhe naf ihaka, Marija. Moj fin! saka j tako folsize tozhifh, in tako proti nebefam sdihujefh ? t Slushahni k. Ah kraljiza vfih Cvetnikov! komaj fim sazhel mir okufhati, in she me fpet nove teshave v’ nepokoj perpravijo. Kriviza, obrekovanje , nehvalesh- noft fe na novizh soper mene vsdigujejo. O ufmiljena mati! flori fe vredno, fvo- jiga otroka f’ fvojo pomozhjo varovati. Marija. Moj fin! ti fi fkoraj v’ ravno takih okolifhinah, v’ kakorfhnih fim bila jeft, kader fim v’ tempeljnu .Simeonovo pre¬ rokovanje saflifhala. — Po tem, ko je bil prihodno vifokoft Jesufovo osnanil, mi je rekel, „de je 156 — ta poftavljen v’ s n a m i u j e, k t e r i- mu fe bo sopergovorilo; de bo mezh (shalofti) mojo dufho preta¬ nil,” *) in de bom jeft vfe toterpljenje, kteriga bo moj t Sin preftati mogel, s’njim vred obzhutila. — Sraven tega me je tu¬ di f. pifmo poduzhilo, koliko bo Jesufu terpeti. Ubit Abel, prodan Joshef, pre- ganjen David, saklanovelikanozhnojag¬ nje, to fo bile sgoli podobe, kterefomi osnanovale, kaj fe bo s’ njim godilo. Ah ! kakofhine grenltofti fim jeft vfe fvoje shive dni obzhutila savoljo ftrafhni- ga terpljenja Jesufoviga in njegove fmer- ti, ktero mi je bilo smiram pred ozhim! t Serze fe mi je hotlo vtergati, kader fimjesufa nanarozhji dershala,in premifh' Ijevala, de mu nebodrugazhi fveta odre- fhiti, kakor s’ nar ftrafhnejfhi fmertjo! Kader fim v’ tempeljnu kakofhino jagnje saklati, ali kakofhniga goloba da¬ rovati vidila, fim farna per febi rekla: Tako le bodo tudi enkrat raojiga Jesufa umorili! — *) Luk. a, 34. 35. — 15? — iSlushabnik. Jefl dobro saftopim, o devifhka ma¬ ti! kako velike fo mogle biti tvoje ferzh- ne bolezhine; in dete f.zerkevpo vfipra- viziimenuje kraljizo marternikov. Marterniki fo bili ob glavo djani, fo bili divjim sverinam versheni, fo bili v* vodi in ognji pomorjeni. Pa njihmartre fo bile vezhi del kratke; tvoje fo pater- pele tri in tridefet let! Zel ta zhaf fi ti s’ vezhi ferzhnoftjo in mozhjo, kakor vfi marterniki, nepre- ftrafheno fvoje terpljenje, ki ti ga je Bog perpravil, in ki fe je vlaki dan ponavlja¬ lo, premifhljevala, pofebno patifto terp¬ ljenje , ki fi ga imela na hribu Kalvari preftati. Jeft fim pa vef flab in zagoviten, zhe fe le fpomnim na to terpljenje, ktero me zhaka. Kakor fe je tvoja shaloftvfelej pono¬ vila, kader fi fe fpomnila terpljenja, ki ga je imel Jesuf preftati, tako fe je tudi vfelej tvoje pervo premagovanje ponovi¬ lo, f’ kterim G ga ti v’ tempeljnu Bogu darovala. 158 — Tvoja dufha je bila v’ grosovitnih britkoftih, pa vendernifvojigamirusgu- bila; saka j ti fi bila popolnama Bogu v- dana, in fi le to hotla, kar je on hotel. Jeft fe pa vef trefem, kader na ka> kofhino noro teshavo miflim, ktero mi je Bog namenil. Nekjer ni pokoja, ne- kjer miru sa-me. Dufha fe vftavlja, fer- ze shaluje. Marija Moj fin! „Bog je sveft, on ne bo perpuflil, de bi ti hujfhi fku- fhan in shaljen bil,kakor samo- refh p r enefti;” *) ampak bo fvojo po - mozh tvojim fkufhnjavam permeril. Le poflufhaj njegovo gnado, ktera fe ti she glafi, in delaj s’ njo. Vezh ko Bog komu krishev pofhlje, vezh mu tudi perpomozhkov da, de jih samore prenefti. Britkofti fo nar vezhi dar, kteriga Bog fvojim ftvarem da; in voljno poterp- Ijenje v’ britkoftih je nar pri jetnifhiflush- *) I. Kor. 10, 13. — i5g — ba, ktero samorejo ftvari fvojimu ftvar- niku ftoriti. Zhe fo britkofti, ktere morefh pre- nafhati, velike, bodi preprizhan, de Bog sraven le ta namen ima, de bi te k’veli¬ ki fvetofli perpeljal. Ali hozhefh ti bra¬ niti, de bi fe boshji nameni fpolnili ? Nepokoj in tarne ti ne bodoodvsele krishev. ( Stori, kar hozhefh , nohti jih vender le morefh. Kteri je tedaj nar boljfhi del, ki ga isvoli? — De fe bofh popolnama boshji volji podvergel, to bo gotovo nar boljfhi sa - te , moj fin! Le rezi: ,,O n je G o- fpod, naj flori, kar njemu dopa- de.” *) Vidil bofh, de bo Bog fkosi tvoje podvershenje omezhen, in de ti bo, ker je sveft v’ fvojih obljubah, tifte krishe, kteri fe ti od delezh tako tefhki sde, bolj polahkal, kakor miflifh. Tako ti jih bo polahkal, de fampo- rezhefh: „0bilnifhi ko je Kriftu- I o v o terpljenje v’ naf, obilnifhi je tudi fkosi Kriftufa nafh trofht.” **) *) I. B. Krak 3, 18. **) II. Kor, i, & i6o -— t S l u s h ab n i k. Hvala hodi tebi, vfe zhafli vredna Marija! sata nauk, kteriga fi mi dala. V novizh oshivi moja flaba dufha. Ah ! v’ temu poduzhenju zhuti mo* ja dufha novo mozh, debomsdaj f’ferzh- noftjo teshavam naproti fhel, kterihfim fe pred tako bal. „Hvaljen bodi Gofpod, moj Bog, k t e r i (fhosi nauk fvoje boshje m®' tere) uzhi moje roke s a boj va¬ nje in v o j f k o v a n j e ,”*) v’kterinib' jeft, reven zhlovek, bres take pomozh 1 gotovo premagan bil. Defeti rasdelik. Kako fe mor e dufh a takrat s «- dershati, in kakofhne rnij^ 1 imeti, kader ne more sapo- p aJ't i, themu Bog tako s’ njo ravna. Na enkrat je Bog fkosi f. Joshefa, kte- ri je bil od angelja opominjen, Marii de- *) Pf. i43, i. 161 vizi nasnanje dal, de moreta dete Jesu- fa pred hudobnim Herodeshem oteti, in v’ Egipt s’ njim beshati. Ali nima Bog v’fvoji nefkonzhni mo- zhi sadofti perpomozhkov, ferze tega ob- laftnika fpreoherniti ? Ali ni to Boga ne¬ vredno , pred flabim zhlovekam beshati ? Ali ni mogel Bog, de bi bil Jesufa refhil, s’ ravno takimi zhudeshi Herode- sha fhtrafati, s’ kakorfhnimi je Egipzha- ne fhtrafoval, de je fvoje ljudftvo refhil ? Ah! Marija ni nizh premifhljevala, kakofhne namene ima Bog s’ njo. Boshja volja je vfelej vredna, dejo dopolnimo, naj she urshahe, sakaj nam kaj sapoveduje, sapopademo ali pa ne. Ali bo pa tudi kaj shivesha najdla na tako dolgi poti, v’ takih pufhavah , v’ takim ptujim kraju, kamor jo Bogpo- fhlje ? Po tem ni nizh vprafhala. Ravno tift Bog, kteri jivkashe, fe na pot podati, je sadofti mogozhen, jo s shivesham previditi, defilih ona nizh ne ve kako. Ali ji jesmiramv’Egiptu oftati? Tu¬ di sa to fe ne smeni. Ona pojde fpetod ondod, kader ji bo Bog nasnanje dal, de naj fpet nasaj gre. i i 162 In Lo bi ji Bog fhe kaj bolj nesapo- padljiviga sapovedal, bi vencler mir nje¬ ne dufhe nizh smanjfhan ne bil 5 Zhemu bi pa tudi samogla tal — Pofvezhuj opravila fvojiga (lanu fko- si to, de jih bofh vfe opravil v’ boshjo zhaft; in fe ne bofh vezh pertoshil, de te rastrefejo lete opravila. David je imel veliko opraviti, ker je zhes tako kraljeftvo kraljeval; vender ga to ni odvrazhevalo od molitve, „fe- d e m 1< r a t je na dan Gofpodupel hvalo.” *) ( Svetnikov ni to odvrazhevalo od fve- tiga shivljenja , ker fo imeli veliko opra¬ viti; temuzh ravno sato, ko fo bili fveti, fo bili v’ (lanu prav dopolniti vfe fvoje dolšhnofti. ‘Svetoft ne obftoji v’ tem, de bi flu- shili Bogu, kjer bi farni hotli, in kakor bi hotli; temuzh kjer on hozhe, in kakor hozhe. Zhe je boshja volja, de bolanleshifh, ga bofh f’ tem bolj pozhaftil, kakor ko bi fe na vfo mozh trudil, mu dufh per- dobiti. *) Pl. 118, 164. — 1J2 — Trinajfti rasdelik. Od gore zho Ji i v b os hj i fl us hb i. .Slushabnik. O fveta deviza! v’ vfih okolifhinah fvojiga shivljenja, kolikor mi jih je sna* nih, mi dafh prelepe sglede nar vezhigo- rezhofti v’ poboshnofti (brumnofti.) Leta fveta gorezhnoft te je peljala „vfako leto v’ Jerusalem ob ve- likonozhnim prašnik u.” *) Defiravno je dolshnoft, k’pofvezhe- vanju tega veliziga prašnika v’Jerusaleni hoditi, le Joshefa, tvojiga mosha, vesa- la, **) fi vender vfelej s’ njim fhla. Tvoja ljubesen do Boga je bila tako gorezha, de nifi mogla per tem obftatij de bi bila le toliko ftorila, kolikor je bi¬ la tvoja terda in gotova dolshnoft. Ah, kako fini jeft nehvaleshenJ e ^ lim pa dofihmal 'vfe drugazhi ravnal s Bogam! *) Luk. 2, 41. **) II. B. Moja. 23, >7- — i 7^ — Defiravno mi je she toliko dobrot fkasal, fim mu vender smiram sapiral fvoje ferze. Ojftro mi je mogel vfelej sa- povedovati, zhe je hotel od mene imeti pokorfhino in podvershenje. Marija. Moj fin! zhe ferze Boga ljubi, ne samudi nizh, kar bi samoglo biti njemu dopadljivo. . Pazh malo posnafh Gofpoda, kima flushifh, zhe fi fkop proti njemu. Le premifli malo, koliko pofvetni ljudje ftore sa fvet; in uzhi fe od njih, koliko fi dolshen ftoriti sa Boga. Le poglej, kako fe trudijo; ne po- rajtajo na nobeno teshavo, na nobeno terpljenje, de le fvetu uftreshejo, in fe podvershejo, de le fvetu dopadejo, tu¬ di prav niškim flreshbam. De bi pa Bogu dopadljivo shivel, in n jemu, nar vikfhimu Gofpodu, fvojo Iju- besen v’ djanji fkasoval, to ti je vfe pre- teshko. Zhe fe od tebe hozhe imeti, de bodi samerkljiv in fkerben per tem, kar je boshjiga, to ti je she preteshko pod¬ vershenje. — >74 — Ali te ni fram, de fe ti more sgled pofvetnih ljudi pred ozhi podariti, in de bi imel k’ njim v’ fholo hoditi, de bi fe nauzhil, Itako morefh Bogu flushiti. O, niltar fe vender ne daj od otrok fveta v’ gorezhofti premagati! Niltar ne terpi, de bi fe fvet hvaliti samogel, de mu njegovi perjatli s’ vezhi gorezhoftjo flushijo, Italtor kriftjani fvojimu Bogu, Itterimu fo fe podvergli. Pofihmal tedaj ne bodi vezh med ti- ftimi kriftjani, kteri miflijo, dejfoslopo- boshni, zhe le to na tanko dopolnujejo, kar jim boshja podava pod fhtrafnigo sa- poveduje. Per takih fe lahko fodi, de bi jim bilo vfe eno, ko bi tudi gnado boshjo sgu- bilt, de bi le nobene fhtrafnige sato ter- peti ne imeli. Taki fe Boga le boje, ne ljubijo ga pa ne. Prav, moj fin! de fe bojifh Boga, ker ftrafhno fhtrafuje; pa zhes vfe fe boj, de bi njega, ki je tako dobrotljiv in lj u ' besnjiv , promalo ne ljubil. Ali bi te tvoj perjatel sa Ijubesnji? 1 ' ga perjatla fposnal, ko bi mu nizh dru- siga ne ftoril, kakor farno to, kar p raV - i 7 5 - more biti, de feperjasnoftpopolnamane rasdere ? Ljubesen je polna gorezhofti. Njej ni sadofti, farno toliko ftoriti, kolikor je dolshnoft. Kdor prav ljubi, ifhe per vla¬ ki perloshnofti tillimu dopafti, kteriga ljubi. Ko bi Boga f’ pravo gorezhofijo lju¬ bil, bi vfe, karsa-nj ftorifh, sa prav malo imel, in bi fhe veliko vezh Boriti shelel. Naj bo le gorezha tvoja ljubesen, in potlej ti ne bo nobena rezh vezh teshav- na. Bog tiftim dufham , ktere ga gore- zhe ljubijo, tak fladek trofhtv’ferze vli¬ je , de ravno tam nar vezh vefelja najde¬ jo, kjer fo nar vezhi teshave. x t S l u s h a b n i k. O moja ljubesnjiva mati! fprblifvo- jimu otroku gorezhoft, od ktere govorifh, od ktere 11 nam take sglede dajala. ,8' framoto morem fposnati, de me nar manjfhi teshava she udavi. Kakor hitro le kakofhno sopernoft ali teshavo z hutim , fim she premagan. — 176 — Vzhafi mi tudi ftrah pred ljudmi to Boriti ubrani, le’ zhimur me gnada na- Idanja. Vidifh, kako mi je pomozh potreb¬ na. Ah, ko bi pazh tvoj svelizhanfki nauk tako gorezho ljubesen v’ mojim ferzu v- shgal, kakorfhna fe Bogu, Iti je vezhna ljubesen, fpodobi. £ Shtirinajfti rasdelik* Kako velika nefrezha j e, J s 11Ja s g ubiti, Jesuf je bil dvanajft let flar, kade 1, je Marijo in Joshefa fpremil, leo fta P° navadi na velikonozhne prašnike v’Jera* salem fhla. Po prašnikih fta fe Marija in Joshef v’ Nazaret vernila, in Jesuf je fam v’J e ' rusalemu ofial, bres de bi bila vedilf’ She en zel dan fta hodila, potlej fta S a fhe le pogrefhila. Kako nepokojna fta bila, kader ft® ga pogrefhila. Kako globoko je pofeb' no Marija to sgubo obzhutila! — 177 —“ Ali, moj svelizhar! Marija ni bila kriva, de te je sgubila. Ti fi fe njenim ozhemfkril, »ker fi mogel biti v’ tem, kar je tvojiga Ozheta.” *)^ Jeft fimte pa tolikokrat s’ mojimi gre¬ hi sgubil; jeft fimte tolikokrat perfilil, de fi fe mogel od mene odlozhiti. Ah, ali fe morem kedaj dofti sgrivati zhes ne- frezho te sgube in tega odlozhenja! Marija je Jesufa le po telefu sgubila njegovo perjasnoft je pa fhe popolnama ohranila. Jeft pa fim gnado in perjasnoft Jesufovo sgubil! Ali samore fvetin vfe njegovo vefe- Ije, ktero fim bolj ljubil, kakor Jesufa, leto sgubo mi poverniti ? — O frezhni tifli, odkterih fe Jesufni- kedar ni odlozhil, kteri fo ga smiram imeli! Le oni vedo, in isrezhi samorejo, kaj fo nebefa na fvetu. — S’Jesufambiti, o preljubesnjiva dru- - fhina! o prefladko rasvefeljenje! oper- ferzhna perjasnoft! o nebefhkovefelje! Od Jesufa pa odlozhenbiti, ah,ka- kofhna ftrafhna famota! kakofhna tem- *) Luk. 2, 49. 12 — i7 8 — na nozh! kakofhno grosovitno pomanka- nje! kakofhen pekel she nafvetu! Ko bi zhlovek, kteri je Jesufa sgu- bil, to tvojo nefrezho prav fposnal, bi rad vfe bogaftvo, vfo zhaft, vfe vefeljelveta dal, de bi le Jesufa fpet dobil. — Zhafno sgubo objokujemo, in fe ne damo potolashiti. Kader pa Boga sgubi- mo, te sgube nizh ne objokujemo, jene obzhutimo. — Ah, ali samore kriftjan kaj vezh sgubiti, kakor fvojiga Boga! Kader zhlovek kakofhno dobro re^h sgubi, vfelej shaluje. Le tebe, o moj Bog! ki finarvezhiin nefkonzhna dobro¬ ta , le tebe sgubimo bres obshalovanja. — O , Itako malo te posnamo ! — Ali samore shena, zhe ima le fh e kolika j obzhutenja, bresshalofli biti, ka¬ der sgubi fvojiga prav ljubesnjiviga mo- sha? Ali samore fin, zhe ni popolnama hudoben, bres ferzhne bolezhine biti, kader fvojiga prav dobrotljiviga ozheta sgubi ? Ozhe vfiga ufmiljenja! daj tvojim« otroku fpet tvojo perjasnoft! Boshji she- nin nafhih dufh! daj moji dufhi fpet tvo¬ jo ljubesen! Naj te omezhe tolse, ki jib — *79 ~ tozhijo moje ozhi! tozhijo jih, ker po- polnama obzhutim, kaj fim sgubil! Preftrafhim fe fam nad feboj, kader miflim, de fim saflushil, tebe sgubiti, tebe, ki mi tako ozhitno fprizhujefh,ka¬ ko perferzhno me ljubifh, in kako teve- feli, s’ menoj biti. O, preflabo je moje ferze, de bi samogel vfo oftudnoft fvoje nehvaleshno- fti dofti obzhutiti! Vfe zhlovefhke ferza vkup bi ne mogle tako velikiga fovrafh- tva soper moje hudobije obzhutiti, kakor je ta nefrezha velika, de fim tako hudo¬ ben bil! Ker fim med vfimi nehvaleshnimi nar nehvaleshnifhi, fi le sato fheupam, k’ tebi fe podati, ker je tvoja miloftneis- merjena. Ona bo k’ moji grivnigi per- djala, kar ji fhe manka, in kar famshe- lim. Shelim, de bi moja grivniga tako ve¬ lika bila, kakor je moja vera, ktera me rasfvetljuje in uzhi, kako nefkonzhno bi moglo moje fovrafhtvo do greha, in kako nesmerjena bi mogla moja ljubesen do te¬ be biti. , * is — i8o — c Sdaj fposnam inobzhutim vfo tesho fvojih pregreh. To bi pa manj fposnal, ho bi tvoja dobrota tabo velika ne bila. Ah, defiravno je bila moja nehva- leshnoft tako velika, fe vender fhe ni u- trudila tvoja poterpeshljivoft! ( S’takim sanafhanjem fi na-me zhakal, de fe ne morem dofti sazhuditi, in de ti ne moreni dofti hvaleshen biti. — Kam fe bo opiralo moje saupanje v’ tem revnim ftanu, v’ kterim fim pred tvo¬ jimi ozhmi, kakor le na tvojo dobroto! O Jesuf, moj svelizhar ! daj mi fpet fvojo perjasnoft, in pokashi mi po tem> kako delezh samore tvoja ljubesen fezhi. Vem, de fim saflushil, de bi me tvo¬ ja praviza ftrafhno fhtrafala. Le fhtra- faj me terdovratniga; ah, patiftiproftor mi fpet dodeli, kteriga fim pred v’ tvo¬ jim ferzu imel! Le vsemi mi, rad pervolim, pr e ' moshenje, zhaft in imenitnoft, obrajta- nje in perjasnoft ljudi, in vfe, kar m® na fvetnavesovati samore; le v’tonefre- zho me nikedar vezh pafti ne pufti, de bi tebe sgubil. O, de bi pazh pofihmal s’ svefto in gorezho ljubesnijo perhiteti samogel,kar 181 fim samudil, kader fimodtebe odlozhen shivel! c Stori fe vredniga, o Jesuf! mi do¬ voliti, de fpet k’ tebi pridem. Tvoje fer- ze je smiram tifto, smiram odperto, de naf fprejme, zhe fe od fvojih napzhinih potov fpet k’ tebi povernemo. V’tvoje ferze tedaj s’saupanjem per- beshim. O, de bi fe nikedar vezh od. njega ne odlozhil! de bi zelo vezhnoft v’ njem prebival! •— Petnajfti rasdelik. Kako in kje moremo Jesiifa ifk ati, zhe J mo imeli ne- frezho, ga sgubiti. Komaj je Marija Jesufa pogrefhila, ga je fhla preže j s’ veliko fkerbjo ifkat, narpred med shlahto, potlej v’Jerusalem, kjer ga je frezhno nafhla. Kader je fvojiga ljubiga ,Sina sagle- dala, fe je ravno tako rasvefelila, kakor britko je shalovala, dokler ga n-i nafhla. - 182 - O moja dufha! ti fi tudi Jesufa sgu- bila. Pofnemaj fkerbnoft lete Ijubesnji- ve matere. Po njenim sgledu vfe sapu- fli, de le njega najdefh. Tvoja grivniga in tvoje folse naj ga tirjajo od vfih ftvari, od nebel insemlje, od fvetlobe in teme. Zhlovek velikrat Jesufa ifhe, pa ga ne najde, sato ko ga ne ifhe tam, kjer bi ga ifkati imel. Marfikteri ga tako ifhe, de fe vidi, de mu ni zelo nizh mar, ga najti. Tvoja gorezhoft, f’ ktero ga ifhefh, in tvoja fkerb, ga najti, morete fprizhe- vati, de veliko shaloft zhes to obzhutifh, de fi ga sgubil. Kje ga bofh pa nafhel? Ali v’ fredi med fvetam ? — Jesuf fvet slo fovrashi« Le nikar ne mifli, de ti bota mefo in kri pomagala, ga najti. Marija ga ni nafhla med shlahto in snanzi. Pofvetovaj fe f’ f. evangeljem, upra- fhaj fvetnike, poprafhuj tudi per flu- shabnikih Gofpodovih; in svedil bofh, kje de ga ifkati. Ti bofh Jesufa ravno tam naj del, kjer ga je Marija nafhla. V’ tempelnu, v’ hi- 185 fhi molitve, per andohti, v’drufhininje¬ govih duhovnov in flushabnihov. Tudi v’ famoti ga bofh nafhal, po- febno v’ famoti fvojiga ferjsa, to fe pravi: Lader bodo mirne tvoje hudobne nagnje¬ nja, in sbrano tvoje ferze. Glej, v’ to famoto te hozhe fam peljati, in tam tvojima fer- zu govoriti.” *) Tukaj fogaifkali in gafheifhejovfi, kteri hozhejo saref k’ njemu nasaj priti, zhe fo fe f’hudobijami pregrefhniga slav¬ ljenja od njega odlozhili, ali zhe fo ga v’ mlazhnofti in radovoljnim rastrefenji is o- zhi fpuftili. O, kakofhin fladek mir bofh vshi- vala, moja dufha! kader bofh njega na- Ihla! Ali samore, kdor je od Jesufa od lozhen, kakofhno frezho vshivati ? Kdor Jesufa najde, fam islaftnefku- fhnje fposna, de taka neismerjena salo- ga pazh saflushi ifkana biti. *) Osea , a , >4. — 184 — 4 Sheftnajfti rasdelik. Kako fe more sadershati, kdor je Jesufa fpet najdel. jSlushabni k. Tedaj fi Jesufa fpet nafhla, o Mari¬ ja! in ga v’ Nazaret nasaj peljefh. Ka- l »7- 20 1 Ije k’ premifhljevanju nebefhkih rezhi povsdiguje. Sunanji zhlovek fe pa le s’ mefeno umnoftjo pofvelje. Kar fe musdi, deje tej nafproti, je v’njegovih ozheh poman¬ jkanje prave brihtnoili, ali pa fhe zelo neumnofli. Snotranji zhlovek smiram zhuje zhes fvoje pozhutke, de ga ne golufajo in ne sapeljejo. Sunanji zhlovek pa le po pozhutkih fodi in ravna, in vfe po njih nagnenji. Ti pa fvoje vefelje v r tem imej, de bofh le na Boga miflil, v’ vfih rezheh njega ifkal, vfe savoljo njega ftoril, in tako bofh „boshje kraljeftvo v’fe- bi i m e 1,” *) in bofh med tihimi, od kte- rih Jesuf pravi: ,,d e prav molijo, kte'ri v’ duhu in v’ refnizi Boga m o 1 i j o.” **) Sakaj fo ljudje vezhi del smiram ne- pokojni, in sakaj fe smiram pertoshuje- jo ? Sato ko le sunanje shivljenje imajo; le sa to fkerbe, kar je posemeljfkiga. *) Luk. 17 , ir. J*) Joan- 4> a3. ’— 202 Pa tudi tifti, kteri tako shive, de ljudje miflijo, de fo smiram s’ Bogam fkle- njeni, nifo vfelej taki, kakor fo viditi. Njih ferze je savoljo veliko nepotrebnih shelj rasdeljeno, njih duh je savoljo ve¬ liko prašnih mifel rastrefen. Vfe mifli snotranjiga zhloveka, le Bog vlada ali visha. Le Bog mu je vfe¬ lej per ferzu in pred ozhmi, vfa njego¬ va fkerb je le Bogu dopafti. Sa vfe dru¬ go, naj bo fhe tako imenitno in zhaftit- Ijivo, fe nizh ne smeni. Sunanje fe more po snotranjim rav¬ nati. Pa veliko jih je, kterih sunanje dela snotranje posnanje samore. Uzhi fe tedaj fam v’ febi oftati; le kolikor Bog hozhe, imej s’ sunanjimi re- zhmi opraviti. Pa tudi takrat, kader bofh imel po fvojim ftanu s’sunanjimi rezhmi opraviti, fe daj gnadi vladati, ktera te opominja, de v’ fvoje ferze pojdi, intamfvoje nag¬ njenje in fvoje namene preglej. Nikar ne mifli, de jesnotranjeshiv- Ijenje le sa nelitere Banove in le sa nek- tere zhafe. — 200 To shivljenje fe vsame s’ dolshnoft- mi vfakiga fianu, in tudi s’ nar vezhimi fkerbmi. To shivljenje fe samore imeti v’ ne- frezhi in v’ frezhi, v’ bolesni in v’sdrav- ji, v’opravilih in v’pozhitku, v’tesha- vah in fkufhnjavah, in v’poboji in miru. V’ vfih okolifhinah fvojiga shivljenja samore zhlovek fam v’ fe iti, de pregle¬ duje, kaj fe v’ njegovim duhu godi. Pofebno pa ti je potrebno snotranje shivljenje, zhe te Bog Llizhe, debi dru¬ ge k’ pobosbnolli in zhednofti napeljeval. Zhe ta perpomozhik k’ poboshnofti vne¬ mar puflilh, fe bofh prevezh v*8unanjih rezheh sgubil, in bofh bolj fam febe, ka¬ kor Boga, ifkal. In Bog te tudi ne bo odlozhil, debi ti dufham k’ popolnamafti v’ zhednoftih perpomogel; sakaj zhlovek ne more po¬ ti , ktere fam ne sna, drugim basati. Dvajfeti rasdelik. Od mol'z kanja. Uzhi me, kraljiza vfih zhednoft ! !9 ~ teni pogovarjanji je tudi to dobro , de fe samore per vfih delih in opravilih njego¬ va prijetnoft vshivati. Zhlovek sna velik fvetnik poftatiper vfakdanjih delih, zhe jih le po navadi po- fvetnih ljudi ne opravlja. Vezhi del ljudje, kar flore, le sato flore, ko morejo. De bi pa to ftorilisa¬ to, ko jim Bog sapoveduje, ali sato , de bi njemu dopadli, v’ to nizh ne miflijo. Ti pa, moj lin! vfelej per fvojimde¬ lu Bogu rezi: Gofpod! moje vefelje je tvojo voljo dopolnovati in fi hozhem tudi per nar teshjih delih vfe persadjevati, de le tebi dopadem. .Skleni fvoje dela s’vfim tem, kar je Je- suf sh tvoje svelizhanje flori!, in tako jih Bogu daruj. Zhe po fvoji volji delo opravifh, hva¬ li Boga, de fe je dobro isfhlo. Zhe ga pa ne, fe Bogu podversi; ponishuje te, de tvojo poterpeshljivoft na fkufhnjopo- flavlja. Zhe bofh tako s’ Bogam fklenjen v’ vfim fvojim djanji, bodo vfe tvoje dela, zhe fe bodo ljudem fhe tako majhine in sanizhljive sdele , tako vifoko povsdignje- - 220 - ne, de fi bofh s’ njimi pofebno zhaft v’ nebelih saflushil. { Shtir in dvajfeti rasdelik. Od ljub e s ni do Je suja. t Slushabni k. / .Sveta mati Jesufova! kader fi s’ Je- sufam v’ Nazaretu shivela, ga ljudje ni- fo fposnali; fhe sanizhevali in sapuftili fo ga. Vender je patovefelje imel, de ga je njegova mati refnizhno, gorezhe, per- ferzhno in neprenehama ljubila. Ker fi dobro vedila, de je on Bog in nefkonzhno popolnama, figa bolj lju¬ bila , kakor fo ga vfi angeli in fvetniki ljubili, kakor ga sdaj ljubijo, ali kakor ga bodo kedaj ljubili. Tvoja ljubesen do Jesufa je bila ve¬ liko vezhi, kakor ljubesen drugih mater do fvojih otrok. Ljubila fi Jesufa kakor boshjiga in zhlovekoviga .Sina fkupej. 22 1 Sato fi tako neisrezheno skelela, de bi ga vfe pametne ftvari ravno tako mozh- no ljubile, kakor fi ga ti ljubila. .Sveta ljubesen ima to laftnoft, de sheli, in pomaga, debi ravno tako, ka¬ kor je ona od fvetiga ognja vshgana, tu¬ di vfe ferza od tega ognja vnete bile. Mi bi mogli Jesufa ravno tako posna- ti, kakor fi ga ti posnala, de bi ga sa- niogli tako popolnama ljubiti, kakor fi ga ti ljubila. De bi samogli od teljubesni s’vred¬ no ljubesnijo govoriti, bi mogli pred v* tvojim ferzu brati; kakofhneobzhutljeje fi ti do Jesufa imela, kteriga fi zhes vfe ljubila. Odpri nam farna fveje fvoto ferze, ktero je tako popolnama ljubilo. Raso- deni nam vfo fvetozhiftoft, ljubesnjivoft, gorezhoft, in vfe fvete obzhutljeje, f’ kterimi je bilo tvoji ferze napolnjeno. Marija. Moj fin! jeft bi ne bila vredna, Je- sufova mati biti, ko bi moja ljubesen do njega ne bila vezhi, kakor ljubesen vfih drugih pametnih flvari. 222 Ta ljubesen je v’ mojim ferzu vfak dan vezhi perhajala sato, ko fim tudi vfak dan nove popolnamafli v’ tvojim boshjim 4 Sinu rasodela. Jed nifim drusiga vefelja in druge frezhe posnala, kakor v’ njegovi Ijubes- ni. Ona je bila moj shivesh, mojeshiv- Ijenje, moj njir, moj trofhtin mojeras- vefelenje. V’ Nazaretu fim revno shivela, vfim nesnana; pa fim bila vender popolnama frezhna in bogata, ker je bil Jesuf moje bogaftvo. Kdor njega ima, je bogatejfhi, kakor nar mogozhnifhi kralj na fvetu. t Srezhne, tavshent in tavshentkrat frezhne tifte ferza, ktere od ljubesni do Jesufa gore, ktere le njemu shive! Le farna ljubesen do Jesufa flori fer- ze mirno in sadovoljno. Zhe je ferze te ljubesni prašno, mu nobena rezh ne mo¬ re dolgo dopafti. Kaj samore tak na fvetu prijetniga imeti, kteri ne ve, kako ljubesnjivjeJe¬ suf! Bolj ko bofh Jesufa ljubil, bolj bofh obzhutil, hakofhno vefelje je to, tiftiga ljubiti, kteri je vreden, refnizhno in ne- fkonzhno ljubljen biti. 22o Ko bi bil fhe tabo nefrezhen nafve- tu, bi vfa tvoja nefrezha nizh ne bila pro¬ ti tej nefrezhi: Jesufa ne ljubiti. Ali je le ta, k d o r Jesufa ne lju¬ bi, kedaj pomiflil, kdo je Jesuf? ali ve, kako ljubesnjiv je on ? V’ Jesufu fe snajdejo vfe natorne po- polnamafti; pa tako pofebno in vifoko, de fo nar popolnifhi delo ^Stvarnikovih rok. V’ Jesufu fe snajdejo vfe popolna- niafti gnade tako , de vfak , kteri gnado prejme, jo le is saloge, ki je v’ Jesufu, prejme. V’ Jesufu fe snajdejo vfe boshje po- polnamaili, ker ima tudi boshjo natoro. On je mogozhen is boshje mogozh- nofti, lep is boshje lepote, moder isbo- shje modrofti, fvet is boshje fvetofti. Sluihabnik. Ah, ko bi ne bil Jesuf she fam na febi vfe ljubesni nefkonzhno vreden, bi je bil pa faj sato vreden, ker me je tudi on nefkonzhno ljubil! Ah, koliko jeter- pel, de me je fvoje ljubesni preprizhal! — 224 - Marija. Sraven tega pa fhe rezi, moj fin! de Jesuf, defiravno je neisrezheno veliko terpel, je vender fhe vfe vezh terpeti shelel. Ljubesen nikoli ne pravi: dofti je. In nobena ljubesen ni tako gorezha, nobena fe tako shivo ne fkashe, kakor Jesufova ljubesen. Jesuf bi bil sa tvoje svelizhanje fhe vezh dal, kakor je dal, ko bi bil le kaj vezh dati samogel, kakor fam febe. O moj fin! zhe najdefh kakofhno flvar, ktera bi bila tvoje ljubesni bolj vred¬ na, kakor Jesuf, jo le ljubi, ontitoper- pufti. Zhe pa Jesuf tvojo ljubesen pred vfim in zhesvfe saflushi,ali fe mu jo bofh predersnil odrezhi? l Slnshabni k. O, kako sgine vfe, kar je od tega fveta, pred mojimi ozhim ! Nizh drusiga nozhem ljubiti, in tudi nizh drusiga ne ljubim, kakor Jesufa! - 225 - Marija. Kdor Jesufa posna, navfe drugo ne porajta. Kdor je kedaj pokufil fladkofti njegove ljubesni, njemu je zeli fvet nizh. ( S l u t h a b n i k, Zhe hozhem, imam Jesufa sa per- jatla. Ko bi fi to veliko frezho perdobi- ti samudil, bi po vfi pravizi saflushil, nefrezhno shiveti. M arij a. Ref je tako moj lin! Ljubi tedaj Je¬ sufa; njegove ljubesni fe ne bofh nike- dar kfal, njegova ljubesen ne bo prene¬ hala, fe ne bo fpremenila, fhe v’ fmer- ti ne; sakaj ravno, kader fe bofh lozhil is tega fveta, bofh Jesufa, zhe ga ref- nizhno ljubifh, sa vezhno plazhilo pre¬ je!. Le fam Jesuf je sveft in ftanoviten perjatel, kteri te ne bo nikoli sapuftil, zhe fe tudi vfi drugi perjatli od tebe od- lozhijo. 15 — 226 — Ena farna befeda tega perjatla vlije trofht v’ shaloftno ferze. Vli drugi fo le nadleshni trofhtarji. *) Zhe je ljubesen do Jesufa v’ tvojim ferzu, ali samorefh kakofhno sopernoft, kakofhno preteshnigo imeti ? Alitisamo- re kakofhen fovrashnik kaj fhkodovati? Zhe Jesuf v’ tvojim ferzu kraljuje, zhe v’ tebi fvoj fedeshima, gotovo ni no- benigabolj bogatiga, bolj mogozhniga in frezhniga zhloveka na fvetu, kakor fi ti, in tudi ne more biti. Ljubesen Jesufova je taka saloga, de kdor jo ima, nizh drusiga ne potrebuje. Kaj pamanka Jesufu, de bi ne mogel po- polnama frezhnoftoriti ferze, ktero nje¬ ga ljubi ? l u t h a b n i k. O moj Jesuf! o moj Bog! poljubes- ni, ktero je tvoja fvetamatido tebe .ime¬ la, te prolim gnade, debite mogelzhes vfe ljubiti, de bi nizh tako ne ljubil, ka¬ kor tebe, in de bi fploh vfe drugo, kar ljubim, le is ljubesni do tebe ljubil. *) Job. 16, a. — 227 — Ref je, de te ne morem nikedarta- lio ljubiti, kakor saflushifh ljubljen biti; pa faj toliko te skelim f’ pomozhjo tvoje fvete gnade ljubiti, kolikor samorein. Pet in dvajfeti rasdelik. De moremo Je s uja dobro pos~ n ati, in Ji njega s a s g led vse ti. Marija. Moj lin! ali nifi tudi ti eden tiftih kriftjanov, kteri boljfhi govore, kakor shive? Kader te ravno gorezhoft obide, fo tvoji fklepi prav lepi; ali kako jih pa potlej dopolnujefh ? Velikrat pravifh Bogu: Ljubim te! In sdi fe ti, de to tudi v’fvojim ferzuob- zhutifh, ker vzhafi, kader te n jegova gna- da omezhi, kakofhne fladke folse v’tvo¬ je ozhi pridejo. Pa farno to fhe ni sado- fli, de bi fe refnizhna in perferzhna Iju- besen fkasala. 15 * - 228 — Jesuf perzhakuje od tebe, de bi mu fvojo ljubesen f’ tem pokasal, de bi fve- te sglede pofnemal, ktere ti je on dajal. ,S l u s h a b n i h. Po letih nar popolnifhih in nar fve- tejfhih sgledih fi ti, o fveta deviza! zeli zhaf ravnala, kar fi ga s’ Jesufam v’ Na¬ zaretu preshivela. Is f. evangelia vidimo, de fi vfe Je- sufove befede s’ samerkljivoftjo poflufha- la; de fi na vfe njegovo djanje na tanko gledala; de fi v’ to vezhkrat miflila, „in vfe te rezhi v’ fvojim ferzu ohranila.” *) Marija. Ja, moj fin! Jesufa premifhljevati nifim nikoli prejenjala; in njega pofne- rnati, to je bila moja nar perva fkerb. Tudi ti Jesufovo shivljenje vedno pre- mifhljuj, is tega namena, de bi ga pof¬ nemal. *) Luk. 2, 5i. — 22 #3. 24. 17 * — 26o - 1 • ni fo, k t e r i boshjo b e f e d o po« flufhajo in jo ohranij o.” *) Jesuf je hotel f’ temi befedami na snanje dati, de Marija ni bila zhes vfe druge le fkosito zhaft povikfhana, hoje bila boshja mati; ampak pofebno fkosi to, ho je tako ftanovitno in svetlo vfe dolshnofti dopolnovala, htere naf fveta vera uzhi. In je hotel tudi na snanje dati, de njeno pravo saflushenje neobfloji v’tem, de je bila sa boshjo mater isvoljena, sa- kaj to je od Boga imela, in le od famiga Boga; temuzh njeno saflushenje obfloji v’ njeni fvetofli, ktero li je sa Bogam fa¬ rna febi perpifati imela, ker je svetlo s' gnado boshjo delala, in fveto shivela. Prav sa prav nam Bog tie daja pla- zhila sa to, kar on sa naf flori, ampak le sa to, kar mi sa-nj ftorimo. Tifli dobri in svelti hlapez, od kte- riga f. evangeli govori, ni imel v’ tem« fvojiga saflushenja, de je pet talentov prejel, ampak v’ tem, de jih je dobro o- bernil. •) Luk. ii, 27. 28, — 261 Po pravizi fi v’ zhaft fhtejefh, de fi per f. kerftu otrok boshji poftal. Pa pomifli, de farno savoljo tega imena nimafh fhe nobeniga fedesha med fvetni- ki, zhe fe f’ fvetim shivljenjem tega ime¬ na vredniga ne florifh. Nekteri fvetniki fo bili v’ duhu sa- maknjeni. Nikar jim savoljo tega nevq? fhljiv ne bodi. — Volji boshji fo bili sve- fli, flanovitno svefti; v’ tem jih prav po? febno pofnemaj. Zhe fi tudi kakofhenfvetiftan naftf>j pil, savoljo fvetofti tega (lanu, fhe nifi i$ nevarnofti; le zhujezhoft in sveftoba v’ dopolnovanji vfih Ivojih dolshnoft te sa- more refhiti. Judesh je zhudeshe delal, invender je bil pogubljen. Od Janesa kerftnikafe pa ne bere, de bi bil kteriga ftoril, in vender mu da ,Sin boshji v’ f. evangelii nar zhaftitljivfhi hvalo. Per ljudeh sna zhlovek v’ zhafti biti, bres de bi fveto shivel. Od Boga je pa zhlovek le takrat obrajtan, kader fveto shivi. 4 Sveto pa le tifti shivi, kteri fvete dela dopernafha. Na to more nalha prava zhaft sida- na biti, kakor je bila tudi Mariina. — 262 — Dobro tedaj eapopadi, de te Bog fa¬ rno savoljo tega fhe ne bo svelizhal, zhe iniafh pofebne gnade ali nenavadne na- torne darove ; temuzh on te je tako re- kozh gofpodarja zhes tvoje svelizhanje poftavil, tako de je, saBogam, le na te¬ bi lesezhe, zhe hozhefh svelizhan biti ali ne. ,,T a, o moj Bog! je vreden pre¬ biva ti v’ tvojim fhotorji, in na tvoji fveti gori pozhivati, k t e- ri nedolshno shivi, in pravizh- h ! o ravna.” *) < -n ♦) Pf. 14, 1. 2. — 263 — Tretje bukve. Premifhljevanje ehivtjenja in zhedno- fti prefvete devize Marije od tifliga zhaja, ko je vidita Jvojiga bot!ji ga ,Sina na gori Kalvarii kri in shiv- tjenje dati, do njegoviga vnebohoda. Pervi rasdelik. De more tifti, kteri Jtsufa tj ubi, j* Je t ufa m na goro Kalvarijo iti, in tamkaj s' njim ter p e ti, Marija. Josufgre na goro Kalvarijo. — Pojdi, I moj fin! on nat vabi s’ njim iti. Zhega ljubifh, ga ne bofh sapuftil. — 264 — Ali bi bila pazh nafha ljubesen ta¬ ka, kakorfhne je on vreden, ko bi ga v’ njegovih bolezhinah, in ravno takrat sa- puftili, kader je fkorej od vlih ljudi sani- zhevan in rasshaljen ? Pomagati mu fizer nizh ne moremo; vender fepa samoremo vdeleshiti njego- viga terpljenja, zhe fvoje folse s* njego¬ vo kervijo smefhamo ; in mu samoremo ta trofht ftoriti, de bo vidil, de fmo is ljubesni 3o njega vfe terpeti perpravlje- ni, kar bo hotel, de naj terpimo. l u s h a b n i k. O shlahtna deviza! ali fe ljubesen do Jesufa ne more drugazhi fkasovati, kakor f’ terpljenjem? Ali bi fe ne mogla ravno tako v’ miru in pokoji fkasovati? Marija. V’ miru in pokoji, moj fin! je lah¬ ko ljubesen fkasovati. .Stanovitno!! lju¬ besni fe pa le v’britkoftih in teshavah sa- more prav fposnati. Jesuf pravi: „K d o r fvojigakri- sha na-fe ne v s a m e, in sa mano — 265 — ne hodi, ne more moj u z h e n i z biti.” *) — Tifte dni tedaj med fvoje frezhne dni fhtej v’ kterih imaf h perlosh- noll, is ljubesni do njega kaj soperniga preftati. Veliko krifljanov je, kteri fvojjga nebefhkiga dobrotnika le savoljo njego¬ vih dobrot ljubijo. Taki fo perjatlam te¬ ga fveta enaki, kteri nikoli bres zhafni- ga dobizhka ne ljubijo. Pravijo fizer, de Jesufais zeligafer- za ljubijo ; pa vender nimajo toliko ferzh- nofti, „de bi le eno farno uro s’ njim (v’ v e r tu G e z e m a n i) zhuli, (kjer je on kervavi pot po¬ til.)” **) Pravijo: „Gofpod! f’ tabo fini perpravljen, tudi v’ jez h o in v* fmert iti; ***) ali ftrah pred terplje-. njem smanjfha v’ njih ferzih ljubesen , in potlej sa Jesufam „le od delezh ho¬ dijo.” ****) Ti pa, moj fin! zhe le saref Jesufa ljubifh, bofh njegov krish tudi ljubil. Zhe ga pa is zeliga ferza ljubifh, bofh *) Luk. 14 , 27. **) Mat. 26 , 40. ***) Luk. 22,33. ****) Luk. 22, 54. — 266 — s* vefeljem vfak krish objel, kterigation pofhlje. Kdor Jesufov krish voljno nofi, bres de bi mogel sraven perfiljen biti, kakor .Simon is Zirene; in kdor radovoljno gren¬ ki sholz pokufi, kteriga fo Jesufu na go¬ ri Kalvarii ponudili; ta refnizhno Jesufa ljubi. Kakor f e slato in (rebro v’ ognji pofkufha, *) tako ljubesen v’ terpljenji; terpljenje jo ozhidi in jo po- vifha. Jesuf je v’ shalofti fchivel. Ali bi imel tedaj ti sheleti, ali bi fe fmel podftopiti, stniram v’ vefelji shiveti ? Pravi kriftjan je terpijozhimu in na krishi umirajozhimu Jesufu »podo¬ ben." **) Takrat nar bolj fposnafh, kakolju- besnjiv je Jesuf, kader premifhljujefh njegovo terpljenje, ki ga je is ljubesni do tebe predal. O, kako bi mogel tudi to ljubiti, kar ga tvoje ljubesni takovre- dniga ftori, namrezh terpljenje, ktero ti le sato pofhilja, ko te ljubi! •) .Sir. a, 5. **) Filip 3, 10. —■ 267 —- Ker fmo po krishi in terpljenji odre- fheni, bi mogli tudi krish in terpljenje sa fvojo črbfhino in zhaft imeti. Jesuf ni po nobeni drugi poti, kakor po poti terpljenja v’ fvojo zhaft prifhel. *) In tudi tebi ni, infvetni- katn ni bila nobena druga pot> v’ nebefa odperta. Zhe tedaj shelifh priti, kamor fo fvetniki prifhli, morefh tudi po tifti poti hoditi, po kteri fo oni hodili. t «S l u s h a b n i k. Devifhka miti bošhja! toliko terp¬ ljenja li prekata, in terpljenje toliko ob- rajtala; sakaj vender to? le sato, kp fi Boga bolj ljubila, kakor vfimarternikiin vfi fvetniki fkupaj. Pomagaj mi f’ fvojo profhnjo, de premagam fvojo mehkushnofi, fvojo ob- zhutljivoft, in tifto sopernoft, ktero ima moja natora nad terpljenjem, de bo mo¬ je ferze, moj duh in vfe, kar je v’ me¬ ni, mojimu Bogu pokasalo, de ga lju¬ bim. *) Luk. 54, s6. — 268 — Nar fvetejfhi devizafi bila, pertem pa vender tudi nar shaloilnifhi. Jeil fe prav rad vdeleshim tvojiga terpljenja, de boni le tudi tvoje ljubesni do Boga de- leshen poftal. ( Sprofi mi, de bom Jesufov krish ljubil; fp130.fi mi, de bom v’ terpljenji fvojiga vefelja ifkal, de bo per moji fmer- ti krishani Jesuf moja mazh in mojtrofht. M arij a. ■ » Prav je, moj fin! kdor hozhe na Tvo¬ ji fm e rtni poilelji podobo krisbaniga Je- sufa s’ saupanjem objeti, ne fme v’ Tvo¬ jim shivljenji „fovrashnik k risb a”*) biti. Na Tmertni poilelji gotovo ne bofh shaloilen tega, de fi imel v’ Tvojim shiv- Jjenji veliko terpeti, temnzh veliko vezh bofh shelil, de bi bil imel smiram kaj ter- peti, ker bi bil is tega smiram ta dobi- zhik imel, de bi bil JesuTu bolj podoben; sakaj on hozhe, de mu ravno po terp¬ ljenji nar bolj podobni bodimo. *) Filip. 3, 18. — 2f>9 — Kader bofh tedaj, moj fin ! sanizhe- van, kader bodo gerdo f’ teboj ravnali, kader te bodo hudo in fovrashno prega¬ njali, in ti bofh vfe to f’ponishnofljo , f’ poterpeshljivoftjo in fianovitnoftjo , pre- terpel; takrat bom prelepo enakofl f’Je- sufam nad teboj vidila. Potlej te bom fhe bolj ljubila, ka¬ kor te sdaj ljubim, sato ko bofh Jesufu bolj podoben, in tedaj bofh tudi bolj vreden otrok fvoje matere. ,S l n s h a b n i k, O moja mati! mifel, de fvoj krish s’ Jesufam in savoljo Jesufa nolim , tami- fel me bo pofihmal vfelej rasvefelila, in me bo v’ vfih mojih teshavah potrofhta- la. In kakofhen dobizhik bo tudi to sa¬ me, zhe pomiflim, de fi bom ravnofko- si to, zhe bom vfe fvoje krishe in tesha- ve voljnopreterpel, tvojo pornozh in tvo¬ jo ljubesen pofebno perdobil. - 2JO - Drugi rasdelik. Od vdajanja v' boshjovoljo v' t e r p Ij e n j i. ( Slashabni k. V’ shaloflnih okolifhinah, v’kterih fe snajdem, pridem k’tebi, otrofhtarzavfih - shaloflnih! Ti me poduzhi, Itako naj fe pofebno sadershim per teshavah, ktere she refterpim, in per tiftih, ktere me fhe zhakajo. M a r i j a. Podversi fe, 'moj fin! popolnama bosh- ji volji, Bog vfe L’ fvoji zhafli in k’ tvoji- mu svelizhanju vlada. Zhe fe kakofhna teshava perblishu- je, zhe je she tukaj, zhe oftane, ali zhe fhe zelo druge teshave sraven pridejo, rezi in sdihni vezhltrat: O moj Bog! tvo¬ ja volja ne j fe sgodi! Ta mifel na boshjo voljo mi jemozh in trofht dajala v’ Jerusalemfkim tempel- nu, kader mi je .Simeon prerokoval, de je Jesuf poftavljen snamnje, kte- — 2;i — . rimu fe bo sopergovorilo.inde bo tudi mojo dufho m e z h shalo- fti p r e f u n i 1. Pofebno mi je pa ta mifel trofht in mozh dajala na gori Kalvarii, kader lim vidita Jesufa, na krish perbitiga, v’gro- sovitnih bolezhinah umirati. Kakor moja ljubesen do Jesufa ni nobene mire imela, tako tudi moja sha- loft ne. Sraven je bilo pa vender moje vdajanje v’ boshjo voljo ravno tako veli¬ ko , kakor moja shaloft in moja ljubesen. t Sesheni tedaj v’ vfih fvojih teshavah in sopernoftih vfako drugo mifel is fvoji- ga ferza, sunaj te, ktera je v’ teh maj- hinih befedah sapopadena : Bog tako ho zhe! Vfaka druga mifel bo tvojo shaloft le pomnoshila, de bofh smiram bolj in bolj obzhutil, kako nefrezhen fi. Moj fin! zhe to premiflifh: „Bog mi je t b sopernofl poflal;” alife bofh predersnil rezhi, de je nozhefh ? Zhe she moder zhlovek le to hozhe, kar je dobro; ali finemo od Boga, kteri je farna modroft, drugazhi mifliti, bres de bi mu nar vezhi nezhaft ne Borili? 272 Ref je: ni po volji boshji greh ti- ftih, kteri te shalijo; temuzh to je nje¬ gova volja, de bi bila njegova zhaft po- mnoshena fl .Sposnam, de njih veliko terpljenje, htero imajo vzhafi predati, fo le velike gnade od tebe, in gotovo fprizhevanje tvoje pofebne ljubesni. Kar ftore , de bi tebi dopadli, jim povrazhujefh f’terpljenjem, (kosi ktero smiram bolj in bolj podobni perhajajo *) Filip. 3, io. -ž8o - boshjimu sgledu, ki fe nam na gori Kal- varii pred ozhi ftavi. Ktere fi ti nar bolj ljubil, in kteri fo tudi tebe s’ nar bolj gorezho in per- ferzhno ljubesnijo ljubili, fo fe na gori Kalvarii nar blishej krisha snajdili. To je velika frezha, kader je kdo od Boga vreden fposnan, 8* Jesufam po- febno terpeti. „Vfak uzheniz bo popolna- m a, z h e je kakor njegov u z h e- ni k.” *) Jesuf, nafh uzhenik, kteriga v’ njegovi popolnamafti pofnemamo, ko¬ likor nam je mogozhe, je nar vezhi ter- pljenje preftal. Malo je prav bogabojezhih dufh, ktere bi ne bile she vezhkrat na ojftro fkufhnjo poftavljene. Od sazhetka fo bile le enkoliko bo- gabojezhe; k’pravi bogabojezhofti fo pa fhe le po tem prifhle, kader fi jim ka- kofhno veliko sopernoft poflal. Angel je Tobiju rekel: ,,K e r fi bil Bogu prijeten, je bilo treba.de te je fkufhnjava fkufila.” **) *) Luk. 6, 40 **) Tob. is, i3. - 28 l Kader zhlovek kaj sa-te terpi, li veliko bolj perferzhno ljubesen fkashe, kakor kader kaj sa-te (lori. To je trofhtljivo fprizhevanje, Jka- der samore zhlovek f’ f. Petram rezhi: ,,Gofpod!ti vefh, de te ljubim!” Ampak tak ne ve, kaj fe pravi, tebe lju¬ biti, kteri fhe nikedar ni fkufil, sa- te terpeti. Ni ravno potrebno, o moj Bog! de bi tvoji fvetniki na semlji grenko safra- movanje, jezhe in dolge in hude bolesni preftali. Vefh jim she druge kri- she perpravljati, kteri fizer posunanjim nifo tako ftrafhni, pa vender ravno ta¬ ko dobro v’ to flushijo, de zhlovek fam febij odmer je. Nifo nam snane vfe tifte hude vojfke, ki jih morejo tifte dufhe preftati, ktere hozhefh ozhiftiti, in ktere k’ vifoki fve- tofti poklizhefh. Po sunanjim fe fizer vidi, kakor de bi nar prijetnifhi mir vshivali, snotraj morejo pa vzhafi nar hujfhi vojfke pre¬ dati. Zhe tudi natornim nefrezham in hu¬ di uri, ali hudobnim ljudem oblafti ne dafh, de bi tvojim sveftim flushabnikam — — 8 2 — fhkodovali, pa perpuftifh, de fe pe- Idenfki fovrashnik soper nje vojfkuje. Pa to le sato perpuftifh, de fe bolj pofvetijo. Hujfhi ko fe imajo vojfkovati, bolj zhifta in popolnama poftane njih po- boshnoft ali brumnoft v’premagovanji. Njih vera fe poterdi in pomnoshi, ker fe s’veliko ponishnoftjo tvoji Jveti vo¬ lji, o nar vikfhi Gofpod! smiramboljin bolj podvershejo ; ker te modriga Ozhe- ta fposnajo, „kteri, kogar ljubi, pod fhibo dershi, in vfaziga o- troha tepe, kteri mu je prije¬ ten.” *) Njih sa upanj e je smiram vezhi. Ker tvojo nefkonzhno dobroto fposnajo, fe poterdujejo v’tem saupanji, de jih go¬ tovo ne bofh perpuftil njih ferditim fo- vrashnikam, temuzh de jim bofh na po- mozh prifhel; v’ fvojim vojskovanji fi f’ to miflijo ferzhnoft dajejo: „de nafhe z h a f n e nadloge nam perpravi- jo vezhno in vifoko zhaft, k te ra vfe prefesh e.” **) Njih Jjubesen smiram gorezhifhi perhaja. Ker fvojeferze od vfih flvarje- *) Hebr. 12 , 6. **) II. Kor. 4, 17. — 283 — nih rezki smiram bolj lozhijo , in le tebi shive, „sakaj ti fiBog njih ferza in njih delesh vekomaj.” *) Sveftoft tvojih flushabnikov v’ nad¬ logah in v’ vojfkovanji nar bolj pomno- shi in povifha tvojo zhaft. V’ frezhi feti velikrat le is laftniga dobizhka in iszhaf- nih namenov flushi; kdor ti pa v’nadlo¬ gah, kader je ferze polno britkofti, sveft oftane, ta ti fkasuje ftahovitno in nepre¬ makljivo ljubezen. O moj Bog! vzhafi pravim, kader fim v' terpljenji, de fe mi sdi, de fi na- me posabil. — Pofihmal bom pa rajire- f9 — 290 ti, pa fi ga ravno fkosi to fhe globokej- fhi vtifnefh. Poterdi fe , moj fin ! ob zhafu takih teshav f’ podobo krishaniga Jesufa; v’ta¬ kih zhafih teme in vojfkovanja najjebrit- ka martra tvoje pervo perbeshalifhe. Naj bo tvoja ferzhnoft fhe tako pobita, tvoje ferze fhe tako shaloftno, tukaj bofh mozh in trofht nafhel. — Zhe pride tvoje terpljenje od ljudi, poglej na krish, tam vidifh nar bolj sa- framovaniga smed vlih ozhetov, nar bolj sanizhevaniga smed vfih gofpodov, nar bolj sapufheniga smed vfih perjatlov, nar bolj preganjaniga smed vfih pravizhnih. Zhe pa pride tvoje terpljenje od peklenfkiga fovrashnika, poglej Jesufa na krishi, kako ta fovrashnik, vfo fvojo ferditoft nad njim fpufti. Ali fi bofh upal fe pertoshiti, de Bog preojftro f’ teboj ravna, zhe premiflifh tifto ojGroft, f’ htero je nebefhki Ozhe i'avnal f’ fvojim preljubim Sinam. Zhe ti Bog v’ fhtrafnigo tvojih gre¬ hov kakofhno zhafno terpljenje pofhlje, koga je to proti tiftimu terpljenju, ktero je Jesufpreftal, de te je od vezhniga terp« Ijenja odrefhil. — 2gi — Potlej pogleda, s’ljubesnijo na brit- 1(0 martro, iri rezi fam per febi: „Po ne- sapopadljivim terpljenji famigaBogafim odrefhen ; (podobi fe tedaj, de moja du- fha , ki je Pterpljenjem odkupljena, tu¬ di (kosi terpljenje fvojimu odrefheniku nekoliko enaka podane.” Moj fin! grosnomalofi v’zhednoilih Jesufu enak; v’premifhljevanji britke martre pa snafh ta trofhtljivi nauk najti; de mu faj (kositerpljenje samorefh malo enak podati. Podoba krisbaniga Jesufa naj je te¬ daj tvoje perbeshalifhe v’ tvojih britkoftih, v’tvojih sopernoftih, v’tvojih fkufh- njavah. Kufhni jo f’(veto ljubesnijo; pomo- zhijo f’Tvojimi folsami; pertifni jo terdo na fvoje (erze. Mifli fi, de fi na gori Kalvarii, in de ti je perpufheno , noge tvojiga terpijo- zhiga in sa-te umirajozhiga Boga objeti. Govori s’njim od fvojigaterpljenja, in fvoje terpljenje s’njegovim fkleni; in profi ga, de bi te od tega terpljenja re- fhil, zhe je njemu l<’zhafti, in tebi k’ svelizhanju. * >9 — 2 9 2 — .Silno prbfi tega ufmiljeniga Odre- fhenika, de bi is krisha kakofhne trofht- Ijive befede flifhati puftil, de bofh samo- gel fvoj teshki krish loshej noliti. Le rezi mu, de ne grefh pred od njega, dokler tvoji dufhi fpet miru in pokoja ne da, dokler te fkosimozh fvoje gnade ne poterdi. Zhe bofh v’tej fveti andohti sveft in ftanoviten oftal, bodo minule tvoje folse, in tvoj mir ti bo fpet dan. Mozh bo perfhla namefli flabofii, in krish ti ne bo vezh tako grenak ; ja njegova gren- koft fe ti bo v’fladkoft fpreobernila. Zhe ti bo pa vender fhe kaj terplje- nja oftalo, ga bofh pa f’ poterpeshljivo- ftjo , s’ vdajanjem v’ boshjo voljo in 1’fve- to ljubesnijo preftal, in bofh s’ apoftelj- nam rekel: „Dopadenje imam nad fvojimi flaboftmi,nad safra mo¬ ra n jem, nad potrebami, nad preganjanjem, nad britkoftm’ s a Kriftuf a.” *) *) II. Kor. 12, io. ~ 2 9 5 —- 4 Sedmi rasdelik. Kako f' Jvojimi f ov ras h n iki ravnajmo. Marija ni mogla nobenih vezhih fo- vrashnikov imeti, kakor fo bili fariseji in Judje, Irteri fo fe soper njeniga ( Sina fpuntali, hteri fo ga v’ fmert obfodili. Ker je pa ravno takih mifel bila, ka¬ kor Jesuf, kteri je fvoje fovrashnike ta y ko ljubil, de je sa njih svelizhanje fhe zelo fvoje shivljenje dal, je tudi ona po njegovim sgledu is zeliga ferza rekla: „0 moj Bog, odpufti jim! — Vidila je, kako fo ferditi fovrashni- ki Jesulovi vefeli, ker fe je refsgodilo, kar je njih hudobija shelela; flil hala je preklinovanje, ki fo ga soper njega go¬ vorili. Marfiktera druga mati bila na glaf v’ nebefa vpila sa mafhevanje zhes te hu¬ dobne ljudi. Ali Marija, mati Jesufova, ktero je fam Bog, ki mir ljubi, podu- zhil, je bila vfe druge mifli. Od Jesufa na krishi fo nebefa le glaf ufmiljenja flifhale sa tifte, ki fo ga pre¬ ganjali, in ki fo bili krivi njegove fmer- — 294 — ti; in Marija pod krishem je darovala kri boshjiga jagnjeta sa-nje, ki fogasa- klali. O, ko bi bili Judje v’ ferzu Jesufa in Marije mogli brati, kakofhno perfer- zhno ljubesen fla oba do njih obzhutila! ali bi jih ne bilo to bolj, kakor vfe dru¬ go od njih pregrefhniga in grosovitniga djanja odvrazhevalo? Is teh dvčh ferz, ki fla bila polna ljubesni, do varno tihih , kteri fo jih s’ grenkimi britkoftmi napolnili, is teh ferz vsemimo duha ljubesni in fprave f’ Tvoji¬ mi fovrashniki, kakor nam f. evangeli sapoveduje. Jesuf in Marija fla fvojo zhaft pofta- vila v’ odpufhenje rassbaljenja. Nifta mar ona dva vedita, kaj je prava zhaft? Alije morde sanizhljivo, take zhaftitljive sglede pofnemali? Naj bo rasshaljenje, ktero fe nam flori, kakorfhno koli hozhe, nrkoli ne bo enako rasshaljenju, ki fe je Jesufufto- rilo in njegovi fveti materi. Marija je bila sa Jesufam nar bolj vredna boshjiga dopadenja. Rasshalje¬ nje, ki fe je Jesufu ftorilo, je bilo ne- fkenzhno; in rasshaljenje, ki fe je Ma- — 2g5 — rii ftorilo, je bilo tabo gerdo in hudob¬ no, de sunaj Jesufoviga rasshaljenja no¬ beno ne more takofhno biti. Per vfim tem pa vender, ah, f’ ka- kofhno ljubesnijo prelije Jesuf fvojo laft- no kri, in vfe to saflushenje fvojimune- befhkimu Ozhetu v’ dar pernefe , de bi grefhnikam gnado fprofil! —- Ah, f’l 20 * — 5o8 — fih zhaka, zhe bomo tukaj vfe voljno pre- terpeli, kakfhne dobre namene ima Bog, kader ljudem, fhe fvojimnar sveftejfhim flushabnikam, terpljenje pofhilja. Bog je nefpremenljiv. Kar je en« brat govoril, oOane vezhnoref. Njegova befeda je nefpremenljiva, kakor on. Pridi tedaj, v’ kakorfhne okolfhine boli hozhefh, v’ fkufhnjave, v’ bolesni, v’ grenkofti, v’ shaloll ali v’ sapufhenje, vfelej pofnemaj sgled Marije, ktera je tabo ftanovitno in nesmerjeno saupanje imela. Le nikar fe ne daj premagati in ni¬ kar ne obupaj. Naj fe tvoja shaloflnadu- fha na saupanje opira, na leto fvetozhed- noft, ktera je vsidana na tifto sveftobo, s’ ktero Bog fvoje obljube fpolnuje. „Upaj in veruvaj,” Labor A- braham, »ihes vfe upanje, vupaj s’ terdnim prepričanjem, de Bog vfe to, kar je obljubil, tu¬ di Boriti samo r e.” *) On je tvoj ftvarnik, in ti je obljubil, de te nikedar ne bo sapuftil, ker fi delo *) Rimi. 4,i8. si. — 3og — njegovih rok, in de bo smiram sa-te fkerb imel. On je vfigamogozhen Gofpod žele natore. „Gofpod je pomozh teh, k t e r i fe njega boje, in to jim bo njegova savesa na snanje dala.” *) Naj bodo tvoje okolifhine fhe tako shaloftne in polne terpljenja, alisanlore tvoje upanje bolj terdno biti, kakor zhe ga bofh na nefkonzhno previdnoft in na nefkonzhno mozh boshjo flavil ? Kolikokrat ti on po fvojih prerokih in apoftelnih poterdi, de vfaziga, kteri va-nj saupa, uflifhi, pod¬ pira, varuje, trofhta in sveli- z h a. Klizhi tedaj s’ saupanjem na njego¬ vo pomozh, in le nikar ne mifli, de bi te njegova miloft is teh shaloftnih okoli- ftav ne refhila, v’ kterih fi, in de bi ti on, k’ fvoji zhafti in k’ tvojimu svelizha- nju, ne pomagal, in te do konza ne ob¬ varoval. Bog vzhafi perpufti, de zhlovek v* nar ftrafhnejfhi okoiiftave pride, v’ kte- ) Pf. 24> 14. — 310 — rih fi ni v’ flanu pomagati; pa to le salo perpufti, de fe bolj fposna, kolibo pre¬ more terdno saupanje va-nj, in de fe njegova ozhetovfha ljubesen, hi jo ima do naf, bolj ozhitno pohashe. Ojftro fhufhena bogabojezhoft je bo- shjimu ferzu bolj dopadljiva, Labor ne- fhufhena poboshnoft. Enajfti rasdelik. Po b ritko/tih pride vefel j e', v e n de r pa more z hi o v ek p er- p r avl j e n biti, tudi bres ove- f elj enj a ter pet i. <3 lushabni k. Vefeli fe, nebefhba Lraljiza! tvoj ,Sin, hteriga fi ti pod fvojiin ferzam no¬ hti saflushila, in per hteriga fmerti fi tolikanj fols prelila, leta tvoj ,Sin je od fmerti vrtal, Labor je prerohoval. Vshivaj v* miru to preljubesnjivo drufhino, v’ hteri bofh sdaj s’ njim ofla- la, dohler ne bo v’ nebefa odfhel. 5 11 .Spodobi fe, de ti bolj, kakor vfi dru¬ gi, vshivafh dobroto njegoviga vfiajenja, ker fi tudi bolj, kakorvfi drugi, britkoft njegoviga terpljenja obzhutila. Kakofhno vefelje, kakofhno neisre- zheno vefelje je to sa - te , ko ga vidifh v’ vfi njegovi zhafti, v’ vfi fvetlobi njegove boshje natore! Tvoje folse fo tedaj minule, globo¬ ka rana tvojiga ferza je sazeljena , tvoje terpljenje je dokonzhano. Marija. Moj fin! „B o g je per fvojih perjatlih v’ nadlogi,” *) de jim f’ fvojo fveto gnado mozh daje. On da po fvojim dopadajenji po britkoftih trofht, in po grenkoftih fladko vefelje. Kraljevi prerok David je to fkufil, satorej pravi: O Bog! „p o Velikim fhtevilubolezhin mojiga fer¬ za fo tvoje tolashbe mojo du- fho r as ve fe li l e.” **) Inv’pfalmu5/|.pravi: „Versi fvo¬ jo f k e r b na Gofpoda, in on te *) Pf. 90, i5. **) Pf. 3 1 2 bo $ h i v e 1, on pravizhniga veka¬ ma) v’ nadlogi puftil ne bo.” *) t Slushabni k. O Cveta deviza! ti vefhsa te britko- fti, Ltere jeft she dolgo terpeti morem. Vender pa vidim, de fim smiram bres ovefeijenja. Marija. Moj fin! bres obzhutljiviga ovefelje- nja biti, fhe ni, bres vfiga vefelja biti. Ali ni to dobro in pravo ovefeljenje, «he pomiflifh, de te terpljenje enakiga ftori Jesufu, in de te na poti proti nebe- fam poterdi ? Kader Bog fvoje flushabnike terpe¬ ti pufii, bres de bi jim tiftiga vefelja po- kufiti dal, od kteriga ti govorifh, ima she fvoje pofebne namene per tim. Nekteri Cvetniki fo v’ taki fuhotishi- veli, kakor ko bi bili pofuhih pufhavah hodili, de nobene kaplje vefelja nifo imeli. *) Pf. 54, /3. — 15 — Perjadi Jesufovi ne frnejo enaki bi- ti perjatlam fveta, kteri sa fvo'je perjat- le le toliko flore, kolikor v’ kratkim od njih fpet dobiti miflijo ali upajo. Le sniiram, in flanovitno naboshjo previdnoft saupaj. Zhe ti je ovefeljenje potrebno, ali tudi le koriftno, ga bofh gotovo dobil. Jesufovo gnadoimafh v’fvojimu ter- pljenju, ktera te podpira; „in ta gna- da je tebi sadofti.” *) .Svetniki, ktere je Bog bres obzhut- Ijiviga ovefeljenja puftil, fo she v’tem fvoje vefelje nafhli, de nobeniga vefelja imeli nifo, ker fo vidili, de je njih Iju- besen tako bolj zhifla, in bres vfiga laft- niga dobizhha. Le fhe malo poterpi. Perzhakuj , de fe ti bodo obljube (polnile, ktere je Jesuf tiftiin dal, kteri fo v’ terpljenju. — On ti v’ nebelih nar flajfhi vefelje in vfe dobrote perpravlja. Sraven tega pa, kaj fme grefhnik, kakor fi ti, moj fin! perzhakovati, de bi bil ovefeljevan? *) 2. Kor. is , g. —" 314 — Sa fpokorniga grefhnika more she ta mifel vefelje biti, de bo The bolj goto¬ vo fvoje grehe sbrifal, zhe bobres vfiga vefelja, pa voljno terpel. Dvanajfti rasclelik. Vfe najhe shelje morejo pro¬ ti neb e jam ob e r nj e ne biti. Od tilliga zhafa, kar fi ti, moj sve- lizhar! fvet sapuftil, fo bile vfe mifli tvo- je fvete matere, vfi njeni pogledi, vfe njene shelje, vfi njeni sdihljeji bres pre¬ nehanja le proti nebefam povsdignjeni. Perferzhno je shelela she fkoraj v- shirati frezho angelov in fvetnikov, kte- ri fo bili drufhine njeniga preljubiga Je- sufa v’ nebelih vefeli, in jih je profila, de bi tebi povedali, kako je shaloftna savoljo tega odlozhenja od tebe. Kaj bi ji bil pazh samogel fvet da¬ ti, de bi ji bilo dopadlo? Kdor le Jesti* fa ljubi, tudi nizh drusiga ne sheli, ka¬ kor le Jesufa. — 315 — \ Kdor na fvetu vfe fvoje frezhe le v* tvoji gnadi in perjasnofti ifhe, oJesuf! nobene druge prave shalofli ne posna, kakor to, de more od tvoje prizhijozho- fli in od tvojiga boshjiga objemanja fhe odlozhen biti. — Dokler tedaj fmert ne pride, (kte- ra farna samore vfe moje shelje fpolniti, hozhem tebi, o moj Jesuf! po sgledu Ma¬ rije, vfe shelje fvojiga ferza pofhiljati, tega ferza, ktero tebe sheli, tebe Idizhe, in Irterimu fe vfak zhaf predolg sdi, kte- ri ga fhe od tebe lozhi! — „Kdo mi bo dal p er ute, Ir a- kor golobu, de Ir’ tebi sletim, in per tebi pozhivam!” *) Ali bom she flroraj to frezho dofe- gel? Ali bo she fkoraj shenin moje du- fhe k’nji rekel: „Glej, j e f t pri¬ dem” **) tvoje terpljenje dokonzhat? Ah! nevefta pravi: Pridi!” Njeno ferze bres nehanja sdihuje : „Saref, pridi, pridi, o Jesuf!” *** ,,K’ t e- bi govori moje ferze, tebe ifhe- jo moje ozhi; saref, o Gofpod! *) Pf 54, 7. **) ,Skriv- Rasčd. 22, 12. ***),Skriv« Rasod.22, 17. 20. — 316 — le tvoje o b 1 i z h j e bom i f k a- la!” *) Zhutim, de fim k’ vifokimu zil in konzu vftvarjen, vender pa tukaj revno shivim. — O Jesuf! sa - te fim vftvarjen, de tebe vezimo vshivam. O Jesuf, nesmerjeno bogaftvo! kjer tebe ni, tam vfiga manka! — O vezhna luzh, kjer ti ne fvetifh, tam ni drusiga, kakor tema! Ko bi tudi vfe imel, kar je vflvarje- niga na fvetu, bi bil vender reven in ne- frezhen, ko bi rezhi ne samogel: Je* 6uf je meni vfe! Jesuf je meni vfe! — O te be- fede vfe reko, in vfe v’febi sapopade- jo. — Te befede pa le tifli prav sapopa¬ de, kteri ref Jesufa zhes vfe ljubi. Delezh od mojiga ferza naj bo tedaj vfaka ljubesen, ktera is tvoje gnade ne pride. O gnada mojiga Jesufa! vnemaj v meni smiram fveti ogenj tvoje ljubesni! Naj me popolnama vname leta boshji o- genj, naj me poshge. ‘) Pf,J 26, 8, — 5i 7 - Zhe te tudi ne bom fhe kmalo vidi- ti mogel, najbopaletamojafhkodaf’tim povernjena, de te bom prav ljubil. Leta ljubesen do tebe, ktera meni gotovo upanje daje, de te bom enkrat vezhno vshival, leta ljubesen bo tako dolgo moja tolashba, dokler od tebeod- lozhen shivim. Trinajfti rasdelik. Kaj naj ftorimo, de bomo f. Duha pr e jeli* Jesuf je fvojim uzhenzam obljubil, de jim bo f. Duha poflal. De bi ga pre¬ jela, je fhla Marija s’apoftelni, s’Jesufo- vimi shlahtniki, in s’ fvetimi shenami, Irtere fo sa Jesufam hodile, v’ nekako hifho. Tukaj tedaj v’ tihi famoti in v’ fveti poboshnofti fo fe perpravljali, pofvezhu- jozhiga Duha boshjiga prejeti. Vfi v’ enimu kraju sbrani, po ferzu in po volji s’edinjeni, fo ga s’ gorezhi- mi sheljami prejeti fe perpravljali. — 518 — O kakofhna dobra perprava Is’pre¬ jemanju ljubesnjiviga Boga! On fe groš- no rad dufham dodeli, ktere fo polne Cve¬ te gorezhofti, in ktere, odlozhene od po- fvetniga fhuma, le njega ifhejo, in Tvo¬ je gorezhe shelje odkritoferzhno proti nje¬ mu povsdigujejo. Kako perferzhno je pofebno Marija prihod tega boshjiga duha profila s’go- rezho molitvijo, f’ fvetoftjo Ivojih shelja in s’ mozhjo fvoje ljubesni! Pofebno gorezhoft fo mogli tudi vfi drugi, kteri fo ravno ta prihod perzha- kovali, s’prizhujozhofijo in sgledam te fvete devize dobiti. Ona je bila fizer she gnade pol¬ na; ker je pa f. Duh hotel fvoji nevelfi smiram vezh invezh gnad dodeliti, feje 1<’ temu popolnama po njegovi volji per- pravljala. Zhe fo gnade f. Duha, ktere kakofh- ni dufhi daje, fhe tako velike in pogolt¬ ne, jih $amore -vender fhe vezh prejeti. Ker je bila svefta, je veliko gnad pre¬ jela; zhe pa v’ fvoji sveftobi flanovitnao- ftane, ima Bog fhe veliko drugih gnad sa-njo perpravljenih. 4 Shtevilo boshjih gnad je nesmerjeno. — — 319 — Kdor vrednoti teh gnad tako fposna, kakor Marija, ne najde na (vetu nizh , l' ga grefhnika le is tega sdihovanja, k te ' riglk hahofhna bogabojezha, pred fr e ‘ — 52&- tam (krita dufha is Tvoje famote h’ Bogu pofhilja. Vzbafi , kader te prav ajfer obide ; shelifh v’ (redi med ajdini biti, de bi jih h’ kerThaniki veri (preobrazbah Te šhe- Ije fo fizer (vete, pa To prav nepotreb¬ ne. Ti ifhefh v’ daljnih deshelah, kar prav lahko doma najdefh. Revesham in bolnikam pomagati, nevedne poduzbiti, otroke v’boshjimu ftrahu rediti, pofle k’ dopolnovanjunjih dolshnoft napelovati, s’ dobrimi deli ze- limu meftu (ali fofefki) lepe sglede daja¬ ti; glej to je tifto veliko polje, na kte- ro te je nebefhki ozha poflal, de tamsa njegovo zhaft delaj. Ah! kdo samore bres velike fkerbi biti sa svelizhanje blishniga, zhe premi- fli, de je Jesuf Tvojo kri in Tvoje shivlje- nje sa - nj dal! — Veliko kriftjanov bo savoljo tega (htrafanih, ker To dobre dela opuThali, kterebi bili vender ftoritisamogli; in bo¬ do Thtrafani savoljo ptujih grehov, kte- re bi bili odverniti samogli in odverniti imeli. $ Zhe sareT Boga ljubifh , moj fin ! mu ne morefh Tvoje ljubesni boljfhi pokasati, — 326 — kakor s’ tem, zhe fi persadevafh, debi bil on bolj pozhaften in ljubljen. Bog ima malo dobrih flushabnikor. .Stori mu ti to vefelje, de ga ne bolh le fam zhaftil, ampak de fe bofh tudi vfa- žiga perpom^zhka in vfake okoliftave po* flushil, de bi fhe druge le’ njegovim po - zhaftenju perpravil. Petnajfti rasdelik. Kje ima k erfhanjk a dufha to- lashenja ifkati, kader savo- l jo b o g a b oj ezhofti terpi, in kader more dolgo na s e ml ji s h iv et i, (od jv oj i g a neb eJ'h- kiga shenina odi o zhe naj) ( S l a s h a b n i k. .Sveta mati boshja! kakofhen trofht fi imela v’ preganjanju, kteriga je v’ sa- zhetku kerfhanfka zerkev, in tudi ti s njo vred predati mogla ? — 327 — Marija. Moj fin’ moj in vfih preganjanih kriftjanov trofht je bil v’ fpominu na terpljenje Jesufovo, kteriga nikoli nifim is fpominja fpuftila, defilih je Jesuf po fvojimterpljenji zhaftitljiv od fmertivftal, in v’ nebela fhM. Jeft fim obifkovala te fvete kraje, kjer fo fe fkrivnofti nafhiga odrefhenja godile; pofebno pa hrib Kalvarijo, kjer fim premifhljevala zhednofti in dobrote Jesufove, in terdovratnoft in nehvalesh- noft ljudi, kteri fo Jesufa k’ fmerti, na krishi obfodili. Kader fim premifhljevala, kako ne- ufmiljeno fo ga Judje martrali, ali fim samogla hoteti, de bi jeft mati Jesufova mirno in tiho shivljenje imela? fhe she- leti nifim mogla mirniga shivljenja! Ravno tako pa tudi ti flori, mojfinj Premifli vezhkrat, kako je fvet s’ tvojim svelizharjani ravnal. V’temu premifhlje- vanju bofh v'fredi terpljenja, kigabofh od fveta predati imel* sato ko fi Bogu sveft, obilnosadofti vefelja nafhel. Po kteri, fhe tako teshavni poti, kjer ni bilo drusiga kakor sanizhevanje, — 528 — saframovanje in preganjanje, ni Jesuf hodil is ljubesni do tebe? Ker ti sapove sa njim hoditi, ti tudi obljubi in da, de bofh is ljubesni do njega tudi ti po te- shavni poti hoditi mogel. Bati fe je, de bi krepoll, Irtera od fveta nobeniga soperniga govorjenja, no- beniga vftavljanja in sadershka predati nima, prava krepoft ne bila. Svetlim flushabnikam boshjim je she to odlozheno, de fo od Boga ljublje¬ ni, od fveta pa fovrasheni. Ah! pa kolikopoterpeshljivofti, ko¬ libo vefelja fe samore vseti is teh farnih befedi: „Hlapez ni vikfhi, kakor njegov Gol'po d. Ko fo Jesufa preganjali, bodo tudi mene!”*) Jeft terpim, kakor Jesuf, in s’Jesu- fam. On je moj sgled, on bo pa tudi moja mozh in moje plazhilo! -— t S l u s h a b n i k. Pa fhe drugo terpljenje fi mogla ti, o kraljiza vfih fvetnikov, bolj kakor vfi *) Jan. »5, so. » — o2g — drugi Cvetniki obzhutiti. S' kakofhnimi perferzhnimi sheljami, s’ kakofhino (ve¬ to sheljo fi tifti zhaf perzhakovala, de bi bi¬ la she s’tvojim Jesufam v’ nebelih fkle- njena. Jesuf je kraljeval v’ fvoji nebefhki zhafii, in ti njegova mati, fi fhe sdiho- vala v’ temu kraju popotvanja! To je bi¬ lo tebi vedna fmert, ker nifi mogla u- mreti, in ker fi mogla fhe odlozhena bi¬ ti od tiftiga ediniga, Ideriga fi tako per- ferzhno ljubila, in kteri je tudi tako vre¬ den bil vfe tvoje ljubesni. Le v’ tej frezhi, ktero fi imela, de fi vfak dan Jesufa per Cvetim obhajilu pre¬ jela, v’ tej frezhi fi ti obilno sadofti vefe- Ija nafhla. .S, Lukesh nam pove, de fo pervi kriftjani „ft a no vi t ni oftaliv’lomle- nju kruha,’’ *) tedaj ne moremo dru- gazhi mifliti, kakor de fi ti, ki fi Jesufa bolj kakor vfi drugi ljubila, vfak dan njegovo prefveto telo in njegovo prefve- to kri prejela. *) Djanje apoft. a 3 4 2 - — 55o Marija. Ref je, moj fin! de fim ravno per fvetim obhajilu vfak dan mozh dobila, de fim samogla to shaloft prenefti, ko fim bila tako dolgo od Jesufa odlozhena. O frezhne in vefele ure, v’ kterih fim vnovizh tiftiga v’ fvojim ferzu imela, kteriga fim pod fvojim ferzam nofila, in s’ kterim fim toliko let tako ferzhno shi- vela! Ravno per fvetim obhajilu fim s* zhe- dalje vezhi gorezhoftjo ljubljeniga moje dufhe profila, de bi mi fkoraj vidi- ti dal kraj fvojiga ftanovanja in fvoje ne- befhke zhafti. Prav perferzhno fim ga profila, de bi fkoraj tifta frezhna ura prifhla, de bi ga samogla od oblizhja do oblizhja gle¬ dati, in fe zelo vezhnoft te frezhe njego¬ ve prizhijozhnofti vefeliti. Per vfim tem fim fe pa vender po- polnama v’boshjo voljo podala, in fim raji hotela, de fe je boshja volja fpolni- la, kakor moje shelje. Sraven je bilo pa fveto obhajilo moje vefelje in moja mozh v’ teh vednih vojfkah, ktere fim preftati imela. - 601 Sakaj, defiravno fim v’ fvojim ferzu smiram s’ nar gorezhnifhimi sheljami po nebelih hrepenela, je moglo vendermo¬ je vdajanje v’ boshjo voljo to gorezhnoft mojih shelja tolashiti in sdershati. Ah, moj fin! kakofhino ljubesen i- ma pazh tifti, kterimu je dobro per fer¬ zu, defilih je odlozhen od fvojiga Ijub- Ijeniga? Taki fizer smiram Boga profi: Pridi k’ nam tvoje kraljeftvo! pa vender nizh prav ne shelji, de bi fe mu to kraljeftvo perblishalo. Kriftjan, kteri Jesufa is zeliga ferza ljubi, je perpravljen, defilih fe natora fmerti boji, vfe dati in sapuftiti, kar mu je na fvetu nar Ijubfhiga, de bi le samp- gel s’ Jesufam v’ nebefih fklenjen biti. Odlozhen od fvojiga Boga omaguje insdihuje; „1 e takrat bo nafiten, kader fe mu bo tvoja zhaft pen Icasala.” *) On klizhe s’ kraljevim prerokam v’ veliki gorezhnofti fvoje ljubesni: „Ah! k e d a j bom tje prifhel, in fe pred bdshjim oblizhjem perka¬ sa 1!” **) *) Pf. 16, »5. ,**) Pf. 41, 3. — 332 Pravimu kriftjanu, je to odlafhanje grosno teshavno, in je sa-nj nar hujfhi Ikufhnja. On v’ letini Tvojim terplje- nju nikjer tolashbe ne najde, kakor ka¬ der fe popolnama v’ boshjo voljo poda, in kader k’ fvetimu obhajilu perdopi, in fizer tolikorkrat, kolikorkrat mu boshji nameftnik, hteri posna dan njegove du- The, perpufti. Njegov ljubljen Jesuf, kteri je v* fve¬ timu sakramentu pod podobo kruha rav¬ no tako prizhijozh, kakor v’ nebelih,ga obifhe in fe s’ njim pogovarja. Njih fer- za fia takrat popolnama med feboj fkle- njena. ( She majhino zhafa, in sagrinalo fe bo odgernilo, „in mi ga bomo vidi- li, kakor je!” *) — *) Joan. 3, 2. — 535 t Sheftnajfti rasdelik. Od p e r p r av Ij an j a k' Jme rti. Zelo shivljenje prefvete devize Ma¬ rije je bilo vedno perpravlanje k’fmerti. Koliko saflushenja 11 je mogla na¬ brati, ker je nekaj zhes fheddefet let shi- vela, in smiram boshja ljubesen v’ dja- nju fkosovala? Nje ljubesen je smiram bolj radia, na konzu njeniga shivljenja je bila ta lju¬ besen tako velika, de je Marija veliko- vezh savoljo velike gorezhofti lete Iju- besni, kakor savoljo oflabljenja fvoje na¬ ture. umerla. Pofnemaj leto devizo, in pofvezhuj Boga vfe minute fvojiga shivljenja, kte- riga ti on ni sato dal, de bi na tem fve- tu bogat, zhaften, veliko zhiflan bil, de bi fe fvet nad teboj zhudil, ampak le sa¬ to , de bi mu flushil, in de bi 11 s’ to flushbo krono vezhniga svelizhanja per- dobil. Ko bi tudi vfe saklade fveta imel, in ko bi zhes vfe ljudftva na semlji kralje¬ val ; kaj bi ti vender od vliga tega oftalo — 534 — per fmerti? vfe bofh mogel sapuftiti, in tebe bo vfe sapuftilo. Le dobre dela, ktere v’ shivljenja sa Boga Borimo, nam fhe oftanejo per fmerti. t Shkoda tolikanj kriftjanov naj tebe bolj previdniga flori. Veliko jih je, ki nikoli na fmert ne miflijo, kakor fhe le per konzu fvojiga shivljenja. Takim je per fmerti flrafhno shal, de fo sa Ivoje vezhno svelizhanje, sa ktero bi vef trud fhe tako dolgiga shivljenja ne bilodvezh, le nektere dni, ali pa fhe komaj nektere ure obernili. „,S htevilo nefpametnih je n e f k o n z h n o. ! ’ *) Ljudje fo vezhidel tiftimu enaki, kteri je fhe le takrat na per- pravo k’ fvojim odhodu mifliti sazhel, ka¬ der je she ura prifhla, fe od doma po¬ dati. In fo tudi enaki hudodelniku, kteri bi ravno takrat, kader ima obfojen biti, fvejiga fodnika rasshalil; ali kteri bi na poti, ko ga she k’ fmerti pelajo, fhena to miflil , kako bi fi kakofhno vefelje na¬ redil. *) Prid, i, »5. — 555 —. Ti pa nikedar na to ne posabi, de bo tvoje shivijenje minulo, in tako fe go¬ tovo ne bofh na to shivijenje navesoval. Shivi tako, de bofh smiram le vezhnoft pred ozhmi imel, v’ ktero bofh prifhel po fvojim shivljenji, in tvoje shivijenje bo kerfhanfko. Veliko ljudi je, ki fe varjejo, de fe na fmert ne fpomnijo, le sato, ko fe je boje. Pa ravno to je nar boljfhi perpo- mozhik , flrah pred fmertjo preganjati, zhe zhlovek na-njo mifli,in fe vedno sa¬ njo perpravlja. 4 Sveto shivijenje flori fmert prijet¬ na; in mifel na fmert perpomore k’ fve- tim shivljenju. Vervaj, de te to , kar te danf vefe- li, v’ fmertni uri ne bo shalilo. De bofh per fvoji fmerti vefel biti samogel, ifhi zeli zhaf fvojiga shivljenja le v’ brumno- fti fvoje vefelje. Ko bi ti bilo fhe danf ali pa jutri umreti, ali bi bil perpravljen pred fvo- jiga fodnika flopiti? Kakofhino pokoro fi ftoril? Koliko iinafh saflushenja pred Ro¬ gam? Dobro tedaj oberni te dni, Itteri ti fhe oftanejo. Pretezhenigazhafa nemo- — 556 — ref h vezh naša; poklizati, vender pasa- morefh, (s’ pomozhjo boshje gnade) zhe bofh sdaj s’ vezhi pridnoftjo delal, to fhe perhiteti, Lar fipopred samudil, in ravno sato te Bog fhe na fvetu shiveti pufti. Ali bofh ti fhe kaj dolgo shivel, ali bofh fkoraj umeri? Glej, tega ne vefh. Vedi faj to, „d e bofh umeri, ta¬ bo govori Gofpod,” *-) „ob uri, ob kteri fe tebi ne sdi.” **) Vfako minuto utegne zhlovek umre* ti, tedaj more tudi vfako minuto L’fmer- ti perpravljen biti, in more le to dobro premifliti, de kakorfhna bo fmert, (fre* zhna ali nefrezhna,) takofhina bo’tudi žela vezhnoft. Proli tedaj nebefhko kraljizo, de bo nameft tebe Boga sahvalila sa zhaf, l tifti dan, kader fe bolh is tega fveta lo' zhil, tiftiga fvetiga vefelja deleshen bil, ktero fim jeft per fmerti imela, ne fniefh fvoje frezhe v’ dobrotah tega fveta ifkati- Daj mi „fmerti pravizhnih” ) umreti! To fizer vfak kriftjan Boga pr°' fi, pa malo jih je, kteri dobrote tega fve¬ ta tako sapufle, in jih tako sanizhujejo, k*' kor fo jih pravizhni. *) IV, Buk. Mojs. a3, io. —— 3 o Q ~ Vezhi del fo ljudje le v’ fvet samifh- Ijeni, defiravno fo sanebefa flvarjeni. Ka- kofhno upanje bodo tedaj imeli v’ nebe¬ la priti, kader bodo mogli fvet Sapuftiti ? Jesuf bo fvojiga nebefhkiga vefelja le tifte deleshne ftoril, kteri fov’shivlje- nji vfe fvoje vefelje le v’ njegovi Ijubes- ni ifkali. O, kako vefel je ftan pravizhniga, kte¬ ri ima na konzu fvojiga nevarniga in te- shavniga shivljenja fprizhevanje dobre in mirne vefti! Kakor grefhnik perfvojifmertiv’Je- sufu le fvojiga ojftriga fodnika vidi, tako vidi pravizhen v’ njem le fvojiga nar Iju- besnjivfhiga ozheta. Grefhil je fizer tudi vfak pravizhen v’fvojim shivljenji, morde fhe hudo in velihrat, pa ni potlej pokore odlafhaldo fvoje sadnje ure. Sraven tega fme pravizhni tudi sato v’boshjo miloft upati, ker fvoje shiv- Ijenje Bogu radovoljno ofra, in fvoj ofer s’ Jesufovim ofram na krishi fklene. Od tiftiga zhafa, kar fe je popolna- ma k’ Bogu podal, fe je smiram ftanovit- no vojfkoval, de je tifto svetlobo ohranil, Mero je bil Bogu dolshan. Kaj ima te- 22 * — 34o — daj drusiga perzhakati, kakor „krono pr a vize?” *) O, kako ti bo to fladkoj moj fin! zhe bofh, kader fe bo fmert perblishevala, tudi ti kakor Jesuf rezhi samogel: fvet sapuftim, in grem k’ Ozke' tu,” **) in bom plazhilo prejel, ktero mi je perpravil. „0zhe! jeft fim te pozha' ft i 1 na semlji; delo fim d O' konzhal, ktero fi mi dal, de g c ftorim. In sdaj, Ozhe! flori t«' di ti mene zhaflitljiviga.” ***) 4 Stori me po fvoji dobroti deleshnigane 1 befhhe zhafti, ktero fi mi obljubil. Kdor fvoje fvetilo smiram perpraV' Ijeno dershi, fene uftrafhi, kader safK' fhi glaf: „Glejte, shenin prid«) pojdite mu naproti!” ****) Nikoli bi ne bila verjela , (je relda neka fveta dufha v’ fvoji sadnji uri,) de je umreti tako fladko. — Jesuf tiftim , kteri njega ljubijo, p°' febno per fmerti prav obzhutiti da, ka ho je saref ljubesnjiv. *) II. Tim. 4,8. **) Joan. 16, 28. ***) J°' an. 17,, 4, 5. ****») Mat. 25, 6. *— 34i — On ne perpufti, de bi ferze, Mero je v’shivljenji le njega famiga ljubilo, v’ fmerti njega sapuftilo. 4 She le f’ fvo- jo gnado ga enakiga flori bakli, ktera, preden ugafne, fhe le prav fvetlo ple¬ men poganja. Shivi tedaj v’ svetli ljubesni, inbofh v’ gorezhi ljubesni umeri. l a s h a b n i k. O moja mati’ nar vezhi gnada, Me¬ re shelim, in ktero bi nar rajfhi od do- brotljiviga Boga prejel, je ta, de bi v‘ takih obzhutljejih umeri, kakor ti. — V’ ljubesni, od ljubesni in saljube- sen shiveti, in potlej is ljubesni umreti, o, kakofhno vefelje obudi v’ ferzu pravi- zhnih taka fmert! —■ Taka fmert, to fo moje nar vezhi shelje. — Ahl ali pa fme grefhnik, ka¬ kor lim jeft, take shelje obuditi? Profim te, o mati boshja! fprofi mi od Jesufa, Meri je sgoli ljubesen do me¬ ne , to gnado, de fe faj nekoliko vdele- shim take fmerti is ljubesni. — V’ ljubesni 'do Jesufa umreti, tako umreti, de bi bil sadnji sdihljej mojiga 34! — sbivljenjia, sdihljej Ijubesni do Jesufa, o kolikofhna frezha! vezhi frezha, kakor je vfe, kar zhlovefhko ferze rasvefeliti samore! O moj Jesuf, moj svelizhar, moj Bog! dodeli mi to veliko gnado! Per ti- fti nefkonzhni Ijubesni, f’ ktero me tvoje prefveto ferze ljubi, in per nesmerje- ni Ijubesni, f’ktero te je ferze tvoje fvete matere ljubilo, te profim sa-njo. Ofemnajfti rasdelik. Od feetih shelj, umreti. l a s h a b n i k. O fveta deviza! tifti zhaf, kteriga fi po Jesufovim vnebohodu fhe na fvetu preshivela, je bil sa-te zhaf sha- loftniga sdihovanja. Tajala fe je tvoja dufha v’ prezhi- ftim ognji boshje Ijubesni; pa fe je ve¬ liko bolj pozhafi tajala, kakorfi shelela* Jeli fim pa le vfe prevezh na fvet navesan tako, de fi ne morem nizh pra y 343 — mifliti tiftih fvetih shelj, umreti, ktere fi ti do konza fvojiga shivljenja v’ Tvojim ferzu imela. Zhe komej sapopadem shelje Davi¬ da, kader je vidil, „de njegovo po¬ potovanje tako dolgo t e r p i,” *) in shelje apoftelna Pavla, kader je tako mozhno „shelel rasvesan biti;”**) kaj hozhem fhe le od tvojih shelj mi- fliti? Ko bi v’ mojim ferzu le nekoliko ti¬ hi ogenj Cvete ljubesni gorel, odkteriga fi bila ti vfa vneta, o, kako sanizhljiv bi fe mi Cvet sdel, in kakoChni gorezhi sdihljeji bi fe is mojiga ferza vsdigovali, kader nebefa premifhljujem! Ali samore ferze, ktero le Jesufa lju¬ bi, kaj drusiga na fvetu sheleti, kakor enkrat Jesufa vezhno vshivati? Ko bi fe mi tudi vfe dobrote zeliga fveta ponujale, de bi me narfrezhnifhi- ga na fvetu naredile ; ali bi ne imel ven- der fhe smiram rezhi: »Nar boljfhi bi bilo sa-me, umreti, in f’Kri¬ li ufa m biti.” ***) *) Pf. ug , 5. **) Filip, i , a3. ***) Fitip. j , a3 — 344 — Koga (o vfe te dobrote sa tiftiga, kte- ri Jesufa posna, in njega ljubi! Jesuf je nar vikfhi dobrota, v’ Jesulu fo vfe do¬ brote. S’ Jesufam biti, f’tem ufmilje- nim ozhetam, f’tem perferzhnim pri- jatlam, f’ tem dobrotljivim uzhenikam, f’ tem preljubesnjivim odrefhenikam! S’ jesufam biti, njegovo pri- zhujozhoft vshivati, njega is žele du- fhe ljubiti, njega vezhno ljubiti! o nebefhka kraljiza! ali mi samore semlja, ali mi samore zeli fvet kakofhno tako frezho dati, debi v’ nji vid.il le fenzo te frezhe ! O, de bi fe fkorej tiflo frezhno Ha- novanje, kjer Jesuf prebiva, meni od- perlo! Le fam Jesuf samore vfe moje she- 1 je potolashiti! Pa kakor fi od ene Hrani fmert she- lim, de bi fkorej s’njim fklenjen bil, ta¬ ko fe od druge Hrani bojim, pred nje¬ gov fodni Gol flopiti. — Pa saupam v’ miloflfvojiga svelizharja, in saupam tu¬ di na tvojo profhnjo, o moja preljubes- njiva mati! — 345 — Marija. Saref, moj fin! lesaupaj, in ter fi¬ no saupaj! Ref je, deje Jesuf ftrafhen fodnik, pa je tudi nar dobrotljivfhi odre- fhenik. Vtifni fi Arah pred njegovo fodbo dobro v’ fpominj; vender pa naj saupa- nje in ljubesen ta ftrah premagata. Boj fe, ljubi pa fhe bolj! — Bolj ne morefh Jesufu fvoje ljubesni fkasati, kakor s’ sheljami, de bi ga she fkorejv* njegovi zhafti vidil, in de bi fkorej fvet sapuftil, kjer zhlovek tako lahko njemu nesveft podane. Zhe imafh te shelje, moj fin, (in ljubifh Jesufa,) saupaj, Bog te bo obzha- fu tvoje fmerti pred tvojimi fovrashniki varoval. In tudi jed bom takrat sa-te profila, de bi ti Bog pomagal, sakaj jeft smiram fkerbim sa fvoje otroke, pofeb- no pa v’ fmertni uri. — 346 — Devetnajsti rasdelik. Od ljubesni do Boga. t S l u s h a b n i k. Ti fi tedaj umerla, o devifhka ma¬ ti! — in fi umerla od sgoli ljubesni do Boga. — Boshja ljubesen je sdaj f’ fvo- jim mozhnim ognjem dar poshgala, kte- riga fi je bila she od sazhetka fveta per- pravljala. Leta tako sa Boga vneta, v’ njego¬ vo voljo tako vdana, tako svefta in fve¬ ta dufha ni mogla drugazhi, kakor le tako od njeniga telefa odlozhena biti. Jeft fe ne zbudim nad tem, de te vi¬ dim od sgoli ljubesni umreti, ampak nad tem fe zhudim, de tvoja tako gorezha, flanovitna in mozhna ljubesen nishe pred tvojimu shivljenju konza ftorila. Zhifta in bres vfiga madesha, ka¬ kor fi prifhla is rok fvojiga ftvarnika, d le njega famiga, kakor hitro fi ga fpo- snala, ljubiti isvolila; in tvoje ferze je shivelo in fe je redilo le od ognjaboshje ljubesni, od kteriga je popolnama na* polnjeno bilo. - — 347 — V’ Tvojim želim shivljenji nifi nobe¬ ne druge ljubesni imela, Labor le do Bo¬ ga. Vfe, kar je bilo v’tebi: mifli, ob- zhutljeji, befede, djanje, Urah, upanje, vefelje, shaloft, s’ eno befedo, vfe je fhlo na to ljubesen. Bolj ko zhlovek boshjo velikoft in njegove nefkonzhne popolnofti posna, bolj ga najde vfe ljubesni vredniga, in bolj ga tudi ljubi. Pa, ktera njegova Hvar ga je kedaj boljfhi fposnala, kakor ti? O ferza fvetnikov! ve fte bile polne ljubesni do Boga, ali ferze Mariino jepa fhe zhesteklo od te ljubesni. O .Serafini! vafha ljubesen do Bo¬ ga je velika, pa zhe fe permeri veliki¬ ma ognju Mariine ljubesni, je vafha le ifkriza. — „0 mati z h i f t e ljubesni!” *) ko bi tudi nafha ljubesen smiram tako- fhina bila, kakor tvoja, potlej bi fhe le samogli na tanko isrezhi, kako velika je bila tvoja ljubesen. Ti fi umerla od ljubesni, in mi, mi ne shivimo od nje! — Mi fi ne persade- *) ,Sir. 24, M- — 548 — varno, debi to frezho dofegli, fajv’lju- besni umreti! Marija. Kaj vender delafh, moj lin! na tem fvetu, zhe pa ravno tifte rezhi ne flo- rifh, savoljo ktere li na fvetu? Bog te je ftvaril, de bi njega ljubil. O neisrezhena neumnoft ljudi, l' shanje gledala , in de bolh povfod moje flopinje visliala ; sakaj smiram in p° v ' fod fim v’ telefnih in v’ dufhnih nevar- noftih. — 58g.— Pofebno te pa profim sa varftvo in pomozh sa tifli nevarni dan, po kterim ne bo vezh zhafa, gnado perzhakovati in upati; kader boprifhla tifta nevarna ura, ktera bo rasfodila, ktera bo dokonzhala moje shivljenje , inmebo v’vezhnoft per- pelala. — Pa to terdno saupanje, kteriga v’te poflavim, me ne bo sapeljalo, de bi v’ grefhni mlazhnofli bres fkerbi kje v’ en dan sbivel; tako ne ravnajo tvoji flushab- niki: ampak s’ pomozhjo Jesufove gna- de, ktero mi fprofi, 'hozbemtudi jeft ta¬ ko safvoje svelizhanje fkerbeti, kakor ti fkerbifh, in fi hozhem s’teboj vred per- sadevati, de bi enkrat v’ tifli kraj vezh- n iga vefelja prifhel, v’ kteriga ti vfe ti- fte, kteri ti flushijo, perpelati shelifh. Ofmi rasdelik. Kak o dobrotljivo je Mariino Je rze do naf t S l u s h a b n i k. She to je dofli, o prefveta deviza, mati milofti! de mi tebi fvoje teshave in — 3go — potrebe potdshimo, potlej fe fmemo she SanelU, de bofh sa naf Jesufa sa polaj- fhanje profila. In kako bi samoglo to biti, de bi sa naf ne profila, zhe pomiflifh , de jele savoljo naf ( Sinboshjiv’ tvojim prezhiftint telefu ravno tako mefo na-fe vsel, ka¬ kor ga mi imamo. O mati Jesufova! ti gotovo nikdar ne posabifhna brate Jesufove, na u- de in ravenerbe Jesufove’ Zhe fe tudi fhe tako v’ shaloftnih o- koliflavah snajdemo, liti nafha gotova pompzh; sakaj tvoja dobrota vfe obfeshe. V’ sgodbah f. zerkve fe najde sapifa- no neisrezheno veliko fprizhovanja tvoje zelo pofebne mogozhnofti, in tudi tvojiga fkerbniga ufmiljenja. „Ti bosbje mefto!” vfe hvale vredna savolje gnad in dobrot, ktere nam sadobifh; ,,z h a ft i 11 j i v e r e z h i fe od tebe govor e." * *) Ah! mi fe pertoshimo, de imamo ve¬ liko hudiga preterpeti, ko bi tvoje profh- nje ne tolashile boshje pravize. _j_: ./ *) Pf. 86, 3. — 3gi — Velikrat fe sgodi, de (mo le satone- frezhni, ker posabimo, tebe na pomozh ppklizati, de bi ti sa naf Boga profila. Ah! mi na to posabimo, defilih naf f. zerkev she od mladofti uzhi, dete ima¬ mo imenovati :Trofhtarzo vfih rev¬ nih, pomozh vfih kerfhenkov! In to fi tudi ref. — Kdo bi mogel tako nehvaleshen biti, debi rekel, deje' tebe na pomozh hlizal, pa ni bil uflifhan ? Zhe tudi ne sadobimo vfelej na tvo¬ jo profhnjo tiftih gnad od Boga, ktere shelimo (kader fo namrezh taki urshahi, kterih mi nimamo preifkovati,) namven- der tvoja profhnja toliko pomaga, de nam Bog gnado da, depoterpimo, defepod- vershemo in v’ njegovo fveto voljo poda¬ mo. Bog te je she per trojim vfivarjenju namenil, de bofh nafha befedniza, na- fhe perbeshaljfhe, nafhe vefelje in na¬ fha mati. Sato ti je nar vezhi nagnenje k’ ufmiljenju, k’ nar vezhim ufmiljenju dal. Jesuf fam je prebival v’tebi, goto¬ vo je on v’ devetih mefzih tvoje ferze s’ vfimi lallnoftami fvojiga ferza obdaroval. — o 9 2 — Ker fi bila ti tabo Jesufu podobna, bije tako krotak in dobrotljiv bil, in ki fi ti tri intridefet let njegove sgledepred ozhmi imela, fi tudi ravno tako, kakor on, rada ,,dobro flori la.” *)• Na fedeshu zhafti, na kteriga te je vezhni Bog v’nebelih povsdignil, polhe- anafh njegovo miloft. On pofhiljaljudem, fhe zelo nar nehvaleshnifhim ljudem, smiram vezh gnad, kakor pa fhtrafeng. O fveta deviza! de bom samogel do¬ broto tvojiga ferza prav sapopafti, mini nizh drusiga treba, kakor v’ moje laftno ferze pogledati, ktero je polno hvalesh- nih obzhutkov savoljo tvojih vednih do¬ brot. Obzhutenje v’ ferzih krifljanov bolj fprizhuje tvojo dobroto, kakor jovfapa¬ met fprizhevati samore. *) Djanje apoft. in , 38. — 3g5 ~ Deveti rasdelik. Od klizanj a na Marijo. ♦ Marija. Moj fin! zhe bodo okolifhine, v’kte- rih fe bofh snajdel, fhe tako shaloftne, vfelej mene na pomozh poklizhi, in jeft bom sa-te Boga profila, Karkoli me bofh profil, vfelej te bom rada uflifhala, zhe le ne bo boshji zhafti in tvojimu svelizhanju nafproti. Pa me nikar nikoli sa nobeno rezh ne profi, bres de bi shelel, de bi fe vo¬ lja boshja sgodila. Kader me bofh tako profil, ne bodo tvoje prof hnje nikoli bres rfiga fadu, Nekteri kriftjani me sa take rezhi profijo, ki dobro vedo, de fo boshji vo¬ lj* nafproti. Ali fntejo taki upati, de bo¬ do uflifhani ? Nekteri fi le takrat fpomnijo, de me 'niajo na pomozh bližati, kader zhafne re zhi sadobiti shele; sa gnade boshjejim je pa malo mar. Kader tedaj sa take profim, ne pro¬ fi ni, de bi to sadobili, kar shele, sakaj — 3g4 — to bi jim bilo fhkodljivo, ampak de bito sadobili, kar fi zelo nizh ne domifhljuje- jo, defiravno je grosno dobro sa-nje. Profim jim namrezh krishe in nad¬ loge , sato de fe bolj od fveta odtergajo, in bolj na nebefa mifliti sazhno. Profim jim gnado fpreobernjenja in svelizhanja, in gnado, de bi v’ zhednoftih in v’ saflu- shenju smiram rafli. V’ takih rezheh bi me mogli kriftja- m pofebno pomozhi profiti. Take profh- nje vfelej rada uflifhim. Kader me kdo profi, de bi mu zha- fne rezki od Boga (profila, le toliko pro¬ fim sa-nj, kolikor vidim, de mu bo k svelizhanju pomagalo. Kakofhno pravdo dobiti, veliko per- delati, (i. t. d.) bi mu bilo vzhafi, kteri to na mojo profhnjo sadobiti sheli, gro¬ sno fhkodljivo. Zhe je zhlovek v’ frezhi in v’ obilnofli, rad na vezhnoft posabi. Veliko je bolnikov, kteri me lepro- fijo, de bi jim sdravje (profila; jeft p a sa-nje per Bogu le sa tifte gnade pro¬ fim, kterih oni v’ fvoji bolesni potrebu¬ jejo. Jeft nifim taka mati, kakor fo tifte, ki fo od fvoje ljubcsni preflepiti dado, — 3g5 — de s’ fvojimi otrozi ne ravnajo tako, ka¬ kor bi bilo saref dobro sa - nje. Mojalju- besen do tebe, moj fin! me ne bo niko¬ li nizh golufala. Jeft sa - te Jesufa le sa take rezbi profim, ktere fo tebi sa ta in sa uni (vet nar bolj potrebne. Od tega preprizhan, ifhi tedaj s’ vfim saupanjem per meni pomozh, in k’ meni perbeshi v’vfih potrebah, naj fo l,) le v’ mojih prašnikih , ali pa le per pofebno velikih pergodbah, inv’velikih — 098 — potrebah, ali fe pravi to, popolnama saupanje do mene imeti ? Pofnemaj f. zerkev, ktera fkoraj vfe- lej, kader Boga sa kakofhno rezh profi, tudi mene na poriiozh Idizhe. Per vfih gnadah, ktere od Bogado- fezhi sheli, k’ meni fvoje saupanje vsa- me, ker mene sa tifto fposna, po kteri Gofpod Tvojim otrokam gnade deli. Sadershanje f. zerkve je smiram po boshjimu Duhu; naj bo tedaj tvoje sader¬ shanje njenimu enako. Imaj do mene, po njenim sgledu, flanovitno, popolna¬ ma, gorezhe, pohlevno in v’voljo bosh- jo vdano saupanje. Podaj fe k’ Bogu po Jesufu, k’Jesu- fu fe pa podaj po njegovi materi. Jeli tim nar gotovfhi pot, po kteri samorefh k’Jesufu priti, njega najti, in od njega v’ gnado vset biti. t S l u t h a b n i k. O kraljiza nebefhka! posnam tvojo mozh, posnam tvojo miloft! — Ali pa ni tak grefhnik, kakor fim jeft, nevre¬ den, de bi sa-nj profila? — 3 9 9 — Ali samore tako zhifla deviza, ktera ima tako ferzhnoft sa boshjo zhalt, inkte- ra je tako popolnama, ali samore na - me s’ miloftljivimi ozhmi pogledati ? Marija. Moj fin! ali nitim jeft perbesha- lifhe grefhnikov? — Jeft sa vfe ti- fte profim, kteri me s’ saupanjem napo- mozh hlizhejo, kader hozhejo fpet sa- zheti Bogu flushiti. Bogu je dopadljiva fkerb, kterojeft sa njih fpreobernjenje imam, in tako jim. na mojo profhjo gnado k’ fpreobernje- nju da. Refnizhno, marfikterimu grefhniku fim jed edina pomozh, ktera mu fhe o- flane, edini perpomozhik, kteriga mu Bog da, de samore njegovo perjasnoft fpet sadobiti. Koliko kriftjanam fim she odpufhe- nje njih grehov sadobila, zhe fo bili tu¬ di fhe tako veliki. Profili fo me, de bi jih pred ojftro pravizo boshjo varovala; ' n jeft diru tako dolgo sa-nje govorila, dokler fim jih fpravila in fprijasnila s’ njih fodnikam. — 4 o.** — Tukaj fi grefhnik, kteri terdovrat- no v’ grehih shivi, domifhljuje, de mu bom jeft gnado fprofila, de bi v’ grehih ne umeri. — To je predersno saupanje; taka mifel od mene, me rasshali. Marfikteri drugi grefhnik pa sdihu- je pod tesho fvojih Leten, s’ kterimi ga je greh uklenil, in jih sheli od febe vre- zhi. In ker fvojo flaboft posna, tedaj na-me saupa, de mu bom jeft gnado in odpufhenje njegovih grehov fprofila. — Ah ! tak naj le pride,- naj fe k’meniper- blisha, jeft ga ne bom od febe fegnala, ampak s’ ljubesnijo ga bom fprejela. ,5 l u s h a b n i k, „O mati mojiga Gofpoda! kak orh i tro f im t v o j g la f s a f 1 i- f hal,” *) je vfa moja obupnoft sginila, in moje saupanje do tebe je mozhnejfhi, kakor pred. Ti fe mi ravno taka sdifb, kakor tift golob, kteri je po gmenj potopu seleno vejzo od oljke, ktera pomeni mir,) v Noetovo barko pernefel. **) ■ , ■ ■ , > . *) Luk. i, 43, 44. **) I. Buk. Mojs. 8,«> • — 4 o i O vsemi v’fvoje svelizhanfko varftvo grefhnika, kteri je omezhen, kteriga je fram pred Bogam, in kteri jesavoljpre- grefhnih nerodnoft fvojiga shivljenja vef fkfan, de jih sheli, ho bi mogel, s’ fvo- jo hervjo sbrifati. t Sprofi mi to gnado, de bom fvoje ftorjene grehe grenko objokoval, in raji umeri, kakor fhe enkrat te grehe ftoril, ktere sdaj fovrashim. 4 Skosi ta fveti fad, kteriga fi rodila, fi mir ftorila med Bogam in med ljudmi. Ah! flori tudi mir med mano in med mo¬ jo laflno a ‘ftjo, med mano in med mo¬ jim Bogam. O deviza mogozhna! deviza gnade polna! kakofhino veliko hvalo fmo ti dolshni sa vfe dobrote, ktere mi na tvo¬ jo profhnjo od Boga prejemamo. O ko bi vfe ferza vfelej in smiram tebi vdane bile! o ko bi vfi ljudje fvoj glaf povsdignili, de bi tvojo zhaft in hva¬ lo osnanovali! Nebefa naj bres nehanja semljipra- vijo: Ljubesen in zhaft bodi Ma¬ rii; in semlja naj vedno rezhe: Ref, ljubesen in zhaft ji bodi smi¬ ram in vekomaj! — 26 402 — Enajfti rasdelik. Od molitve , ki f e imenuje: Z h eJ h ena Ji 1:1 arij a. Vfak dan molifh to molitev, depre- fveto devizo Marijo pozhaftifh in na po- mozh poklizhefh. Pa premifli tudi to ve¬ liko zhaft, ktera fe sa-njo v’ tej molitvi snajde; premifli pa tudi vefelje , pomi- fli nauk, ki ga sa-fe najdefh v’ tej mo¬ litvi. Premifhljuj vzhafi to molitev tudi v’ zerkvi, sato, de jo bofh vfelej, kader jo molifh, s’ vredno zhafljo in s’ fpodobno poboshnoftjo molil. Ti posdravifh Marijo in ji pravifh, de je gnade polna. Ali pa tudisa- popadefh leto vifoko zhaft, kterotemaj- hine befede v’ febi imajo? Te befede hozhejo rezhi, de je bila Marija .obdarovana s’ pofvezhijozho gna- do , s* vfimi drugimi gnadami, s’zhesna- tornimi zhednoftmi in s’ vfimi darovaini f. Duha. Kader te befede isrezhefh , rasvefeli fe savolj obilnofti teh gnad, s’ kterimij® — 4o3 — ona obdarovana; in proG jo, de bi tudi tebi nekoliko od fvoje obilnofti dodelila. Ti ji pravifh : Gofpod je f’ ta¬ bo. Bog je bil ref na tanko pofebno s* Marijo fklenjen , kakor ni s’ nobeno dru¬ go ftvar jo , tudi f’ pravizhnimine. On je bil tako s’ njo fklenjen, de jo je prav pofebno varoval, in de je vfe nje dufh- ne mozhi vishal. Kader tedaj te befede isrezhefh, o- budi v’ fvojim ferzu mozhne in refnizh- ne shelje, de bi fe mogel tudi lete neis- rezbeno velike frezhe vdeleshiti, htero je Marija imela. Kdor je s’ Gofpodam fklenjen, kaj sainore fhe sheleti? kaj ne fme upati? ^hes koga ima shalovati? Ti fe rasvefelifh nad frezho Marije, ker je shegnana med shenami; to fe pravi, de je Bog njo s’vezhimigna- dami obdaroval, kakor vfe druge ftvari. ,Skashi ji s’ ferzhnim obzhutenjem, kako te to vefeli, ko jo Bog tako ljubi, in ko je tako vifoko pozhefhena na sem- Iji in v’ nebefih. S’ fveto Elisabeto te befede perila. v ‘fb: In ahegnan je fad tvojiga 26 * — 4o4 — t e 1 e fa. Ref je fin Marije po želim (ve¬ tu zhefhen, moljen in povikfhevan. Vshivaj malo vfe to vefelje, kteriga v’ tem premifhljevanji vfaka dufha naj¬ de, ktera Jesufa ljubi. ( S. zerkev te uzhi, de fveto de vizo Maiijo na pomozh klizhi, de bi s a-te ubogigagrefhnika profila. ,S’ tem ti hozhe na snanje dati, de lipo tem, kader fi v’ grehe sabredel, fam is febe nevreden, uflifhan biti, ampak de bo Marija vfe sadobila, zhe bo sa-te pro¬ fila. Bog jo bo gotovo uflifhal, sakajona je njegova mati. In ravno sato te f. zer¬ kev uzlii, de jo s’ imenam matere bo- sh je na pomozh klizhi, sakaj to ime j' je nar ljubfhi in nar zhaftitljivfhi. To je ravno toliko, kakor ko bi j> rekel: ( Sveta Marija, ti fi mati mo¬ ji ga Boga; tvoja oblaft in mozh, ki jo imafh per fvojim 4 Sinu, je tedaj nesmir- jena; in ravno ta tvoja mozh, fklenjena s’ tvojo dobroto, je podpora mojiga sa- upanja do tebe. Sadnjizh profifh to fveto devizo, de bi sa-te profila sdaj in v’ tvoji (inertni ur i. Dokler shivifh, fi sini- — 4o5 — ram v* nevarnofti sa svelizhanje; torej smiram naprej potrebujefh mogozhne po- mozhi. Pofebno pa v’ fmertni uri , kader fi bodo tvoji fovrashniki fhe bolj persade- vali, te pogubiti, takrat ti bo ta pomozh tolikajn bolj potrebna. .Strafhen je zhaffmerti! Ref je to. Ali I ki jo ti do Jesufa iniafh. Revesh pride v’ fvoji potrlbi k’ bo¬ gatimo, profi in prejme. — O kraljiza nebef in semlje! ali bofh ti profhnje re- vesha, kteri tvojo dobroto na pomozh kli- zhe, neuflifhane savergla ? In kader sa-me prolifh , de bi ne pa¬ del v’ saderge fovrashnikov mojiga sveli- zhanja, profi tudi, o fveta deviza’ debi tvojegrehe prav objokoval, in odpufha- nje sadobil. .Sprofi mi te dve rezhi: JJpolnenje teh shelja, de bi nobenimu drugimugo- fpodune flushil. kakor le Jesufu, inper- ferzhno shaloft zh.es vfe moje grehe,kte- re fim floril, ker fim k’ njegovim ras- shaljenju njegovim fovrashnikam flushil, namrezh fvojimu mefu, (vetu in hudob¬ nima duhu. Nikar ne glej na to, kar fim fam is febe in savolj fvojih grehov; ampak na to, kakofhnovrednoftimam savolj drage Itervi Jesufove, s’ ktero fim odrefhen. Bog te je hotel imeti sa prizho Je¬ sufove fmerti na gori Kalvarii, sato, de Bi tudi ti take obzhutljeje do grefhnikov — 4o8 — »adobila, kakor jih on ima, in de bi tu¬ di ti sa-nje Boga ufmiljenja profila. Kader je tvoje ferze v’ Jesufoviin saframovanju, in terpljenju s’ njim vred terpelo, te je on meni sa mater dal, de bi nekedaj tudi s’ mojimi teshavami in po¬ trebami ufmiljenje imela. Marfikteri grefhniki, kteri sdaj ve- zhno svelizhanje vshivajo, bi bilivezhno v’peklu goreli, ko bi ne bila ti sa-nje profila. — ,SproG tudi meni tako^gnado pokore, kakorfhno fi jo njim fprofila. Nikoli ni bilo flifhati, de bi bila ti kedaj profhnjogrefhnika savergla, kte¬ ri je po tem, kader je velikoft fvojih gre¬ hov fposnal, pertebi pomozhi ifkal, de bi odpufhanje od Boga sadobil. O Marija! kakofhna zhaft je to sa¬ te , de Bog tolikajn grefhnikam tako re- kozh le na tvojo profhnjo odpufhanje do¬ deli ! — In tudi to odpufhanje, kteriga fe jeft nadjam na tvojo profhnjo dobiti, bo leto tvojo zhaft povikfhalo, zhe ga do¬ bim. O prefveta deviza! sadnizh naj bo tebi tudi fhe perporozhena moja ftano- vitnoft v’ ftrahu boshjim in v’ ljubesni - - 4«9 — boshji. Ah! fprofi mi gnado ftanovitno- fli! Tudi hdor v’ nar vezhih zhednoftih shivi, fi ne more famisfebe te gnadesa- flushiti. Ah! koliko fe mi je tedaj bati, ki me ni drusiga, kakor flaboft innesve- floba ! Tvoje ime, fladkp ime Mari j a, je ime, v’ kterim samoremo upati, de bo¬ mo nar lepfhi darove boshje prijasnofti' prejeli. Premifli, profim te, o Marija! zhe to frezho dofeshem, de v’ ftrahu Jesnfo- vim in v’ njegovi ljubezni umerjeni, bo ena dufha vezh, ktera ga bo zhaftila, hvalila, in s’ teboj zelo frezhno vezhnoft ljubila. Trinajfti rasdelik, 6 zhut en j e sa upanja v Mari¬ jo, kader fe f me rt per bli- shuj e. O mati nafhiga Odrefhenika, Mari- J a ! v’ sadnjih urah fvojiga shivljenja fe — 4io — »najdem. Sdaj te tedaj fhe f’ pofebno gorezhotljo tvoje pomozhi profim. V’ fredi mednebefam in medpeklam Bojim. Ah, kaj bo s’ menoj, zhe mi ti f’ tiflo fvojo oblaftjo ne pomagafh, ktero imafh per Jesufu! On je fvoje nar vezhi gnade v’tvoje roke poloshil, de jih ljudem delifh. Ah, dodeli jih tudi meni, pofebno sdaj, ko jih tako potrebujem! She fodni ftol vidim, pred kteriin bom mogel odgovor od fvojiga shivljenja dajati. Profi sa-me, preden fhe tje pri¬ dem. Ti, ki fi mati mojiga fodnika, mi bofh lahko miloftljivo fodbo fprofila. Ti, svesda na morji! bodi mo¬ ja visharza v’ fredi ftrafhnih nevarnoft, ktere mi pogubljenje shugajo, in perpe- Iji me v’ deshelo vezhniga shivljenja. Ti, ljuzh nebefhka! raskropi megle, v’ ktere hozhe duh temote mojo dufho perpraviti; potolashi nepokoj, v kterim fe snajdem, kader fe nasaj fpom- nim na grehe mojiga shivljenja; fprofi mi tudi perferzhno in refnizhno grivengo. Sgled vfih zhednoft! ftori, de bo vera v’ menipopolnama mozhna, sau- — 4ii — panje popolnama terdno, inljubesen nar gorezhifhi. Sahvalim fe ti sa vfo dobroto, kte- ro fi mi zeli zhaf mojiga shivljenja fka- sovala, fhe zelo takrat, kader fim je bil popolnama nevreden. Ali mi bofh mar samogla sdaj fvojo fkerbno ljubesen odvseti, sdaj, ko je mo¬ je saupanje do tebe toliko vezhi, koli¬ kor vezhi fo moje potrebe ? Tega ne Ilorifh , o ljubesnjiva, med vfimi materami, nar ljubesnjivfhi mati! .Svojiga umirajozhiga otroka ne sapuftifh. Do sadnjiga sdihleja mu bofh na Prani dala. Jed fe fmerti podvershem sato, ko mi jo je Jesuf odlozhil. Deftravno obzhu- tim natorni ftrah in groso pred fmertjo, vender rad umerjem sato, ko pod tvo¬ jim varftvam umerjem. Upanje imam, de bom fkorej gledal vifokoft, popolnamaft in Ijubesnjivoft Je- sufovo, in njegovo nebefhko zhall; in de bom tudi tebe fkorej na fvitlim tronu tvoje nebefhke zhafti s’ sazhudenjem gle¬ dal ’ Zhaf moje fmerti je bliso- ,Skorej te ne bom mogel vezh j’uftmina pomozh — 412 — Idizati; ali moje ferze bo smiram k’ tebi sdihovalo. Tavshentkrat bomv’ferzu fvete ime¬ na Jesuf in Marija isrekel. Profim te, o Jesuf! vsemi v’ mojih fmertnih teshavah vfe sdihleje in vfe ob- zhutljeje mojiga ferza sa sgoli fkasova- nje moje ljubesni do tebe in do tvoje fve¬ te matere. Ufmili fe me, o Gofpod! Ne upam fi rezhi: Ufmili fe sato, „ko fim tvoj flushabnik.” *) — Ah, tak velik grefhnik fim bil, in ne vem, zhe fini she dofegel to frezho, ali ne, tvoji pra- vizi sadoftiti; pa ufmili fe me sato, ko fim „fin tvoje dekle!” **) Dodelil fi mi to gnado, de fim zeli zhaf fvojiga shivljenja veliko saupanje v’ Marijo imel. — Sahvalimfe ti, de moje saupanje do nje v’ moji sadnji, sa sveli- zhanje moje dufhe tako nevarni uri, fhe veliko mozhnejfhi perhaja. O moj Bog, Bog ufmiljenja! to je pofebna gnada sa-me, de me hozhelh v’ nebefa vseti po profhnji lete devize , *) Pf. ii5, 16. **) ibidem. — 415 — ktero naf f. zerkev vfelej, pofebno pa ob (inertni uri na pomozh bližati u- zhi. ( Shtirnajfti. rasdelik. Od andohti k' J vet im a Joshe- f u, sheninu Marije. .Sveti devizi Marii samoremo fvojo ljubesen (kosi to pofebno lepo in prijet¬ no fkasati, zhe po andohti, ktero do nje imamo, in f’ ktero njej flushimo, zhe po tej andohti pofebno tudi do njeniga fve- tiga shenina Joshefa andoht in zhaft ima¬ mo. Saref, grosno vifoko zhaftiti more¬ mo tega fvetnika, kteriga je fam Bog is- volil, de je bil rednik in varh .Sinu bo- shjiga, kader fe je vzhlovezhil; in de je bil prizha in pomozhnik njegove matere. On je varoval pravi tabernakellsra- ela. On je fpremljeval, kakor je zhal nanefel, fkrinjo miru in fprave noviga teftamenta. Per njem je bil hranjen saklad svelizhanja in odrefhenja fveta. — 4>4 — Ah , kakofhna zhaft, v’ tem shivlje- nji pravizo in oblaft imeti zhes kraljizo nebef in semlje; fhe zelo zhes „kralja z ha f o v, neumerjozhiga, nevid- niga, kterimu je zhaft in hvala od vekomaj do vekomaj!” *) De bomo prav sapopadli velikofl, njegoviga saflushenja, bo she dofti, zhe preminimo, de je bil on mosh Mari- j e. Is zhednoft Marije fe lahko fodi na zhednofti f. Joshefa. Bog ji je isvolil ta- kiga mosha, kteri je bil nje vreden. Pofebno pa to premifli, de je Jesuf v’ otrofhkih letih vezh ko tavshentkratv’ njegovim narozhji pozhival. O, kakofh- nih nebefhkih obzhutljejev fe je njegovo ferze od tega boshjiga deteta navselo! ,8. Joshef je shivel f’ tiftim, kteri je is vir k vfih gnad; in je shivel f’ tifto, ktera je shleb, po kterim nam vfegna- de perteko. — O kakofhne nebefhke sa« klade je tedaj prejemal! Poterpeshljivoft, krotkoft, ponish- noft, ljubesen do blishnjiga, Ijubesen do Boga, in vfe druge zhednofti fo fe *) I. Tim. i, 17. — 415 — fvetile nad njim, in fo bile per njem v’ nar vezhi popolnamafti. Kerfhanfka dufha! zhe shelifh po- boshno in bogabojezhe shiveti, per- pordzhi fe, de to.gnado sadobifh, v* profhnjo tega fvetnika, kteri je tabo po- polnama poboshno, in bogabojezhe shi- vel. ,S. zerkev je k’ zhafli f. Joshefa tem- peljne Bogu poftavila; je njegov prašnik sapovedala, in vabi fvoje otroke po an- dohtih, ktere je dobre fposnala, de bi ga sa pofebno mogozhniga pomozhnika per Bogu imeli. Na ime f. Joshefa tudi refvfiver¬ ni kriftjani pofebno klizhejo; inkerfhan- fka navada je, de fe njegovo ime fldene s nar fvetejfhimi imenama Jesufa in Marije, ker je s’ njima v’ taki blishnji savesi shivel. Ko bi bili mi takrat, kader fta Jesuf in Marija v’ Nazaretu shivela, od njih kaj dobiti sheleli; kteriga mogozhnifhiga poniozhnika bi fi bili koli isvoliti samog- lij kakor ravno f. Joshefa? — Ali je sdaj v nebelih menj mogozhen? — — 416 — ,,Pojdi tedaj k* Joshefu,” *) de bo sa-te Boga profil. Naj je gnada, litere shelifh, kakorfhnakoli hozhe, Bog ti jo bo po njegovi profhnji dodelil, (zhe je le Bogu k’ zhafli in tvoji dufhi k’ sve- zhanju.) 4 She vezh. V’ kakorfhnim ftanu ali v’ lialiorfhnih okolifhinah fe snajdefh, ti bodo ravno okolifhine in flan fhevezh perloshnofti dale , pofebno saupanje do f. Joshefa imeti. Imenitni in bogati naj premiflijo, kader ga na pomozh klizhejo, de je is rodovine patriarhov in kraljev. Revni naj premiflijo, de fe ni fra- moval revniga in niskiga ftanu ; de je tu¬ di, kakor oni, v’revfhini shivel; deli je zeli zhaf fvojiga shivljenja f’ fvojim rokami kruh flushil. Devize naj premiflijo, de je v’ nar popolnifhi zhifloftiin v’vednim devifhtvu shivel. Sakonfki naj premiflijo, de je bil poglavar nar fvetejfhi drushine. *) I. Buis, Mojs. 4 1 5 55. — 417 — Otrozi naj premiflijo, de je bil re¬ dnik Jesufov, prefkerbnik in varh nje¬ gove mladofti. Duhovni naj premiflijo, de je veli¬ kokrat to frezho imel, Jesufa v’ fvojih rokah dershati; in de je ob dnevu obre- sovanja perve kaplje Jesufove kervi ve- zhnimu Ozhetu v’ dar pernefel. Klofhterfki ljudje naj premiflijo, de fe je popolnama od fveta odlozhil, in de je fvoje (krito shivljenje v’ Nazaretu f’ tem pofvezheval, ker je tam les’Jesu- fam in s' njegovo (veto materjo na tanko fklenjen bil. In fploh vfe poboshne in gorezhe dufhe naj premiflijo, de fhe nobeno fer- ze, (zhe (erze Mariino isvsamemo,) ni s’ tako gorezhoftjo in s’ takimi sheljami Jesufa ljubilo, kakor ferze f. Joshefa. . Pofebno pa profi f. Joshefa, de biti gnado frezhne fmerti fprofil. Leta fplo- fhna mifel, de je v’ rokah Jesufa in Ma¬ rije umeri, obudi per vernih kriftjanih to terdno saupanje, de bodo po njegovi profhnji ravno tako frezhen in trofhtljiv konez ftorili. 37 — 418 — In ref naf fkufhnja uzhi, de, hdor v’fvojim shivljenji f. Joshefa s’andohtjo zhafti, ta pofebno v’ fmertni uri fad fvoje andohti vshiva. Zhafl in hvala bodi Bogu in materi boshji vekomaj. Amen. ♦ ■ K