PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.

primor?


TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
•V;
?0<

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIll. št. 140 (14.231)
Trst, petek, 19. junija
' } •■%?
Mandatar bo že danes začel posvetovanja s strankami
Programski pristop Giuliana A m a ta pri sestavljanju nove vladne ekipe
Odpoveduje se predhodno določeni vladni večini - PRI bo skrbno proučil novonastali položaj V novi vladi baje tudi tehnikiy največ sprememb pa bo med demokrščanskimi ministri
RIM — »Kot barka na nevihtnem morju.« S to prispodobo je mandatar Giuliano Ama-to prikazal težave pri sestavi nove vlade. Amato računa, da bo prve dni prihodnjega tedna sklenil s strankami krog posvetovanj, ki jih bo začel že danes. Že sedaj pa ima precej jasno začrtane smernice bodočega vladnega programa. Na prvem mestu bosta gospodarska sanacija in boj proti organiziranemu kriminalu. Glede institucionalnih reform je Amato jasno poudaril prioritetne pristojnosti parlamenta in posebne parlamentarne komisije, ki bi jo morali vsak čas ustanoviti.
Amato se je spretno izognil vprašanjem novinarjev o političnih okvirih in o možni vladni večini. Mandatar je le navedel, da se bo s tem vprašanjem spoprijel, potem ko bo z vsemi parlamentarnimi skupinami izmenjal mnenja o vladnem programu. S tem pa je v bistvu potrdil, da ne išče podpore vnaprej določene večine. Tak programski pristop so zaznale vse opozicijske stranke. Ge je La Malfa dejal, da bo pretehtal Ama-tove predloge, da bi preveril, kako bi lahko PRI na kak način podprl vlado, pa je ob tem vprašanju v DSL prišlo do razhajanj.
Amato še ni do potankosti sestavil svojega »voznega reda« pogajanj, a po Spadolini-jevih besedah hoče vso zadevo do skrajnosti pospešiti. O sami strukturi nove vlade se ve bore malo. Običajni »dobro informirani parlamentarni krogi« navajajo, da bo Amato sklestil vlado za 5 do 6 ministrov brez listnice, njihove pristojnosti pa strnil v roke vladnega generalnega tajnika. V njegovo vlado naj bi vstopili tudi tehniki, največ premikov pa naj bi bilo med demokrščanskimi ministri. Nicola Mancino naj bi dobil pravosodni resor, v vlado naj bi vstopila tudi Leopolde Elia in Sergio Mattarella, medtem ko bi se Andreotti vrnil na čelo zunanjega ministrstva. Marini bi ohranil ministrstvo za delo, Scotti pa za notranje zadeve. Slednji naj bi postal tudi vladni tajnik in s tem odgovoren za ministrstva brez listnice. »Dobro obveščeni krogi« obenem navajajo, da se Amato odpoveduje dosedanjim ministrom Pomicinu, Berniniju, Pran-diniju in Gaspariju.
Kljub programskemu pristopu pa je Amato dal razumeti, da bo imenoval ministre po predhodnem posvetovanju s tajniki strank.
!
OZN se začasno odpoveduje naporom za deblokado sarajevskega letališča
Protislovne vesti o spopadih v BiH Islamska konferenca obsodila Srbijo
LJUBLJANA — V Sarajevu in mnogih drugih krajih Bosne in Hercegovine so se tudi včeraj nadaljevali spopadi, čeprav so o tem prihajala nasprotujoča si poročila. Nekatera so govorila o »hudih bojih«, druga le o sporadičnih eksplozijah in streljanjih. Vsekakor pa je očitno, da je Bosna in Hercegovina še daleč od miru.
Tudi marsikaj drugega se zdi v dogajanjih v zvezi z Bosno in Hercegovino protislovno. Ravno včeraj, ko so srbske enote, ki so stacionirane na sarajevskem letališču, okrepile napade na bližnja sarajevska naselja, je komandant sil OZN v Sarajevu po sestanku s predsednikom Predsedstva Bosne in Hercegovine izjavil, da je prišlo do pomembnega pozitivnega premika v pogovorih o tem, kako v resnici udejaniti deblokado sarajevskega letališča. S predsednikom Izetbegovičem naj bi se dogovorila, da je treba vse topništvo, ki je razporejeno okoli letališča, koncentrirati na nekaj območij in staviti pod kontrolo OZN. Poveljnik OZN meni, da bi na takšen način lahko razmeroma hitro usposobili sarajevsko letališče. Te pozitivne napovedi pa so sinoči demantirale srbskočetniške sile, ki so začele ponovno srdito obstreljevati Sarajevo, tako da je posebni odpos-
lanec OZN Goulding Varnostnemu svetu odsvetoval, da bi začeli z nevarno misijo deblokiranja sarajevskega letališča. Varnostni svet je to sugestijo že osvojil in začasno prekinil svoje napore za deblokado sarajevskega letališča.
Sestanek islamskih zunanjih ministrov se je včeraj v Carigradu končal s pozivom Varnostnemu svetu OZN, da nadaljuje s sankcijami proti Srbiji in Črni gori in da pripravi vse potrebno za oboroženo akcijo mednarodnih sil, če bi bila ta neizbežna. Tudi ameriški predsednik Bush in ruski predsednik Jelcin sta ponovno resno opozorila Srbijo in Črno goro in hkrati izrazila upanje v uspeh akcije za deblokado sarajevskega letališča, s čimer bi lahko začela prihajati humanitarna pomoč za izmučene prebivalce Bosne in Hercegovine. Svetovna organizacija bo morala v kratkem proučiti, kako poteka izvajanje ekonomskih in drugih ukrepov proti Srbiji in Črni gori in na osnovi teh spoznanj ugotoviti, kaj bi bilo morda še treba storiti.
Včeraj je po več kot 30-urni blokadi v Lukovici vendarle prispel v središče Sarajeva konvoj mirovnih sil, v katerem je bilo tudi 60 opazovalcev OZN, ki naj bi se pridružili strokovnjakom OZN,
ki že delajo pri usposabljanju sarajevskega letališča.
Hrvaško zunanje ministrstvo pa je demantiralo pisanje nekaterih novinarjev, da naj bi se na meji z BiH kopičile hrvaške enote. Prav tako so proglasili za čisto špekulacijo tudi poročila, po katerih naj bi nedavno predsednik Hrvaške Tudjman in predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbe-govič sklenila sporazum o vojaškem angažiranju
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dan Slovenije na Velesejmu
NA 4. STRANI
□ □ □
Tragična smrt mladega motorista iz Trebč
NA 5. STRANI
Levica za Occhetta reformisti pa ostro kritični
RIM -DSL in vsa levica si morata zastaviti vprašanje o vodenju države, toda težav, ki jih povzroča kriza prejšnje večine, ni mogoče premostiti z izsiljevanjem z upravljivostjo. To je bil ključni prehod včerajšnjega poročila sekretarja DSL Achilla Occhetta direkciji stranke. Kot že v sredo takoj po pogovoru s predsednikom republike Scalfa-rom, je Occhetto ocenil Craxi-jev umik lastne kandidature za palačo Chigi kot pozitivno dejstvo, toda takoj dodal, da bo DSL ocenjevala Amatovo vlado na osnovi programa. S takim stališčem si je Occhetto pridobil podporo levičarske struje Tortorelle in Ingraa, izzval pa ostro kritiko reformistov.
V svojem poročilu se je Occhetto dotaknil treh bistvenih problemov: vprašanja vlade in odnosa DSL do nje, milanskega škandala in vprašanja prenovitve stranke. Ob problemu vlade je ob ostri kritiki Craxijevih stališč, poudaril da se DSL in levica ne smeta umakniti na Aventin. Pozval je k preseganju slepe konkurence med levičarskimi silami in se zavzel za oblikovanje nove situacije, ki bo omogočila premostitev gospodarske in finančne krize v državi. Cilj je uresničiti nove programe z novimi ljudmi, kar pa ne izključuje možnosti tvornega prispevka tudi iz opozicije.
Na sekretarjevo poročilo so reformisti odgovorili s pismenim dokumentom, v katerem so Occhettu očitali propagandistične poteze v zvezi z napovedjo ponovne prenove in zahtevali kritično oceno celotnega sistema podkupnin, pa tudi glede sredstev, ki jih je bivša KPI dobivala iz Moskve. Razlike pa so prišle do izraza še zlasti o vprašanju vlade, saj si po oceni reformistov DSL mora prizadevati za preseganje italijanskih političnih protislovij in zato, da bo država imela res sposobno vlado. Se bolj jasen je bil glede tega Macaluso, ki je menil, da bo obnovitev štiristrankarske večine nujna, če DSL ne bo prevzela pobude.
S sekretarjem pa je soglašala levica in Tortorella je negativno ocenil mandat Amatu, saj gre po njegovem za navdihoval-ca tiste politike, ki je privedla državo na rob propada.
Farukovi ugrabitelji dečku odrezali del ušesa
Krvav »opomin« družim
CAGLIARI — Čeprav je odvetnik družine Kasarn Mariano Delogu označil za »neresnične« vesti, po katerih naj bi ugrabitelji 8-letnega Faruka Kasarna (na sliki AP), ki je bil ugrabljen 15. januarja letos, dečku odrezali del ušesa in ga skupaj s Farukovo fotografijo Poslali kot »opomin« družini pa je v popoldnaskih urah prišla potrditev krutega dejanja. Odvetnik Delogu je namreč demantiral svojo jutranjo izjavo in Potrdil pisanje sardinskega tiska, ki je o tem že včeraj poročalo. Kasneje je tudi Farukova mati v prisotnosti dečkovega očeta, ki pa ni hotel dajati izjav,
Potrdila, da so navedbe časopisov točne.
Kar zadeva navedbe sardinskega tiska v zvezi z malim Farukom, pa so časopisi zapisali, da naj bi ugrabitelji postavili očetu ultimat za takojšen začetek pogajanj. Ultimat naj bi potekel 15. junija, po tem datumu pa naj bi tudi poslali krvavo sporočilo z delom dečkovega ušesa.
Kučan pozitivno ocenjuje odnose z bližnjo Hrvaško
LJUBLJANA — Predsednik Kučan je v skoro enournem razgovoru s hrvaškimi novinarji, ki so na večdnevnem obisku v Sloveniji, slovensko hrvaške odnose ocenil kot dobre in prijateljske, toda obstajajo nekateri resni problemi. Izhajati je treba predvsem iz interesa ljudi, zato je na prvo mesto postavil podpis gospodarskih sporazumov, da bi se obnovilo in okrepilo dvostransko koristno sodelovanje. Na drugo mesto pa je postavil sicer pomembno vprašanje meja, saj je treba razumeti hrvaško javno mnenje, ki je za ta vprašanja izredno občutljivo, ko je Hrvaška v vojni in je pomemben
del njenega suverenega ozemlja okupiran.
Igor Bavčar je novinarjem povedal, da glede ponarejenih tolarjev, ki so jih odkrili v Sloveniji in Zagrebu, ni indicev, da bi šlo za hrvaški vdor v slovenski monetarni sistem. Prav zahvaljujoč sodelovanju slovenske in hrvaške policije so bili ponarejeni tolarji hitro odkriti.
Bavčar je tudi spregovoril o obmejnem režimu med Slovenijo in Hrvaško. Mejni režim bo veljal do dokončne razmejitve, ko bo jasno, kje bo med Slovenijo in Hrvaško potekala mejna črta. Razmejitev NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Končal se je washingtonski vrh med predsednikoma Bushem in Jelcinom
Potrjeno amerisko-rusko prijateljstvo za zdaj pa brez konkretne pomoči ZDA
VVASHINGTON - Ob koncu dvodnevnega vrha sta George Bush in Boris Jelcin predsinoč-njim v VVashingtonu svetu napovedala rojstvo nove ere »miru, prijateljstva, zaupanja in rastočega sodelovanja« med ZDA in Rusijo.
»Skorajšnje zavezništvo« so postavili črno na belo z visokodone-čo »listino o sodelovanju in prijateljstvu«. Ameriški predsednik Bush in njegov ruski kolega Jelcin sta predsinočnjim podpisala to listino in drugih šest kočljivih sporazumov: o zmanjševanju jedr-sko-raketnih arzenalov, o razvoju dvostranskih gospodarskih odnosov, o vesoljskem sodelovanju in o možnosti izgradnje globalnega protiraketnega sistema.
Kljub tem visokodonečim dokumentom, pa je včeraj Boris Jelcin odpotoval v Kanado, ne da bi uresničil svoj glavni cilj, neke vrste »Marshallov plan«, s katerim bi Zahod rešil gospodarstvo v nekdanji Sovjetski zvezi. Bush je poudaril »neomajno« podporo novi demokratični ruski oblasti, a ni
niti pomislil, da bi lahko iz žepa potegnil listnico in konkretno pomagal Borisu Jelcinu. Prav tako so se izjalovili vsi njegovi pozivi, da bi ameriški kongres končno odobril 12 milijard dolarjev pomoči nekdanjim ameriškim sovražnikom.
Na sklepni tiskovni konferenci se je Bush Jelcinu oddolžil za jedrska klestenja le z obljubo, da bo vsestransko podprl ruske napore za dosego sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom. Prav od tega sporazuma je odvisno, do katere mere bo Zahod odprl svojo malho in pomagal Rusiji.
Bolj kot ta vprašanja pa je na tiskovni konferenci butnil na dan problem ameriških vojnih ujetnikov, ki so najprej s korejskih nato pa tudi z vietnamskih bojišč končali v sovjetskih taboriščih. To je vsaj navedel Jelcin, ki je s tem bržkone hotel očrniti Mihaila Gorbačova, ki je med Američani še vedno priljubljen. Ruski predsednik je namreč poudaril, da so vsi njegovi predhodniki poznali ta problem, a so ga skrbno prikrivali.
Boris Jelcin in George Bush po podpisu sedmih sporazumov (AP)
Pri Rovigu dve žrtvi v eksploziji obrata za bengalske ognje
ROVIGO — Eksplozija večjega obrtniškega obrata za proizvodnjo pirotehničnega materiala v predmestju Roviga Borsea je po prvih ugotovitvah terjala dve življenji, šest oseb pa je bilo ranjenih. Ob 12.20 so vaščani zaslišali prvo pridušeno eksplozijo, ki sta ji v kratkem zaporedju sledili še dve močnejši in nato cel niz manjših. Eksplozije so popolnoma uničile štiri železobeton-ske delavnice in vse, kar se je nahajalo kakih 100 metrov od obrata. Eksplozivni val pa je razdejal vsa okna hiš v razdalji 500 metrov od tovarne, odkril pa je tudi dve hiši, ki se nahajata kakih 200 metrov od obrata.
Gasilci iz Roviga, ki so od obrata oddaljeni poldrugi kilometer, so razločno slišali eksplozije in prihiteli na kraj razdejanja, še pred pozivom. Med ruševinami so najprej našli truplo delavca Maurizia Rigottija, nato še truplo 12-letnega Paola Ceciliata, ki se je po naključju nahajal v neposredni bližini obrata.
Vseh šest ranjencev je bilo zaposlenih v podjetju. Med njimi je tudi sin lastnika Giuliano Sardela. Enega od ranjencev so že odpustili iz bolnišnice, medtem ko je zadravstveno stanje 39-letnega Gina Albierija kritično, saj ima opekline po vsem telesu. Eden od delavcev pa se mora zahvaliti prisebnosti sosedov, ki so mu nemudoma pogasili gorečo obleko, da bo okreval že po nekaj dneh.
V teku je preiskava, da bi ugotovili točne vzroke nesreče. Po prvih ugotovitvah je podjetje že 50 let proizvajalo bengalske ognje in drugi pirotehnični material. Vkopane železobetonske zgradbe kot predpisano niso imele električne napeljave, prav tako naj bi bilo poskrbljeno za predpisane varnostne naprave, saj je prišlo leta 1978 do samoeksplozije in to neke noči, ko ni bilo v obratu nikogar. Celotno območje je obdano z gosto mrežo, ki onemogoča dostop nezaposlenim. Gasilci domnevajo, da je prišlo do prve eksplozije v zemljanki, kjer je minerski smodnik. V celotnem obratu pa je bilo kar 20 stotov pirotehničnega materiala.
V Sloveniji se nadaljuje politično-ekonomska kriza
LJUBLJANA — Slovenska vlada je včeraj za 7,4 odstotkov znižala junijske plače zaposlenih v družbeni dejavnosti. Torej iste plače, katere je maja povečala za 38 odstotkov. Njen glasnik Mile Šetinc je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da gre v obeh primerih samo za izvajanje kolektivne pogodbe, ki jo je podpisala še prejšnja vlada. Povišica za slovensko gospodarstvo ne predstavlja resnejši problem, je pa že služila kot povod za ostre napade na novo slovensko vlado, češ da je takoj sebi - in svoji upravi - povečala plače, kar naj bi imelo inflacijski učinek.
Inflacija, gospodarska kriza in težave pa kljub temu obstojajo, kar je razvidno iz majske analize, ki jo slovenska vlada pripravlja vsako leto. Analiza za lansko leto kaže padec družbenega proizvoda kar za 15 odstotkov, kar je izredno mnogo in je seveda odraz lanske vojne, izgube južnih trgov in splošnih težav. Toda tudi letos ni mnogo bolje. Projekcija padca slovenskega narodnega dohodka znaša 3,5 odstotkov. Slovensko gospodarstvo torej še nazaduje, namesto da bi šlo naprej in to je tudi bistveni podatek o slovenski gospodarski in z njo povezani politični krizi.
Vlada je mnenja, da je edina rešitev v povečanem izvozu in projektira za letos povečanje izvoza za 16, uvoza pa za 12 odstotkov.
Seveda pa je taka rast in taka rešitev zelo kompleksna zadeva. Predvsem je tolar precenjen. V slovenskih bankah je »preveč« trdnih valut, kar je tudi posledica razprodaje družbenih stanovanj in splošnih trendov. Ta absurdni položaj je treba spremeniti. Vlada zahteva tudi ozdravljenje bank. To je povezano z ozdravitvijo ali potopitvijo ne-
produktivnih podjetij in zlasti podjetij, ki so objektivno državni monopolisti, kot so na primer železnice, pošta, elektrarne in podobno. Tu je na potezi vlada predvsem z nujno potrebnim zakonom o lastninjenju.
Po tej nekoliko zapleteni poti smo torej prišli ponovno do ključnega slovenskega problema, ki je v politični blokadi in nezmožnost sprejemanja odločitev. Prihaja do ostre konfrontacije med pozicijo in opozicijo. V sredo je kazalo, da se je nekaj v parlamentu premaknilo, vendar podrobnejša analiza kaže, da je v resnici vse ostalo blokirano. Na dnevnem redu treh zborov sta bila za Slovenijo ključna zakona: glede volilnega zakona je bil v treh zborih dosežen skoraj konsenz in torej dvotretjinska večina. Toda za dva zbora bo osnutek volilnega zbora sestavila ustavna komisija, v tretjem zboru občin (ne slučajno) pa slovenska vlada. V parlamentarni praksi to pomeni, da ni bilo nič sprejeto in da na osnovi teh sklepov ni mogoče pričeti razprave.
Podobno je z zakonom o lastninjenju. Zbor občin ga še vedno ni obravnaval, vendar pa ga je uvrstil na dnevni red prihodnjih zasedanj. Kdaj bo to, ni znano, niti ni znano, kako bo potekala ta razprava.
V bistvu se torej nadaljuje blokada, ki je vedno ostrejša in ki prihaja do izraza tudi z javnimi polemikami med sedanjim predsednikom vlade Drnovškom in bivšim predsednikom vlade Peterletom. V razpravi so očitki Peterleta, da pooseblja nova vlada komunistični prevrat in zato se slišijo menda celo nasveti tujim demokristjanskim partnerjem, naj ne podpirajo Slovenije, naj ne vlagajo kapitala, ker v tem režimu ne bi bil varen...	BOGO SAMSA
V Ribnem konec tedna glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa
Največ pozornosti vprašanju državljanstva
LJUBLJANA — Na zasedanju glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa, ki bo 20. in 21. junija v Ribnem, bomo pregledali enoletno delo, kaj smo naredili in kateri koraki nas še čakajo pri uradnih oblasteh Slovenije, je na današnjem pogovoru z novinarji rekel Bojan Brezigar, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK).
Glavna pozornost na zasedanju konec tega tedna pa bodo predstavniki 13 območnih konferenc SSK (kot 13. je bila ustanovljena konferenca za Švico in Lichtenstein), posvetili predvsem nerešenima problemoma med Slovenci, ki žive v tujini, in Republiko Slovenijo: pridobitvi državljanstva in posebnim pravicam Slovencev v tujini, ki ne bodo državljani Slovenije.
Po predlogu spremembe zakona o državljanstvu, za katero v SSK menijo, da bi bila nujna, naj bi rok za pridobitev državljanstva podaljšali od 24. junija letos še za eno leto. Osnova za to je dejstvo, da mnogi Slovenci po svetu niso imeli možnosti zbrati vseh potrebnih listin in se informirati o zakonu, saj je Slovenija diplomatska predstavništva začela odpirati šele letos, zato naj bi podaljšali rok za pridobitev državljanstva.
V SSK tudi pričakujejo, da bo na podlagi 5. člena slovenske ustave le šel v postopek zakon, po katerem bi bile določene posebne pravice Slovencev, ki nimajo slovenskega državljanstva. Gre za možnost šolanja v Sloveniji, pravico do lastnine, ustanavljanja podjetij in podobno. Glavni odbor naj bi na seji v Ribnem ustanovil posebno komisijo za pogovore z vlado o tem zakonu, ki naj bi ga sprejeli še pred letošnjimi volitvami.
Bojan Brezigar se je tudi zahvalil dosedanji predsednici SSK - Konference za Slovenijo Spomenki Hribar za vse, kar je storila za SSK, oa sodelovanja pri začetni pobudi za ustanovitev SSK, prek organiziranja kongresa SSK lani v Sloveniji do uspešnega vodenja konference za Slovenijo. Ni se strinjal s člani SSK-KS, ki so v javnosti obširno pisali o domnevnih napačnostih pri vodenju SSK-KS in obtoževali Spomenko Hribar. Vse obtožbe so se izkazale za neutemeljene, so pa vrgle slabo luč na ves Svetovni slovenski kongres in ne le na Konferenco za Slovenijo.
Bojan Brezigar je zanikal tudi namigovanja o domnevnih nepravilnostih v osrednji pisarni in glavnem odboru SSK. Glavnemu odboru bo predlagal, naj prek odvetnika po pravni poti zaščiti dobro ime Svetovnega slovenskega kongresa. (STA)
[________pismo uredništvu______________|
0 menjavi v slovenskem SSK
Kot vsi drugi slovenski časopisi ste tudi vi poročali o zamenjavi v vodstvu Svetovnega slovenskega kongresa, konference za R Slovenijo (Po zamenjavi Hribarjeve z Miklavčičem v slovenskem SSk, Primorski dnevnik z dne 14.6.1992, izpod peresa Milana Medena). Članek je informativen, spravno-pomirje-valen in skrbno sestavljen. Vendar je pri mojem razgovoru z g. Medenom očitno prišlo do nesporazuma, ali pa je na enem mestu stilizacija taka, da vzbuja pomisleke. Nisem namreč izjavil, da bo SSk obravnavala Slovence n.pr. na Reki ali v Zagrebu kot avtohtono prebivalstvo, saj to tudi niso, gre za diasporo. Obenem je tudi napačno, da sem po izglasovani nezaupnici Spomenki Hribar predlagal za novega kandidata za predsednika Tineta Hribarja. Po svoji izvolitvi za predsednika sem ga predlagal za podpredsednika in je on to mesto odklonil.
Prosim, da to objavite in se vam za objavo že vnaprej zahvaljujem.	Franc Miklavčič
•	Protislovne
NADALJEVANJE S 1. STRANI Hrvaške v Bosni in Hercegovini.
Spodbudne informacije so včeraj prihajale iz Mostarja, kjer je bilo osvobojeno letališče.
V Beogradu se medtem nadaljuje protest več tisoč študentov, ki so zasedli vse fakultete, kjer bodo ostali najmanj do 28. junija, ko naj bi bil v Beogradu velik miting srbske opozicije proti sedanjemu režimu Slobodana Miloševiča. Ta protestni zbor je bil sprva napovedan za to nedeljo, vendar pa so ga zdaj prestavili na Vidov dan. Opozicija je že pred nekaj dnevi zahtevala od predsednika Srbije Slobodana Miloševiča, naj odstopi in zagrozila, da bo takšno svojo zahtevo ponovila na množičnem zboru, če Miloševič ne bo pokazal pripravljenosti, da zapusti svoj položaj. Po mnenju nekaterih je na preložitev demonstracij delno vplivala tudi Čosičeva izvolitev za predsednika Zvezne republike Jugoslavije. Čosič je namreč kot dolgoletni oporečnik in srbski pisatelj in nacionalist vendarle zelo priljubljen med vsemi Srbi in nekateri naivno mislijo, da bi lahko Čosič odločilno vplival na ravnanje Miloševiča in celo na njegov odhod. Seveda pa je to čista iluzija in tega se očitno od vseh še najbolj zaveda Vuk Draškovič, vodja Srbskega gibanja obnove. Draškovič meni, da je »izvolitev Čosiča paničen manever nacionalsocialistov in fašistov v Srbiji, da bi zaustavili neizbežne demokratične spremembe. Izvolitev Čosiča je razviden korak v želji, da bi rešili najbolj osovražen režim na svetu.« Vuk Draškovič je dejal, da je Čosič napadel svojega bivšega vrhovnega komandanta Tita, ki je mrtev že 12 let, »hkrati pa ni našel niti ene kritične besede za svojega sedanjega komandanta (Miloševiča) in povzročitelja vseh naših trpljenj.«
(NIA)
•	Kučan
NADALJEVANJE S 1. STRANI pa lahko traja še nekaj let.
Dimitrij Rupel je orisal nadaljnje etape slovenske zunanje politike. Njena prva etapa je bila »egoistična« in je bila odvisna predvsem od boja za mednarodno priznanje Slovenije. Druga etapa pa naj bi bila bolj altruistična. Ob tem je povedal, da Slovenija že daje svoje ocene o krizi v BiH in o svojih pogledih na integracijo v Evropi.
Kot je poudaril Rupel, je centralno slovensko vprašanje gospodarska politika, zato mora biti tudi zunanja politika v znamenju te funkcije. Tako naj bi bila glavni cilj slovenskih zunanje političnih prizadevanj predvsem Evropska skupnost.
Slovenija je že odprla nekatere ambasade. Predvideva pa se, da bi Slovenija imela okoli 20 ambasad. Ta naj ne bi bila samo diplomatska, temveč tudi gospodarska predstavništva. Trenutno o tem že tečejo dogovori z Gospodarsko zbornice in z Ljubljansko Banko. Po Ruplovih besedah bi združitev diplomatskih in gospodarskih predstavništev pomenilo, da bi Slovenija lahko imela racionalno in učinkovito mrežo ambasad po svetu.
Rupel je tudi zavrnil možnost skupnega zunanjepolitičnega nastopa Slovenije in Hrvaške. Ideja o skupnem nastopu je Slovenija opustila takrat, ko je opustila idejo o konfederaciji.
Med najbolj pereče probleme slovensko-hrvaških odnosov je Rupel omenil ratifikacijo sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško.
Slovenija ima trenutno neuravnovešeno plačilno bilanco s Hrvaško, kateri dobavlja blago, za katerega pa ne dobi plačila. Zato je Rupel menil, da če sporazum ne bo sklenjen, lahko trgovina med Slovenijo in Hrvaško popolnoma zamre, prav tako pa je poudaril, da Slovenije ne more veseliti nepopustljivost hrvaškega ministra Rudolfa glede vprašanja ribolova v piranskem zalivu in ravnanje hrvaške policije s slovenskimi ribiči, ki naj bi lovili v hrvaških vodah. Rupel je pri tem poudaril, da o teritorialnih vodah - slovenskih ali hrvaških - še ne moremo govoriti, ker morska meja še ni začrtana. Opozoril je, da se okoli teh vprašanj v slovenski javnosti ustvarja kritično razpoloženje. Za to pa Slovenija ne more prevzeti odgovornosti. Kljub temu upa, da se bodo medsebojni odnosi izboljšali-
(NIA)
V parlamentarnih komisijah sedem predstavnikov FJK
TRST, VIDEM — V razne parlamentarne komisije je bilo izvoljenih sedem senatorjev oziroma poslancev iz Furlanije-Julijske krajine, med njimi tudi predstavnik slovenske narodnostne skupnosti.
Slovenski senator Darko Bratina (DSL) bo prevzel tajniške posle v senatni komisiji za zunanje zadeve. Diego Carpenedo (KD) bo član senatne komisije za proračun in načrtovanje, Giovanni Di Bene-detto (KD) član senatne komisije za promet in prevoze, Paolo Mico-lini (KD), deželni predsednik in vsedržavni podpredsednik Coldi-rettija, pa bo predsedoval senatni komisiji za kmetijstvo.
Tržaški poslanec Sergio Coloni bo v poslanski komisiji za proračun, načrtovanje in zaklad uradno zastopal Krščansko demokracijo. Michele Agrusti (KD) je prevzel tajništvo poslanske komisije za obrambne zadeve. Za podpredsednika te komisije pa je bil vnovič
Darko Bratina
potrjen Isaia Gasparotto (DSL), ki je prejel več glasov kakor kandidat, ki ga je predlagala štiristran-ska koalicija. Gasparotto se zavzema za nov model obrambe, za ovrednotenje potenciala, ki ga predstavlja ugovor vesti, in za nov zakon v korist podoficirjev.
Dežele so sestavile listino o državni zdravstveni politiki
RIM - Deželni odborniki za zdravstvo iz vseh koncev Italije so izdelali včeraj v Rimu skupno listino o zdravstveni politiki, ki jo bodo predložili bodoči osrednji vladi in političnim skupinam v parlamentu. V šestih tipkanih straneh pod naslovom "Predlogi dežel za zdravstvo" so zapopade-ni vsi vzroki, zaradi katerih je že pred časom nastalo trenje med deželnimi in državno upravo in o katerih deželni predstavniki zatrjujejo, da bodo s 1. julijem povzročili splošno paralizo vsedržavnega zdravstvenega sistema.
Ta naj bi ostal brez izrednih upraviteljev in jamstvenih odborov, katerih mandat zapade ravno ob koncu tekočega meseca, a obenem brez finančnih sredstev za kritje tekočih stroškov vsedržavnega zdravstvenega sklada v tretjem letošnjem trimesečju. Deželni odborniki - FJK je zastopal Mario Brancati - so krivdo za vse
to izrecno zvrnili na »neodgovornost« dozdajšnjega pristojnega ministra pa tudi vlade v celoti.
Stroškov za zdravstvo ne gre več ocenjevati kot »pasivno in neproduktivno« področje, nagla-šajo odborniki, pač pa kot prvovrstno službo v korist državljanov, ki mora najti obvezno mesto v postavki o državnih investicijah. V deželne blagajne je treba nujno prenesti zajetnejše vsote denarja in nanovo preračunati lanske izdatke dežel za zdravstvo, kajti zdaj so podcenjeni za kakšnih 5.000 milijard lir. Poleg tega je potrebno seveda izračunati letošnje stroške, ki ne morejo biti manjši od lanskih, in ob tem prišteti razliko zaradi inflacije. Dežele zahtevajo od Rima še poseben zakonski ukrep, s katerim naj bi vsedržavno zdravstveno službo izluščili iz sklopa javnih služb, in preustroj vsega režima konvencij.
Na zasedanju jamstvene komisije v Rimu
Organizacije prostovoljnega dela bi imele važno prevencijsko vlogo
Colautti predlagal regionalizacijo PSI
Dežela bo izdala kmalu nov zakon za pravo valorizacijo voluntarizma
VIDEM — Deželni podtajnik PSI Alessandro Colautti je na zadnjem zasedanju vsedržavne jamstvene komisije, ki je bilo v Rimu, izrazil potrebo po čimprejšnji sprožitvi postopka za regionalizacijo Socialistične stranke Italije.
Na sestanku jamstvene komisije so sodelovali tajniki in predsedniki vseh deželnih jamstvenih komisij, tako je bil za deželo Furlanijo-Julijsko krajino prisoten Tiziano Frucco.
Izoblikovati je potrebno torej takšno deželno stranko, ki si bo sposobna sestaviti lasten statut in ki naj bi bila povezana z Rimom v federativni obliki, je naglasil Colautti. Pripomnil je, da bi morala takšna deželna socialistična stranka predstavljati dejanski uvod v institucionalno reformo italijanske države v regionalistični smeri. Spričo secesijskega vetra, ki piha na italijanskem severu, je še poudaril deželni tajnik PSI Alessandro Colautti, odgovor na to ne more biti zgolj imobilizem oziroma podcenjevanje tega pojava. Colauttijev predlog o regionalizaciji stranke so nemudoma podprli predstavniki dežel Marke, Emilija-Romagna in Dolina Aosta, ki so pa istočasno bili mnenja, da bi bilo treba čimprej definirati tudi trajni koordinacijski organizem.
TRST — Deželna vlada bo v kratkem izdala okvirni zakon o prostovoljstvu z naslovom "Disciplina odnosov med javnimi institucijami in voluntarističnimi organizacijami v Furlaniji-Julijski krajini", ki bo razveljavil in nadomestil vsakršno poprejšnje določilo na tem področju in predstavljal novo enotno besedilo o izvajanju ustrezne vsedržavne zakonodaje.
Zakon bo v določenem pogledu inovativen in izviren. Tako bo na primer predvideval ustanovitev enotnega deželnega urada za vprašanja voluntarizma, ki naj bi pomenil politično-administrativno vozlišče na stičišču prostovoljstva in posameznih deželnih pristojnostnih področij, kot so socialno skrbstvo, zdravstvo, civilna zaščita, ekologija in kultura.
Dalje bodo uresničili posebno deželno opazovališče, ki bo verodostojen odraz tukajšnje voluntaristične stvarnosti, kakor je napovedal Michele Zanetti, ki poučuje delovno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Trstu in je tudi član pristojne deželne strokovne komisije.
Novi zakon bo izrecno poudarjal brezplačnost kot eno izmed izrecnih značilnosti prostovoljnega dela in zaradi tega ne bo predvideval takih ali drugačnih podpor.
Deželne hranilnice (preoblikovane v delniške družbe) oziroma njihovi skladi bodo uvedli posebne servisne službe v zaslombo prostovoljstva, k čemur bodo prispevale tudi voluntaristične organizacije; v ta namen bodo umestili upravne odbore ad hoc.
Deželna uprava se bo opremila z banko podatkov o obsegu voluntarističnih dejavnosti in 'o subjektih, ki se z njimi bavijo. Prostovoljno delo je v tej deželi zlasti razvito na področju pomoči starostnikom, ne-pokretnim osebam in osamljenim ljudem ter pri ponovnem vključevanju še aktivnih starostnikov v družbeno življenje, pa tudi še pri zaščiti mladoletnih pred nasiljem.
Toda za Furlanijo-Julijsko krajino je značilno tudi izredno visoko število samomorov, poskusov samomora in alkoholikov, a ravno voluntarizem bi utegnil odigral pomembno vlogo na področju prevencije teh žalostnih in zaskrbljujočih pojavov.
Na pobudo NŠK bo jutri srečanje mladih raziskovalcev
TRST — Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu prireja jutri, 20. junija, srečanje prirediteljev, mentorjev in veteranov iz vrst mladih raziskovalcev z namenom, da pregledajo Potek priprav na raziskovalni tabor ter se domenijo glede raziskovalnega programa tabora in posameznih skupin. Program srečanja: ob 9.30 prihod vabljenih v prostore Odseka za zgodovino pri NŠK, Trst, ul. Petronio 4 (zgradba Kulturnega doma); od 10. do 12. ure razgovor, nato odhod proti Terski dolini; ob 15.30 razgovor v Bardu (Viljem Černo s sodelavci), zatem Pa krajši ogled terske doline.
De Piero Barbina za večjo pomoč Bosni-Hercegovini
SAN GIOVANNI Dl CASARSA Podpredsednica deželne skupščine Augusta De Piero Barbina bo jutri, 20. junija, ob 11. uri na tiskovni konferenci v San Gio-vanniju di Casarsa orisala razstavo "Vzgajati k miru" in sprožila kampanjo solidarnosti z BiH, ki naj se udejani z zbiranjem zdravil. Razstava "Vzgajati k miru" zajema risbe in spise begunskih otrok z bosansko-hercegovskega vojnega območja; odprli jo bodo že danes, trajala pa bo do 28. junija. Pri pobudi sodelujejo Adi, Agesci, Azione cattolica, 11 Piop-po, Združenje za mir, Primavera politica in Sarvodaya.
Jutri bo v Špetru posvet o možnostih kmetijskega razvoja
ŠPETER — Gorska skupnost Nadiških dolin bo v sodelovanju s čedajsko Banco popolare priredila jutri, 20. junija, v Spetru posvet o možnostih za nadaljnji razvoj kmetijstva v goratih predelih.
Na posvetu, ki ga bosta odprla ob 10. uri v imenu obeh prirediteljev Giuseppe Chiabudini in Lorenze Pelizzo, bodo z referati sodelovali prof. Francesco Donati, dr. Pierluigi Nassimbeni, prof. Nino Ciccone in deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti.
Sledila bo razprava, zaključke pa bo povzel podpredsednik vsedržavnega združenja kmetovalcev Coldiretti sen. Paolo Micolini.
Italijanski otroci v Južni Tirolski se učijo nemščine
BOČEN V prvih razredih italijanskih osnovnih šol v Južni Tirolski se je od 1. 1988 nabralo že 3.200 otrok, ki se učijo tudi nemščine. Gre za poskus pokrajinskega šolskega odborništva, pri katerem je sodelovalo 20 učiteljev z namenom, da bi podrli psihološke pregrade, ki zavirajo pristop k učenju še drugega jezika. Z eksperimentom so bili zadovoljni vsi, otroci, starši in šolniki. Odbornik Remo Ferretti je med predstavitvijo rezultatov tega poizkusa izrazil željo, naj bi že s prihodnjim šolskim letom uvedli obvezen pouk nemškega jezika v prvih razredih italijanskih osnovnih šol.
pismo uredništvu
Zahvala deklice iz Bosne
Želela bi, da spoznate Sanelo, drobceno osnovnošolko z bistrim pogledom in nagajivimi očmi. Rada poje, posluša New kids on the block, se igra, piše, rada igra tenis in kot vsa dekleta njene starosti, rada pomežikne simpatičnemu dečku.
A vendarle se v marsičem razlikuje od svojih sovrstnic. Dajem vam v razmišljanje njen spis (sama sem ga le prevedla in skrajšala): to so misli dekletca, ki je z materjo pribežala iz Tuzle v Bosni in Hercegovini in po čudnem naključju pristala v Sežani.
Zahvaljujem se vam- za vse, v imenu vseh beguncev, kajti tudi jaz sem begunka. Vaša pomoč nam je zelo dobrodošla. Toda vedno več nas je, ne zato, ker bi to hoteli, temveč zato, ker smo bili prisiljeni bežati od najhujšega zla v tem stoletju. Nismo želeli zapustiti svojih domov in svojih najdražjih, a jeklene ptice, ki neprestano letijo nad mojo BiH, rušijo vse, kar jih ovira na poti.
Naši bratje, očetje in prijatelji se borijo za mir in zmagali bodo, ker sta resnica in pravica na njihovi strani.
Bil je le trenutek, ko smo morali oditi, a minila bo cela večnost, preden se bomo vrnili.
Sedaj jočem in prosim nebo, naj začne deževati, da se ne zjočem sama. Tisti, ki nimajo srca, duše in zavesti, tega ne morejo razumeti. Lahko si le želimo, da je to le mora, iz katere se bomo kmalu prebudili.
Toda te grde sanje so predolge in ni jim videti konca. Ampak mi ga bomo našli. Zadosti je prelivanja krvi.
Vemo, da je tudi vam težko, ne morete več dolgo pomagati, razumemo vas, ampak prosimo vas, da vzdržite, ker se tudi mi držimo čvrsto, samo še malo pa bomo v svojem raju, v svojem domu.
Štejem dneve in ure do mojega povratka domov. Vse bi naredila, da bi čimprej prišla v svojo Bosno. Ne morem in nočem prenehati misliti na svojo drugo mater - Bosno. Mi otroci ne želimo odraščati v vojni. Otrok je nedolžno bitje, ki ljubi pravico in radost. Nikomur ne stori nič slabega.
Hvala za vse, kar ste storili, da se počutimo varneje. Ampak mi bomo šli proti svojemu domu, do svojih najdražjih, ki so ostali, da osvobodijo Bosno. Ampak vse to še ni tako blizu, zato vas prosimo, da nam še naprej pomagate v imenu vseh otrok. Vsaka pomoč je dobrodošla. Mnogo je otrok, ki so lačni in spijo nepokriti, brez tople odeje. Zahvaljujemo se za vsako malenkost, za vsako igračo, ki ste jo dali iz srca. Verjemite, gotovo je razveselila nekega otroka, ki toči solze za svojim očetom, ki se bori za mir in svobodo otrok.
Nikogar nočemo siliti, da daje, samo prosimo za delček sreče, ki nam jo lahko podarite. Še enkrat hvala za toplino, ki ste nam jo dali in ki nam je potrebna. Hvala za tak sprejem in hvala za vse, kar je pomagalo, da se vsaj malo razvedrimo. Hvala z dušo in srcem.
Hvala vam vsem v imenu Rdečega križa Sežana, ki ste na kakršen način olajšali stisko beguncev iz Bosne in Hercegovine. Hvala vam v imenu vseh ostalih Sanel, otrok, ki bi si jih želela spoznati, toda v boljšem času, na lepši način in pod drugačnimi pogoji.
IRENA HUSU
To pa je samo ena izmed številnih in izrazito krajevnih posebnosti, ki jih še niso znali s pridom izkoristiti
Portorož vam ponuja tudi zdrave zračne kopeli
PORTOROŽ — Portoroški turizem zna vse predalo izkoristiti svoje naravne posebnosti, je prepričan biolog dr. Miroslav Zei iz Portoroža. Ta ugleden slovenski strokovnjak sicer ni prvi, ki je ugotovil, da }e portoroško ozračje nekaj posebnega, je pa zagotovo avtoriteta, ki ji velja prisluhniti.
Navedel je namreč podatek, da je portoroško ozračje po mednarodni kvalifikaciji ocenjeno kot izredno čisto in zdravo (nulta kategorija), brez vsakr-Snega industrijskega vpliva. V kubičnem centimetru zraka je sto tisoč aerosola, polmera ene desettisočin-ke do ene desetmilijoninke. Ponaša se s tem, da v zraku ni škodljivih snovi, je pa veliko natrijevega klorida in drugih elementov - fluora in joda.
Količina joda v zraku je v precejšnji meri odvisna °d razlike med plimo in oseko (v našem delu Jadranskega morja je blizu enega metra) in od velikih povr-
šin plitvega morja (nekaj centimetrov do nekaj decimetrov - v Sečoveljskih solinah). Zaradi velikega izhlapevanja v poletnih mesecih, je v portoroškem ozračju veliko joda, s tem pa si je portoroški zrak, po besedah dr. Miroslava Zeia, prislužil priznanje svetovne zdravstvene organizacije WHO.
To posebnost portoroškega zraka tukajšnji turistični delavci vse premalo izkoriščajo, čeprav vsi brez velike znanosti vedo, da portoroška mikroklima blagodejno vpliva na organizem in na kakršno koli obliko zdravljenja.
V času, ko je na svetu vse manj dobrega zraka, bi se morali Portorožani še posebej zavedati teh svojih dragocenih posebnosti in jih tudi primerno varovati.
A tudi tu nimajo najbolj srečne roke.
BORIS ŠULIGOJ
Iz dušečega mestnega vrveža v prelepo zgornje območje Soške doline
Tolminska vabi na pravi oddih
TOLMIN — Gornja Soška dolina nudi svojevrstne možnosti za oddih in ekološki turizem. Slogan »Zbežite utrujajočemu tempu modernega življenja in si naberite novih moči« je pravšnji za programe, ki jih nudi turistična agencija Tolminska.
S svojim programom lahko agencija zadovolji široko paleto potreb posameznikov in skupin. Razgibanost terena in enkratni naravni pogoji omogočajo organizacijo in izvedbo niza atraktivnih programov, kakor so na primer zmajarski poleti v dvoje, jadralno padalstvo, spusti v kraške jame, kajakaštvo in splavarjenje po Soči, jahanje, idr. Ob tem v agenciji organizirajo krajše
in daljše izlete na območju celotne doline vključno s turami v Triglavski narodni park.
Pod vodstvom lokalnih vodičev si turisti lahko ogledajo dolino Soče in njene naravne znamenitosti, obiščejo kraljestvo zlatoroga, po poteh Soške fronte se odpravijo s programom Zbogom orožje, lahko pa se vključijo v hobijske programe (ribolov, lov, zeliščarstvo).
Poleg trženja Tolminske ponujajo v agenciji tudi ekskluzivne izlete po Sloveniji in tujini.
Kogar so zamikali programi omenjene agencije, jo lahko pokliče po telefonu 065/82904 ali faksu 81060.
V okviru 44, Mednarodnega tržaškega vzorčnega sejma
Uradni dan Slovenije v znamenju žensk podjetnic in menedžerk
Sindikate močno skrbi odložitev referenduma o plinskem skladišču
Ni naključje, da je mlada samostojna država Slovenija svoj prvi uradni nastop na mednarodnem tržaškem sejmu v tej novi vlogi prepustila prav gospodarstvenicam, natančneje podjetnicam in menedžerkam. Globoko preosnavljanje, ki je zajelo postsocialistično gospodarstvo Slovenije na njegovi poti k tržni ekonomiji namreč v občutni meri sloni na ženskem delu, na odgovornosti in izzivih, ki jih ta zahteven proces nalaga ženskam. Še več, z njim se porajajo tudi nove možnosti za uveljavitev žensk na tistih področjih, ki so bila v preteklosti rezervirana samo za moške, eno takih pa je tudi pomembno področje podjetništva. V ilustracijo naj navedemo, da je od leta 1989, ko je v Sloveniji začel veljati zakon o podjetjih, pa do letošnjega februarja nastalo 23 tisoč malih podjetij in čeprav ni podatkov o tem, koliko podjetij je v ženskih rokah, je gotovo, da njihovo število ni majhno.
Dan Slovenije pa včeraj na razstavišču pod Montebellom ni bil v znamenju žensk samo na razstavni ravni, ampak tudi na področju spremljevalnih manifestacij. Dan se je namreč začel na sedežu krajevne Trgovinske zbornice, kjer sta se srečali delegaciji podjetnic ih menedžerk iz Slovenije in združenja italijanskih podjetnic AIDDA iz Furlani-je-Julijske krajine. Prve - bilo jih je 24 - je s pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije zbrala ženska sekcija društva Manager in v svoj krog povabila tudi tri predstavnice hrvaških podjetnic, s katerimi imajo Slovenke že razvito sodelovanje, delegacijo podjetnic iz Furlanije-Julij-ske krajine pa je vodila njihova živahna predsednica Etta Carignani. Njej gre tudi glavna zasluga za navezavo stikov s Slovenkami, saj se je bila pred poldrugim mesecem osebno podala v Ljubljano in tam doživela odziv, ki je presenetil vsa njena pričakovanja. Včerajšnje srečanje je bilo tako že snidenje pravih prijateljic, služilo pa jim je predvsem za to, da so položile formalne temelje za bodoče skupno delo, pri čemer jim na italijanski strani stojita tesno ob strani tako tržaška Trgovinska zbornica kot zunanjetrgovinski urad ICE. »Podjetnice iz FJK vidimo svojo deželno stvarnost kot stvarnost brez meja,« je na tiskovni konferenci podčrtala gospa. Carignani, »danes pa je veliko odvisno prav od žensk, od njihove sposobnosti po harmoniziranju, po odpiranju novih poti. Z današnjim dnem tako začenjamo čudovito, produktivno skupno pot, po kateri bomo hodile z roko v roki.«
»Današje srečanje nam je služilo za uvodni, spoznavni pogovor, za usmeritev, in programiranje našega sodelovanja,« je svojo predgovornico dopolnila vodja delegacije slovenskih podjetnic Silva Brguljan, sicer sekretar za metalurgijo pri GS Slovenije. »Naše delo v Italiji in Sloveniji se sicer nekoliko razlikuje, cilji pa so isti. Mi smo usmerjeni predvsem v iniciacijo spečih potencialov in v premagovanje težav, ki jih imajo podjetnice kot ženske.«
Na srečanju, ki je bilo v kongresnem centru tržaškega razstavišča posvečeno uradnemu dnevu Slovenije, pa seveda niso imele besede samo ženske. Uvod je v imenu Sejemske ustanove pripadel njenemu podpredsedniku Steliu Spadaru, o gospodarskih razmerah v mladi državi Sloveniji pa je podrobneje govoril odgovorni za mednarodno kooperacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Ivan Majcen, ki je med drugim z zadovoljstvom poudaril, da se gospodarsko sodelovanje z Italijo uspešno nadaljuje (v letošnjem prvem četrtletju je bilo samo za odstotek manjše kot v istem obdobju lani) in da Italija ostaja drugi trgovinski partner Slovenije. Poudarek na vlogi Trsta in dežele FJK pri odpiranju Slovenije v svet je prišel tudi iz posega generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja, srečanje pa je zaključil ogled razstavnega prostora v paviljonu G, v katerem se, kot rečeno, predstavljajo podjetja, katerih vodenje je v ženskih rokah.
Na sliki (foto Magajna): zgoraj srečanje ob uradnem dnevu Slovenije na tržaškem vzorčnem sejmu, spodaj pa pogled v razstavni prostor republike Slovenije.
Predstavniki tržaških sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so se predvčerajšnjim sestali z miljskim županom Ferdinandom Ulcigraiem in podžupanom Claudiom Muttonom, glavni predmet razgovora pa je bilo problematično vprašanje umestitve plinskega skladišča družbe Montes-hell na prostoru bivše rafinerije Aguila v Miljskem zalivu. Sindikalne organizacije izražajo po sestanku veliko zaskrbljenost zaradi politične krize, ki je zajela miljsko občinsko upravo in ki grozi, da bo znova ustavila iter za uresničitev načrtov družbe Monteshell. S temi načrti je namreč povezana usoda bivših delavcev žaveljske rafinerije, ki še vedno čakajo na nova delovna mesta.
CGIL, CISL in UIL ob tem pozivajo deželne in krajevne institucije in politične sile, naj spoštujejo obveze in sporazume, ki so jih bile podpisale konec novembra lani. Preložitev referenduma o plinskem skladišču Monteshell na jesen zaradi neizpolnjenih zakonodajnih obveznosti - zaključuje tiskovno sporočilo tajništev CGIL, CISL in UIL - bi skoraj gotovo kompromitirala nadaljevanje režima doplnilne blagajne za brezposelne bivše delavce Aguile, s tem pa bi postavila pod vprašaj eno od temeljnih točk omenjenega sporazuma.
Sindikalne organizacije so medtem zahtevale tudi srečanje z načelniki svetovalskih skupin v miljskem občinskem svetu, do katerega bo vsekakor prišlo drevi ob 18. uri.
Industrijski izvedenci na svojem 5. mednarodnem kongresu v Trstu
Od danes pa do nedelje bo v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu 5. mednarodni kongres industrijskih izvedencev. Na njem bo govor o vlogi in perspektivah tega tehničnega poklica v novi evropski stvarnosti. Svojo udeležbo so že napovedali številni industrijski izvedenci iz vse Italije, pa tudi mnoge delegacije iz drugih držav. Izhodišče za razpravo bo nudila raziskava, ki jo je nalašč za to priložnost izdelal raziskovalni inštitut CENSIS, v središču pozornosti pa bo tudi vprašanje izobraževanja industrijskih izvedencev.
Ob tem velja omeniti, da tržaški kolegij industrijskih izvedencev v sodelovanju z zavodom A. Volta letos že četrtič organizira poletno prakso v študijih oziroma delavnicah svojih članov. Prakse se udeležujejo dijaki, ki so uspešno dovršili študij 4., t. j. predzadnjega letnika gradbeniške smeri. Brez dvoma gre za hvalevredno pobudo, saj takšna praksa nudi mladim dragocene izkušnje za vstop v svet dela.
Na slovenskih višjih srednjih šolah izdelali v poletnem roku slabi dve tretjini dijakov
Učni uspehi na višjih šolah						
Šola	izdelali	%	izpiti	%	ponavljajo	%
Zn. licej Prešeren	149	70%	54	26%	9	4%
KI. licej Prešeren	28	82%	5	15%	1	3%
Trg. zavod Zois	138	63%	56	26%	24	11%
Oddelek za geometre	13	43%	13	43%	4	14%
Ped. licej Slomšek	39	54%	28	38%	6	8%
Poki. zavod Stefan	64	49%	48	38%	17	13%
SKUPNO	431	62%	204	29%	61	9%
Učenci petih razredov osnovnih šol in dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol so začeli včeraj z zaključnimi izpiti: prvi za prestop na nižjo srednjo šolo, drugi pa bodo z zaključnim izpitom zaključili obvezno šolanje. Njihove pismene in ustne preizkušnje se bodo nadaljevale v prihodnjih dneh.
V	ponedeljek se bodo začeli zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah. Slovenski maturanti se bodo najprej spoprijeli z nalogo v slovenščini, nakar bodo morali -pred ustnimi izpiti - prestati še drugo pismeno nalogo.
V	sredo so na vseh slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem objavili učne uspehe višješolcev (vseh, razen maturantov, seveda). Pregled učnih uspehov daje sledečo skupno sliko (glej priloženo tabelo): skupno sta izdelali slabi dve tretjini dijakov (točneje 62%, manj kot tretjina (29%) jih ima popravne izpite, slaba desetina (9%) pa jih ni izdelala (pri tem nismo upoštevali dijakov, ki so med šolskim letom izstopili ali pa so bili neocenjeni).
Najboljši uspeh so - kot že vrsto let - zabeležili na klasičnem liceju Prešeren. Tu je v poletnem roku izdelalo 82% dijakov, šola pa beleži tudi najmanjši odstotek odklonjenih (le ena dijakinja ni izdelala). V 1. in 2. razredu klasičnega liceja so tudi zabeležili popolni uspeh, saj so v teh dveh razredih izdelali vsi dijaki (podobno velja za 3. razred monterjev RTV in 3. razred biološkega oddelka na poklicnem zavodu Stefan, a tu so dijaki opravljali kvalifikacijske izpite).
Občinska uprava Zgonik obvešča, da bo zaključek šolskega leta 1991/92 v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu v petek, 26. junija 1992.
Vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto 1992/93 bo potekalo v vrtcu od 22. do 24. junija t.l. vključno od 8. do 14. ure. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
Datum začetka prihodnjega šolskega leta bomo sporočili naknadno.
Danes nadaljujemo z objavljanjem učnih uspehov višješolcev. Tokrat je na vrsti trgovski tehnični zavod Zois.
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois
1.	A r.: Janko Andolšek, Andrej Carli, Ivana Colja, Jasmina Kralj (Carli), Peter Krizmancic, Nataša Luxa, Adam Pahor, Kristina Škerli, Tjaša Švara, Irena Šemec, Andrej Suligoi, Mojca Visintin. Tri dijaki imajo popravne izpite, tri niso izdelali, dva sta iztopila.
1.	B r.: Rudi Buda, Marko Fer-foglia, Katja Glavina, Fabio Gob* bo, Valentina Hervat, Kristina La-urica, Adriana Longo,_ Alenka Metlika, Marko Ursich. Šest dijakov ima popravne izpite, tri niso izdelali, ena dijakinja je izstopila.
1.	C r.: Nataša Bordon, Jerneja Carli, Manuela Carli, Marko De Giorgi, Andrej Močilnik, Andrea Rocco, Goran Ruzzier, Elisa Divna Štoka, Karen Stoinev, Luisa Štor, Tatiana Tensi. Pet dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali, ena dijakinja je izstopila.
2.	A r.: Petra Bandi, Erika Be-zin, Elena Bogateč, Leo Braini, Karin Kocijančič, Jana Kosmač, Aljoša Milic, Ksenja Stopar, Albert Tul, Daria Ivana Vitez. Pet dijakov ima popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala.
2.	B r.: Carmen Cenci, Andrea Corva, Antonella Faimann, Alenka Giugovaz, Paola Gregori, Monica Hrovatin, Katja Omari, Ales-sandra Scheimer, Elena Žnideršič. Sedem dijakov ima popravne izpite.
2.	C r.: Chiara Baruca, Andrej Canziani, Peter Chermaz, Sabina
Cuk, Diego Ivancich, Borut Klabi-an, Rado Kocjančič, Denis Novato, Ivan Ota, Peter Raseni, Sonia Ter-sar. Ena dijakinja ima popravne izpite, dva dijaka nista izdelala.
3.	A r.: Lara Agelli, Alenka Bisi-acchi, Tjaša Bogateč, Claudia Fer-luga, Adrian Gerli, Tatiana Leg-hissa, Alenka Mauri, Sonja Mauri, Massimo Ota, Tanja Race, Mitja Sossi. Tri dijaki imajo popravne izpite, eden ni izdelal, ena dijakinja je izstopila.
3.	B r.: Valentina Bembi, Cristi-na Bogatez, Daniela Bogatez, Na-tascia Ciliberto, Marco Cossi, Martina Fister, Gunther Hervatin, Morris Hervatin, Tamara Komar. Osem dijakov ima popravne izpite, šest jih ni izdelalo.
3.	C r.: Cristina Comino, Barbara Franco, Ivana Marc, Fabiana Puntin, Katjuša Regent, Mauro Simonič, Tanja Stupar, Tamara Tretjak, Boris Vidali. Šest dijakov ima popravne izpite, pet jih ni izdelalo.
4.	A r.: Elisabetta Antonič, Karmen Brumat, Mitja Bužan, Miran Canciani, Maria Antonella Celea, Tanja Colja, Antonella Fabi, Valentina Gojča, Marjan Gruden, Matej Gruden, Mitja Gruden, Alenka Kraljič, Nataša Krizmancic, Andrej Pertot, Dario Šavron, Eva Sosič, Sarah Sossi, Katja Starec, Iris Vouk, Ksenja Žerjal. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
4.	B r.: Miroslav Chert, Valentina Franca, Antonio Giacomin, Ile-ana Gobbo, Tania Pala, Vesna Pa-rovel, Dunja Pecenik, Cristina Pe-lizon, Nataša Rodella, Luka Švab, Romina Tomini, Igor Vodopivec. Šest dijakov ima popravne izpite.
4.	C r.: Anna Blasevich, Elisa Bogateč, Valentina Codarin, Alan Cossutta, Marko Ferluga, Odri Koglot, Fabio Krašovec, Ivana Leuz, Stefano Livon, Vanessa Mezgec, Roberto Pavlica, David Puntel, Patrizia Puzzer, Gabriella Ugrin, Irena Živec. Dva dijaka imata popravne izpite.
K zrelostnim izpitom so bili pri-puščeni vsi dijaki 5. A razreda (razen ene dijakinje), vsi dijaki 5. B razreda (razen enega dijaka) in vsi dijaki 5. C razreda.
Dijaki zavoda Zois si ogledujejo in komentirajo objavljene šolske izide	(foto Križmančič)
Politično stališče strankinega pokrajinskega sveta
Umetnik je znan tudi kot scenograf
SSk za konkretno sodelovanje vseh Slovencev v novih upravah
V TK Galeriji odprli razstavo Demetrija Ceja
Slovenska skupnost je zelo zadovoljna z uspehom, ki ga je dosegla na nedavnih upravnih volitvah in si bo z okrepljenimi močmi prizadevala, da bi se premaknila z mrtve točke številna odprta upravna in politična vprašanja, ki čakajo na rešitev na Tržaškem, še zlasti ona, ki zadevajo pravice in zakonite koristi slovenske narodne skupnosti ter sploh enakopravno sožitje v obmejnem prostoru. V tem smislu SSk izraža svojo pripravljenost na dialog in konstruktivno soočenje v vsemi demokratičnimi političnimi silami, še posebej pa poziva slovenske izvoljene predstavnike, da bi kar se enotno nastopali, ko gre za skupne slovenske probleme.
To so glavna ugotovitve in stališča, ki so prišla do izraza na razširjenem zasedanju tržaškega pokrajinskega sveta SSk, ki se je sestal ob navzočnosti vseh novoizvoljenih strankinih svetovalcev. Po pozdravnem nagovoru predsednika Zorka Hareja, ki je vodil sejo, je uvcfdno poročilo podal politični tajnik Martin Brecelj. Ob podrobnejši analizi volilnih izidov je Brecelj ugotovil, kot izhaja iz tiskovne izjave, da so volilci izrazili predvsem veliko nezadovoljstvo nad vladnimi silami oziroma nad njihovo politiko. Ob njihovi splošni negibnosti se problem zaostrujejo in naravno je, da se zaostruje tudi politično izražanje leteti. To velja za specifična odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti, katerih reševanje ni več mogoče odlašati v nedogled in to tudi v interesu večinskega prebivalstva, saj neurejen položaj manjšine zastruplja odnose in onemogoča tvorno sožitje. SSk bo zato napela vse sile na krajevni, a tudi deželni, vsedržavni in celo mednarodni ravni, da bi se pravice in zakonite koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji spoštovale.
Po tajnikovem poročilu se je razvila širša razprava, v katero so posegli Jože Škerk, Antek Terčon, Bojan Brezigar, Karlo Grgič, Alojz Tul, Robert Petaros, Josip Pečenko, Marij Maver, Jožko Gruden, kakor tudi novoizvoljena predstavnika Peterlin in Pahor. Razpravljale! so na splošno izrazili veliko zadovoljstvo nad volilno uveljavitvijo SSk, ki je brez dvoma tudi rezultat odločnejše in od-prtejše politike, ki jo je stranka vodila v zadnjih letih. SSk bo proslavila volilni uspeh na družabnem srečanju, ki bo v četrtek, 25. trn., ob 20.30 uri v Miličevi domačiji v Zagradcu.
Ostre polemike znotraj DSL V dvomu usoda tajnice Luše
Ponedeljkova seja federalnega komiteja Demokratične stranke levice bo odločala ne samo o politični usodi pokrajinskega tajnice Perle Luše, a najbrž tudi o usodi »Demokratične zveze Trst za Evropo«. Volilni neuspeh tega gibanja je namreč dal povod za zelo ostro notranje soočanje v DSL, najbolj glasen (in polemičen) pa je bil poslanec Willer Bordon . Ta je v nekem intervjuju ostro napadel vse tiste v DSL, ki so se po volitvah kritično in samokritično vprašali o umestnosti nadaljevanja izkušnje Demokratične zveze. Bordon, ki uživa polno politično podporo tajnice Luše, se je obregnil predvsem ob nosilca liste Demokratične zveze za občinski svet Roberta Treua, ki je takoj po objavi volilnih rezultatov pošteno priznal poraz tega gibanja in hkrati postavil v dvom bodočnost Zveze. Precej slabe krvi v stranki pa je povzročila tudi Bor-donova odločitev, da se vpiše v mešano poslansko skupino in ne v parlamentarno skupino DSL.
V Occhettovi stranki smo torej priča živahnemu merjenju sil, ki bo morda pripeljalo tudi do izrednega pokrajinskega kongresa, saj ni jasno če ima Luša po teh dogodkih še za sabo večino stranke. Tako imenovana komunistična komponenta DSL, ki jo vodi Claudio Tonel, je že napovedala ostro opozicijo Bordonu in Luši, odločala pa bo večina, ki je svoj čas izvolila pokrajinsko tajnico. Pomembno besedo v notranjem soočanju DSL bo imela tudi slovenska komponenta. Kritičen do Bordona in do strankine linije je že nekaj časa Ravel Kodrič, pomisleki nad Demokratično zvezo pa so prišli tudi iz ust načelnika slovenske komponente Miloša Budina. Podpora Bordonovi liniji pa je včeraj prišla iz vrst gibanja »Rete«, ki očita nekaterim v DSL, da hočejo ošibiti politični projekt Demokratične zveze. Orlandovo gibanje, ki je izvolilo v občinski svet svojega predstavnika Claudija Mitrija, je prepričano, da je treba kljub težavam nadaljevati z izkušnjo Zveze.
Na včerajšnji seji so medtem občinski in pokrajinski svetovalci »Demokratične zveze Trst za Evropo« napovedali, da bodo v prihodnjih dneh dali pobudo za vrsto srečanj z drugimi političnimi silami za oblikovanje novih uprav. Treu in somišljeniki so prepričani, da je treba pri pogajanjih in pogovorih za nove koalicije izhajati iz konkretnih programov, pri čemer bo nujno potrebno izpostaviti nekatere prioritetne točke.
Demetrij Cej pred eno svojih umetnin
(foto Magajna)
Bogato razstavno dejavnost letošnje sezone je v TK Galeriji sklenil slikar Demetrij Cej, ki je zelo priljubljen tudi kot scenograf. Ta njegova nagnjenost je seveda prišla do izraza tudi v delih, ki so na ogled, zlasti v presenetljivem oknu z rdečimi polkni, ki se odprejo in razkrijejo sinjo abstraktno krajino odeto v srebrn prosojni sijaj. Gledalec pa ima na razpolago še stol, da se udobno usede in občuduje v skrivnostni somrak odeti razgled. Skratka, to ni več slika, ki jo obesimo na zid, temveč scenografska reinterpretacija prostora, slika postane osrednji element v prostoru, v katerem
je človek seveda gledalec. Sinja barva z rdeče rožnatim nadihom ter zlatimi in srebrnimi odsevi prevladuje tudi v ostalih slikah, kot denimo v triptihu, s katerim je Demetrij Cej prejel drugo nagrado na deželni razstavi pejsa-žev, ki se je pred kratkim zaključila na gradu Sv. Justa.
Demetrij Cej je diplomiral leta 1952 na šoli za umetnost v Gorici. Pripravil je več samostojnih razstav v deželi in drugod. Kot scenograf je sodeloval z raznimi gledališči in predvsem s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu ter v zadnjih časih z gledališčem La Contrada. (bov)
Nesreči 27-letnega Fabia Calzija naj bi botroval nepreviden manever avtomobilista iz Mantove
Mlad Trebenc z motorjem v smrt
Fabio Caizi
Smrtna kosa je včeraj zjutraj v prometni nesreči spet pokosila mlado žrtev. Na državni cesti 202 se je smrtno ponesrečil mlad Trebenc: 27-letni Fabio Caizi je s svojim motornim kolesom silovito treščil v avtomobil in nekaj minut po nesreči preminil med prevozom z rešilcem KZE v bolnišnico na Katinari.
Prizorišče nesreče je bil odsek državne ceste 202 pri Montebel-lu, ki se spušča proti predoru pri Čarboli. Po tej cesti je Fabio Caizi privozil včeraj zjutraj malo po 8. uri na svojem motornem kolesu. Vozil je v smeri proti Trstu. Odhajal je na delo, saj je bil zaposlen pri nekem
gradbenem podjetju. Smrt ga je čakala v zasedi v neposredni bližini skladišča podjetja Marsich.
Po izvidih, ki jih je opravila prometna policija na kraju nesreče, kaže, da je k nesreči botroval neprevidni manever voznika avtomobila, ki je začel nenadoma obračati na cestišču. Caizi ju ni uspelo izogniti se trčenju, verjetno tudi zaradi prevelike hitrosti. Po pričevanju tržaških gasilcev, ki so posegli po nesreči, da bi s cestišča sprali politi bencin, je motorno kolo najprej treščilo v obcestno drevo, od katerega ga je odbilo nazaj na cesto v avtomobil, ki naj bi s svojim manevrom zakrivil nesrečo.
Nesrečni Caizi je obležal na cestišču. Reševalcem je bilo po prihodu takoj jasno, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Kljub hitri negi so bili vsi napori zdravnika KZE, da bi fanta obdržali pri življenju, zaman: Fabio Caizi je med prevozom podlegel hudim telesnim poškodbam.
V prometni nesreči je bil laže ranjen tudi voznik avtomobila, ki je obračal na cestišču, 53-letni Maurizio Gregori iz kraja Bag-nolo S. Vito blizu Mantove, medtem ko je ostal sopotnik v njegovem avtomobilu nepoškodovan.
Zeleni škuner sprožil alarm zaradi onesnaženosti naših voda na začetku svoje ekološke odprave
Zeleni škuner je letos takoj ob začetku svojega že tradicionalnega poletnega ekološkega obhoda Apeninskega polotoka sprožil alarm zaradi onesnaženosti morskih voda. Prvi podatki, ki jih je zbral vzdolž obal Furlanije-Julijske krajine in Veneta, so namreč dokaj zaskrbljujoči, saj iz njih izhaja, da je v številnih primerih prisotnost škodljivih snovi v vodah prekoračila po zakonu določene meje. To so predstavniki Zelenega škuner j a podrobneje obrazložili na tiskovni konferenci, ki so jo priredili včeraj na pomolu ob glavni tržaški ribarnici, nekaj ur preden so odpluli proti južnejšim italijanskim morskim vodam.
Letos se Zeleni škuner že sedmič odpravlja na svojo ekološko in informaticijsko odpravo, ki jo prireja Liga za okolje, tokrat tudi pod pokroviteljstvom Komisije Evropskih skupnosti. V resnici gre za dve ladji, za Helios Re in za Anoelle. Prva je sinoči odplula iz Trsta, druga pa ob istem času iz Neaplja, srečali pa se bosta 14. avgusta v Portu Santu Stefanu v Toskani, potem ko bosta obpluli italijanske in del francoskih obal. Prireditelji so se prvotno nameravali spustiti tudi v slovenske, hrvaške in črnogorske vode, a jim je vojna na Balkanu to preprečila.
Kot rečeno, so prvi pregledi voda, ki jih je Zeleni škuner opravil vzdolž severnojadran-skih obal, kar zaskrbljujoči. Analize so namreč ugotovile, da so količine koli bakterij in streptokokov daleč nad dopustnimi mejami. »Stvar je toliko bolj zaskrbljujoča, ker smo tokrat te analize opravili junija, se pravi na začetku kopalne sezone,« je dejal znanstveni glasnik odprave Claudio Lorenzetti. »Dobili
smo praktično enake podatke kot lani, ko smo jih opravili sredi avgusta, se pravi na višku sezone. To očitno pomeni, da viri onesnaževanja niso vezani na letne čase, oziroma da je onesnaževanje konstantno in zato toliko težje odpravljivo,« je še pristavil.
Naj slabše stanje so analisti Zelenega škuner j a ugotovili v vodah pred Miljami in pred Tržaško industrijsko cono, dokaj slabo tudi pred Sesljanom, celo slabše kot pred Barkov-ljami. Nenavadno malo škodljivih snovi so našli v gradeških vodah, medtem ko so jih veliko našli pred drugim velikim kopališkim krajem Furlanije-Julijske krajine, se pravi pred Lignanom. Zadovoljivo je stanje nadalje v Je-solu in Benetkah, medtem ko so zaskrbljujoči podatki o stanju voda ob vseh rečnih izlivih. »Tudi tokrat se je izkazalo, da so reke največji onesnaževalci našega morja,« je na srečanju s časnikarji podčrtal načelnik odprave Sebastia-no Vennieri.
Kar zadeva Trst, so analisti zelenega škuner j a omenili kot glavni vir onesnaževanja odpadne vode, ki se izlivajo v morje, ne da bi jih očistili. Omenimo naj še, da bo vzporedno z odpravo Zelenega škunerja stekla akcija »Čiste plaže«. Prva izmed teh bo na sporedu danes z začetkom ob 17.30 v barkovljanskem borovem gozdiču. Prostovoljci so vabljeni, da sodelujejo pri zbiranju in odvažanju odpadkov.
Na sliki (foto Križmančič) Zeleni škuner zasidran pred tržaškim Akvarijem.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in žena
t
Frančiška Košuta por. Sedmak
(FANNY)
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križ.
Žalostno vest sporočajo mož Ciril, hči Grazia z možem Mariom, sinova Albin in Mario, vnuka Silvia in Andrej, sestra Eleonora iz Palerma, nečak Oskar iz Portoroža z družino in drugi sorodniki.
Križ, 19. junija 1992
Fabio!
Za vedno boš ostal v naših srcih.
Prijatelji iz Trebč
Ob izgubi dragega sina Fabia sočustvujejo z družino
Elda in Aldo Carli z družino
Praznik na Krmenki veselo slavil 20-letnico
Ob ugodnem vremenu se je od sobote do ponedeljka zvečer odvijala tradicionalna šagra na Krmenki. Letos je prireditev doživela 20., torej jubilejno izvedbo, kot ponavadi pa so jo uresničili požrtvovalni odborniki in člani domačega KD Fran Venturini.
Ob običajni šagrski ponudbi je praznik doživel poseben uspeh v nedeljo popoldan, ko je bil na vrsti kulturni spored. Pihalni orkester Prostovoljnega gasilskega društva iz Kamniške Bistrice je posebej navdušil s svojim mimohodom po prireditvenem prostoru. Pod vodstvom Dominika Krta je lepo zapel MePZ France Gačnik, prav tako iz Kamniške Bistrice. Izkazali pa so se tudi »domači« gostje, in sicer plesalci in godci tržaške folklorne skupine Stu ledi (s plesi iz Benečije in slovenske Istre) in člani godbe na pihala iz Nabrežine, ki jo vodi Sergio Gratton. Za zaslužne delavce letošnje šagre na Krmenki se je praznik nadaljeval še v torek, ko je bil na vrsti običajni »likoi«.
(dam)
Na sliki (foto Magajna) utrinek iz prikaza beneških plesov in pesmi v izvedbi članov TFS »Stu ledi«.
gledališča
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 druga predstava operete Giuseppeja Pietrija AD-DIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Ponovitev v petek, 26. t. m., ob 20.30.
Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Avditorij muzeja Revoltella
Danes ob 18. uri v okviru festivala operete recital NINO OXILIA PISATELJ, PESNIK. Nastopajo Lidija Kozlovič, Marco Casazza in Ugo Maria Moro-si. Sledi film »Rapsodia satanica«.
Jutri, 20. t. m., ob 17. uri bo v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje z igralko MARIO DENIS. Na sporedu bo tudi projekcija filma "Sissignora".
Gledališče Mlela
V ponedeljek, 22. t. m., ob 21. uri bo
v priredbi združenja Arciragazzi na sporedu predstava LE UOVA GIGANTI DELL ISOLA Dl PASOUA E ALTRE MERA VIGLIE z Anatolijem Balaszom. Izkupiček večera bodg, podelili dobrodelnim namenom. Za informacije in rezervatice tel. na št. 51572.
razna obvestila
KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332.
V nedeljo, 21. t. m., prireja Sklad Mitja Čuk praznik otrok »NA PROSTEM VESELO«. Vsi malčki in starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo poskrbljeno za prijetno počutje in ustvarjalno vzdušje.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Še jutri, 20. t. m., med 16. in 20. uro bo potekala humanitarna akcija za pomoč beguncem iz BiH, predvsem posteljnine, otroških vozičkov, koles in podobno. Akcija za zbiranje zimskih oblačil pa bo potekala jeseni.
Bar Pri jami (Briščiki 42/B) pod pokroviteljstvom Občine Zgonik priredi 1. slikarski ex tempore »Poletno enakonočje« 20. in 21. junija. Za informacije telefonirati na št. 327135.
SKD Grad - Rabota v Badalučki - Jutri, 20. junija, od 8. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est iz Trsta in Občino Trst izpraznili star vodnjak in uredili okolje. Vabimo člane, navdušence in radovedneže.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici.D. Feigla v Gorici, Ul. Čroce 3.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
šolske vesti
Učenci srednje šole Srečko Kosovel
sporočajo, da je možen ogled razstave ex tempore »Razmišljanje o vojni« in likovnih izdelkov tretješolcev v Prosvetnem domu na Opčinah še jutri, 20. junija, od
16.	do 20. ure. Ob tem poteka tudi humanitarna akcija.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
PINKO TOMAŽIČ
Jutri, 20. t. m., ob 17. uri bomo iz Bazovice odpotovali z avtobusom v Oglej - Aguileio, kjer bomo nastopili na slavju ob 40. obletnici italijanskega partizanskega časopisa. Danes zvečer bo v Bazovici generalna vaja.
Zaključek sezone 91/92 bo 11. in 12. julija v Bazovici, kjer bomo nastopili na partizanskem slavju.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 19. junija 1992
ROMUALD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob
23.24	in zatone ob 9.19.
Jutri, SOBOTA, 20. junija 1992
SILVERIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 6.22 najnižja -52 cm, ob 13.26 najvišja 31 cm, ob 18.51 najnižja -2 cm, ob 23.52 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1008,4 mb pada, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mattia Zaccaria, Mau-ro Germani, Daniele Schiviz de Schiviz-hoffen, Dario Mottuzzi, Matteo Dintigna-na, Simone Cumbat, Valentina Vecchiet.
UMRLI SO: 74-letni Nocolo Canciani, 81-letna Pasgualina Colonna, 82-letna Romilda Steffe, 79-letni Raffaele Di Pinto, 85-letni Rodolfo Zgur, 72-letna Lidia Michelone, 93-letni Alberto Cambi, 90-letna Fortunata Dedor, 94-letni Bruno Rizzi-Mascarello.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. junija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 - Kolonkovec (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 - Kolonkovec, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SKD Primorec in vaške organizacije Trebč
prirejajo V AS KI I‘KAZNI K
19., SO., Sl. I V SS. .ir.XI.JA V GRIŽI
Program: danes ob 17. uri odprtje kioskov;
jutri ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert godbe Viktor Parma Trebče;
v nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov in otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline; v ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov.
Vsak večer ples z ansambloma Happy Day in Kalifornija.	Vabljeni!
koncerti
KD FRANCE PREŠEREN
vabi na
TRADICIONALNO ŠAGR0 NA GORICI
VBOLJUNCU 20., 21. IN 22. JUNIJA
Jutri ples z ansamblom VENERA
V	nedeljo ob 18. uri kulturni program:
VANKA in TONGA,
glasbena skupina KD Fran Venturini od Domja, nagrajevanje udeležencev ex tempore, kitarista EDVARD ŽERJAL in DIMITRIJ ROSSO, ples z ansamblom HAPPY DAV.
V	ponedeljek ples z ansamblom HAPPV DAV.
DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja
18. ŠAGrRO V PRAPROTU
20., 21. in 22. JUNIJA
Jutri, 20. junija, ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli, ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Kraški kvintet.
V	nedeljo, 21. junija, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15. uri zabavne otroške
igre, ob 17. uri nastop godbenega društva V. Parma iz Trebč, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Lojze Furlan.
V	ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. do 1. ure ples z
ansamblom Pomlad.
kino
razstave
ARISTON - 21.30 Ombre e nebbia, r-i. Woody Allen.
EXCELSIOR - 18.45, 20.20, 22.00 La časa nera.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Rabbia ad Harlem, r. Bill Duke, i. Gregory Hines.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Superbes-tia, prendimi di torza, poru., □ □
NAZIONALE II - 17.45, 22.15 Gran Can-yon, il cuore della citta.
NAZIONALE III - 17.00, 18.40, 20.25,
22.15	La donna indecente, □
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	II ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
GRATTACIELO - 18.40, 20.20, 22.15, Blue Steel, bersaglio mortale, i. Ja-mie Lee Curtis, Ron Silver, D
MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice.
LJUDSKI VRT - 21.15 Tango e Cash.
EDEN - 15.30, 22.10 Sulka, sodomie per una sguillo, porn., DO
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven, komični.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Hook Capitan Uncino.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Con le migliori intenzioni.
RADIO - 15.30, 21.30 Solange, la calda bocca, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
prispevki
Ob 1. obletnici smrti Leopolda Ažmana darujejo žena in otroci z dmžinami
100.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Štefanijo Križman darujeta Mira in Danijel Zavadlal 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina drage mame Dušana Križmana daruje Dragica Blaževič
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Ondino Sabadin darujeta Dorica in Giorgio 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na teto Ivanko Dolenc darujeta Edi in Tatjana Dolenc 50.000 lir za zbore Vesela Pomlad.
V	spomin na Ivanko Dolenc daruje Nerina Carli 20.000 lir za zbore Vesela Pomlad.
V	spomin na teto Fani Malalan darujeta Andrejka in Mitja Možina 60.000 lir za zbore Vesela Pomlad.
V	spomin na mamo Julijo Kuntaro Sosič daruje Milena Repinc 100.000 lir za zbore Vesela Pomlad.
Za zbore Vesela Pomlad darujejo: Anica Ferluga 30.000 lir, Nataša Tavčar
50.000	lir, Tamara Operti 30.000 lir, Boris Rauber 100.000 lir in Anita Castelli
20.000	lir.
Ob svojem 70-rojstnem dnevu daruje Mirka Čok 50.000 lir za KD Lonjer-Kati-nara.
V	spomin n^g. Mileno Lavrenčič daruje Ana Merlak z družino 50.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu.
V	spomin na Darko Lipovec Taha darujejo Uča, Ani, Irena, Breda in Zorka iz Ljubljane 50.000 lir za Tabornike RMV.
V	spomin na drago mamo Štefko Besednjak vd. Križman daruje sin Dušan z družino 200.000 lir za Dijaško matico,
200.000	za ŠD Kontovel in 100.000 lir za Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Trstu.
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA GEJA.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni.
V	galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava NICOLETTE COSTA z ilustracijami za knjigo »II mago di Oz«. Razstava je na ogled še danes od 17. do 20. ure.
Sklad Mitje Čuka vabi na otvoritev razstave likovnih in ročnih del gojencev vzgojnozaposlitvenih centrov "E; Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki bo v torek, 23. t. m., ob 18. uri v Mali galeriji v Sežani.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je še danes na ogled razstava OTTA VIA BOM-BENA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA.
V	galeriji Torbandena in v gledališču Mlela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ.
V	kavarni Cafie degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
V	galeriji Studio Arte 3 v Ul. delTAn-nunziata 6/b je odprta razstava LUCIANA CELLIJA.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 13. ure, ob praznikih zaprto.
Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE.
V	galeriji Minerva, ul. S. Michele 5 razstavlja do 25. t.m. svoja dela LIVIO ZOPPOLATO.
The Blackblrds
bodo igrali danes, 19. t. m., ob 21. uri v Baru La Playa v Marini Julii pri Tržiču in v soboto, 20. t. m., ob 21. uri na terasi Žušterna nad diskoteko Gamet v Kopru.
Rumena hiša
Danes ob 21. uri bo v Rumeni hiši na Furlanski cesti nastopil kitarist Andrea Allione z glasbeno skupino MELLALLI-ONE.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet na Begunjščico ob priliki tradicionalnega srečanja s pobratenimi planinci »Integrala« iz Ljubljane. Odhod avtobusa ob 5.45 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.00 z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir.
razne prireditve
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na koncert M1MPZ Glasbene šole Trebnje, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.15 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Zbor vodi Tatjana Mihelčič. Sodelovali bodo OPZ, MPZ in DPZ Vesela pomlad.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 22. junija, ob 20.30 večer posvečen zamolčanim pesnikom antirevolucije. Na temo »Jutro pozabljenih« bo govoril prof. France Pibernik. Recitiral bo Pavle Ravnohrib, nastopil bo čelist Milan Hudnik. Prisoten bo predstavnik založbe Mohorjeve družbe inž. Janko Jeromen.
KD Lipa iz Bazovice vabi v torek, 23. t. m., ob 21. uri v Bazovski dom na ogled diapozitivov o novi jami v Bazovici. Sodelujejo jamarji skupine Karlo Debeljak iz Trsta. Vabljeni.
ZSKD v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina priredi ob III. mednarodnem lutkovnem festivalu 1992 v torek, 23. t. m., ob 15. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu lutkovno predstavo Kužek in mucek v izvedbi skupine UŠ iz Ljubljane. Otroci ne zamudite priložnosti!
mali oglasi
MEDJAVAS št. 1, pri Županovih je odprta osmica.
PRI ZDENKOTU v Ricmanjih smo danes odprli osmico. Točimo belo in črno vino.
OSMICO sta v Borštu odprla Bruno in Marija Zahar. Točita belo in črno vino.
PRI MIŠKOTU na Opčinah je tudi letos odprta osmica.
OSMICO je odprl Silvano Močilnik v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
RENAULT R5 TURBO, letnik 1988, bele barve, v odličnem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 211672 v večernih urah.
PRODAM alfo 164 v odličnem stanju, letnik 88, po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 200939 v popoldanskih urah.
DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem, zelenjavo in kmetijskimi pridelki na obrobju mesta prodam zaradi drugih obveznosti. Tel. na št. (040) 828988 v dopoldanskih urah.
ABSOLVENTKA na tržaški ekonomski fakulteti nudi lekcije iz matematike, trgovinstva, knjigovodstva, prava, ekonomije, biagoznanstva in angleščine kot pripravo na popravne izpite. Tel. na št. (040) 232101.
PRODAM novo hišo s 500 kv. m vrta na Krasu. Tel. na št. (040) 228390.
SLOVENSKI KONZULAT V TRSTU išče manjše opremljeno stanovanje v Trstu za svojo uslužbenko. Ponudbe sporočite na tel. št. 636161 v delovnem času.
PRODAM licenco trgovine jestvin, sadja, zelenjave in trafike. Tel. na št. 229157 ob uri kosila.
CELESTE iz Doline prodaja družine čebel po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 228891.
GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. na št. (040) 229168 od 11. do 12. ure. *
TRŽAŠKA trgovska hiša išče prodaj alke-ce z znanjem italijanščine, slovenščine in hrvaščine. Tel. na št. 7796464.
NUDIM lekcije iz nemščine in slovenščine. Tel. na št. 228658.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. na št. 212688.
NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. na št. 212688.
NA OPČINAH, Narodna ul. 47, dajemo v najem prostore, 30 kv. m, primerne za urad. Tel. 212246 od 13. do 16. in zvečer.
menjalnica				18. 6. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING MTT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1192,—	1170.—	Švicarski frank		840,01	830.—
Nemška marka .		 757,70	748.—	Avstrijski šiling		107,64	106.—
Francoski frank		 224,83	221.—	Norveška krona		193,66	191.—
Holandski florint ...	672,50		662,—	Švedska krona		209,65	206.—
Belgijski frank		 36,804	35,50	Portugalski eskudo .	9,125	8.—
Funt šterling ..		 2214,60	2190,—	Španska peseta 		12,03	11,30
Irski šterling ..		 2025,25	1990,—	Avstralski dolar		896,30	850.—
Danska krona .		 196,59	192.—	Jugoslov. dinar 		—	—
Grška drahma .		 6,208	5,50	ECU		1552,90	—
Kanadski dolar		 994,30	950.—	Slovenski tolar		—	14,25
Japonski jen ..		 9,377	9,10	Hrvaški dinar		■ —	4,50
FSSI					
					
Julija meseca bo spet zaživela Koprska noč
KOPER - Kaže, da bo letošnja turistična ponudba v bližnjih krajih sosednje Istre znatno bogatejša kot prejšnja leta, še zlasti seveda od lanskega leta, ko je vojna preprečila vsakršno pobudo in hudo prizadela zlasti turistični sektor. Med razveseljivimi novostmi bo v juliju mesecu obnovitev tradicionalne Koprske noči, ki je kar tri desetletja privabljala v istrsko obmorsko mes-
V Vidmu kmalu Rock poletje
VIDEM — Videmčanom, kot znano, ne manjka podjetniške žilice. Ne zmanjka je niti v poletnem času dopustov. Nasprotno se še okrepi. Tako so se trgovci mestnega središča zbrali in se začeli pogovarjati o tem, kako bi na najbolj učinkovit način poživili mestno življenje. Rezultat njihovega »glavostika« bo serija poletnih prireditev na dokaj visoki ravni. Prva pobuda v tem okviru pa bo večdnevna manifestacija z naslovom »Rock poletje v Vidmu«, ki bo potekala od 25. do 28. junija v parku del Torso in na kateri bo nastopilo okrog petnajst najboljših rock skupin iz Furlanije-Ju-lijske krajine ter iz nekaterih drugih krajev. Park bodo za občinstvo odprli ob 17. uri. Ves dobiček prireditve bo dodeljen v dobrodelne namene.
teče množice ljudi. Poseben uspeh je prireditev doživljala v šestdesetih in prvih sedemdesetih letih, nakar se je nekoliko izčrpala in pred par leti popolnoma utihnila. Sedaj si je koprsko turistično društvo zadalo nalogo, da oživi to navado z vrsto glasbenih, folklornih, športnih in drugih nastopov.
Koprska noč naj bi potekala 24. in 25. julija. Prireditve se bodo vrstile na Titovem trgu, v Kidričevi ulici, na tržnici, na Muzejskem trgu ter na Trgu Antona Ukmarja. Uvod v prvi večer (petek, 24. julija) naj bi bil folklorni nastop na Titovem trgu. Sledil bo nastop Fornezzijeve skupine Moped show. Na svoj račun bodo prišli tudi naj mlajši, za katere bo na Muzejskem trgu poskrbelo lutkovno gledališče Cveta Severja. Kdor se bo hotel zavrteti v razigranem ritmu bo stopil do starega pomola, kjer bo imela svoj nastop skupina Faraoni.
V sobotnem delu programa (25. julija) naj omenimo predvsem dve imeni, ki bosta prav gotovo privabili veliko mladih, srednjih in odraslih, to sta Mateja Koležnik in Andrej Šifrer. Če k vsemu temu dodamo še spektakel izbiranja miss Kopra ali pa košarkarsko maratono in druge športne prireditve, ki bodo v raznih krajih potekale ves teden, bo pač zabava zagotovljena in Koprska noč bo dejansko spet zaživela v zavesti ljudi kot ena tistih poletnih prireditev, ki jih ne gre zamuditi in ki imajo zagotovljen sloves tudi za naprej v zadovoljstvo zlasti turističnih operaterjev.
Pedro Almoddvar razsrjen z italijansko televizijo
Cenzura je izraz šibkosti
Pedro Almoddvar
PIŠA - V toskanskem mestu nagnjenega stolpa so te dni podelili eno od tolikih mednarodnih nagrad za umetniške dosežke na raznih področjih kulturne ustvarjalnosti. Med letošnjimi dobitniki nagrade, ki ima naslov »Ultimo Novecento«, je tudi znameniti španski filmski režiser Pedro Almoddvar, ki je s svojimi filmi večkrat škandaliziral javnost. Župan mesta Piše Sergio Cortopassi mu je izročil zlati astrolab kot priznanje za njegove velike zasluge na filmskem področju.
Almoddvar je nagrado sicer sprejel, a ne ravno z največjim navdušenjem. Razlog njegove nejevolje je ravnanje italijanske cenzure z njegovimi filmi. Po eni strani mu Italija izreka priznanje, po drugi pa ravna z njegovimi umetninami kot svinja z mehom. Tako se je namreč režiser potožil množici mladih, ki so ga pred slovesnostjo nagrajevanja navdušeno obkrožili ter prisluhnili njegovemu razmišljanju o filmski umetnosti. Italijanska televizija je njegove filme pred predvajanjem
krepko obrezala in to početje je Almodovar označil kot žalitev, ki se ji namerava odločno upreti. Prve korake v tem pogledu je opravil že pred slovesnostjo v Piši, vendar se ne misli zadovoljiti s tem. »V Italiji je morda veliko problemov,« je sarkastično komentiral rezanje njegovih dveh filmov Zakon poželenja in Zaveži me, »vendar rešitev ne more biti ta, da režejo moje filme. Cenzura je izraz šibkosti in resnično mi je žal, da je do nje prišlo. To je prava žalitev. Raje bi videl, da mojih filmov sploh ne bi predvajali po televizijskem ekranu.«
Njegov protest je seveda vzbudil med mladimi poslušalci val navdušenja in odobravanja. S toplim aplavzom so sprejeli njegovo vojno napoved italijanski cenzuri.
Bombni atentat na železniški postaji v Bologni, pri katerem je izgubilo življenje 80 ljudi in katerega okoliščine po tolikih letih še niso bile popolnoma osvetljene, bo kmalu zabeležen tudi na filmskem traku. »Da ne bi pozabili« - to bo namreč naslov filmu, ki ga pripravlja mladi režiser Massimo Martelli. Že sam naslov priča, da se želi mladi filmski umetnik pokloniti množici nedolžnih žrtev in hkrati posvariti italijansko javnost pred neofašistično nevarnostjo, da bi skratka ne pozabila na tiste tragične dogodke pred dvanajstimi leti.
S prav tako prisrčnim ploskanjem pa so sprejeli tudi vest, da je režiser obnovil svoje odnose s filmsko igralko Carmen Mauro, ki jo smatra za najboljšo igralko za njegove filme.
Nagrado Ultimo Novecento je poleg Pedra Almodovarja prejela še vrsta drugih vidnih umetnikov. Za slikarsko umetnost je dobil priznanje Giuseppe Aymone, nagrajen pa je bil tudi znameniti ilustrator Guido Crepax, ki je izjavil, da mu je glavno junakinjo njegovega novega stripa Francesco navdihnilo neko dekle iz Piše. Nagrade so prejeli še glasbenik Robert Fripp, semiolog Gerard Ge-nette, romanopisec Cardoso Piras, ravnateljica revije »Goldoni '93« Ginette Herry ter jezikoslovka Graziella Corsinovi.
Film bo obravnaval razdobje štiridesetih minut pred bombno eksplozijo in vse to, kar naj bi se v tem času dogajalo na vlaku. Pri produkciji filma sodelujejo poleg male filmske družbe »Legami« še tretja televizijska mreža, bolonjska Občina, inštitut Luče in Državne železnice. Film bodo predstavili v okviru tedna kritike kot poseben dogodek na filmskem festivalu v Benetkah.
Vsi igralci v filmu, med katerimi so Dapporto, De Sio, Ralli, Fantoni, Remotti in drugi, nastopajo brezplačno. Del njihovih prejemkov bo šel Združenju sorodnikov žrtev atentata.
V pripravi film o bombnem atentatu na železniški postaji v Bologni
Tudi v kino, »da ne bi pozabili
it rai 1		{ RAI 2	I	RAI 3	| ff' TV Slovenija 1	| f f®*) TV Koper
7.50	Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	Nad.: I ragazzi del Du-nera (2. del)
11.40	Risanke: Hallo Kitty
11.55	Nan.: E' proibito ballare
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Texas oltre il fiu-me (vestern, ZDA 1966)
16.45	Mladinski variete: Big!
17.40	Odprti prostor
18.00	Dnevnik 1
18.10	Variete: Aspettando Unofortuna
18.20	Glasba: Notte rock
18.50	Dok.: Atlante DOC
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: I mastini della guerra (dram., VB 1980, r. John Irvin, i. C. Wal-ken, Tom Berenger)
22.30	Aktualno: To je RAI 2
22.45	Dnevnik
23.00	Glasba: Montecarlo, che festa! (vodi Jocelyn)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči 0.50 Nočni šport
7.00	Nanizanke in risanke
9.20	Nanizanka: II dotor Do-ogie Hovvser
9.45	Film: Parola al ladro (kom., It. 1957)
11.15	Segreti per voi
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.45	Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: II giorno del delilno (pust., ZDA 1973)
17.25	Kratke vesti
17.30	Nan.: Un giustiziere a New York, šport
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Variete: Stasera mi but-to... e tre! (vodi Toto Co-tugno)
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Filmske novosti 0.15 Film: II tuo corpo brucia (dram., Šved.)
10.00
12.00
12.05
14.00
14.10
14.20
15.10
17.30
17.45 18.00
18.45 19.00
19.30
19.45 19.55
20.25
20.30
22.30
22.45
0.30
0.55
Tenis: turnir ATP Kratke vesti iz Milana Film: Caccia all uomo (krim., It. 1961)
Deželne vesti Popoldanski dnevnik Koncert: A. Benedetti Michelangeli izvaja Chopinove skladbe Šport: 22. kolesarska dirka Italije diletantov, 4. etapa, 16.00 teniški turnir ATP TG3 - On the road Pregled tujega tiska Dok.: Sulle Montagne Rocciose Derby in vremen Dnevnik Deželne vesti Risanke: BlobCartoon Varieteja : Blob cinico TV, 20.05 Blob Aktualno: Una cartolina
cidere (krim., ZDA 1964, r. Donald Siegel, i. Lee Marvin, A. Dickinson) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia - Profondo Nord Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
spedita da A. Barbato Film: Contratto per i
10.20	Video strani
10.30	Spored za otroke: nad. Skrivnostni otok, 11.25 igrana serija Ko je pomlad - Delklica in zajček (J. Bevc, pon.)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
16.05	Video strani
16.15	Napovednik
16.20	Gospodarska oddaja: Evropa 2000 (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Semenj ničevosti (VB, i. Eve Matheson)
21.35	Oči kritike
22.25	Dnevnik, vreme, šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nanizanka Roseanne, nad. Diana in film Dobite Carterja! (krim., VB 1971, r. Mike Hodges, i. Michael Cai-ne, John Osborne, Britt Eckland)
2.15	Video strani
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.10	Film: Poročno potovanje po italijansko (kom., It. 1966, r. Mario Amen-dola, i. Toni Ucci)
16.00	TV novice Oresedici
16.05	Glas. oddaja: Juke box (vodi Alex Bini)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nad.: Rayanovi
19.45	Agencija Rockford
20.35	Film: Rdeči krog (krim.,
Nem. 1960)
22.05	TV dnevnik in Globus
23.10	Film: Poročno potovanje po italijansko
[~TV Slovenija 2
17.10	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nadaljevanka Diana
18.25	Regionalni program -Slovenska kronika
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Jazz in blues
20.30	Dobrodošli
21.10	Umetniški program Studio City
22.10	Videonoč
1.10	Video strani
CANALE5		RETE 4		ITALIA 1	ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold - In-vasione di privacy, 9.00 I cingue del guinto piano
9.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
12.05	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	TV film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Villag-gio, Laura Antonelli, Se-rena Grandi, 1. del)
22.45	Variete: Rivediamoli (vodi F. Pierobon)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-45 Spored non stop
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria, 15.20 Ven-detta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini,
16.25	Tu sei il mio desti-no, 17.00 Cristal (i. G. Zanchetta)
17.30	TG 4 vesti
18.00	Variete: Lui, lei, 1'altro (vodi Marco Balestri)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo
21.30	Nadaljevanka: La donna del mistero 2
22.30	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, i. Toto)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Aktualno: Ciak
0.15 Nan.: Agenzia Luna Blu
1.10	Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nan.: Il mio amico Ricky,
9.45	La časa nella prate-ria, 10.45 Hazzard - Il te-soro di Hazzard
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.05	Odprti studio
14.25	Nanizanke: Supercar -Goliat, 15.25 Simon & Simon - Furto al museo navale, 16.25 Giustizieri della citta - Bentornato giudice, 17.30 T.J. Hoo-ker - L attaccabrighe,
18.30	Riptide - La mac-china della verita
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport in vreme
19.50	Kviz: Il gioco dei nove
20.30	Film: Pugni d acciaio 2 (pust., ZDA 1989, r. Andy Blumenthal, i. Don Wil-son, Maurice Smith)
22.30	Film: La settimana al mare (kom., It. 1981, r. Mariano Laurenti, i. An-namaria Rizzoli)
0.20 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.55 Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film:	Madunnella
(dram., It. 1947, r. Ernesto Grassi, i. Edmea Lari)
18.00	Nad.: Veronica - Il volto dell amore (i. V. Castro)
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: Ator 1'invincibile (pust., 1982, r. David Hills, i. Miles 0'Keefe)
22.30	Rubrika: Auto & Motori
23.00	Candid camera: OIrait
23.15	Šport: Emozioni nel blu 0.15 Nan.: Stazione di polizia
TMC____________________
8.30	Nan. : Batman, 9.00 II ri-torno del Santo
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Economie a Control
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.00	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.30	TV film: Happy (dram., ZDA 1983, r. Lee Phillips, i. Don De Luise, Dee VVallace)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Quel lungo Vener-di Santo (krim., VB 1981, r. John McKenzie, i. Bob Hoskins, Helen Mirren)
22.40	Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila)
23.40	Večerni dnevnik
24.00	Film: Corruzione ad Hol-lywood (krim., ZDA 1987, r. Walter Grauman, i. Perry King)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
13.00	Nad.: Davinia
14.00	Nan.: Avventura, 15.00 Adorabili creature
16.00	Risanke
17.30	Nad.: White Florence,
18.05	Davinia, vmes kratke vesti
19.00	Večerne vesti
19.30	Aktualno: O Deželi
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Ti ho adottato per simpatia (r. Paolo Fonda-to, 2. del)
22.45	Nočne vesti 0.15 Mare pineta 0.30 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (9.00) Satirični kabaret Bo-njour Triestesse; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (22._del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Šaljivo - Resno; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 O poeziji 80. let; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Program A; ; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.05	Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Top-lo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opoldnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi -prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time;
19.00	Dnevnik in prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Na pobudo rajonskega sveta sestanek o aktualnem vprašanju soškega parka
V Stmavru in Pevmi niso navdušeni
Poletne prireditve na gradu in drugod
Kulturni dom ponuja zanimivo Poletje ’92
Imajo prebivalci Pevme, Oslavja in Štmavra kakšno možnost vplivati na izbire pri načrtovanju rečnega parka, ali pa bodo postavljeni pred izvršeno dejstvo, seznanjeni z načrti in drugo dokumentacijo v zaključni fazi, tik pred odobritvijo načrta? Na srečanju z občinskim odbornikom inž. Cappello in funkcionarji deželnega ravnateljstva za gozdove, ki ga je priredil rajonski svet, žal jasnega odgovora na to osnovno vprašanje niso prejeli. Na sicer dobro obiskanem večeru, kar dokazuje, da krajanom ni vseeno, kaj se bo na njihovem območju dogajalo v prihodnje, je namreč manjkal glavni sogovornik, arhitekt Luisa Codellia, ki ji je Goriška občina poverila pripravo načrta za takoimenovani Soški park. Odbornik inž. Cappella, ki je sicer šele pred kratkim prevzel dolžnosti se je izgovarjal prav na to dejstvo in dejal, da se s parkom, v teh štirih mesecih, še ni utegnil pobli-že seznaniti. Čudno je tako sklicevanje, če upoštevamo, da bi moral občinski svet načrt odobriti do konca leta.
Sicer pa je bilo srečanje kljub temu pozitivno. Pozitivno v smislu, da so krajani, jasno, glasno in brez dlak na jeziku povedali, da se s takim načinom načrtovanja uporabe prostora ne strinjajo. Dovolj je že ugotovitev, da jih šest mesecev pred rokom, ko naj bi občinski svet razpravljal in odobril načrt, nihče ni pobliže seznanil z nameni in cilji načrta ter še manj vprašal za mnenje.
Povedali so tudi, da je zvoniti po toči, potem ko je osnutek načrta že izdelan, prepozno in da so možnosti da bi karkoli spremenili, malenkostne. To vedo iz prakse.
Na srečanju, ki ga je vodil predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič, so krajani izrazili pomisleke o tem, da bo ureditev parka v bodoče še bolj omejila možnosti gospodarskega in splošnega razvoja kraja.
V gospodarski strukturi tega območja pa je kmetijstvo in posebej vinogradništvo pomemben vir dohodka. Zelo ozka interpretacija predpisov o varovanju gozdnih površin, zapleten in dolgotrajen birokratski postopek za urejanje ali obnavljanje vinogradov, vrsta raznih drugih omejitev že zdaj v znatni meri omejujejo nadalnji razvoj vinogradništva. Pomisleki so utemeljeni, če ob tem upoštevamo, da naj bi k Soškemu parku, kakor je slišati, priključili tudi celotno dolino Pevmice. Koliko to drži, ne vemo, kajti na srečanju ni bilo na razpolago nikakršne dokumentacija
Živahna razprava, ki je nekajkrat zašla tudi nekoliko stran od napovedane tematike, je pokazala, da med domačini prav gotovo ni navdušenja za park. "Dovolj je že, da se upoštevajo vinkulacije, ki veljajo za soška bregova že zdaj, saj je to območje, od pevm-skega mosta do meje, posebej zaščiteno", je bilo slišati predlog.
Pa tudi nekaj kar precej utemeljenih ugotovitev in pomislekov je prišlo na dan. Recimo, če bo dovolj denarja za urejanje parka in, zlasti v drugi fazi, za njegovo vzdrževanje.
V obdobju, ko primanjkuje denarja za redno delovanje javne zdravstvene službe, so taki pomisleki prav gotovo upravičeni.
Še nekaj bi se dalo izluščiti iz številnih posegov: da je domačinom dovolj z vrha vsiljenih izbir. In prav načrtovanje krajinskih in drugih parkov je najbolj značilen primer takega pristopa.
Predsednik rajonskega sveta Primožič je napovedal, da bo v kratkem spet sklical srečanje na isto temo, kjer naj bi krajani dobili izčrpne informacije o vseh vidikih parka.
Skratka, nekakšen popravni izpit za občinsko upravo in načrtovalca.
Kulturni dom Gorica prireja tudi letos poletno sezono, ki bo ponudila nekaj zanimivih prireditev na goriškem gradu ter v drugih za večerne nastope v tem letnem času prikladnih prizoriščih. V tem letu bo poletna sezona za Kulturni doma pravzaprav najbrž edina, kot je na tiskovni konferenci grenko ugotovila predsednica upravnega odbora Nada Sanzin, saj zaradi birokratskih in drugih zapletov še ni znano, ali bo dom pred koncem leta sploh uporaben za redno sezono. K temu se bomo še povrnili v prihodnjih dneh. Tokrat raje spregovorimo o programu prireditev Poletje '92, ki jih Kulturni dom prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta in ki jih je včeraj na srečanju z novinarji predstavil Igor Komel.
Prva od treh pomembnejših manifestacij, ki jih ponujajo na gradu, bo v nedeljo, 28. junija, Noč zvezd (Star night) z nastopom znane plesalke in pevke Tatjane Boš-kin iz Ljubljane. Gre za predstavnico skupine Body art, ki je v Gorici znana tudi zaradi poučevanja na plesni šoli Tersicore. Dva dni kasneje, 30. junija, bosta na gradu nastopila Boris Kobal in Polona
Vetrih v poletni priredbi komedije Sergija Verča Ime mu bo Just...
Obe prireditvi naj bi se odvijali pod šotorom (Teatro Tenda), pri čemer pa je Komel ožigosal nedopustno malomarnost občinske uprave, ki kljub številnim pravočasnim opozorilom in obljubam še vedno ni uredila vsega potrebnega za odvijanje prireditev na tem prostoru. Poletna sezona je že v teku, prve prireditve pa so se morale seliti na zasilno prizorišče malega notranjega grajskega dvorišča. Upati je le, da bodo ovire odstranjene in da se s slovenskimi prireditvami ne bodo ponavljale nevšečnosti iz prejšnjih let.
Tretje srečanje na gradu ponuja Kulturni dom 21. julija, ko bo SSG uprizorilo na notranjem dvorišču igro Williama Shakespearja Ves ta svet je oder. Poletna sezona bo poleg tega ponudila tudi štiri gostovanja SSG z Goldonijevo Prebrisano vdovo (14. julija v Števerja-nu, 15. v Štandrežu, 16. na Vrhu, 17. v Doberdobu), Kulturni dom pa pripravlja še - predvidoma konec julija - večji koncert za mir in konec avgusta poletni Pajk's show v kraju, ki ga bodo še določili. K temu že itak bogatemu programu gre prišteti še druge prireditve, ki jih poleti prirejajo ZSKD, ZSŠDI oz. včlanjena društva.
Danes v pokrajinski sejni dvorani
y	•	• ••
Javna razprava o reorganizaciji javnega zdravstva na Goriškem
Šolski izidi na poklicnem trgovskem zavodu Ivan Cankar
Pot do trgovske diplome je strma
Septembra bo gneča na izpitih, saj je manj kot polovica dijakov izdelala v junijskem roku
Kaj se je spremenilo v enem letu od konstituiranja Odbora za enotno bolnišnico ? Bila je poplava besedi, napovedi, obljub, konkretnih stvari bolj malo. Zdravstvo je dokaj širok pojem, čeprav ob tem najprej pomislimo na take ustanove, kakor so bolnišnice.
Odbor, ki je nastal pred dobrim letom in ki je lani priredil dve javni in odmevni manifestaciji, pripravlja nocoj, ob 17.30, v pokrajinski sejni dvorani novo srečanje. Na njem bodo spregovorili o tem, kako neosnovane so trditve uglednih predstavnikov oblasti in strank, kako ni odgovora na peticije itd. Spregovorili bodo nadlaje o preventivi, o organizaciji zdravstva na teritoriju in seveda tudi o bolnišničnih ustanovah ter o novih standardih, ki še bolj močno izpodbijajo upravičenost izbire o gradnji dveh javnih bolnišnic za območje goriške KZE.
Danes obisk župnika iz Osijeka
Frančiškanski pater Čedomil Vesligaj, župnik v eni od vojne najbolj opustošenih župnij v Osijeku, bo danes gost goriškega Karitasa, na pobudo katerega bo imel vrsto srečanj. Ob 9.30 se bo v dvorani Pastor Angelicus v Ul. Rabatta srečal z goriško duhovščino. Sledilo bo srečanje z novinarji, popoldne ob 17.30 pa bo v isti dvorani srečanje z goriškimi občani, na katerem bodo tudi predstavili posnetke o vojnem opustošenju v Osijeku. Namen obiska, ki se vključuje v pobudo za pobratenje med Gorico in Osijekom, je spodbuditi Goričane k večji solidarnosti s slavonskim prebivalstvom.
Kino Vittoria: »Zitti e Mosca«
Film Alessandra Benvenutija »Zitti e Mosca« je nocojšnja ponudba v okviru srečanj z italijanskim filmom ob 20.45 v kinu Vittoria. Zgodba se dogaja na prvem prazniku Unita v Toskani po nastanku DSL. Massi-mo, vodilni član DSL, pride iz Rima, da bi ponovno srečal Maro, ki pa je zagrizena pristašinja Cossutte. Štiri generacije se med grenkobo in ironijo sprašujejo o spremembah, ki so jih prinesla zadnja leta.
Jutri start rallyja ARGOŠ
V Štandrežu bo jutri ob 9. uri (zbirališče ob 8.30) izpred doma Andreja Budala start avtomobilske ocenjevalne vožnje Argoš '92, ki ima letos za cilj Martuljek. Doslej se je prijavilo kakih 15 posadk z okrog 60 tekmovalci, zamudniki pa se lahko javijo še danes Sari Hoban (tel. 521222). Predvidene so bogate nagrade (1. - teden na Rodosu, 2. teden v Čateških toplicah, 3. - vikend v Gozdu Martuljku; še en teden v Čateš-kih toplicah bodo izžrebali med ostalimi ekipami). Tekmovalci se bodo med letošnjo vožnjo pomerili tudi v športnem tekmovanju in obiskali kako klet, zvečer pa jih čaka zabava na pižama-partyju.
Nadaljujemo z objavo učnih uspehov dijakov slovenskih višjih srednjih šol ob koncu šolskega leta 1991/92. Tokrat je na vrsti trgovski poklicni zavod Ivan Cankar, kjer v povprečju izidi niso bili ravno navdušujoči. Če odpišemo maturante, ki so bili vsi razen enega pripuščeni k zrelostnemu izpitu, in dijake 3. razreda, ki so prav tako vsi razen enega že opravili kvalifikacijski izpit (zanje navajamo tudi končno oceno v stotinkah), je v ostalih razredih izdelalo komaj 43 odstotkov vseh dijakov, približno 41 odstotkov jih bo septembra imelo popravne izpite, 16 odstotkov pa jih ni izdelalo. V prvih razredih je to razmerje še slabše, saj je izdelala manj kot tretjina dijakov (31,2%), 39,6% jih bo imelo popravne izpite, 29,2% pa jih ni izdelalo. Izidi so vsekakor sledeči:
1 GLASBENA MATICA ml GORICA Podružnica Doberdob vabi na NASTOP GOJENCEV		KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE - Krmin SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabita na javno srečanje na temo Slovenska narodnostna skupnost v Krutimi in občinski statut
danes, 19. junija,		Srečanje bo v prostorih osnovne šole na Plešivem, DANES, 19. junija ob 20.30.
ob 20. uri v občinski glasbeni sobi		Ob tej priložnosti bosta odvetnika dr. Peter Močnik in dr. Renzo Frandolič obrazložila razloge za priziv glede občinskega
v Doberdobu		Statuta, ki je bil vložen na Deželno upravno sodišče (TAR).
POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE DEJAVNOSTI IVAN CANKAR: l.A razred - izdelali so: Vesna Brajnik, Susy Dorni, Kristina Gregorič, Xenia Guliatti, Aljoša Jakin, Andrea Marassi, Loreda-na Pucci; 12 dijakov bo imelo popravne izpite, 7 dijakov ni izdelalo.
1.	B razred - izdelali so: Borut Fjoreli, Anita Mermolja, Sandra Pinosa, Simon Remec, Kostanca Sitar, Rok Štubelj, Katarina Vetrih, Borut Zavrtanik; 7 bo imelo popravne izpite, 7 dijakov ni izdelalo.
2.	razred - izdelali so: Evelin Bulfoni, Emanuela Del Negro, Ksenija Devetak, Valentina Fabi, Igor Florenin, Paola Gergolet, Martina Kovic, Marco Leghissa, Sebastiano Meniš, Tamara Mize-rit, Erika Pelicon, Ivan Rakuša, Tanja Spessot, Patricija Špacapan, Neva Štrukelj; 12 dijakov bo imelo popravne izpite, 1 ni izdelal.
3.	razred - izdelali so: Andrej Brajnik (60/100), Erich Cossutta (70), Andrea Ferfoglia (70), Luca Ferletic (63), Valentina Florenin (80), Katja Gaeta (64), Mario Kore-cic (74), Tamara Kosič (60), Andrea Pahor (65), Ivana Paulin (60), Sandro Skarabot (60), Monica Tabai (82), Luana Visintin (61), Kristina Vogrič (67); 1 dijak ni izdelal.
4.	(eksperimentalni) razred - izdelali so: Magda Braini, Elisa Fer-letti, Katja Klanjšček, Nataša Klemše, Mirjam Pahor, Tanja Prinčič; 2 dijaka bosta imela popravne izpite.
4. (normalni) razred - izdelali so: Kristina Devetak, Daniela Klanjšček, Valentina Lacovig, Marta
Tuniz; 5 dijakov bo imelo popravne izpite.
5.	razred: 16 dijakov je bilo pri-puščenih k zrelostnemu izpitu, 1 dijakinja ni bila pripuščena.
Na sliki (foto Marinčič) radovednost pred oglasno desko liceja Trubar
■ Prometna policija v Tržiču še
vedno išče voznika avtomobila, ki je predsinoči v tamkajšnji Ul. Aguileia podrl 16-letnega Pietra Legiso. Mladenič je hodil ob robu ceste z mamo in sestro, ko je za njim pripeljal avto, ga zbil na tla in odbrzel, ne da bi si kdo lahko zapomnil številko na tablici ali vsaj znamko avta. Zdi se le, da je šlo za manjši avto. Legisa se zdravi v Trstu, kjer so mu mikrokirur-gi včeraj šest ur šivali razmesarjeno nogo. Poleg tega je dobil zlome ključnice in druge poškodbe, zdravil se bo vsaj dva meseca.
______________izleti_______________
SPD rekreacija priredi 20. in 21. t.m. izlet na Storžič. Odhod v soboto, ob 15. uri s Travnika, z lastnimi sredstvi.
SPD vabi v nedeljo 21. t.m. na planinsko turo na Jerebico. Možnost prenočitve - jutri zvečer - v domu v Možnici. Informacije in prijave (še danes) na tel. 30995 - Čotar.
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA : 20.45 »Zitti e Mosca«. CORSO 18.00-22.00 »Piccola peste torna a-far danni«.
VERDI 18.00-22.00 »II ladro di bambini«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
ENCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Bugsy«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Adamsovi«-
22.30	»Vroče noči«.
DESKLE 20.00 »Ameriški Ninja IV«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26 - ' tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica (via Giardino 2) — tel. 78300.
__________pogrebi_____________
Danes, 10.30 Giorgio Medeot iz bolniš' niče Janeza od Boga v Gradišče, 13-15 Celso Nocet iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Izšla je knjiga Mladi Muslimani Seada Trhulja
Pogled v zgodovino muslimanov v BiH
W AL TER ŠKERK
Pred kratkim je pri zagrebški založbi Globus izšla knjiga Mladi Muslimani. Avtor knjige je publicist Sead Trhulj, ki je bil doslej znan samo kot romanopisec in dramaturg. Znana so njegova dela Stablo s korijenom, zbirka pripovedk Ljudi u sjeni ter roman Kratko vrelo prolječe. Tokrat se je Trhulj lotil čisto zgodovinske teme. V knjigi je raziskoval zgodovino organizacije Mladi Muslimani, od njenega nastanka 1939. leta do leta 1949, ko je nova komunistična oblast s spektakularnim procesom praktično do korenin uničila to tajno društvo.
Organizacija je skoraj vse od svojega nastanka delovala v ilegali. Nastala je kot odgovor skupine mladih Muslimanov iz Bosne na asimilatorsko politiko beograjske monarhistične vlade. Člani organizacije so preživetje svojega naroda videli v strogem spoštovanju načel, tradicij in pravil, ki jih Muslimanom nalaga islamska vera. Kmalu po ustanovitvi društva je stara kraljeva Jugoslavija razpadla. Bosna, Hercegovina in del Sandžaka so prešli pod upravo ustaške Nezavisne Države Hr-vatske. Ustaši seveda niso gledali s simpatijo na to muslimansko društvo, ki je mlade Muslimane odvračalo od tega, da bi se vključevali v razne fašistične organizacije, kot na primer v Ustaško mladež in podobno. »Mladi Muslimani« so se zavedali nevarnosti, ki jo fašizem prinaša njihovemu narodu, zaradi tega tudi nobeden izmed njih ni vstopil v ustaško vojsko ali v enote zloglasne »Handžar divizije«. V času vojne so se člani organizacije zatekli pod okrilje priznanih in legalnih verskih ter karitativnih organizacij, kot sta bili na primer »El-Hi-daja« in »Merhamet«.
Prve čase po osvoboditvi so nove komunistične oblasti pustile društvo Mladi Muslimani pri miru, ker se pač ni kompromitirala z okupatorjem. Kaj kmalu pa je verska in nacionalistična politika društva prišla navzkriž z interesi in programi nove oblasti. Agenti tajne policije so že 1. marca aretirali vodstvo organizacije. Med aretiranimi je bil tudi sedanji bosanski predsednik Alija Izetbego-vič, ki je bil na procesu obsojen na tri leta težkega zapora. UDBA je dokončni obračun z organizacijo opravila leta 1949 s celo serijo aretacij (v zapor je moralo približno tisoč oseb), ki so privedle do množičnega procesa, ki se je končal z vrsto obsodb na dolgoletne zaporne kazni in z usmrtitvijo štirih vodilnih članov organizacije.
Avtor je v knjigi poleg krajše zgodovine organizacije, ki je obogatena s ponatisi raznih doku-
mentov, objavil tudi šest intervjujev s preživelimi člani organizacije. Med temi je zagotovo najzanimivejši pogovor s predsednikom Bosne in Hercegovine Alijem lzetbegovičem, saj v tem tekstu intervjuvanec razkriva razsežnosti svojega ideološkega prepričanja. O islamu Izetbegovič pravi sledeče: »Že takrat sem menil, a danes sem prepričan, da je islam
Alija Izetbegovič leta 1946
osnova muslimanske identitete v tem prostoru. Edino islam lahko da neko vsebino muslimanskemu narodu.« Kljub temu prepričanju pa je Izetbegovič zelo kritičen do uradne muslimanske verske hierarhije: »Islamska duhovščina, uleme, je bila zmeraj organski prirastek oblasti. Govorim o sunitski duhovščini, to ne velja za Šiite, ki so bili zmeraj v opoziciji in so zmeraj kritizirali oblast. Širom po muslimanskem svetu boste videli, da so sunitski duhovniki zmeraj lojalni do oblasti, do tiste, ki je tega vredna in tudi do tiste, ki si tega ne zasluži.« Tudi ti citati lahko nekako osvetlijo lzetbe-govičevo politiko, ki ni nikdar zapadla v klerikalizem, čeprav je zmeraj dajala velik poudarek veri. Pri tem sam bosansko-herce-govski predsednik poudarja, da je velika večina bivših članov organizacije Mladi Muslimani sodelovala pri ustanavljanju Stranke demokratične akcije.
Ob branju knjige se tudi poučenemu bralcu vsilita misel in spoznanje, da zgodovina in življenje Muslimanov iz Bosne, Hercegovine in Sandžaka v javnosti sploh ni znana. Trhuljevo knjigo zato priporočamo vsem, ki želijo bolje spoznati stvarnost v Bosni in Hercegovini. Radovedni bralec bo seveda še prebral zbornik O »nacio-naliziranju« Muslimana, ki ga je uredil Alija lsakovič (Globus, Zagreb 1990) ter zbornik Genocid nad Muslimanima 1941-1945, ki sta ga uredila Antun Miletič in pokojni Vladimir Dedijer (Svjet-lost, Sarajevo 1990).
Začetek mednarodnega operetnega festivala 1992 v Trstu
»Zbogom, mladost« - opereta brez pravega odrskega leska
Tržaški mednarodni operetni festival 1992 se je začel v sredo zvečer v dokraja napolnjenem gledališču Rossetti s predstavo Pietrijeve operete »Zbogom, mladost« (v izvirniku Addio, giovinezza), povzete po dramskem tekstu avtorjev Sandra Camasia in Nina Oxilie in z verzi Alessandra De Štefanija. »Zbogom, mladost« je prva od treh operet skladatelja z otoka Elbe. Ostali dve: »Tiha voda« (Lacgua cheta) in »Izgubljena ženska« (La donna perdu-ta) nam je tržaški operetni festival ponudil v prejšnjih izdajah in obe sta poželi pri občinstvu zelo topel sprejem.
Opereta »Zbogom, mladost« je doživela krstno uprizoritev leta 1915 v Livornu neposredno pred začetkom prve svetovne vojne. Kasneje je doživela tudi nekaj filmskih realizacij najprej v nemem in potem zvočnem filmu, nazadnje leta 1940 z znamenito sopranistko-subretko Mario Denis v vlogi Dorine, ki je bila prisotna, čeprav bolj malo opazna, med občinstvom, tudi na tej prvi tržaški izvedbi. Poleg tega je opereta »Zbogom mladost« doživela še nekaj drugih glasbenih verzij, kot dramsko delo pa je praktično izginilo z odrov.
Zgodba je zajeta iz razuzdanega in vsaj takrat še kar romantičnega študentovskega sveta v Turinu. Študent medicine Mario Salviati iz dobre podeželske meščanske družine, si najame skromno sobico pri odda-jalki sob »mami« Rosi, kjer vznikne med njim in Rosinino mikavno hčerko Dorino nežno ljubezensko razmerje. Nenadoma vstopi v ta idilični svet študentske ljubezni skrivnostna »dama« - Elena ki, preganjana od ne ve se koga, takorekoč vdre v Mariovo sobo. Njena pojava vzburi v Mariu željo po avanturi, flirt z njo pa seveda zaplete vso situacijo, predvsem pa povzroči ljubosumnost zaljubljene Dorine. V zapletanje in razpletanje zgodbe sta vključena še Mariova prijatelja, malce komični a tudi patetično dobri Leone Dalpre-da in Carlo Fanti, ki je zaljubljen v Emmo.
Pred odhodom pokloni Mario skrivnostni E leni šopek rož, ki mu ga je prej položila na mizo Dorina, z Eleno pa se domeni za sestanek v gledališču Carignano.
Mario pričakuje Eleno v svoji sobici in zato s pomočjo zgovorne cvetličarke okrasi sobo s cvetjem, obenem' pa pričakuje tudi prihod staršev, da bi prisostvovali slavnostnemu dogodku sinovega doktorata. Tedaj se pojavi Dorina in ko ji Mario netveze, da je sobo okrasil zaradi staršev, mu seveda ne verjame, toliko bolj, ker opazi, da je z mize
izginil tudi šopek, ki mu ga je podaril prejšnji dan. Mariu zdaj ne preostane drugega, kot da vplete v igro dobrega prijatelja Leoneja, ki prevzame nase laž, češ da mu je Mario posodil sobo za neko ljubavno srečanje in da jo je zato ocvetličil in nadišavil on sam. Ko pa ostane Leone sam z Dorino, se mu ta zasmili v njeni obupanosti in ji razkrije vso resnico, obenem pa prepusti Dorini, da se direktno spopade s svojo »tekmico« Eleno.
Ko vstopi Elena in ne najde Maria, ji Dorina izpove svojo ljubezen do Maria in jo prosi, naj se umakne. Mario se ob povratku, ko vidi kako se je »trik« z Leonovo pomočjo ponesrečil, znese nad Dorino in Leone-jem. Z Eleno se ponovno sreča med študentovsko uprizoritvijo igre »Pa-risova sodba«, med katero dobi Pari-sovo jabolko, simbol lepote, prav Elena, ki spremlja predstavo iz lože. Dorina je zaradi tega močno prizadeta, ker se zave, da je ljubezni z Mariom konec, čeprav ga ima še vedno rada in mu v znamenje svoje čiste dekliške zaljubljenosti podari denarnico, ki mu jo je sama izdelala. Razideta se prijateljsko pa vendar tudi z žalostjo, povezano z žalostjo ob neizbežnem razidu vesele študentovske druščine po doseženem doktoratu. Še poslednji objem ob melodiji slovesa od enkrtne mladosti in vsega kar predstavlja lepega in žal neusmiljenega.
Alessandra Ruffini (Elena) in Roberto Bencivenga (Mario)
Patetična zgodba torej, ki je danes le še obledel odsvit nekdanjih romantično-idiličnih časov, ko tudi študentovsko življenje še ni bilo obremenjeno s skrbmi, problemi in stiskami naših časov,, čeprav so premnogi iz takratne generacije morali kmalu za tem okusiti grozote vojne. Razumljivo zato, da delo kot drama ni moglo preživeti, preživela pa je lahko njegova preobleka v operetne melodije, saj je skladatelju Pietriju uspelo, ob seveda ustrezno izčiščenem in prirejenem besedilu, napisati glasbo, ki je tudi mimo dolgih govorjenih presledkov in glasbene nedorečenosti melodično prijetna čeprav ne dosega ravni drugih dveh Pi-etrijevih operet.
Na odrske deske Rossettijevega gledališča so jo postavili režiser Mario Licalsi na scenah Maria Cata-lana, s kostumi Jiirgena Aueja, koreografijo Giuliane Barabaschi pod taktirko dirigenta Guerrina Gruberja z orkestrom, zborom in baletom gledališča Verdi. Predstava se bo morala še uteči, saj je premiera nihala med premori skorajda dolgočasja in prizori, ki so zlasti v pevskem, pa delno tudi igralskem oziru dogajanje razživeli. Vsekakor pa je v prvi vrsti zasluga nosilcev glavnih vlog, če je občinstvo na koncu vendarle bilo vsaj zaradi njih potešeno. Predvsem velja to za pojavno, prikupno in pevsko odlično sopranistko z izratitim subretskim poudarkom Mario Grazio Bonelli v živah-no-nežno interpretirani vlogi Dorine, pa za pevsko in igralsko prav tako na moč ustrezno mezzosopranistko Alessandro Ruffini kot Eleno, za tenorista Roberta Bencivengo, igralsko nekoliko togega, v vlogi Maria Salviatija in za baritonista Marca Camastra v patetično komični vlogi Leoneja. Igralsko brez izrazitega pevskega deleža so nastopali Livia Alessi Romano kot Emma in Marco Casazza kot Carlo, pa Gior-gia Vignoli kot mama Rosa, igralsko odličen'intermezzo je prispevala Paola Bonesi kot cvetličarka, pa še Li-dia Braico in Granfranco Saletta v vlogah Mariove matere in očeta. Posrečen tudi delež Paola Alberteli-ja, Antonia Muscariella in Massimi-liana Fichere kot Junone, Minerve in Venere v komičnem prizoru »Pa-risove sodbe«.
Svoj delež so k predstavi prispevali zbor študentov, deklet in muz pod vodstvom Ine Meisters, čeprav bolj skromno. Režiserju Licalsiju ni vedno uspelo dovolj pregledno voditi množičnih scen, dirigent Gruber pa je dovolj solidno vodil orkester z znano »Gaudeamus« za uvod in konec.	: v
Druga mednarodna slikarska kolonija - Zakojca 92
Umetniški atelje sredi jase
V idiličnem okolju stare Brovčeve domačije v Zakojci na Cerklanskem je od četrtka, 11. junija, do Redelje, 14. junija devet likovnikov iskalo svežih navdihov za svoje delo na 2. mednarodni slikarski koloni Zakojca '92. Tudi letos je srečanje z vso vestnos-
tjo organizirala Galerija Bažato iz Šempetra pri Gorici. Nastala dela so udeleženci razstavili na drevesa, skedenj, ograjo in zidove v bližini domačije. Galerija na prostem je zaživela ob navdušenih poklonih, ki so ji ga izkazali številni obiskovalci, ki so kljub ozki, strmi in vijugasti cesti prispeli na nedeljski zaključek kolonije. Zbirko dveh slik Giorgia Celibertija (Italija), pet velikih del v kombinirani tehniki Valentina Omana (Avstrija), dveh kolažev Roberta Primiga (Avstrija), treh platen Lojzeta Logarja, slike Franceta Miheliča, treh barvnih risb Štefana Planinca in dveh slik v mešani tehniki Jožeta Šubica so dopolnjevale razstavljene fotografije aktov Marjana Bažata, gvaši in kolaži gostov Zvesta Apollonia in Franza Bergerja (Avstrija). Intenzivno ustvarjanje, ki so ga sicer nekoliko zasenčili deževni dnevi, je spremljala tudi likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Nives Marvin. Navdušeni nad gostoljubnostjo organizatorja in domačinov, navdušeni nad spokojnostjo okolja Bevkove vasice, so vsi udeleženci kolonije zagotavljali, da se bodo ponovno vračali, pa četudi je načelo ateljeja, da v njem sodelujejo vsako leto novi avtorji. Obstaja pa možnost, da Zakojco, ki očitno postaja ena vidnejših tovrstnih likovnih kolonij, vključijo v projekt Intarta. Avstrijski slikar Valentin Oman namreč predlaga, da s skupnim prispevkom slikarjev in finančno pomočjo Celovca ali Beljaka odkupijo Brov-čevo domačijo in v njej uredijo nekakšen umetniški muzej, hišo slikarjev, v kateri bi lahko delali in živeli tudi v času, ko kolonije ni.
TATJANA GREGORIČ
C. Hendel - okno v svet svetlobe in barve
Svetloba in barva: osnovni karakteristiki del Claudie Hendel, florentinske umetnice, ki razstavlja v TK Galeriji svoja velika »platna« in mala »okna« v svet barvnih impresij in skorajda iger. Omenjena dva elementa sta, odkar je človek skušal izraziti karkoli skozi risbo ali sliko, osnova vseh likovnih jezikov, prabesedi slikarske govorice in Hendlova ju je skušala izkoristiti v enem od prehodnih obdobij svojega ustvarjanja in eksperimentiranja. Njene velike informalne površine so vklenile svetlobo in jo preko matirane medeninaste osnove vrnile, oplemeniteno z barvnimi znaki, prostoru; igra znakov in barv se je v bistvu zaključila v sami sebi in tako se je umetnica znašla v zaprtem krogu, iz katerega se je skušala eksperimentalno rešiti z uporabo svetlobnih efektov, ki jih ji je nudila umetna Wo-odova svetloba. Verjetno se je tega zaprtega kroga zavedla, pa je opustila bleščečo površino medeninaste osnove, ki je res spomi-
njala na veliko mojstrstvo bogatega zaklada bizantinskih podmen, a je prenešena v današnji čas in prostor izpadla kot preveč blizu meje poceni efektnosti in preslikava preteklega obdobja secesije in Klimtovega vpliva.
Tako je postopoma opustila bleščeče površine in v izredno delikatni postopnosti prešla preko manjših slik, še vedno na me-deninski osnovi, na klasično platno, manj vpadno pa toliko bolj v svojem materičnem bistvu toplo, kjer so prišle do izraza njene delikatne barvne kompozicije, kjer se svetloba, osnovni umetničim element, vklene in izraža v barvnih nijansah, ekspresivnih znakovnih skoro filigranskih kompozicijskih sklopih in mehko izžareva prosojnost svetlobnih efektov. Svetloba in njen vpliv na gledalca sta ostala, četudi bolj skrita, osnovno gibalo izraznosti, kateri se podredi formalni aspekt Hen-dlinih del zadnjega ustvarjalnega obdobja, (-srce-)
ŠKOTSKA - SND	3:0 (2:0)
STRELCI: McStay v 7’, McClair v 17', McAllister v 84' (11-metrovka)
ŠKOTSKA: Goram, McKimmie, Gough, McPherson, Boyd, McAllister, McCall, McStay, McClair, Gal-lagher (v 79' Nevin), McCoist (v 68' Mclnally).
SND: Harin, Černišov, Kuznjecov, Onopko, Čadadze, Končeljskis, Mi-hajličenko, Alejnikov (v 46' D. Kuznjecov), Dobrovoljski, Kirjakov (v 46' Kornejev), Juran.
SODNIK: Roethlisberger (Švi.)
NORRKOEPING_ — Čeprav je bila že izločena, je Škotska pokazala ves svoj ponos, takoj se je pognala v napad in povedla že v 7. minuti s strelom McStaya s kakih 20 metrov. Škotje so nadaljevali svojo ofenzivo in kaj kmalu podvojili, medtem ko igralci SND nikakor niso mogli učinkovito odgovoriti, saj je bil nasprotnik odločen in pazljiv v obrambi. Najnevarnejšo priložnost je SND imela 10 minut pored koncem, vendar je Juran streljal visoko. V 2. polčasu je SND le nadaljevala odločneje, a Škotje so se dobro branili. Tekmo je verjetno odločil sodnik, ko v 35. minuti ni igralcem bivše Sovjetske zveze dosodil 11-metrovke zaradi prekrška nad Kornejevom. Zatem je SND imela še nekaj priložnosti, vendar so vse splavale po vodi in z njimi kvalifikacija v polfinale. Na koncu je sodnik v korist Škotov dosodil 11-metrovko (sicer upraviče-
TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP		
Nedelja, 21.6.:	Polfinale: Švedska - Nemčija	20.15 (Rai 1 in Tmc)
Poned., 22.6.:	Polfinale: Danska - Nizozemska	20.15 (Rai 2 in Tmc)
Petek, 26.6.:	FINALE	20.15 (Rai 1 in Tmc)
Danska največje presenečenje
GOETEBORG — Prva faza evropskega nogometnega prvenstva je mimo, postregla pa je s prvovrstnim presenečenjem, saj sta v A skupini izpadli Francija in Anglija (v polfinale sta se uvrstili Švedska in Danska), medtem ko bosta iz B skupine v polfinalu igrali Nizozemska in Nemčija, kar je bilo v začetku tudi pričakovati.
Vsekakor je izid v A skupini presenetljiv le, če upoštevamo preteklost obeh izločenih ekip in glede na pričakovanja, ki so se okoli njiju ustvarila, vendar je povsem logičen glede na to, kar se je dogodilo v dosedanjih 6 srečanjih. Platinijeva Francija je povsem razočarala, zelo skromna je bila tudi Anglija, zato pa je presenetila Danska, ki je zadnji trenutek vskočila namesto izključene Jugoslavije. Napredovanje si je povsem zaslužila tudi Švedska.
V B skupini je Nizozemska prepričljivo osvojila 1. mesto. Nemčija bo tudi v polfinalu, vendar je očitno, da ima težave zaradi številnih poškodb. Slovo sta vzeli Škotska in SND. Slednja bi si sinoči z morebitno zmago zagotovila mesto v polfinalu, doživela pa je hud poraz, h kateremu je svoje prispeval tudi sodnik.
Soigralci se veselijo z Rijkaardom, strelcem prvega zadetka proti Nemčiji	(Telefoto AP)
no), kar je bilo za Mihajličenka in toavriše le prehuda kazen.
NIZOZEMSKA - NEMČIJA 3:1 (2:0)
STRELCI: Rijkaard v 4', Witschge v 14', Klinsmann v 53', Bergkamp v 61'
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, De Boer (v 61' VVinter), Van Tiggelen, Koeman, VVitschge, Wouters, Bergkamp (v 87' Bosz), Rijkaard, Van Bas-ten, Gullit, Roy.
NEMČIJA: Illgner, Brehme, Front-zeck, Effenberg, Kholer, Binz (v 46' Sammer), Haessler, Helmer, Klinsmann, Moeller, Riedle (v 77' Doli).
SODNIK: Pairetto (It.); GLEDALCEV: 37.000.
GOETEBORG — Za Nemčijo je bil včeraj naj slabši dan na dosedanjem EP, vendar je Škotska poskrbela za lepo darilo. Tako gredo Klinsmann in tovariši v polfinale, kljub porazu in
kljub temu, da so jih Nizozemci v vsem prvem polčasu nadigrali. Nizozemska je bila veliko odločnejša, tudi nekaj sreče je imela, vendar si jo je tudi zaslužila. Šele v 2. polčasu so se Nemci verjetno spomnili, da so svetovni prvaki, morda pa so jim novih moči vlile novice, ki so prihajale s tekme med SND in Škotsko (slednja je vodila z 2:0). A tudi Nizozemska je nekoliko popustila, navsezadnje njeni igralci niso več rosno mladi, imeli pa so tudi zanesljivo vodstvo. Tako je Namčija znižala na 2:1, a se ni znača-la izognii tretjemu zadetku Nizozemske, ki je doslej od vseh reprezentanc pokazala gotovo najboljšo igro.
KONČNA LESTVICA SKUPINE B Nizozemska	3	2	1	0	4:1	5
Nemčija 3	111	4:4	3
Škotska	3	1	0	2	3:3	2
SND	3	0	2	1	1:4	2
Z vseh mednarodnih tekmovanj
Izključeni
jugoslovanski
atleti
LONDON — Tudi IAAF (mednarodna atletska zveza) je šla po poteh nogometa, tenisa in košarke ter je izključila jugoslovanske tekmovalce. Tako je včeraj sporočila na svojem sedežu v Londonu s komunikejem, v katerem je svoj korak utemeljila s sklicevanjem na resolucijo 757 Varnostnega sveta in stališčem mednarodnega olimpijskega odbora. »Do novega sporočila,« piše v komunikeju, »se noben atlet Zvezne republike Jugoslavije ne bo smel udeležiti kateregakoli tekmovanaj izven svojih priznanih meja.«
Gočenkov še vodi
FIGLINE VALDARNO (Firence) — Na 3. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje je v spritnu zmagal Nicola Minali, ki je 155 km (Pi-obbico - Figline Valdarno) prevozil v 3.30'47" s poprečno hitrostjo 44,121 km/h. Na skupni lestvici še vodi Ukrajinec Gočenkov v 9.58 05". Sledita Pellegrini (It.) z istim časom in Serpellini (It.) po 3".
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah
22. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev občnega zbora;
2.	izvolitev organov občnega zbora;
3.	poročila;
4.	razprava o poročilih in o programskem dokumentu;
5.	razno.
Občni zbor ŠD Sovodnje razkril bogato in razvejano delovanje
Poudarek sodelovanju s sorodnimi društvi
Predolimpijski košarkarski turnir v Granadi
Danes Italija - Švica
V Kulturnem domu v Sovodnjah so se prejšnji petek zbrali na letni skupščini člani in odborniki domačega športnega društva (na lsiki predsedniška miza), da bi skupaj analizirali opravljeno delo in začrtali smernice za novo sezono. Iz sicer krajših, a zelo izčrpnih in jasnih poročil je prišla na dan vsa bogata in razvejana dejavnost športnega društva Sovodnje, ki deluje nepretrgoma že več kot 35 let, kar je tudi motivacija za posebno priznanje, ki ga je bilo deležno prav na zadnjem občnem zboru Slovensko kulturno gospodarske zveze.
Zadnja tekmovalna sezona ni bila sicer tako uspešna, kot so si nadejali odborniki, saj tako v članskih kot tudi v mladinskih vrstah društvo ni doseglo nobenega vidnejšega rezultata. Predsednik Marjan Tomšič je v svojem poročilu zelo trezno ocenil današnjo stvarnost in je ob vseh težavah, s katerimi se morajo soočati sovodenjski športni delavci, podčrtal tudi vse druge pozitivne plati delovanja, ki se ne merijo z uspehom članske vrste. ŠD Sovodnje se tudi v zadnji sezoni ni izneverilo svojim osnovnim načelom, ki predvidevajo predvsem iskanje vsestranskega sodelovanja s sorodnimi društvi (na nogometnem področju z mladinsko vrsto Mladosti, pri ženski odbojki pa z Domom in Mladostjo), kar je spričo padca rojstev postala
prava nuja za sleherno našo športno skupino.
Svoje poročilo je Tomšič zaključil z mislijo, ki naj bi bila predvsem spodbuda, in sicer, da čakajo društvo po letošnji prehodni sezoni prav gotovo boljši časi, saj se bo zastavljeno delo na mladinskem področju prav gotovo obrestovalo. Tomšič je ob tem napovedal, da se odpoveduje predsedniškemu mestu, da pa bo s srcem vedno ob matičnem društvu.
Predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško, ki ga je podal Jucijan Fajt, nato pa so bili na vrsti Igor Petejan (blagajna), Ljubo Tomšič (nogomet) in Ivo Rojec (odbojka), ki so bolj podrobno analizirali delovanje posameznih sekcij. Skupna slika je nedvomno spodbudna, saj tako odbojkarice kot nogometaši računajo, da bodo s primernimi okrepitvami dosegli še boljše uspehe. Članska nogometna vrsta je sicer kot novinec v ligi pozitivno presenetila v prvi fazi, nakar je delno popustila, s primernimi zamenjavami pa bo lahko tudi v 2. amaterski ligi odigrala vidno vlogo.
Glede ženske odbojke je Rojec opozoril na možnost vsesplošne rasti slovenskih šesterk, seveda pod pogojem, da bo čimprej prišlo do širšega sodelovanja med vsemi, ki gojijo to disciplino. V teku so razna dogovarjanja pod pokroviteljstvom ZSŠDI, upati pa je, da bodo posa-
mezna društva le našla skupni jezik in opustila večkrat škodljive kam-panilistične težnje.
V imenu PO ZSŠDI je skupščino pozdravil Marko Lutman, ki je poudaril, da za slovenska društva ni edini uspeh samo tekmovalni dosežek, temveč da mora telesnokultur-na dejavnost predstavljati tudi in predvsem vzgojni moment za našo mladino. Z željo, da bi društvo tudi v bodoče doseglo plodne uspehe, so skupščino pozdravili Rafko Butko-vič (občinska uprava), Dario Zanier (ŠZ Mladost), Edi Pellegrin (ŠZ Soča), Joško Peteani (KSD Vipava), Marinka Tommasi (Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje) in Rudi Petejan (Ribiško društvo Vipava).
Pred volitvami so se odborniki obregnili ob skrajno krivično odločitvi nogometne zveze, ki je za več let diskvalificirala trenerja mladinskih ekip Evgena Ferfoljo. Društvo je sicer storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh, sedaj pa ostaja le upanje, da bodo kazen vsaj delno preklicali.
Skupščino so sklenili z volitvami novega odbora, ki bo v naslednjem mandatu tako sestavljen: Igor Petejan, Ivo Rojec, Aleksander Šuligoj, Mirica Petejan, Lucijan Fajt, Ljubo Tomšič, Davorin Pelicon, Pierino Krašček, Adrijana Petean, Branko Ferfolja, Robi Uršič, Zdravko Novak, Egon Petejan, Paolo Hmeljak, Severin Cotič, Zlatko Vižintin, Rudi Devetak, Claudio Grillo in Gianni Marson. Člani nadzornega odbora so: Marjan^ Devetak, Joško Krašček in Fabjan Čevdek. (MAL)
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
ŠD ZARJA
Mladinski nogometni odsek prireja v Bazovici od 22. do 27. junija brezplačen poletni aktivni oddih za dečke, rojene v letih 1981, 82, 83 in 84. Urnik od 9. do
17.	ure. Potrditi udeležbo na tel. 226315 od 12.30 do 14.00.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med
18.	in 19. uro ob delavnikih.
GRANADA — Italija bo danes pričela kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. »Azzur-ri« igrajo v Granadi, v skupini B, v kateri 'so še Izrael, Francija, Latvija, Poljska ter Švica. V uvodnem kolu bo Gambovo moštvo srečalo prav Švico. Cilj je seveda osvojitev prvega mesta, Gamba pa je precej optimist, saj pravi, da jim na eni strani ne manjka izkušenosti, na drugi pa tudi svežine (za 50% je ekipa obnovljena, saj Cantarella, Coldebelle, Fučke, Niccolaia in Viani-nija ter izkušenega Bose lani v Rimu ni bilo).
Kvalifikacijski turnir bo potekal še v treh drugih mestih: v Bilbau (skupina A) bo nastopila tudi Slovenija, ki ima lepo možnost, da se prebije v nadaljnjo fazo, ki bo od 29. junija do 5. julija v Zaragozi, kjer bodo igrale prvi dve ekipi iz vsake skupine. V Bilbau bi bila morala nastopiti tudi Jugoslavija, ki pa so jo izločili. Poleg Slovenije so v tem mestu še Švedska, ČSFR, Bolgarija, Turčija ter Irska. Prve tekme bodo odigrali v ponedeljek, 22. t.m.
V ponedeljek se bodo pričela srečanja tudi v skupinah C (Murcia), kjer
Prva dirka bo v Tarantu, kjer bi se moral uveljaviti Naike (sk. 1), ki je nedavno zmagal na podobni shemi. V sk. X je med najboljšimi gotovo Newaisl, za zmago pa se bo gotovo potegoval tudi hitri Newvins (sk. 2).
Druga dirka bo prav tako v Tarantu, na njej pa bo tudi Magus Dei (sk. X), ki je vajen močnejše konkurence. Paziti se bo moral pred Eccomejem (sk. 1). V sk. 2 si omembo zasluži regularni Eroz.
Tudi tretja preizkušnja bo v Tarantu, konkurenca pa je zelo močna. V skupini X bi se za prvo mesto morala potegovati La Motta in Iguar. Njun najnevarnejši teklmec bi znal biti Laiolo Mas (sk. 2), v borbo pa se lahko vrine Ebames Mo (sk. 1).
V Trstu ima ugodno startno pozicijo Metallo KS (sk. X) in če se prebije v vodstvo, lahko poskusi tudi pobeg. Računati mora vsekakor na Gatta D Assia, ki pa je solidnejši, le pravi dan mora imeti. V dobri formi je Migratore RL (sk. 1), ki bo zanesljivo med prvimi.
Če na začetku ne bo delal napak, bi v Montegiorgu znal zmagati Glen For (sk. X). Velik napredek kaže Grost (sk. 1), presenčenje pa lahko pripravi Incrocia-
bodo moči merili Romunija, Portugalska, Nemčija, Hrvatska, Grčija in Islandija in skupini D (Badajoz), kjer so V. Britanija, Estonija, Nizozemska, Litva, SND in Madžarska.
Kot smo dejali, se bo na nadaljnji turnir v Zaragozi uvrstilo osem postav (prvi dve iz vsake skupine). Tu že veljajo medsebojni rezultati iz predtekmovanja, tako da vsako reprezentanco na tem turnirju čaka še šest tekem z ekipami iz drugih treh skupin. Prve štiri se uvrstijo na olimpijski turnir v Barceloni.
Štiri udeleženke turnirja v Barceloni pa so že znane. To so Španija kot organizator, zastopnik Oceanije Avstralija, zastopnik Azije Kitajska in afriški prvak Angola.
Za ostala štiri mesta na olimpijskih igrah pa se bodo potegovali v Ameriki. Za kvalifikacije v Portlandu se je prijavilo 10 reprezentanc, ki bodo razdeljene v dve skupini, tekme pa se bodo pričele 27. t.m. V prvi skupini so Kanada, ZDA (nastopili bodo tudi profesionalci), Panama, Kuba in Argentina, v drugi pa Mehika, Brazilija, Urugvaj, Portoriko in Venezuela.
tore (sk. 2), ki ima ugodno startno pozicijo.
V Neaplju lahko ponovi svoj zadnji uspeh Gaetano Donizetti (sk. 2), ki je v dobri formi in ugodno obtežen. V skupini 1 treba paziti na Nolsana, v ospredje pa se zna prebiti tudi Brondage (sk. X).
Dirka tri s
Dirka tris bo v Vareseju, kjer bo startalo 14 konj. Naši favoriti: št.2 Cae-sar s Hill, št.6 Regordes, št.10 Ferrette. Za sistemiste: št.l King White, št.7 Done Deal, št.3 Kendo.
1.	—	prvi	1	X
drugi	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	X	2
4.	—	prvi	X	2
drugi	1
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	1	2
drugi	X
konjske dirke - konjske dirke
Na državno prvenstvo v kotalkanju v Bitonto
Tudi Vesna Hrovatin!
Na ženskih in moških odbojkarskih turnirjih
Namizni tenis: Trofeja Julijskih Alp
Uspešen nastop naših s FJK
Deželna namiznoteniška zveza je v telovadnici SGT uspešno priredilla 20., jubilejno trofejo Julijskih Alp. Na prireditvi »Top 8« za igralce do 15. leta so sodelovali tudi štirje predstavniki iz Slovenije in avstrijske Koroške. Furlanijo-Julijsko krajino so med drugimi zastopali tudi trije predstavniki Krasa: Erika Radovič, Vanja Milič in Peter Santini. V moški in ženski konkurenci je zmagala Slovenija, lep uspeh pa sta dosegla predstavnika FJK Vanja Milič z 2. in Gabriele Prosperi s 3. mestom. Končna lestvica te pomembne mednarodne priredtive, katere osnovni namen je povezovanje in sodelovanje treh mejhnih dežel, je naslednja: NARAŠČAJNICE: 1. Helena Haleš (SLO), 2. Vanja Milič (FJK), 3. Lasič (SLO), 4. Gambini (FJK), 5. E. Radovič (FJK), 6. D. Schlider, 7. C. Schlider (obe Av. Koroška), 8. Bagnari-ol (FJK). NARAŠČAJNIKI: 1. Retel, 2. Kogoj (oba SLO), 3. Prosperi (FJK), 4. Strauss (Av. Koroška), 5. Simonato (FJK), 6. Regefelden (Av. Koroška), 7. Santini (FJK), 8. Bagnariol (FJK). (J.J.)
Poletovi minikošarkarji so se vrnili z velikega mednarodnega turnirja v Turinu navdušeni, tako nad izredno prijaznim sprejemom, ki so ga bili deležni, kot nad novo življenjsko in košarkarsko izkušnjo. Na turinskem turnirju so bili pole-. tovci letos prvič. Značilnost letošnjega turnirja pa je bila vsekakor množičnost, saj je na le-tem nastopilo kar 210 ekip (približno 2500 mini-košarkarjev) iz vse Evrope.
Poletovo moštvo, ki ga je vodil trener Andrej Vremec, njegov pomočnik je bil Robert Skerlavaj, spremljevalca pa sta bila Renato Gregori in Stojan Žagar, je osvojilo končno 41. mesto, kar je vsekakor uspeh, če pomislimo na veliko število ekip (68 v tej kategoriji) in njihovo kakovost.
Naši minikošarkarji so v štirih dneh odigrali sedem tekem.
IZIDI: Moncalieri - Polet 63:40, Turatti Est Neapelj - Polet 33:16, Polet - Praga 2:0 brez boja, Polet -Ginnastica Torino 14:12, Lombardi Torino - Polet 96:23, Polet - CUS Torino 57:38, Kolbe Torino - Polet 48:42.
Polet je nastopil z naslednjo postavo: Martin Guštin, Rudi Brundu-la, Aljoša Fonda, Tadej Širca, Erik Lakovič, Ilija Kalc, Vasilij Kocjančič, Borut Bogateč, Tomaž Žagar in Matija Gregori.
Konec tedna je bilo v Pordenonu meddeželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki je odločalo o uvrstitvi na državno prvenstvo za začetnice, mlajše mladinke, mladinke in članice.
Polet je nastopil z dvema tekmovalkama, Vesno Hrovatin med začetnicami in Chantal Tretjak, ki je bila sicer že uvrščena na državno prvenstvo v obveznih likih, med mladinkami. Pomemben uspeh je dosegla Vesna, ki je zasedla četrto mesto in se tako uvrstila poleg Tanje Romano na državno prvenstvo. Tudi v tej kategoriji bosta torej ko-talkarski Trst predstavljali na državni ravni dve poletovki. Chantal je prav tako uspešno sklenila tekmovanje, saj si je s tretjim mestom v prostem programu zagotovila nastop v Ferrari tudi v prostem kotalkanju in v kombinaciji.
Pokrajinsko prvenstvo
Istočasno se je na kotalkališču PAT odvijalo pokrajinsko prvenstvo
Pravo zmagoslavje na tem turnirju pa so dosegli mladi košarkarji Kraškega zidarja in košarkarice Cimosa iz Sežane, ki so tako v moški kot ženski konkurenci osvojili prvo mesto.
Zmagovita pot varovank trenerke Rade Milič je bila taka: Cimos - Ju-nior Casale 46:13, Cimos - Moncalieri 93:2, Cimos - Vittuoen 112:12, Cimos - Orsati 107:17, finale za 1. mesto: Cimos - Valdarno 45:35.
za deklice. Poletovki Cristiana Meric in Maja Berzi sta potrdili rezulte-te s prejšnjih tekmovanj in se zanesljivo uvrstili na prvi dve mesti. Ti dve tekmovalki bosta prvi nastopili na državnem prvenstvu, ki bo v Pordenonu od 30. t.m. do 4. julija. Če bosta tudi tam tekmovali tako odločno kot sta letos vedno, jima dober rezultat ne more uiti.
Ob klubski dejavnosti pa so pri Poletu zaposleni tudi z drugimi aktivnostmi: tako sta bila Samo Koko-rovec in Tanja Romano prejšnji teden gosta slovenske televizijske oddaje Klub klobuk, kjer sta skušala na najboljši način predstaviti kotal-karski šport slovenskim gledalcem.
Trofeja Alpe Jadran
V soboto pa bodo nekateri Pole-tovci tekmovali na domači ploščadi v okviru deželne reprezentance za trofejo Alpe Jadran. Tekmovanje bo na Pikelcu ob 15. uri, prisotni pa bodo še tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in iz Veneta. Pred nagrajevanjem, približno ob 18. uri, bo kratek revijski nastop kotalkaric iz Pule, ki bodo tokrat prvič predstavile svoj novi revijski točki, saj z njima doma zaradi vojnih razmer še niso mogle nastopiti. Pred podelitvijo nagrad bo tudi na ogled novi klubski kombi, ki ga je Polet kupil za svoje tekmovalce s pomočjo prispevka Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Varovanci trenerja Janka Sile so na večji odpor naleteli le v polfinalnem in finalnem srečanju za 1. mesto: Kraški zidar - Tobest 93:12, KZ -Empoli 87:30, KZ - Belaria Cappuc-cini 29:16, KZ - Cesena 53:14, KZ -Don Bosco 39:23, polfinale: KZ - Marolta Basket 64:60, finale za 1. mesto: KZ - Piombino 42:39.
Na sliki: Poletovo moštvo s trenerjema in spremljevalcema.
Naše ekipe
Športno društvo Zaule je ob 35-letnici svojega delovanja priredilo moški in ženski odbojkarski turnir, namenjen ekipam 1. divizije.
MOŠKI TURNIR
V	moški konkurenci so poleg domačinov igrali še Sloga, Pallavolo Trieste in Inter 1904. Zaule, ki so pravkar zmagale v 1. moški diviziji in napredovale v D ligo, so dokazale, da je njihov letošnji uspeh povsem zaslužen in turnir tudi osvojile. Ostale tri ekipe so imele sicer v svojih vrstah tudi nekaj igralcev iz prvih ekip svojih društev, tako da so bile tekme izenačene in privlačne.
V	soboto sta bili na sporedu izločilni srečanji, v katerih je domača ekipa zmagala nad šesterko Pallavolo, Sloga pa je s 3:1 odpravila Inter. V nedeljo je v malem finalu Pallavolo Trieste s 3:1 odpravil Inter, res lepa pa je bila tekma med Slogo in Zau-lami, ki je odločala o zmagovalcu turnirja. Naši fantje so že zgubljali z 0:2, ko jim je uspelo stanje izenačiti.
V	odločilnem »tie-breaku« pa so po ogorčenem boju slavili domačini.
FINALE ZA 3. MESTO: Pallavolo Trst - Inter 3:1. FINALE ZA 1. MESTO: Zaule - Sloga 3:2 (15:11, 17:15, 12:15, 10:15, 15:11).
LESTVICA: 1. Zaule, 2. Sloga, 3. Pallavolo, 4. Inter.
SLOGA: Glavina, Kralj, Marc, Andrej in Martin Maver, Mijot, Pertot, Riolino, Spetič, Stranj. (Inka)
ŽENSKI TURNIR
Na ženskem turnirju pa je od naših ekip nastopil Bor Friulexport. Borovkam, ki so bile najmlajše igralke na tem turnirju, je ta prireditev še kako koristila za nabiranje novih izkušenj. Sicer je treba priznati, da naše predstavnice niso igrali najbolje.
POLFINALE: S. Andrea - Bor FriuIexport 3:0, Cus Trst - Zaule 3:0. FINALE ZA 3. MESTO: Zaule -Bor Friulexport 3:1. FINALE ZA 1. MESTO: Cus Trst - S. Andrea 3:0.
LESTVICA: 1. Cus Trst, 2. S. Andrea, 3. Zaule, 4. Bor Friulexport.
POSTAVA BORA FRIULEK-PORT: Gruden, Bezenšek, Vidali, Feimann, Pernarčič, Zadnik, Pitacco.
Turnir v Novi Gorici: okrnjeni Koimpex tretji
V	Novi Gorici je bil v soboto zanimiv odbojkarski turnir, na katerega je domači prvoligaš povabil Odbojkarski klub Koper in Koimpex. Ekipe so se pomerile vsaka proti vsaki, tekme pa so se odvijale na tri odigrane sete. Ko-impex je tokrat nastopil precej okrnjen, saj so ostale doma Grgičeva, Mi-jotova in Ukmarjeva, kljub temu pa je dobro zaigral, čeprav je sicer v obeh srečanjih izgubil. Trener Blahuta, ki je tokrat vodil Koimpex, je tako v vlogi podajačic preizkušal Sosičevo in Starčevo, v vrstah matičnega društva pa je po enem letu igranja pri Sokolu tokrat nastopila tudi Katja Milkovič. Turnir so osvojile domačinke, ki so zmagale v obeh tekmah.
IZIDI: Nova Gorica - Koimpex 3:0, Koper - Koimpex 2:1, Nova Gorica -Koper 2:1.
v ospredju
LESTVICA: 1. Nova Gorica, 2. Koper, 3. Koimpex.
KOIMPEK: Fabrizi, Garbini, Gregori, Milkovič, Pertot, Sosič, Starc. (Inka)
Turnir v Gradišču: našim drugo mesto
V	soboto in nedeljo je bil v Gradišču ob Soči tradicionalni ženski mladinski odbojkarski turnir za Memorial Bressan, ki ga domače društvo Torria-na prireja v spomin na svojo igralko, ki je umrla v prometni nesreči. Koim-pexove mladinke so že stalne gostje tega turnirja, saj so se ga letos udeležile tretjič. Čeprav so nastopile brez Starčeve, ki je bila zaposlena s prvo šesterko na turnirju v Novi Gorici, so se naše igralke zelo dobro odrezale. Za prvo presenečenje so poskrbele že v sobotni polfinalni tekmi, ko so z 2:1 premagale favorizirano Sangiorgino. V drugi tekmi je nato Ausa Pav iz Červi-njana premagal domačo Torriano, ki je v nedeljo klonila tudi v malem finalu s Sangiorgino.
Finalna tekma za prvo mesto je bila zelo lepa in polna preobratov in je navdušila res številno publiko, ki si je turnir ogledala. Ausa Pav je nastopila z isto ekipo, ki je letos igrala v C-2 ligi, a je bil Koimpex v štirih setih povsem enakovreden, v tie-breaku pa so mu pošle moči in se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom.
POLFINALE: Koimpex - Sangiorgi-na 2:1 (15:8, 8:15, 15:10); Ausa PAV -Torriana 2:0. FINALE ZA 3. MESTO: Sangiorgina - Torriana 2:1. FINALE ZA 1. MESTO: Ausa PAV - Koimpex 3:2 (16:14, 15:10, 11:15, 12:15, 15:4).
LESTVICA: 1. Ausa Pav, 2. Koim-pex, 3. Sangiorgina, 4. Torriana.
KOIMPEK: Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Milič, Novakovič, Spacal.
Nagrajene so bile vse nastopajoče ekipe. Koimpexova igralka Daniela Ciocchi pa je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja. (Inka)
Turnir ŠD Kontovel: borovke zasluženo prve
V	organizaciji ŠD Kontovel se je v ponedeljek v telovadnici proseške osnovne šole odvijal odbojkarski turnir za dekleta letnikov 1978/79/80. Udeležile so se ga štiri slovenske ekipe, in sicer Sokol, Sloga, Bor in Kontovel. Tekme so se bile po sistemu vsak z vsakim, kar je dekletom omogočilo, da so v enem popoldnevu odigrale kar tri tekme. Za požrtvovalnost in borbenost v igri je trebapohvaliti vsa dekleta, ki so vsa častno zastopala svoje barve in zato dobila tudi priznanje.
IZIDI: Bor - Kontovel 2:1, Sloga -Sokol 2:0, Bor - Sloga 2:0, Sokol -Kontovel 0:2, Bor - Sokol 2:0. Kontovel - Sloga 2:1.
LESTVICA: 1. Bor, 2. Kontovel, 3. Sloga, 4. Sokol.
POSTAVE: Bor: Sadlowski, Flego, Orel, Bogateč, Severi, Tomaselli, Ruz-zier, Roman, Famiglio. Sloga: Štrekelj, Starec, Mojca Kalc, Criti, Tjaša Kalc, Kocijančič, Franko. Sokol: Legiša, Uršič, Brišček, Kosmina, Kobal, Udovič. Kontovel: Blažina, Kobal, Hrovatin, Sara in Ester Brezovec, Ferluga, Rebula, Škrk, Sossi. (JB)
Val in Soča Sobema od danes na državnem turnirju v Livornu
Od danes do nedelje bo v kraju San Vincenzo pri Livornu vsedržavni turnir ARCI UISP v miniodbojki, na katerem bodo nastopili tudi mladi podbojkarji Vala in odbojkarice Soče Sobema.
Obe naši ekipi sta se uvrstili na držvni del s prvima mestoma na deželnem prvenstvu, ki je bilo pred dvema tednoma v Gorici.
Na velikem mednarodnem turnirju minibasketa v Turinu
Za poletovce edinstveno doživetje
V nedeljo v Novi Gorici sklepno dejanje Jadranovega turnirja
Zaključna prireditev Iger pod košema
V nedeljo bo v Novi Gorici sklepna Prireditev z nagrajevanjem letošnjega, 2e 4. Jadranovega turnirja v minibas-Letu Igre pod košema, na katerem je Jetos nastopilo osem ekip: Bor, Breg, Divača, Kontovel, Nova Gorica, Polet, Postojna in Sokol.
Zaključna prireditev bo v okviru novogoriških praznikov, in sicer ob 17. nri pred Kulturnim domom v Novi Gorici. Zbor igralcev pa je predviden
za 16.30. Po igrah (štafete, meti, prodori itd.), v katerih se bodo pomerili igralci raznih ekip, bo sledilo srečanje med skupnim moštvom zamejskih (Bor, Breg, Kontovel, Polet in Sokol) ter primorskih društev (Divača, Nova Gorica in Postojna). Sledilo bo nagrajevanje. Vse ekipe bodo prejele enake pokale in enaka darila, saj se za ta turnir ni vodilo lestvice, kar je tudi v »duhu« minibakseta.
Trenerski košarkarski tečaj uspel
Pred kratkim je bil v organizaciji ŠZ Jadran v telovadnici »Ervatti« pri “riščkih izredno zanimiv košarkarski trenerski tečaj, ki ga je vodil strkovnjak Janez Drvarič, ki nam je o tem tečaju povedal naslednje: »Bila je res zanimiva in koristna pobuda, ki jo bomo večkrat ponovili in obenem seveda dopolnili. Tečaj Je vseboval teorične in praktične vaje, ki so jih demostrativno izvajali Jadranovi rnladinci. Poglobili smo nekaj argumentov v zvezi z vadbo mladinskih ekip. izredno zanimivo pa je bilo soočanje z ostalimi našimi trenerji, ki imajo za sabo različne izkušnje.
Edina negativna plat je bila prav gotovo nizko število udeležencev, pred-Ysern pa novih vaditeljev, ki bi se v prihodnjih letih radi posvetili poučevanju te sPortne panoge, saj se je vabilu odzval le mladi Igor Giacomini, igralec kadetske Vrste Bora, pričakoval pa sem še kakega mladega zainteresiranega igralca, saj je Pomanjkanje trenerskega kadra v naši sredini izredno pereč problem. Le s primernimi pobudami in velikim navdušenjem za košarko pa je mogoče vključiti n°ve ljudi v ta ambient, ki pa lahko ponuja mnogo zadoščenj tako na osebni ravni kot v sklopu celotnega zamejskega košarkarskega gibanja.«
(V. Jogan)
Ob veliki udeležbi občinstva in zanimivih nastopih ritmičark in košarkarjev
Na Kontovelu pravi športni praznik
Nastop Kontovelovih ritmičark pred številnimi gledalci. (Foto Križmančič)
Sklepno dejanje letošnje sezone ŠD Kontovel s tradicionalno »riba-do« je zelo dobro uspelo. Domača godba na pihala je poskrbela za prijetno razpoloženje med številnimi gledalci, ki so nato prisostvovali nekaj zelo uspelim točkam ritmičarske skupine ŠD Kontovel.
Na košarkarski tekmi »stari-mla-di«, ki je občasno kar navdušila prisotne, so nastopili med drugimi tudi Marko Ban, Klavdij Starc, Sandi Ra-uber, Ivo Starc, Peter Žerjal itd.
Program je povezovala Nelida Ukmar, košarkarsko tekmo pa je komentiral Bruno Rupel. Vsi prisotni so se nato zadržali v veseli in prijetni družbi, saj je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo.
Naj tudi omenimo, da se je v torek končal tečaj minibasketa, ki ga je vodil Jordan Mahnič in ki je povsem uspel, saj je vadilo kr precej otrok.
Jutri in pojutrišnjem pa se bodo Kontovelovi naraščajniki udeležili v Mariboru tradicionalnega košarkarskega turnirja prijateljstva.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
petek, 19. junija 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Spet spopadi med Zulujci in pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa
Medplemensko nasilje je v Južni Afriki terjalo v tem tednu več kot 60 življenj
JOHANNESBURG — Najmanj 34 mrtvih in 11 ranjenih je tragični obračn predsinočnjega pokola v begunskem taborišču Boipatong južno od Johannesburga. To je včeraj sporočil Afriški nacionalni kongres (ANC), ki je za pokol obtožil pripadnike zulujske stranke Inkata. Vest o pokolu je potrdila tudi policija, ki pa odločno zavrača obtožbe, da je nudila kritje in vsestransko podporo Zulujcem.
Glasnik Afriškega nacionalnega kongresa iz črnskega satelitskega mesta Sebokeng Sam Mothibeli je namreč izjavil, da so zulujske morilce na kraj zločina pripeljali s policijskimi transporterji. To vsaj trdijo očividci, ki navajajo, da so Zulujci prišli iz samskega delavskega doma v Kwa-Madali, oboroženi pa so bili z avtomatskim orožjem, sulicami in noži.
S predsinočnjim pokolom se je število ubitih v medplemenskih spopadih med pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa in Zulujci stranke Inkata povzpelo že
krepko nad 60 mrtvih. Kot vedno ANC obtožuje Zulujce in krajevne policijske kroge, da so začeli s sistematičnimi napadi na nezulujsko temnopolto prebivalstvo. Resnici na ljubo pa je položaj precej bolj zapleten, saj je težko ugotoviti, kdo je resnično kriv in kje tičijo vzroki za tako slepo nasilje, ki ne prizanaša niti naj mlaj Šim.
Nesporno je le dejstvo, da imajo ob tem nasilju koristi le južnoafriški rasisti, ki zatrjujejo, da temnopolto prebivalstvo ni sposobno medsebojnega mirnega življenja in da bi se država znašla v kaosu, če bi bela manjšina prepustila oblast temnopolti večini. Trditev ANC, da so Zulujci torej le nebogljeno orodje v rokah belih rasistov, je le navidezno resnična. Afriški nacionalni kongres, ali bolje rečeno, njegovo skrajno krilo si je nakopal sovraštvo vseh, ki se ne strinjajo z njegovo politično linijo. To velja predvsem za Zulujce, ki ne pristajajo, da bi ANC imel monopol nad usodo temnopoltega prebivalstva.

■jse
Ženska ob truplu ubitega otroka v taborišču v Boipatongu (Telefoto AP)
Muamar Gadafi
• VV
ponovno isce razumevanje v Egiptu
KAIRO — Vsak čas bi moral libijski predstavnik izročiti egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku Gadafijevo pismo, v katerem libijski voditelj navaja zadnje sklepe libijskega ljudskega kongresa o izročitvi dveh v atentat nad škotskim Lockerbijem vpletenih libijskih državljanov.
Tripolis bi se rad znebil sankcij OZN, ne da bi klonil pred zahtevami o izročitvi obeh osumljencev. Egipt je do sedaj poskušal zadevo častno rešiti, a vsi napori so se izjalovili zaradi libijskega zavračanja, da bi dvojico izročili. Opazovalci ob tem navajajo, da mednarodne sankcije niso bile učinkovite, tako da ne moremo pričakovati, da bi libijski ljudski kongres bistveno spremenil Gadafijevo stališče do dvojice, ki naj bi bila vpletena v atentat na letalo Pan Am.
Črna gora vse bolj nezadovoljna ker ni dobila vidnih mest v ZRJ
BEOGRAD — Novi predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čosič naj bi najpozneje v sedmih dneh poveril mandat za sestavo nove jugoslovanske vlade Milanu Paniču, poslovnežu in ameriškemu državljanu, ki so ga za to mesto določili Slobodan Miloševič (predsednik Srbije), dr. Borisav Jovič (nekdanji član Predsedstva SFRJ) in predsednik Socialistične partije Srbije) in dr. Vojislav Šešelj, (predsednik Srbske radikalne stranke in četniški vojvoda). Čosič se tako jtojavlja samo kot »izvajalec«, edini moteči faktor pa so Črnogorci, ki čedalje bolj negodujejo zaradi tega, ker so si dve najpomembnejši funkciji v federaciji med seboj razdelili Srbi, čeprav je bilo baje načelno dogovorjeno, da eno izmed predsedniških mest avtomatično pripada Črni gori. Zato ni čudno, da si je tudi črnogorski predsednik Momir Bulatovič, ki je sicer zvesti zaveznik Slobodana Miloševiča izprosil čas za razmislek, preden se opredeli o premierski kandidaturi Milana Paniča.
Položaj je še toliko bolj neprijeten, ker so Srbi Črnogorcem najprej ponudili mesto predsednika zvezne države. Momir Bulatovič je za predsedniškega kandidata nominiral svojega naj ožjega sodelavca Svetozarja Maro-viča, še pred tem pa je moral izključiti iz tekme za predsedniško mesto zadnjega podpredsednika SFRJ dr. Branka Kostiča, ki je prav tako Črnogorec. Ko pa se je kot predsedniški kandidat (očitno v režiji Slobodana Miloševiča) pojavil največji živeči srbski pisatelj in akademik (ter idejni tvorec najnovejših srbskih sanj o veliki Srbiji) Dobriča Čosič, je Svetozar Marovič brez pripomb odstopil od kandidature. Kljub temu pa se srbski strani ni zdelo potrebno, da bi za to črnogorsko uslugo Črnogorcem ponudila mandat za predsednika vlade. Še naprej vztraja pri svojem kandidatu, ameriškemu Srbu Paniču, ki je leta 1960 emigriral iz Jugoslavije. Četniški vojvoda Šešelj je nezadovoljne črnogorske poslance kar v zveznem parlamentu opozoril, naj ne tečnarijo z nekakšnimi medstrankarskimi in medrepubliškimi dogo-
vori o delitvi vodilnih funkcij v ZRJ med Črno goro in Srbijo. Tudi dr. Borisav Jovič je pokroviteljsko izjavil, da Črnogorci menda vendarle razumejo, da se Srbi med Čosičem in Marovičem nikakor ne bi mogli odločati v škodo Čosiča. Naj novejši zapleti med Črno goro in Srbijo pravzaprav samo še ponovno potrjujejo kako si je Miloševič zamišljal in kako si zamišlja »enakopravnost« znotraj nekdanje in sedanje Jugoslavije. Posebna pozicija Srbov v takšni ali drugačni Jugoslaviji naj bi bila nekaj samoumevnega. Sicer pa je kaj drugega težko pričakovati od človeka, kakršen je Miloševič, ki govori o Srbiji in Črni gori samo kot »o dveh očesih v eni glavi« in od Dobriče Čosiča, ki je celo sredi Črne gore Črnogorcem odrekal njihovo črnogorsko nacionalnost in državnost. Miloševičev kandidat za predsednika jugoslovanske vlade Milan Panič je prvič opozoril javnost nase, ko je leta 1990 kot eden izmed lastnikov ameriške firme ISN Pharmaceutical Inc. podpisal pogodbo z beograjsko farmacevtsko tovarno Galeniko o ustanovitvi mešane farmacevtske družbe ISN - Galenika. To je bil eden izmed največjih poslov, ki jih je Srbija kdajkoli sklenila s tujino. Panič se je pred kakšnima dvema mesecema pojavil na srbski televiziji in se čudil, ker v njegovi stari domovini ukvarjanje s politiko na veliko presega vprašanja ekonomije in uspešnega gospodarjenja. Hkrati pa se v nekaterih drugih intervjujih ni izogibal konjunkturnim izjavam v korist Miloševičevega režima. Nekateri opazovalci menijo, da Srbija igra na Paniča tudi zato, ker upa, da bi z njim in njegovo poslovno reputacijo v svetu laže prebijala posledice ekonomske blokade. Prav to pa čedalje bolj občutijo. Tako je predsednik srbske vlade Radovan Božovič včeraj izjavil, da so ukrepi OZN proti Srbiji »grobo izsiljevanje«. Dejal je, da bo njegova vlada storila vse za odpravo trgovinskega in naftnega embarga, hkrati pa je napovedal tudi devalvacijo dinarja. (NIA)
Aretirali brata Maxwell
LONDON — Britanska policija je včeraj aretirala brata Kevina in lana Maxwella (na sliki AP), sina založniškega magnata Roberta Max-wella, ki je zagonetno umrl med križarjenjem pri Kanarskem otožju novembra lani. Priprli su ju v zvezi s preiskavo o stečaju očetovega finančnega imperia. Konkretno naj bi bila vpletena v izginotje 425 milijonov funtov iz sklada za pokojnine skupine Mirror. Sinoči pa sta bila Maxwellova že na prostosti, saj je Kevin plačal 500 tisoč funtov (1,1 milijarde lir) kavcije, njegov brat lan pa 250 tisoč funtov ( nekaj več kot pol milijarde lir).
Velika škoda po divjanju tornada
Skozi osrednji del VVisconsina je v teh dneh divjal tornado, ki je povzročil precej škode (AP)
V milanski aferi sodniki že določili datum prve preliminarne obravnave
MILAN — Sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti je za datum prve obravnave za 26 osumljencev, za katere je milanski državni pravdnik Antonio Di Pietro zahteval vložitev obtožnice, določil 20. julij. V obrazložitvi zahteve po vložitvi obtožnice za Maria Chieso in še 25 drugih oseb, ki so vpletene v podkupnine v zvezi z zavodom Pio Albergo Trivulzio, so javni tožilci zapisali, da »obstajajo resni pokazatelji o odgovornosti teh oseb.« Do tega prepričanja so preiskovalci prišli na podlagi priznanj osumljencev in na podlagi obsežne dokumentacije, iz katere je razvidno, »da so se podjetniki, ki so si zagotovili zakupe del in dobav za zavod Pio Albergo Trivulzio, stalno posluževali sistema korupcije, da so vplivali na izid raznih natečajev.« Odgovornost teh 26 osumljencev pa naj bi izhajala tudi iz bančne dokumentacije in zaplenjenega denarja ter dragocenosti.
Poslanski odbor za odobritev sodnih postopkov proti poslancem pa je včeraj za teden dni preložil obravnavo o zahtevi za začetek sodnega postopka proti bivšemu mi-
lanskemu županu Paolu Pillitteriju (PSI), ki ga dolžijo večkratne zlorabe uradnega položaja z obtežilnimi okoliščinami v zvezi s poveritvijo svetovalnih nalog odvetniku Riccardelliju leta 1989 in 1990. Za preložitev je zaprosil bivši milanski župan, da bi lahko pripravil zagovor in pregledal dokumente iz tistega obdobja, ki so narekovali tako izbiro.
Prihodnji teden pa bi moral poslanski odbor začeti tudi z obravnvao zahtevkov, ki jih je v zvezi z milanskim škandalom posredoval sodnik Di Pietro in pri katerih je tudi vpleten Pillitteri in še drugi štirje poslanci-Glede na obsežnost materiala, ki ga bodo morali pregledati, vsi predvidevajo, da bo obravnava trajala precej dolgo.
V sami preiskavi o podkupninah v Mila-nu pa velja zabeležiti že 51. aretacijo. Včeraj so namreč karabinjerji aretirali 52-letne-ga Gianpaola Petazzija, člana upravnega sveta in nekdanjega podpredsednika družbe Ferrovie Nord. Obtožen je sodelovanja pri prejemanju podkupnine z obtežilnimi okoliščinami.