t«!o ¥8., it. 156. PcStnfna platana v cofovlnl y LSukSIaBsi* v pafeite 14, 1922. P>©sa^a it, 75 p« UPRE Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vs’k dan. Uredništvo in upravirštvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopisa: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Gek. rac. št. Il.y59. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 89 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. 1- KAISER: Vsem, ki čur jo pošteno , živimo v času fraz, v času dolgih de-at’ ki pa končno ne prinesejo nikakih uspehov. Vse ostane samo pri govorjenju, pozitivnega dela pa je bore malo. če bi se 3-vnali po pregovoru »Zrno do zrna poga-^ kamen do kamna palača« in če bi bila na- beseda samo gorčično seme ali pa s*®aniši kamenček, bi proletariat več ne tu*K v iZ(>bilju bi imel pogač, imel bi ,.// Palače in ne stanoval bi več v pod-*«»§Skih luknjah. 5e vTSeda> ^ Se ne uveljavi v dejanju, ata n l U(^arec v vodo. Tudi proletari-bodo rešile besede. Vnra? • a- da tisočletja stojimo pred izDrvi i ern — kako se bo rešil proletariat ^kapitalističnega iarma. danes '^ tem vPrašaniem stojimo tudi še Orsran-a^n° v^°^° igrajo pri tem strokovne on>an-Zaci}e- Težko ie pisati o strokovnih ko lZaciiah v političnem listu, v stro-lcer em Gasilu pa je skoraj nemogoče, se D!? nekateri ljudje tako rahločutni, da ker ve^ci čutijo prizadete in pa jih ni sto mora Kre^e nositi tisti, ki vDra5aŽ^° mi J"e pisati o tem važnem in se^njU .tuc*' zaradi tega, ker sem mlad Dravi h ^ rad Pregrešil proti načelu, ki to v« , niora mladina poslušati in delati ’ KI- uela starina-dati r • vsemu pa se ne bom bal pove- kaknr Ce> ki bo morda trda na levo, n ",a desn°-ie w e strokovno gibanje v Sloveniji staW°r otrok. ki se uči hoditi. Nič nima tnanif^a’ koleba sem in tja in vsak naj-terih i Sunek mu zada poškodbe, na kako J*** boleha. Pa saj tudi ni čudno, kalci in?068 tePejo za proletariat kleri-nist;’ bralci, narodni socialisti, komu-letar-Tr vsak hoče rešiti proletariat. Pro-£a ni k Da ’e nerazdružljiva celota in ali nop-n "a klerikalci vlečejo za eno SociaV . eralci zopet za drugo, narodni ^Sak za r°k<>- komunisti za glavo? niih pa hoče imeti celoto. Social- kalcem. liberalcem in narodnim ailstom odrekamo vsako pravico, da ^ e tepli za proletariat; to pa zaradi te-ker v svoiem programu ne morejo «ziti proletariata kot celoto, ifltam naših strokovnih organizacijah Dreiv s^c*a^iste in komuniste. Nikakega kom!ra- n* med članstvom, ker socialist in razr h ^ sta Proletarca, ki priznavata boti v* ^oi. pa hočemo to stvar še > obrazloži, Da rnoramo re5i, da ni-st0v, v organizacijah nikakih komuni-Da ti',^več 'e radikalnejše socialiste, ki darlr* 5 uv*devajo. da ie prava pot ven-bo socialne evolucije, izobrazbe, ki v> ® r°dila socialne revolucije. vČlani 0rgar|rzacije so socialistične, strokrf11^ So v Amsterdamski socialistični vni internacionali. Nevtralne pa so in morajo biti napram vsaki kakršnikoli strankarski politiki. To načelo zastopamo prej ko slej. Nekako čudno se pa nam zdi,da tega opozicija v strokovnih organizacijah noče priznati. Vsako pozitivno delo onemogoču-ie s tem, da izraža svoje največje nezadovoljstvo nad sedanjim pisanjem »Delavca«. Pa zakaj? Vzrok te opozicije napram »Delacvu« ie. ker ie v rokah takozvane »mlade struje«. Pravijo, da premalo piše v strokovnem smislu da polaga preveč važnosti na svetovne dogodke. Nam »mladim« predbaciva stara reakcionarna opozicija, da hočemo rušiti strokovne organizacije, da uvajamo poli- j tiko in se zgraža celo nad tem, da smo nekateri »mladi« tudi funkcionarji socialističnih političnih organizacij. »Stara struja« je bila pred strokovnim kongresom v marcu t. 1. »vladajoča«. Danes propagira nevtralnost v strokovnih organizacijah, ker ve, da ii je za vedno odklenkalo. Očitajo nam. da smo politično ekspo-nirani. Poglejmo pa nekoliko v stare registre in videli bomo. kako »nevtralne« so bile nekdai naše organizacije. Predsednik Strokovne komisije je bil načelnik socialno-demokratične stranke. Najbrže ni čisto »nevtralno«, če je glasilo Strokovne komisije v štev. 4. z dne 25. januarja 1919 objavilo sklep vseslovenske socialno-demokratične konference v Ljubljani z dne 19. januarja 1919 in resolucijo o političnem položaju in taktiki. Tudi ni posebno nevtralno, če je objavil »Delavec« v 10. štev. iz leta 1920. vabilo na občni zbor krajevne politične organizacije JSDS v Tržiču. Ni nevtralno, če je v štev. 41. z dne 9. oktobra 1920 v članku »Na čem sloni delavska solidarnost« pisal v zadnjem stavku »komunizem. ki razdira te naše organizacije, je navadna sleparija«. Prav stroga politika je razvidna iz štev. 43. z dne 23. oktobra 1920, kjer objavlja »Delavec« oglas: »Slovenskemu delavskemu ljudstvu k volitvam v konsti-tuanto s podpisom — Izvrševalni odbor socialno-demokratične stranke«. V isti številki objavlia tudi precejšnjo reklamo za »Naprei«. V štev. 47. z dne 20. novembra 1920 priobčuje na uvodnem mestu: Kandidati socialno-dmokratične stranke za volilni okraj Kraniske so in jih potem imenoma našteva. V isti številki piše prav lepo: »Koga nai voli strokovno ozrganizi-rano delavstvo«, in odgovor na to v zad-niem odstavku: Vsakega organiziranega delavca ie tedai dolžnost, da voli tistega in tisto stranko, ki se ie vedno za njega borila, ki ima bogate izkušnje in to je socialdemokratična stranka. Kdor pa drugače voli, napravi zločin napram delav- skemu pokretu. tedaj glasujte vsi — za socialno demokracijo! Mi se s to pisavo »Delavca« popolnoma strinjamo, ker vidimo, da so bile organizacije res socialistične. Značilno je, da so tako stališče zavzemali stari stro-. kovničarji tudi še po komunističnem razkolu. Danes pa nas dolžijo, da smo krivi, če proletariat ni združen v enotno fronto, češ da komuniste odbijamo. Kdo pa pravi to. da iih odbijamo? To pravijo tisti, ki so razkol — povzročili. Stari socialisti so se postavili na nevtralno stališče in bombardirajo »mlade». S tem so povedali, da je njih opozicija le puhla osebnost. »Mladi« delamo danes po socialističnem programu, povejte nam to-rei. kaj ni prav! Dokler bo opozicija sa-mo sumničila in tolkla po mizah, tako dolgo moramo smatrati vsako opozicijo za —* nestvarno. Naše strokovne organizacije so socialistično, stoie na razrednem stališču in ne morejo biti nevtralne. Opozicionalci se tega dobro zavedajo, vendar pa uporabljalo to finto. ker si hočejo s tem utrditi svoje uoziciie in lovijo na lini komuniste, Ta politika pač ni lepa. »Mladi« pa bodo morali pokazati opoziciji. ki obstoja iz »starih«, da se tudi zavedajo. da so socialisti in da so organizacije socialistične. Delaio naj torej po zdravih socalističnih načelih, kar naj pokažejo, kakor so pokazali »stari« tudi v »Delavcu«. Potem bo najbrže tudi kritika odpadla. Komunistično mislečemu delavstvu pa povemo, da se mu v naših organizacijah ne bo skrivil niti las. če ne bo sledilo tistim, ki so nekdaj tudi kričali proti komunistom. danes pa se oklepajo komunističnega delavstva, da ruieio proti organizacijam. v katerih so dolžni delati.______ NARODNA SKUPŠČINA. 12. Julija. Danes ni seje. V petek pride že do prvega glasovanja o proračunu, nakar se prične podrobna razprava. V finančnem odboru je zbudila veliko ogorčenja vest. da je vojno ministrstvo napravilo precej dolga za preskrbo —-moštva. Torei še ni bilo dosti — kako se pa moštvu godi? PolltMn« vesti. -f- V »Slovenskem Narodu« objavlja bivši podpredsednik demokraške stranke, dr. Vladimir Ravnihar, daljše pojasnilo k nedeljskemu zboru zaupnikov J DS. V uvodniku povdaria z debelimi črkami, da je odstopil zaradi nezdravih razmer v strankinem načelstvu. + V Zagrebu so zaklučili š pedi terski delavci svojo stavko, ker so delodajalci ugodili delavskim zahtevam. H- Iz Belgrada poročajo, da je ministrski^ predsednik Pašič predložil kralju kot kandidata za državni svet dr. Nika Županiča. šefa etnografskega muzeja v Ljubljani. -f V Atenah je bilo pred dnevi vojno zborovanje, kateremu so prisostvovali vsi višji častniki, kralj, poveljnik Smirne in poveljnik grških čet v Mali Aziji. Zborovalci so zaključili, proglasiti v kraljevini vojno stanje ter mobilizirati 100.000 mož za novo vojno proti Turkom. + V Pragi so otvorili 11. t. m. konferenco zastopnikov rudarjev iz vseh pre-mogokopov češkoslovaške republike. Obravnavali so število odpuščenih rudarjev, ki znaša od meseca maja 8000. Obrat je v vseh rudnikih omejen. Mezde so znižali, produkcijo pa dvignili. Konferenca je sprejela tozadevno resolucijo. + »Rothe Fahne« objavlja senzacionalno vest, da so člani udruženja Erhardt Drejeli nalog, da se podajo na Bavarsko, kjer naj podpirajo reakcionarno gibanje. List je mnenja, da nameravajo proglasiti na Bavarskem vojaško diktaturo z generalom Ludendorffom na čelu. + V Berlinu zborujejo dan za dnem stranke ter se razgovarjajo o tem. »kaj se pripravlja«, *kai bo prišlo« ter »kaj bo iiz-nenadilo*. Te dni so zborovali tudi komunisti, izmed katerih je nastopilo precej govornikov. Občo pozornost je vzbudil neki Amerikanec, ki je dejal, da v Ameriki ni delavskih strank, da ne sklicujejo sestankov, da je nezaposlenost velika, da so zbrali za Rusijo milijon dolarjev in da če zborujejo delavci enkrat v letu. potem gre že za nekaj »impozantnega«. O ka ^ trdi kje jih čeveli žuli. Smešna -oV_ ge bi o popolni zasužnienosti ni J ^ zahtevam delavstva ugod^ ugodnostl žavah obstojajo dokai vec .gnienju« delavstvo, a o kakem »zasus:nie & daialcem tudi tam ni gov • ^ nje «5^ tudi nikakor ne gre, da bi b dciavne 111 no. če bi se obvezali isk*11 deiaVstva.= pri strokovni organizacj kflJcvu- mega. Drugod, kjer so Pos.^ljanske veznice večje kakor vse .. je nai. ie ta zahteva delavstv doV0l^i• [j liavljena in so delodajalc ^ q naJ « strokovne organizacije . |oVnih & u ustrezati pri dodeljevanju s^r0ili°- *Vec •j°sit) Špindler se ie nahajal SDodrm-1 • a. poslopja. Pri delu pa mu je šče ,in . ° m je padel iz višine na dvori-t>o ohr- Je ?nesveščen obležal. Na glavi in d-iUZU 'e zadobil tako silovite poškoid-kitn avt ° mora'i takoj odpeljati z rešil-le Ugotovi 7 sP*oano bolnišnico. Zdravnik vil tudi zelo nevarne notranje po- škodbe. — Malo za tem so iz iste pivovarne zopet pozvali rešilno postajo. Delavec Franc Sulz se ie o.ri delu zadel ob električni vod z visoko napetostjo, kar ga je vrglo kakor mrtvega na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, odkoder so ga po zdravniški pomoči oddali v domačo oskrbo. — Silno značilno je. da sta se zgodili isti dan na istem kraju dve težki nesreči. Ali gospodje podjetniki nič ne skrbijo za varnostne naprave? Letos je pričakovati obilo sadja na našem trgu. Mestni magistrat se je spomnil, da je mnogo prodajalcev prodajalo ukradeno sadje, zato je zapovedal, da se mora vsak prodajalec izkazati z od svoje občine potrjeno izkaznico, odkod je svoj pridelek dobil. SvoSsode. Dramatični odsek splošne zveze del, izobr. društva »Svoboda«, podružnica Trbovlje, priredi v soboto, dne 15. junija t. 1. ob 7. zvečer v dvorani konsumnega društva v Hrastniku Oanglovo dramo: »Sin«, štiridejanka. Cene prostorom: 1. prostor 4 Din, II. prostor 3 Din, stojišče 2 Din. — Predprodaja vstopnic v trgovini konsumnega društva (Malovrh) v Hrastniku. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.50 Din. 1 lira 3.82 Din. 100 avstrijskih kron pa 34 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.56 švicarskih frankov. NAŠ OBUP IN NAŠ UGLED. Da se bomo morali državni nastavljenci v i svoji osvobodeni domovini tako bridko boriti za | svoj obstoj, tega nismo pričakovali. Toda žc koncem leta 1919. smo svojo zmoto uvideli, ko smo se morali za priboljške boriti kot stavkarii. Še slabše je danes, ko o svoji bedi in obupnem stanju družin odkritosrčno skoraj govoriti ne smeš. Še boli obupen je pa naš položaj danes, ker so nam oni priboljšek, ki smo ga dobili z zakonom meseca decembra 1. 1. — kar naenkrat z brzojavno naredim ukinili, oziroma maksimirali so naše prejemke, toda le pri onih nasitavljencili, ki imajo najmanj plače in pa naivec otrok, to so — uslužbenci neuradniških kategorij, če danes uradnišivo s svoumi prejemki ne more živeti, kako bo šele živel sluga ali poduradnik — z današnjimi maksimiranimi prejemki? Koliko je biio že protestnih shodov, kodiko že spomenic, depu-tacij itd., da bi nam to vnebovpijočo krivico popravili, a do danes ni še nikake rešitve! Ni tora} čuda. da ti prizadeti tovariši trumoma zapuščajo državno siužbo! Potrpežljivo smo trpeli bedo in pomanjkanje v svojih družinah, ker smo se še vedno nadejali boljših časov, toda — zastonj! — Kolikor so nam družinske razmere^ dopuščale, smo našo bedo in pomanjkanje blažili s tem, da so naše žene nosile skromne premičnine od meseca do meseca v zastavljalnico, a vse to le zato, da srno se z a mogli pošteno preživeti. Ni nas tega sram, vse je bilo pošteno. Za ukinjene naredbe in pa povišek prejemkov ni nobenega vidika po sedanjem vladnem režimu, premičnin pa — ra-zun skromnega pohištva — ^ tudi nimamo več. Kaj nam je sedai početi, s kom nai preživimo svojo lačno in sestradano deco? Ali naj popro-damo še tisto skromno poliištvo. da bomo itak pičlo odmerjeni počitek uživali na golili — tleh? Ali naj prične naša deca po mestnih ulicah beračiti? V tako obupnem stanju se nahajamo vsi, ki si ne moremo preskrbeti zasebnih služb. Zato snio si pričeli blažiti ta položaj v precejšnji meri po receptu g. finančnega ministra z zarado, ampak pošteno. — Nekateri tovariši — sotrpini — liodiiio v že itak skromno odmerjenem prostem času delat na polje, žagajo drva po hišah, delajo pri raznih stavbenikih, pri pekih pečejo po noči kruh, opravljajo siitžbe poljskih in gozdnih čuvajev, šivajo no lastnih domovih raztrgane vreče itd. samo zato. da se zamorejo skromno, a pošteno preživeti v teti gorostaismi in vedno rastoči draginji. Vse to je žalostno in resnično! — Žalostno pa je za nas — kakor škandalozno za državo — tomboli, ko uvidimo, kaii smo si po dolgoletnem in zvestem službovanju v državni službi — priborili. — Javni organi vršimo dnevno po 16 in še več ur naporno in odgovornosti polno službo, a v pičlo odmerjenem času naj se pa bavimo s »postranskimi zaslužki«. Železni stroji rabijo svoi oddih, a nas male in uboge zemljane pa tirajo v brezkončno delo in zarado! V takem položaju ne bomo dolgo vzdržali, sistem nas tira v gotov pogin, kajti moči nam bodo kmalu pošle. Kaj bo počela naša, še nepokvarjena deca. ko ne bo več onega, ki danes vse vzdržuje, vse pošteno preživi? — Kdo bo našo deco podpiral, kdo preživljal, ko ne bo več družinskega očeta? Ali ne bo imela država to nalogo? — Tudi tu bodo izdatki! — S postranskim zaslužkom odjedamo raznim delavcem po poklicu vsakdanji kruli in povzročamo brezposelnost. Z »zarado« trpi naš ugled v največji meri — ugled javnih organov — naš ugled ie ,pa tudi mr led naše domovine. To nas boli, boli tem bolj, ko se naan javno očita, da nič ne zaslužimo, pa da delamo zaia-dio. Žato se oglašamo javno, ker vemo, da naše današnje razmere in naše životarenje ni v prid državi. Ponovno apeliramo na merodajne faktorje in na javnost: ukrenite vse potrebno, da nam naš položaj hitro zboljšajo, ker mi pešamo in hiramo naša deca pa je giadna! Zganite se! A. L.: KJE JE LAŽ IN OBREKOVANJE NAJBOLJ POCENI? Kdor čita »Delavske Novice«, lajbžur- nai s. Stefanoviča, bo lahko videl, da so v tem listu prostori za demagoško pisavo vsakemu obrekovalcu na razpolago. Edina resnica, ki jo je kedaj ta listič napisal je razvidno v štev. II./16. z, dne 20. aprila 1.1. na prvi strani, ko piše med drugim to-le: Jasno je tudi, da mora biti delovno ljudstvo politični faktor, da si iz-vojuje in obdrži državljanske pravice in politično silo. brez česar mu je strokovni bo; onemogočen ali pa vsaj ostane skoraj brezuspešen. — (Gospod Stefanovič ali autor članka »Draginja, valuta in delavno ljudstvo«, ki se podpisuje z V. F., kakšne politične organizacije so za delavstvo najboljše, tega pa nekdanji komunisti in sedanji klerikalci ne povedo. Na Viču pri Ljubljani so pri občinskih volitvah neod-visneži glasovali za klerikalce,to beleži-, mo kot kronisti). To smo socialisti vedno trdili in še trdimo, pa še bomo trdili, da proletariat brez politične moči v državi ne bo zmagal. Obenem pa tudi trdimo, da mora biti proletariat organiziran v socialističnih organizacijah, a ne v grupah neodvisnih fra-zerjev. ki si ne upajo pokazati barve. Njim; zadostuje za enotnost proletariata in za njegovo vzgojo par mastnih fraz; in s tem je tudi vse opravljeno. Politične organizacije ne marajo, ker se sramujejo povedati. da so se v preteklosti silno zmotili, ker so se s politiko igrali kakor otroci z ognjem. Delali so politiko po klerikalni šabloni z razliko, da so komunisti obljubljali odrešenje zatiranega ljudstva takoj, L j. pred smrtjo, dočim klerikalci obljubljajo izveličanje š.ele po smrti. Zaradi tega imaio klerikalci lažje delo: 1. ker jim svojih obljub ni treba iz-preminjati in 2. ker je nevednežu težko dokazati, da so tiste obljube res samo — obljube. Poleg tega imajo za seboj še močno in bogato cerkveno organizacijo, ki jo povrhu vsega še država podpira, kljub temu, da hujskajo proti državi. Buržoazija. ki sedi na vladi, pač dobro ve. da klerikalci hujskajo, pa ne nastopa proti njim kakor je nastopala in še nastopa proti komunistom, ker se zaveda, da so pri klerikalcih po večini na vodilnem mestu duhovniki (dušni pastirji), ki so radi pripravljeni v slučaju vojne, in naj' io izzove protestant ali laški kralj, ali bog Marnon sam. svojim na duši revnim ovčicam to vojno priporočati, seveda če se jim zasigura primerna šarža v vojski. (Glej avstrijsko vojsko, ko so stopili kaplani takoj v čin kapitana). Ti ljudje so bili zmožni po svoji nemorali zagovarjati tudi Turke in Wilhel-ma. celo molili so zanje, da bi zmasrali v krvavem bom z ognjem, mečem in strupom proti drugim ljudem in to še celo kristjanom, dasiravno »sveta« vera to prepoveduje. Oni sc niso prav nič oziral' na »sveto« vero, še manj pa na Boga. Oni imajo pač dvojnega boga. enega čislajo za vernike v obliki »svete« vere in njenih ceremonij, enega pa imajo.'ki mu je ime Mamon. (Kapitalizem). Ta jim daje sredstva, da se vzdržujejo kot' njegovi hlapci. Pri tem pa prav radi slišijo, da jih ljudstvo imenuje božje namestnike. Ljudstvo vse to mirno gleda, posluša ter verjame tem hlapcem, ker ne sme dvomiti o čistosti, ki mu jo kažejo v svetlem zlatu Velike množice se zbirajo pri takih slavnostih. Po teh množicah štejejo klerikalci svojo moč. Na podoben način delajo tudi komunisti, ki so včeraj govorili o sovjetih in republiki, danes pa govore o nezavisnosti in enotni fronti. Ne povedo pa. da so oni krivi velikanskega poraza proletarskih vrst v Jugoslaviji. Kadar se barka potaplja, io zapuščajo podgane. Tako so naredili tudi voditelji komunizma, zbežali so kakor podgane in zapustili proletariat, ko so zagledali zakon o zaščiti države. Takoj nato so si poiskali drug sistem kot limanice za proletariat. in sicer: neodvisnost. Kako pa izgleda neodvisnost teh par ljudi? Začeli so organizirati od zgoraj! Gospod Stefanovič je lastnik in odgovorni urednik »Delavskih Novic« On ni odgovoren organizacijam, kakor so uredniki odgovorni pri socialističnih organizacijah. Ali ni ta gosji, neodvisen? Kdo pa sklepa o tisku in taktiki organizacije? Kdo drugi nego neodvisni urednik? Kdo kontrolira dopise? Zopet samo gosp. urednik. On je neodvisen v pisavi in nihče ga ne more zgrabiti, če se zlaze n. pr., da je b { Leskošek v Mariboru na shodu stavb _ skih delavcev in predlagal tam io pa je moral oditi, dasiravno so . ^ skošek v Mariboru na shodu m “ ./«,„ je v Trbovljah Leskošek zbežal ali darji (neodvisni) bodo podpira1 . ^ joče pri Westnu. Tudi tu se Je P . .g neodvisnost v tem, da neodvisni dali, ker niso odvisni od tega, Stefanovič obljubuje. . . Napisal sem te vrstice ne v os obrambo, ampak v poiasnenje delovat«. osamljenih frazeriev, da spozna veJ\. proletariat kapitalistične hlapce niaJ ^ šega kova z njihovim patentom visnost«. ____________ Izdaj.itelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. o Odgovorni urednik: Anion PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubija^ Zahtevajte povsod || j m tudi same makarone Jt @ staroznane tovarne Žnidaršič & Valenčič, llirska-Bistrica- Zatoga: /?. ButlC iti dfUg, Ljubljana-Celje-Maribor. M izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE“, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. nit 3E 3E v Trbovljah, r.z,s o,z. sporoča svojim članom, da toči dobra dolenjska, bizeljska in Iiu403ners^® Izbrana vina, kakor tudi vedno SV&že pivo v sodčkih in steklenicah, ve po konkurenčnih cenah. VLOGE obrestuSe p® čistih 4 1la °/o. Vloge so znašale 31. d®0, _ j T/ KHiv /\n< .j » . . . — . —______________________ . j _ 1 TTlaS** . 1921 - v w, M w -m lva , v ^ K592.97P17, rezervni delež K 29.022‘19. Blagovni promet v letu 1921 pa j® zDa" K 1,820.617-51. Cian postane lahko vsakdo, ki plača K 50-- in vpisnino 50 vin RAZNO PERILO n dane, pspoda ia dno priporoča tvrdka A.&E,Skabernč Ljubljana, Mesini trg 10. E3Ef53 VRTNAR, ki zna obdelovati peščeno zemljo in ki je deloma vešč vinograd-stva, se takoj sprejme. Ponudbe naj se pošljejo: Gospodarstvo Braun, Gjurgjevac, Hrvatsko. vanje Na stano in hrano Bprejmem takoj bolj gospoda. Na bra“ , v se P0" tudi abonente. Na“ j.,*, izve v upravi »NaP^ Akcijska družba za eksploatacijo premogovnih rudnikov v Petrovcu, Pozarevačkem išče večje število dobrih, izvežbanih rudarjev za- zji dela pri črnem in rjavem premogu. Delo je na akord, sluzek dober, stanovanje na razpolago. Nastop takoj.’ Ravnateljstvo premogovnih rudnikov, Petrovac, Pozarevački. The .OLIVER najboljši in naJceneJŠi g pisalni strok Zastopstvo m zaloga: IVJ&N r.*tB fr * papirna trgovina v Ljubljani. Sir. Petra «