ZGODOVINA KRAMARSKIH HIŠIC V PREŠERNOVI ULICI DR. RUDOLF ANDREJKA Prešernovo ulico obroblja na desni strani, od fran čiškanskega samostana do palače Kreditnega zavoda, sklenjena vrsta 23 pritličnih, 3—4 m širokih, zidanih prodajaln, ki imajo kot posebnost vsaka svojo hišno številko (4— 48), tako da predstavlja vsaka izmed njih, tudi če bi ne bilo stiliziranih pilastrov med njimi, že na zunaj stavbo zase. Nad vsako ležijo podstrešni prostori: njih nizka, nekdaj polkrožna okna so se šele v novejšem času nadomestila (z izjemo nekdanje vhodne veže št. 26 in spodnjih prodajaln št. 4—18) z večjimi, štirikotnimi okni. Dolga vrsta teh 23 prodajaln je pokrita z eno samo enakomerno streho, nad katero se vzdiguje K) majhnih mansardnih izgradkov, po pet na vsako stran. Začetek in konec stavbe sta označena s trikotnim, nad 4 pro dajalnami položenim slemenom. Arhitektonsko ni na celi stavbi nič posebnega: na sprotno, na gledalca učinkuje danes, dasi stoji pra vilno v regulacijski ulični črti, kakor ostanek iz mi nulih časov in kar nič se ne sklada z ostalimi, po ve čini dvonadstropnimi hišami in palačami Prešernove ulice. Tem zanimivejša je zgodovina postanka teh zdru ženih hišic, ki nam pove, da so se pred skoraj 100 leti sezidale kot nadomestilo za lesene kramarske kolibe, ki so stale nekoč na starem čevljarskem in špitalskem mostu. Kako in zakaj je prišlo do tega, naj bo po jasnjeno po arhivalnih virih,1 ki se tu prvič priobču- jejo, v naslednjem. 1 Arhivalni viri: l. V ljubljanskem mestnem arhivu: 1. Sodni protokoli mesta Ljubljane 1652.—1659.; 2. Knjige o izdatkih (Ausgabe Buch) mesta Ljubljane 1657.; 3. Der landesfiirstlichen Haubt-Statt Lavbacb Cammer Zins Urbarium: a) Crammer Ladlein auf der Schuster - Prukhen (1620. 1752.); b) Crammer Ladlein auf der Spittal Prukhen (1659. do 1752.); 4. Statt Crammer Urbarium de anno 1652 -1770: a) Cramer Laden auf der Schuster Prukhen, b) Cramer Laden auf der Spital Prukhen; 5. Handurbarium der Stadt Laibach von den Kram- hutten auf der Schuster- und Spital Briicken 1795 bis 1799. KRONIKA 17 Špitalski most za Valvasorja (1S80). Lepo se vidijo mo stna vrata, ne koncu mosta, tik pred ši rokimi Špitalskimi vrati so kramarske kolibe 1. KRAMARSKE KOLIBE NA ČEVLJARSKEM IN ŠPITALSKEM MOSTU DO LETA 1785. Najstarejša ljubljanska mostova sta bila Čevljarski in špitalski (pozneje Frančiškanski) most. Prvi je gotovo toliko star kot Ljubljana sama in je bil do 14. stoletja, v katerem se je zgradil špitalski most, edini dohod v mesto. Od takrat so ga imenovali »Gor nji most« v nasprotju s »Spodnjim (Špitalskim) mo stom«. //. V mestni registraturi: 1. Konvoluti: Bruckenbau und Kramerladen, zlasti akti pod 20/7 ex 1835; 2. Notbuden (zasilne lope), akt 7/1625 ex 1840; 3. Krambuden ini Hause No. 57 Kapuziner Vorstadt, akti: 7/5097 in 7/0798 ex 1840, 7/2051 ex 1847. ///. V arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani: 1. Grund- und Satzbuch von den Laden auf der Schuster und Spitalbriicke, Hauptbuch IV; 2. Listinska zbirka zemljepisnih prepisov (Umschrei- bungen), zvezki T 1—28 (1786.—1840.); 3. Grund- und Satzbuch der Giilt Neuvvelt und Jamnig- hof, glavna knjiga 1786. do 1830. in dodatek 1830. do 1850. IV. V arhivu Frančiškanskega samostana: Spisi o zidanju kramarskih hišic v Slonovi ulici in od stopu samostanskega vrta v ta namen; V. Konskribcijske pole ljudskih štetij 1834., 1857. in 1869., 1880., 1890. in 1900.: Slonova ulica; 1910., 1921. in 1931.: Prešernova ulica. VI. Župne matice frančiškanske, stolne in šentpetrske župnije. VII. Tiskani seznamki ljubljanskih hišnih posestnikov 1802.-1840. VIII. Obrtne knjige in obrtni registri ljubljanskega mest nega magistrata in mestnega poglavarstva od 1850.-1937. Postanek kramarskih kolib na »Gornjem mostu« sega nazaj v čase cesarja Maksimilijana I. (1493. do 1519.), ko je mesto na cesarjevo pobudo odpravilo z mostu dotedanje mesarske stojnice in jih nadome stilo z 32, tesno vsaksebi zgrajenimi tržnimi koli bami, po 16 na vsako stran. V te kolibe so se vselili po večini zastopniki kožarskih obrtov: jermenarji, torbarji, čevljarji, tako se je Gornjega mostu s časom oprijelo ime čevljarski most. Kolibe na čevljarskem mostu so bile 1. 1837., ko se začenja naša razprava, gotovo najmanj 300 let stare. Ta most je v noči od 16. na 17. februarja 1654. po malomarnosti nekega nožarskega pomočnika z vsemi kolibami vred pogorel.1 Na novem lesenem mostu, ki so ga zgradili med 1657.—1657., pa je bilo odslej le še 26 kolib. Najbrže je bil to vzrok, da je mesto dalo takrat na Spodnjem (Špitalskem) mostu postaviti 12 novih kolib (glej spodaj), da namesti v njih kramarje, ki niso več mogli dobiti prostora na Gornjem mostu. Ta Gornji most z njegovimi kramarskimi in čevljar skimi kolibami opisuje prvič podrobneje Valvasor- 1 Opomba v Cammer Zins Urbarium 1618. 1656.: »Die Obere Prukhen ist laider durch Vervvarlo.sung eine.s schlechten Menschen und Messersehmidts Gesellen den 17. Monats Febr. ver\vichen 1654 Jahrs mit denen darauf gestandenen Laden nach Mitternacht abgeprunnen.« - Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain, XI., str. 672: »Z\vo Bruck en sind in der Stadt Lavbach zu sehen: eine bey dem Spittal Thor, iiber welche man in die Stadt gehet; die andere aber, oder sogenannte Obere Brucke ist mitten in der Stadt, auf bevden Seiten mit gemeinen Kauffmans-und Schuster-Luden oder Krdmen angefiillt und auf jeder Seiten in der Mitten ein schoner Gang oder Gallerie, wo-rauf man spatzieren gehen und ins Wasser schauen kann.« Prim. tudi Štele, Valvasorjeva Ljubljana, 1929., str. 12 in tam priobčene slike str. 22 in 33. 18 KRONIKA menja, da stoje kolibe na obeh straneh mostu. V sredi mostu je na vsaki strani »čeden hodnik ali galerija, po kateri se lahko sprehajaš in gledaš v vodo«. Podoba mostu iz te dobe je ohranjena v Val vasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« natančneje, ka kor v njegovi grafični zbirki, kjer je most označen le v glavnih potezah. Most je počival na treh lesenih stebrih. Na sliki (pogled na Ljubljanico z juga) se vidijo v sredi mostu omenjene galerije, desno in levo od njih pa lesene lope, s katerih gleda na vsako stran po 6 majhnih lin na vodo. Nasprotno pa špitalski most za Valvasorjevih časov i)o večini še ni bil obdan od kramarskih kolib. Na njegovi veliki sliki Ljubljane od severozapadne strani (XI. knjiga, med str. 666—667) je špitalski most sko raj prazen, le pred Špitalskimi vrati ga obroblja na vsaki strani 4—5 kolib, združenih v podolgasto, pri tlično poslopje. Te kolibe je dal mestni magistrat leta 1657. zgraditi v mescih juliju in avgustu. Tesarska dela je izvršil tesarski mojster Hanže Kramar (Khra- mer) za 84 II. 34 kr., železo in pločevino pa je pre- skrbel Gregor Brtoncelj (VVcrtanzel) za 14 11. 23 kr.' V te kolibe so se takoj vselili kramarji, strugarji, glav- ničarji, še celo en slaščičar (Hans Khirchstetter, Zukherpacher), ki se pa je okoli 1668. preselil v novo, od dotedanjih kolib ločeno prodajalno (dem vor denn Spitalthor neu erpauten Laden), ki je bila zidana in obokana. Po vrstnem redu v urbarjih smemo sklepati, da je bila to predhodnica poznejše Bučarjeve proda jalne na Marijinem trgu tik ob levi strani špitalskega mostu pred mestnimi vrati. Kirchsteterjeva slašči čarna je tu obratovala do 1688. V prvi polovici 18. sto letja se stanje kolib na špitalskem mostu ni znatno izpremenilo. To nam med drugim dokazuje oljnata slika sv. Florjana v cerkvi sv. Petra, na kateri nam je nje slikar, Valentin Metzinger, ohranil podobo zgor njega šentpetrskega predmestja s špitalskim mostom vred. Postanek slike stavljajo v I. 1738. Tudi tu sta prve dve tretjini mostu še prazni, le na koncu proti Špitalskim vratom vidimo, podobno kakor na Valva sorjevi sliki, kolibe. S temi dognanji se ujemajo tudi spisi v starih davčnih urbarjih mesta Ljubljane. Med 1. 1658. do 1763. je vpisanih na čevljarskem mostu 26 kramarjev, število, ki je ostalo od 16. stoletja neizpremenjeno do 1. 1840., na špitalskem mostu pa jih je samo 12. To stanje traja do 1. 1769., ko se v urbarju špitalskega mostu nenadoma podvoji število kramarjev. V leta 1768. do 1770. smemo torej postaviti zgraditev novih kramarskih kolib na špitalskem mostu, tako da je bil ta most odslej na vsako stran popolnoma zakrit s kolibami. Kramarske kolibe so bile, kakor mostova, na ka terih so stale, lesene in v bistvu vse enako zgrajene. Slonele so deloma na mostnicah, deloma pa na po sebnih pilotih, ki so jih podpirali izza struge. Bile so od treh strani obdane z lesenimi stenami, spredaj pa proti mostnemu cestišču odprte. Tla so bila iz desk; nad lesnim stropom je bilo majhno nadstropje (Ober- boden), ki je bilo seveda primitivne j še, ko v poznejših zidanih hišicah v Slonovi ulici, a je služilo v glavnem istim namenom: shranjevanju blaga in če treba tudi za delavnico. Streha kolib je bila vsaj že od konca 18. stoletja iz opeke. V vsako kolibo so držala s srede mostu v močnih lesenih podbojih vdelana vrata. Pra vih oken menda ni bilo, če je bila kakšna lina, se je čez noč in ob praznikih zapirala z močnimi lesenimi zaklopk2 V teh kolibah se je prodajalo raznovrstno blago. Najmočnejše so bili zastopani čevljarji, zlasti na Čev ljarskem mostu. (Jožef Spatz, Matija Pogačnik, Janez Jurij Tavčar in njegov sin Anton, Jožef Killer, Simon Franc Ledenig, Pavel Miihlcisen, Martin Urbančič, Franc Sark), pa tudi na Špitalskem mostu jih je bilo mnogo (Jurij Kraxner, Andrej Lederer, Jakob Sprih, Jurij Terler, Gregor Sorčan), za njimi sedlarji (Ber nard in Fortunat Novak, Filip Knerler, Volbenk Le derer, Franc Weinhardt), potem jermenarji (Jožef Gladek, Janez Langcrholz, Pavel žlebnik). Imeli pa so svoje kolibe tudi nnlarji (Jurij Gambs, Dominik in Andrej Fock, Peter in Marija Venazzi, Franc Ruda, Jožef Stfelba), vrvarji (Bernard Mayer, Tomaž Sihel, Miha Tomažin in Tomaž Ziegler), strugarji (Matija Schdnauer, Franc in Simon Ungelerth), glavničarji (Uršula Gutschein), pa tudi prodajalci soli in žganja (Franc Zollner), tobačni trafikanti (Alojzij Hoff- mann) itd. Močno so bili zastopani tudi kramarji. Med njimi najdemo tu pa tam imena starih trgovcev (Anton Mi ha Kukh, Jeroman Janez Batistini), Mnogi kramarji so se izza 1. 1786., ko so bile po odloku cesarja Jo žefa II. odpravljene meje med bogatimi kramarji in trgovci, prešli med trgovce, n. pr. bivši kramarji Ja nez Krstn. Primic, Janez Dežman, Martin Sonc, Anton Miha Černot in dr. Bili pa so med njimi tudi taki, ki so ostali vse življenje kramarji, čeprav so obogateli, bodisi, da so bili iz starejše generacije pred 1786., bodisi da niso marali poslužiti se novih pravic. Med njimi je Andrej Alič, bivši (1796.) tiskarski pomočnik pri Kleinmayrju, še 1. 1809. vpisan kot »postuliran« tiskar in kramar. Hiša na voglu špitalske ulice na sproti Meščanskemu špitalu (poznejša Dežmanova hiša št. 270) je bila od 1752. do 1768. njegova. Janez Zdvrč (Sauritsch) je bil od 1740. do 1794. hišni po sestnik v Kapucinski ulici 52 (danes VVolfova ulica 10); od njega je kupil mladi kramar Janez Krstn. Pri- 2 Opis take kolibe je ohranjen v dražbeneni zapisniku Venazzijeve kolibe štev. 20 na Čevljarskem mostu z dne 14. oktobra 18-11. 1 Ausgabe Buech za 1. 1057., fol. 109 (Ausgaben auf Ge- ben, No. 122). Čevljarski most za Valvasorja (1680) z južne strani KRONIKA 19 mic, ded Primčeve Julije, 1. 1769. prvo svojo kolibo na špitalskem mostu. Tomaž Matevž Dudič je bil do 1. 1761. lastnik hiše št. 46 na Marijinem trgu, v kateri je bila tudi dobro obiskana gostilna. To hišo je po zneje (1762.) kupil kramar Gašper Prebiv (Prebiu), sprva mežnar pri samostanu klarisinj na Dunajski cesti. Njegovo veliko premoženje s hišo št. 46 (danes Seunigova hiša, Marijin trg 2) in zidano kramarsko prodajalno na Marijinem trgu ob levem koncu špital- skega mostu je 1. 1792. prešlo na njegovega zeta Ja neza Ev. VVutscherja, katerega potomci so tu trgo vali do 1. 1877. Večina teh kramarjev so bili Slovenci, saj so se razvili iz podeželskih sejmarjev, ki so se naposled ustanovili v Ljubljani. Skoraj vsi doma izven Ljub ljane, so bili v časih, ko je bilo osnovno šolstvo komaj v povojih, po večini še nepismeni. Tem višje je oce njevati njih trgovske uspehe, ker so bili plod njihove pridnosti in darovitosti. Ljubljanski kramarji so bili konec 18. in v začetku 19. stoletja oni živelj, ki je prodiral iz neizčrpnega zbirališča sklenjenega narod nega ozemlja od zunaj v vrste tujega (nemškega in italijanskega) ljubljanskega trgovstva. Izišli iz kmet- skega rodu in po naravi svojega obrta v stalnih stikih z domačim kmečkim prebivalstvom, so si po nujnosti razmer samih, bolj kakor iz narodne zavednosti, ohra nili svoj jezik in svoje navade tudi v mestu. V rod bini Janeza Krst. Primca in tudi še njegovega sina Antona se je tudi potem, ko so Primci postali trgovci in stopili v socialne in rodbinske stike s prvimi trgov skimi rodbinami, govorilo po slovenski. Veliki trgovec Miha Dežman, ki je začel kot kramar, je bil prijatelj in podpornik Metelkov ter je dal na svojo hišo na voglu špitalske ulice napraviti pred 120 leti prvi slo venski napis »Bog blagoslovi naše delo«. Kramarske kolibe na čevljarskem in Špitalskem mostu so bile do 1. 1785. mestna last; kramarji in Frančiškanski (prej Špltalskl) most leta 1890. Pogled z Marijinega trga. Levo Mayrjeva hiša In predzidana ji prodajalna „Pri Bučarju" obrtniki v njih so bili le najemniki, ki so plačevali mestu za kolibe 6—10 fl., pozneje pa 12 fl. letne na jemnine. Konec 1. 1784. pa je izdal nofranje-avstrijski gubernij v Gradcu na povelje cesarja Jožefa II. na- redbo z dne 25. oktobra 1784., po kateri je moralo mesto vsa svoja zemljišča in donosne stavbe prodati, da s tem poplača svoje ogromne dolgove. Ta naredba je zadela tudi kramarske kolibe, ki jih je dala cesar ska kresija v navzočnosti mestnega magistrata na ljubljanskem rotovžu dne 27. januarja 1785. na javno dražbo, in sicer tako, da so izdražitelji kolib postali njih pravi lastniki, prosti prenosnine (laudemija) »za vse večne čase« in da se odslej kot lastniki vpisali v posebno zemljiško knjigo.1 Na osnovi dražbenih za pisnikov je sklenil nato magistrat z izdražitelji vrsto kupnih pogodb, ki so izdelane vse po enem kopitu. V teh pogodbah2 se je magistrat izrecno zavezal, da bo »nove lastnike ,quoad existentiam' prodanih jim ko lib zmirom ščitil in da bo vsa popravilu mostov sam opravljal; če bi pa bilo potreba most popraviti in bi se zavoljo tega morale kolibe deloma ali sploh odpra viti, potem je magistrat dolžan, jih po izvršenem po pravilu takoj zopet postaviti in jih spraviti v prejšnje dobro stanje.« Na tej dražbi 1. 1785. so se skoraj vsi stari najem niki kolib umaknili novim izdražiteljem. Obdržali so svojo staro posest na Špitalskem mostu samo kra marji Andrej Alič (stara št. 4, konskribc. št. 16) in 1 Grand- und Satzbuch von den Laden auf rier Sehuster- und Spitalbrficke; zbirka starih zemljiških knjig ljubljan skih (Hauptbuch IV). 2 Prim. Kupno pogodbo med mestnim magistratom in Janezom Krst. Primcem z dne 13. januarja 1780. glede ko libe stara št. 14 (konskrib. št. (i), knjiga zemljepisnih pre pisov (Umschreibungen) Toni. 5, Kol. 19 20 v arhivu Nar. muzeja. Primic jo je izdražil za 321 fl.; dvojno kolibo št. 16/17 (konskrib. št. 4) pa za (542 fl. 20 KRONIKA Razpelo, ki Je najbrž prej stalo na Špitalskem mostu, sedaj pa stoji vrh stopnišča k frančiškanskemu samostanu Janez Krst. Primic (stara št. 5, konskribc. št. 15), na Čevljarskem mostu pa kramar Matija žlebnik in čev ljarji Matija Pogačnik, Jožef Spaz in Simon Ledenig. Izdražilo se je 1. 1785. na čevljarskem mostu 26, na špitalskem pa 19 kolib, med temi ena dvojna (št. 16/17). Leto za tem (1786.) so na špitalskem mo stu padla špitalska vrata, z njimi pa najbrž tudi tiste mostne kolibe, ki so se jih držale, tako da je bil odslej dohod z mostu tudi na desno (Za zidom) in levo (Za vodo) prost. S špitalskimi vrati vred je bil porušen tudi močno zidani prednji vhod na špitalski most z Marijinega trga. Izza Valvasorjevih časov se je bil ohranil kot polkrožen, zelo širok, do 8 m visok baročen portal s tremi stolpiči na slemenu; podobni so bili majhnim kapelicam; v njih dolbinah so bile najbrž podobe svetnikov (prim. Vrhovnik, Prešernovega spomenika stavbišče in okolica 1. 1738., I. M. D. 1905., 171—172). Tega portala se je držala na desni strani eno nad stropna hiša mestnega ranocelnika in cerkvenega ključarja Jožefa Puchfinka, ki je bila do 1. 1805. vpi sana pod šentpetrskim predmestjem (konskribcijska št. 115), od 1. 1805. pa pod Kapucinskim (konskribc. št. 17). Ostala je odslej brez zveze z drugimi poslopji na samem pred mostom do 1. 1840. Nje lastniki so bili od 1. 1786. naprej Puchfinkova hčerka Jožeta, poročena z mestnim ranocelnikom Francetom Zoll- nerjem, po njeni smrti (1838.) pa trgovec Ignac Bern- bacher. Ko je bilo I. 1840. sklenjeno sezidati nov, kamnit špitalski most, je mestna občina hišo št. 17 kupila od Bernbacherja dne 15. novembra 1840. za 3000 fl. z obojestransko ustanovljenim pogojem, da se v regulacijske namene podere in da se na njenem mestu ne smejo sezidati nobene nove stavbe, niti po staviti kakšne kolibe. Mesto se je teh pogojev v resnici držalo, hišo I. 1841. podrlo, nje prostor pa porabilo za razširjenje Marijinega trga. Da razumemo, zakaj se je zadnji lastnik Puchfin- kove hiše št. 17 tako prizadeval, da ne vzrasejo na mestu te hiše nove stavbe ali kramarske kolibe, si je treba ogledati še nasprotno, levo stran Marijinega trga, kolikor je mejila na špitalski most. Tu je stala, naslonjena na hišo trgovca Antona Jakliča (Sv. Petra cesta 1, pozneje hiša lekarnarja Jožefa Mavrja) že od srede 17. stoletja pritlična obokana stavba (Hand- lungsgewolbe), v kateri je bilo prostora za dve pro dajalni. Prvo je imel od 1. 1733. kramar in krčmar Tomaž Dudič, drugo pa strugar Janez Jurij Obern- dorffer, od 1. 1759. pa prvo vdova Marija Katarina Dudič, drugo pa pletilec (Stricker) Anton Schober. L. 1765. je kupil prvo prodajalno od Dudičeve vdove kramar in gostilničar Gašper Prebiv (Prebiu), druga pa je hitro menjala lastnike, dokler ni 1. 1783. prišla v last kramarju Francetu Schneiderju (glej davčni urbar mesta Ljubljane 1779.—1786. Kapucinsko pred mestje št. 46). Vrsta lastnikov obeh prodajaln je od 1783. naslednja: Prva prodajalna (rektif. št. 46 1/2), od 1765. Gašper Prebiv, od 1789. njegova hčerka Ivana, od 1790. njen mož, bivši trgovski pomočnik pri Antonu Domianu, Janez Ev. Wutscher, za njim od 1. 1827. njegov sin Franc Miha VVutscher, od 1. 1862. pa tega sin Viktor VVutscher. Drugo prodajalno rektif. št. 46) pa so imeli v lasti trgovci: 1. 1783. Franc Schneider, od 1. 1791. njegov sin Gašper Schneider, od 1799. Jakob Apej, od 1. 1811. Ignac Bernbacher, lastnik bivše Puchfinkove hiše št. 17, od 1. 1848. Jo žef Bernbacher. Od tega je 1. 1810. kupil drugo prodajalno sosed Viktor VVutscher in s tem prišel v last celega poslopja. L. 1865. je odpravil staro strmo streho in dvignil po slopje na eno nadstropje, nad njim pa napravil (naj brž z ozirom na sosedno Mavrjevo hišo) ravno streho, prvo te vrste v Ljubljani; na vsakem koncu strehe je postavil veliko kovinasto bučo (namet na ime tvrdke Špitalskl most 1. 1738. (Po Val. Metzingerjevi sliki v cerkvi sv. Petra v LJubljani). Lepo se vidijo mostna vrata in znamenje na mostu. Kramarske kolibe še ne zakrivajo mostu KRONIKA 21 Čudodelni kip Odrešenika, ki je nekdaj stal na Čevljarskem mostu: sedaj je v cerkvi sv. Florijana na listni strani »pri Bučarju«), ki se je sčasom prcvlekla z lepo ze leno patino, špecerijska in železarska tvrdka »pri Bu čarju« je ostala v rokah Wutscherjeve rodbine do smrti Viktorja Wutscherja (1877.): za njim jo je prevzel trgovec Viktor Schiffer. Stari Ljubljančani se še vsi dobro spominjajo te značilne, nekam na južne kraje spominjajoče stavbe, ki se je po potresu v re gulacijske namene podrla. Danes stoji na njenem mestu Prešernov spomenik. Na Špitalskem mostu je stalo, še preden so se nanj postavile kramarske kolibe, staro znamenje, ki ga vi dimo že na Metzingcrjevi sliki št. Petrskega pred mestja iz 1. 1738. Razpelo, stoječe na levi strani mo stu, gledano z Marijinega trga, je bila obdano od dveh svetniških kipov, B. I). Marije in Janeza Evangelista. Ko so se po 1. 1770. postavile kolibe po vsem mostu, so razpelo premestili na desno stran; najbrž je stalo med kolibama Janeza Primca in Mihe Tomažina. Ker pa so si ponočnjaki ob luči pod razpelom radi prižigali svoje pipe, je sklenil magistrat v sporazumu s franči škanskim konventom 1. 1796. prestaviti razpelo z mo stu.1 To je ono razpelo, ki stoji danes v stenski dolbini vrh levega stopnišča poleg vhoda v frančiškansko župnišče. Podobnost z razpelom na Metzingcrjevi sliki je očitna. Tudi na Čevljarskem mostu je stal v sredi na levi strani, gledano s Tranče, v leseni lopi star čudodelni kip mučenega odrešenika (cece homo). Ta kip je oskrbovala na račun posebne ustanove kranjskih de želnih stanov ubožna komisija v Ljubljani. Ko so jeli 1. 1841. most podirati, so hoteli kij) prestaviti v po sebno kapelico, ki naj bi se za ta namen sezidala med novim mostom in tedanjo Možičevo hišo št. 169 (danes Medenova hiša, Jurčičev trg 1). Načrti za to so bili že pripravljeni, med tem pa je ubožna komisija v za četku 1. 1842.'- kij) že premestila v cerkev sv. Florijana, kjer še danes stoji v prvem stranskem oltarju na desni (listni) strani. 1 Vrhovec, Die vrohllobe tandesfiirstl. Hauptstadt Lai- bach, 1886., str. 130, in po njem: Nestor (= Vrhovnik), Iz stare Ljubljane, Jutro, 22. nov. 1923. Vrhovčeva trditev, da se razpelo ni postavilo nazaj, velja morda za dobo do 1810. Iz razpravnih spisov poznejše dobe, zlasti iz 1. 1837. do 1842., pa izvira, da je stalo razpelo še 1. 1838. ob kolibi št. 10 (to je skrajni kolibi na koncu mostu pri Bučarjevi prodajalni. Nje tedanji lastnik trgovec Janez Jurij Scribe utemeljuje namreč svoje zahtevke za zvišano odkupnino (1200 fl.) kolibe s tem, da ima kot prva ob razpelu naj boljši položaj in je torej dražja ko druge. Scribe je v resnici prejel terjano odkupnino. Verjetno je torej, da se je razpelo pozneje zopet postavilo na konec mostu in da' so ga dokončno premestili k frančiškanom še le 1. 1840. - Glej spis 7/5481 ca. 1840. v fasciklu »Briiekenbau«. Navedba H. Coste (Reiseerinnerungen aus Krain, 1848., str. 17), da se je kip premestil 1. 1844.. je torej netočna. 22 KRONIKA KRONIKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 2 LETNIK V v LJUBLJANI, MESECA JUNIJA 1938 ZGODOVINA KRAMARSKIH HIŠIC V PREŠERNOVI ULICI DR. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje.) 2. OBRATI V MOSTNIH KOLIBAH 1620.—1840. O kramarskih kolibah in njenih najemnikih so se vodili pri mestnem magistratu posebni urbarialni za piski, ki so ohranjeni za čevljarski most od 1. 1620. do 1770., za Špitalski most pa od 1. 1659. do 1770., in od 1. 1795. do 1799. Najemnina (Zins) za te kolibe, ki se je stekala v mestno blagajno, je znašala na čevljar skem mostu do 1654. povprečno 10 fl., od požara dalje pa 12 fl. na leto. Na špitalskem mostu se je plačevalo od kolibe do leta 1713. pet, do 1. 1767. šest in od tedaj naprej povprečno 12 fl. letne najemnine. Čevljarski most je imel do požara 1. 1654. vsega 31 kolib, po požaru pa jih je mesto postavilo samo 25. To število je ostalo v glavnem neizpremenjeno do leta 1840. Na špitalskem mostu je bilo 1. 1657. postavljenih vsega 12 prodajnih kolib, ki so bile nameščene v dveh lesenih zgradbah, tako da je bilo na vsaki strani mostu 6 kolib. Ostali del špitalskega mostu je ostal tja do I. 1764., torej več ko sto let brez kolib. Okoli 1687. je mesto sezidalo pred poznejšo Jaklič - Mavrovo hišo št. 1 Št. Petrskega predmestja, na levi strani mostnega portala, obokano prodajalno (gevvolbter Laden), leta 1703. pa še drugo. Tudi ti prodajalni sta se vodili, čeprav nista stali na samem mostu, v urbarju kolib špitalskega mostu in pomnožili (1. 1703.) njih število na 14. Najemnina za vsako je znašala sprva 10 fl., potern pa (od leta 1767.) 12 fl. Na Valvazorjevih grafičnih risbah Ljubljane iz leta 1670. ima hiša levo od Špitalskega mostu že pritličen predzidek, dočim ga v Slavi Vojvodine Kranjske še ni videti (glej sliko na str. 18). Kako je izgledal ta predzidek v prvi polovici 18. stoletja, prikazuje repro dukcija Metzingerjeve slike Špitalskega mostu na stra ni 21. Končno izoblikovanje enotne prodajalne (»pri Bučarju«) je razvidno iz slike na strani 20. Leta 1764. je dalo mesto, najbrž na pobudo kramar jev in obrtnikov, zgraditi na ostalem delu Špitalskega mostu sedem novih lesenih kolih, ki so se I. 1788. po množile še za eno, postavljeno na mesto, kjer je stalo prej razpelo.1 S tem bi se bilo število kolib pomnožilo od 14 na 22. Ker pa je bila ena koliba na desnem voglu mostu, ko so 1. 1786. podrli špitalska vrata, odprav ljena, je znašalo število mostnih kolib, ako odbijemo gori omenjeni 2 prodajalni v zidani zgradbi pred mo stom, odslej 19, kar se ujema s stanjem zemljiške in zastavne knjige (1800.—1840.). Kakor znano, je mesto na pritisk cesarskih oblastev (glej stran 20) dne 27. januarja 1785. na dražbi pro dalo vse kramarske lope na obeh mostovih. Za posa mezno kolibo se je dosegla povprečna cena 321 fl. Dra žile! so prišli v last kolib brž ko so izdraženi znesek poravnali. Nekateri pa so ostali vsoto dolžni več ko leto dni, tako da je moral magistrat seči celo po vo jaški eksekuciji. Pri nekaterih tudi to ni pomagalo in so se morale kolibe vnovič dati na prodaj. Tako je kupil n. pr. dne 8. avgusta 1787. sedlar Franc Wein- hardt kolibo št. 9 na špitalskem mostu za 240 fl., dne 28. avgusta 1787. pa čevljar Jurij Kramer kolibo št. 7 istotam za 201 fl. Na čevljarskem mostu je kupil leta 1787. kolibi št. 19 in 20 dr. Ignacij Lipič za kresij- skega kancelista Antona Pirnata. Ker pa ni plačal kupnine, so šle kolibe 1. 1788. na dražbo, na kateri jih je izdražil strugar Matija Schonauer za 402 fl. Od 1. 1800. so se prodajne kolibe, ki so že 1. 1785. dobile zaporedne številke, vpisavale kakor druge ne premičnine v posebno za nje napravljeno »Zemljiško in zastavno knjigo o prodajalnah na Čevljarskem in Špitalskem mostu«.- Vanjo se je preneslo od čevljar skega mostu 25, od špitalskega pa 19 kolib. Na dlani je misel, da bi se s primerjavo starih ur- barskih zapisnikov z onimi v zemljiški in zastavni knjigi utegnil določiti vrstni red vseh kolib in njenih obratovalcev za več ko 200 let nazaj. Na žalost pa je veriga pretrgana, ker so se urbarji iz 1. 1770.—1795. izgubili. Vrh tega niso bile v urbarjih od 1. 1770. nazaj 1 Mestni arhiv, oddelek A, Pase. 9 v 1788. To novo ko libo je kupil branjevec Tomaž Aichvvalder dne 14. avgusta 1788. za 240 II. - Grund- und Salzbuch von den Laden auf der Schuster- und Spitalbrucke, Haupthuch IV (glej str. 18). KRONIKA 65 hiše in tako tudi lope po številkah označene; tudi so pri licitaciji leta 1785. izdražili kolibe večinoma novi ljudje. Tako ne preostane drugega, kakor deliti pregled ko lib in njegovih obratovalcev v dva dela, od katerih obsega prvi dobo do leta 1770., drugi pa od leta 1785. do 1840. Pregleda nista brez važnosti, čeprav podajata morda preveč podrobno in na videz suhoparno množico imen in poklicev. Med temi imeni je namreč precej takih, ki so znamenita za trgovsko in obrtno zgodovino na šega mesta (Battistini, Primic, Sonc, Dežman, Fock, Stfelba). Zanimivo je tudi dejstvo, ki ga odkrivajo ti seznamki, da je že 1. 1621. prodajal knjigar (Buech- fuerer) Konrad Stosser na čevljarskem mostu razno književno in tiskovno blago, v čemer ga je na Špital- skem mostu v 18. stoletju nasledil kramar in postu- lirani tiskar Andrej Alič. Med označenimi obrti je mnogo takih, ki se ne izvršujejo več in ki jim danes komaj poznamo imena, n. pr. sabljarji (Sablschmidt), ostrogarji (Sporer), igličarji (Nadler), stolonosci (Sesseltrager), špickramarji itd. Nasprotno pa se ljubljanski slaščičarji lahko pona šajo s tem, da je njihova obrt v Ljubljani že pred 270 leti cvetela in prospevala (Hans Kirchstetter). Se znamki kramarskih kolib tudi kažejo, kako so se od leta 1785., ko so bile odpravljene razlike med trgovci in kramarji, čedalje bolj posluževali ugodne prodajne prilike v mostnih kolibah tudi trgovci, ki so imeli sicer drugod svoje glavne prodajalne (Dežman, Pri mic, Michel, Kukh, černot, Scribe, Mallner & Maver). že prej so tudi večji obrtni podjetniki svoje izdelke ponujali na tem stalnem ljubljanskem sejmu, tako n. pr. zvonar Furing 1. 1620., milarji Hanče, Gams, Fock, Venazzi, Ruda, Stfelba itd. Imena obratovalcev so po večini domača slovenska, vendar je v 17. veku poleg prilično močnega nemškega življa opaziti tudi marsikatero italijansko ime, zlasti med kramarji in branjevci. A. KOLIBE NA ČEVLJARSKEM MOSTU (Laden auff der Obern Prukhen.) 1. Od 1622.—1770.1 1. Hanns Greiner, klobučar 1620. 1622., Andrej Janko- vič, klobučar 1623.-1636., Hanns Job Weber, knjigovez 1637.—1654., Zuane d'Albertis 1659.—1669., Jožef Sinko, medar 1670.--1673., Janez Robida (Rubida), medar 1674. do 1693., Jakob Marpurger, medar 1694.-1702., Janez Ju rij Sitar, medar 1703.—1718., Janez Jurij Korbar, medar 1719.—1721., Jožef Antinger, medar 1722.—1739., Jakob Štrukelj (Strukhl), medar 1740.—1750., stolonosci (die Sesseltrager) 1751.—1770. 2. Miha Koprivšek, čevljar 1620.—1621., Jurij Schwarz, steklar 1622.-1654., Primož Jane (.laniz), čevljar 1655. do 1660., Janez Debeljak, čevljar 1668.—1684., Martin Supan, čevljar 1691.—1720., Jernej Kastelic, čevljar 1721.- -1752., Simon Ledenig, čevljar 1753.—1770. 3. Hanns Roseher, steklar 1020., Jurij Schvvarz, steklar 1621., Miha Koprivšek, čevljar 1622.—1656., Jakob Kruhar, pasar 1659., Hanns Geiger, čevljar 1660.—1683., Andrej Portel (Partl), čevljar 1684.—1697., Andrej Marpurger, 1 Za sestavo pregledov do 1. 1770. za oba mostova se zahvalim gospodu mestnemu arhivarju Vladislavu Fabijan- čiču. Zaporedne številke so vpostavljene za namene te raz prave, v urbarjih jih seveda ni. medar 1698.—1713., Janez Jurij Kastner, medar 1713. do 1725., Janez Jurij Kočar, medar 1725.—1740., Jožef Robida, medar 1740.—1753., Anton Hanče, milar 1754.—1764., Do minik Fock, milar 1765.—1770. 4. Jurij VVinkler, jermenar 1620.—1648., Hanns Radi, jermenar 1648.--1055., Gregor Šolar (SchueJler), čevljar 1659.—1670., Hanns Staub, čevljar 1671.—1692., Blaž Vidic, pasar 1693.—1722., Ferdinand Gmaidler, pasar 1723. do 1748., Janez Benjamin Funk, krtačar 1749.—1764., Fride rik Killer, čevljar 1765.—1770. 5. Lovrenc VVinkler, sedlar 1620.—1636., Jurij Kralj (Khraill), ostrogar (Sporer) 1637.—1657., Andrej Žibert (Schyberth), čevljar 1659.—1678., Žibertov zet (ime ni za pisano) 1679.—1690., Matija Raidel, čevljar 1691.-1709., Pavel Praun, čevljar 1710.—1730., Janez Jurij Kapus, čev ljar 1731.—1752., Peter Graub, čevljar 1753.-- 1770. 6. Krištof Kanduč (Kanduts, Conduth), jermenar 1620. do 1636., Matija Korbič (Khorbitsch), jermenar 1637. do 1655., Peter Frolich, sedlar 1659.—1673., Jakob Kruhar, pasar 1674.—1690., Kruharjeva vdova 1691.- 1701., Caha- rija Greiffenberger, pasar 1702. 1730., Jožef Robida, me dar 1731.—1740., Matevž Kapus, pasar 1741.—1752., Miha Kastelic, čevljar 1753.—1770. 7. Mathes Khurzhals, sedlar 1622.—1636., Marko (Mara) Raiff, čevljar 1621., Marko (Marx) Slana, čevljar 1622. do 1636., Marko Piirre, ključavničar 1627.—1643., Krištof Ku- šlar (Kiischler), igličar (Nadler) 1644.—1655., Hanns Mezger, sedlar 1659.—1669., Rok Reddi, jermenar 1670. do 1672., Hanns Urh Levkauff, pasar 1673., Hanns Trak- hoffer, sedlar 1674.—1677., Hanns Lobe (Labe) in Miha Maichelpekh, sedlarja 1678.—1691., Miha Meuchelpekh, sedlar 1692.—1700., Jožef Kern, sedlar 1702.—1712., Jožef Trager, sedlar 1713.—1752., Franc Dominik Hunger (Un- ger) pasar 1753.—1762., Kristian Schumann, pasar 1763. do 1770. 8. Jernej Sušteršič, jermenar 1020. 1638., Pavel Štefan, jermenar 1639.- 1655., Jurij Perdan, čevljar 1059.—1674., Jurij Urbas 1678.—1684., Janez Vidmair, čevljar 1685. do 1693., Matija Kune (Khuniz), kramar 1694.—1708., Anton Koren, kramar 1709.—1713., Lovrenc Bleywerkh (Pley- berg), branjar s pomarančami (Pomarantschen-Crammer) 1714.—1752., Janez Jurij Pieza, kramar 1753.—1768., Mar tin Avguštin, kramar 1769.—1770. 9. Janez Brecelj (\Vrezel), ostrogar 1620.—1638., Blaž Cerar (Zerrer, Zirrer), torbar (Peuttler) 1638.—1648., Gregor Šolar (Schuller), čevljar 1648.—1655., Janez Mar- kovič, čevljar 1659., Matija Vidmair, čevljar 1660.—1684., Hanns Eylenkeyser, čevljar 1685.—1713., Valentin Hille- prandt, čevljar 1714.—1733., Janez Jernej Resman, čevljar 1734.—1753., Janez Grbec (Gerbez), sedlar 1754.—1765., Primož Kolar (Koller), čevljar 1766.—1770. 10. Henrik Eder, sedlar 1620.—1637., Hanns Mezger, sedlar 1638.—1655., Tomaž Schranz, čevljar 1659.—1668., Matija Tauber, čevljar 1669.—1693., Jurij Zlebnik (Schlib- nikh), sedlar 1693.—1708., Miha Fliegenhauer 1709.—1713., Lovrenc Logar, čevljar 1714.—1740., Jožef Spaz, čevljar 1740.—1770. 11. Rudolf Fiiring, zvonar 1620.—1622., Hanns Jakob VVeber, knjigovez 1623.--1636., Gregor Haman, čevljar 1637.—1655., Matija Tax, čevljar 1659.—1668., Gregor Spaz, čevljar 1670.—1708., Gregor VVeibl, čevljar 1709.—1713., Matija Klinar (Kliner), čevljar 1713.—1748., Anton Nuss- mann, čevljar 1749.—1762., Kristian Gebler, igličar 1763. do 1770. 12. Matija Feichtinger, ključavničar 1620.—1641., vdova 1642.--1644., Hanns \Vagner, kotlar 1645.—1648., Štefan Grubič, čevljar 1648.—1655., Hanns Frolich, sedlar 1659. do 1678., Tomaž Fridrich, sedlar 167.9.-1900., Lovrenc Kopač, sedlar 1701.—1725., Boštjan Suppan 1725.—1733., Janez Kroniss (Kroneyss, Kranoss, Cranayss), sedlar 1734. do 1765., Primož Pogorevc 1766.—1767., Anton Nussmann, čevljar 1768.-1770. 13. Janez Gabrenja (Gahreina), sedlar 1620.—1636., Filip Ain, nožar 1637.- 1648., Lovrenc Košir, nožar 1644.-1654., Primož Bonča (VVantsche), čevljar 1654.- 1668., Miha En- 66 KRONIKA teriss, sedlar 1668.- 1678., Štefan Kronlecliner, sedlar 1679. do 1700., Jakob Menzinger, čevljar 1701.—1713., Lovrenc Majhnik (Maicheneck), čevljar 1714.-1752., Miha Maček, čevljar 1753.—1756., Janez Jurij Simon (Sehiemon), vrvar 1765. 1770. 14. Filip Kariš, čevljar 1620., Matija Kunstel (Khunstl), čevljar 1621.—1636., Kunstlova vdova 1637.—1638., Janez Kunstel, čevljar 1639. 1643., Jakob (iregorič, čevljar 1644. do 1654., Luka Fušir (Fuschier), sabljar (Sablschmiedt) 1659.—1672. in Jurij Dolinar, čevljar 1659.—1674., Ignac Proj (Proy), ostrogar 1674.—1690., Projeva vdova 1691. do 1693., Matija Dren (Dnin), čevljar 1694.—1704., Boštjan Peer, čevljar 1705. 1713., Matija Pernuš, čevljar 1714. do 1752., Jožef Prešeren, čevljar 1753.-1764., Janez Jurij Mayr, čevljar 1765.—1770. 15. Jernej Maurus, nožar 1620., Ambrož Cukulin (Zukhu- lin, Zokhollin), sabljar (Sablschmidt) 1621.—1640., Gu- kulinova vdova 1641.—1643., Luka Fušir (Fuschier), sab ljar 1644.—1654., Jakob Gregorič, čevljar 1659.—1668., Jakob Vidmair, čevljar 1669.—1693., Valentin Seljak (Sel- lakh), čevljar 1694.—1696., Marko Kunec (Khuniz), kramar 1697.—1705., Jurij Pogačnik, čevljar 1705.—1740., Gregor Gosta, branjevec 1741.- 1748., Blaž Sterkin (Sterkhini), kramar 1749.—1764., Valentin Lipovšek, kramar 1765. do 1770. 16. Peter Tax, čevljar 1620.—1636., Lenart Legat, čevljar 1637. -1647., Peter Frolich, sedlar 1648.—1654., Štefan Krivic 1659.—1678., Primož Hrovat (Hrauath), čevljar 1679.—1713., Gregor Trebar, čevljar 1714.—1725., Miha Weiss, čevljar 1725.—1764., Gašper Krašec (Kraschetz), čevljar 1765.—1770. 17. Jakob Felber, ključavničar 1620.—1649. (najemnina 10 fl.), gospod (Herr) Janez Mazoll, od dveh kolib pod njegovo hišo 1650.—1654., Adam Pilpach in Hanns Sehe- yrle 1659.—1671., Adam Pilpach sam 1672.—1689., Pilpa- chova vdova 1640. 1691., Lovrenz Moško (Mozkho), čev ljar 1692.—1696., Primož Supan, čevljar 1697.—1718., Pri mož Tonič, čevljar 1719.—1746., Gregor Kralj (Kraill), krznar 1741.—1765., Kristian Michel, trgovec 1765.—1770. 18. Miha Renner (R6ner), urar 1622.—1654., Franc Lav (Lau), trakar 1659.—1670., Jakob Kruhar, pasar 1670. do 1673., Peter Frolich, sedlar 1674.—1678., Hanns Eder, sed lar 1679.—1709., Urban Rančigaj, sedlar 1710.—1725., Anton Čuk (Tschukh), sedlar 1726.—1733., Jurij Geissl- mann, čevljar 1734.—1764., Jožef Lipp, rokavičar 1765. do 1770. 19. Katarina Kurzhals, sedlarjeva vdova 1620., Konrad Stosser, knjigarnar (Buechfuerer) 1621.—1636., Francesco Squarzon 1637.—1654., Pavel Rauch, čevljar 1659.—1674., Mert (= Marlin) Niederle, rokavičar 1659.—1690., Janez Pavlic, čevljar 1676.—1677., Gregor Skubec, čevljar 1678. do 1690., Miha Prešeren, čevljar 1691.- 1693., Gregor Si mon, čevljar 1694.— 1722., Janez Lintner, čevljar 1723. do 1740., Matija Kramer, čevljar 1741.—1752., Jožef Storben (tudi Sturm), rokavičar 1753.—1770. 20. Matija Maurus, sedlar 1620.—1637., Boštjan Grabeč, čevljar 1637.—1647., Tomaž Royer, čevljar 1640.—1650., Tomaž Schranz, čevljar 1650.- -1654., Pavel Štefan, jerme- nar 1659.- 1667., Štefanova vdova 1668.-1670., Henrik Langenekh, jermenar 1671.- 1693., Martin Vačnik (VVatsch- nikh), jermenar 1694.—1713., Martin Koderman, jerme nar 1713.—1721., Pavel Japelj (Japl), čevljar 1722.—1740., Janez Rampacher, sedlar 1740.—1748., Andrej Trenkher, rokavičar 1749.—1763., Jurij Pachmann, rokavičar 1764., Franz Ziegler, rokavičar 1765.—1770. 21. Hanns VVallach, čevljar 1620.—1636., Boltezar Tele ban (Telleban), čevljar 1637.—1643., Pavel Rauch, čevljar 1043.-1654., Jakob Vidmair, čevljar 1659. 1667., Feliks Brecelj (Wrezl), ostrogar 1668.—1697., Matevž Blaž Brecelj (Bretzl), ostrogar 1697.-1713., Jernej Tavčar, ostrogar (Sporer) 1713.—1752., Lenart Klein, čevljar 1752.—1764., Anton Miklav (Miglau), čevljar 1765.—1770. 22. Filip Pičulin' 1620., Miklavž Rubina 1621.—1636., Gregor Staravašnik (Starauasnikh), puškar (Puxenschiif- fter) 1637.- 1648., Miha Klemenčič, puškar 1648.—1659, Matevž Korbič, jermenar 1659.—1667., Janez Sušteršič, jer menar 1668.—1684., Janez Krištof Vrač. (Pratsch, VVratsch) 1684.—1696., Jurij Ledrer (tudi Leder), jermenar 1697. do 1719., Janez Jurij Ledrer (tudi Leder) 1720. 1752., Gottfried Rossenkrantz, igličar 1753.—1764., Avguštin Klin- ger, igličar 1705.—1770. 23. Miklavž Rubina 1620., Janez Markovič, čevljar 1621. do 1654., Lovrenc Weiss, jermenar 1659.—1667., Hanns Weiss, jermenar 1668.—1690., Lovrenc Moško (Motzkho), čevljar 1690.—1693., Janez Strupi, čevljar 1694.-1725., Jo žef Zupan, čevljar 1726.—1752., Matija Pogačnik, čevljar 1753.—-1770. 24. Boltezar Schvvager, trakar 1620.—1636., Merth (Mar tin) Schvvarz, čevljar 1637.—1654., Jernej Artač, čevljar 1659.- 1667., Peter Več 1669.—1677., Martin Kazler, jerme nar 1678.—1694., Jožef Kačaj (Katschey), jermenar 1696. do 1713., Simon Jeran 1713.—1725., Hanns Georg Hamber- ger, jermenar 1725.—1733., Anton Nesti, jermenar 1734. do 1752., Matija Žlebnik (Slebnikh), jermenar 1753—1765 , Jožef Gladik, jermenar 1765.—1770. 25. Primož Rauch, čevljar 1620.—1636., Miha Rosinger, sedlar 1637.—1638., Zuane d' Albertis 1638.—1654., Mazol- lovi dedicj od dveh kolib pod njihovo hišo; zemljišče je bilo prej mestno (najemnina 20 fl) 1659.—1693., gospod Lovrenc pl. Wollwiz zum VVallerspach 1697.—1752. (mes nice pod hišo na Novem trgu se omenjajo 1719.—1721). 26. Boltezar Alt, čevljar 1620., Janez Stokorič, strugar 1621.—1637., Janez Frolich, sedlar 1638.—1654. 27. Barbara Andreje (Andreitschin) 1620., Jakob Ramb, ostrogar 1621.—1636., Lenart Vrenčun, sedlar 1637.—1654. 28. Adam Rovšek (Roischekh), čevljar 1620.—1638., Jurij Srakar, torbar 1639.—1642., Jurij Vohar (VVocher), ostrogar 1643.—1654. 29. Jakob Jakoš, čevljar 1620.—1636., Jurij Hornuss, čev ljar 1637., Janez Puh, čevljar 1638.—1650., Primož Bonča (VVontscha), čevljar 1650.—1654. 30. Primož Godinšek, čevljar 1020.-1030., Primož Jane (Janiz), čevljar 1637.—1654. 31. Andrej Siber, suknar (Tuchscherer) 1620. 1636., Janez Zajdenik (Seidenikh), nožar 1037., Merth Lang, tra kar 1638. 1649., Jernej Artač, čevljar 1649.—1654. 2. Od 1786.—1841. A. L e v o. (Gledano s Tranče proti Čevljarski ulici.) 1. Jožef Gladek, jermenar, od 1799. Uršula Gladek, od 1840. Jožef Jesenko, jermenar in prodajalec usnja. 2. Matija Pogačnik, čevljar, od 1803. Janez Ungelerth, strugar, od 1808. Ignac Ungelerth, strugar, od 1834. Frane Ungelerth, strugar, od 1849. Ana, vdova Ungelerth. 3. Avgust Klinger, igličar (Nadler), od 1786. Janez Dež- man, kramar, od 1795. Lovrenc Pernbacher (Bernbacher), knjigovez, od 1799. Janez Langerholz, jermenar, od 1882. Ana Bužička, kramarica. 4. Avgust Klinger, igličar (Nadler), od 1786. Janez Dež- man, kramar, od 1791. Bernard Novak, sedlar, od 1820. Fortunat Novak, sedlar. 5. Franc Ziegler, rokavičar, od 1788. Anton Miklav, čev ljar, od 1793. Pavel Žlebnik, jermenar, od 1827. Miha Tron- tel, jermenar, od 1832. Martin Urbančič, čevljar. 6. Janez Jurij Tavčar, čevljar, od 1808. Anton Tavčar, čevljar, od 1809. Martin Urbančič, čevljar. 7. Kristian Michel, trgovec, od 1799. Uršula Gutscher, glavničarka, od 1820. Eva Gutscher (Gutschin), Simon Setteli, Neža vd. Setteli in Miha Mondsperger, slednjič Matevž Krašovic, glavničar in kramar. 8. Kristian Michel, trgovec, od 1811. Kari Michel, Janez Recher in Antonija Michel, od 1823. Matevž Krašovic, kramar in glavničar. 9. Janez Miha Kukh, trgovec, od 1806. Kristian Michel, trgovec, od 1811. Kari Michel, Janez Recher in Antonija Michel, od 1833. Kari in Jožef Černot, trgovca. 10. Janez Miha Kukh, trgovec, od 1811. Anton Černot, trgovec, od 1833. Kari Černot, trgovec. KRONIKA 67 11. Janez Jurij Mayr, čevljar, od 1797. Bernard Novak, vrvar, od 1801. Martin Kamenisch, kavarnar, od tega takoj na Miho Semena, od 1802. Jožef Jubel, čevljar. 12. Janez Jurij Mayr, čevljar, od 1794. Uršula Gutscher (Gutscherin), glavničarka, od 1825. Filip Knerler, vrvar, od 1834. Filipa Knerlerja dediči. 13. Anton Korček, od 1799. hčerka Terezija Korček, po ročena s Francetom \Vas.serjem, od 1822. Franc Wasser, lončar, nato Miha Ledenig, čevljar, od 1838. Jurij in Su zana Stepan, od 1839. Janez Achtschin, jermenar. B. Desno. 14. Kristian Michel, trgovec, od 1800. Janez Česen (Tschessen), čevljar, od 1811. Katarina česen. 15. Jožef Spatz, čevljar, od 1799. Volbenk Lederer, sed lar, od 1809. Janez Gašper Stengel, od 1820. Kristijana Antonija Stengel, od 1828. Elizabeta Stengel, od 1835. Frane Strauchfeld. 10., 17. in 18. Martin in Elizabeta Avguštin, kramarja, od 1808. Ignac Franc Sernec (Sernitz), kramar, od 1809. Elizabeta Sernec, kramarica, od 1829. Franc Ziegler, roka- vičar, od 1830. Katarina Ziegler, kramarica. 19. Matija Schonauer, strugar, od 1820. Elizabeta Sernec, kramarica, od 1830. Janez Nickel, strugar. 20. Matija Schonauer, strugar, od 1806. Ana Moos, Marija Kham in Cecilija Schnabel, od 1807. Peter Venazzi, milar, od 1825. Marija, vdova Venazzi. 21. Tomaž Miiller, igličar, od 1804. Franc Jožef in Kari Miiller, od 1838. Kari Miiller. 22. Friderik Killer, čevljar, od 1795. Jožef Killer, čevljar, od 1803. Simon Ungelerth, strugar. 23. Dominik Fock, milar, od 1798. Ana, vdova Fock, od 1799. Franc Ruda, milar. 24. Simon Ledenig, čevljar, od 1802. Franc Ledenig, čevljar, od 1810. Miha Ledenig, čevljar, od 1813. Uršula Hoffmann, od 1814. Franc Sark, čevljar, od 1836. Franceta Sarka dediči, od 1838. Franc Sark, mL, čevljar. 25. Ana Gutscher (Gutschin, tudi Gutscherin), glavni čarka, od 1796. Filip Hack, suknar, od 1797. Ana Muhlei- sen, roj. Prager, od 1809. Pavel Miihleisen, čevljar, od 1811. Ana, vdova Miihleisen, pročena Lovrenzhizh, od 1822. Ma rija Hollant, od 1823. Ivan Winkler, milar. B. KOLIBE NA ŠPITALSKEM MOSTU (Laden auff der Spital Prukhen) 1. Od 1659.-1770. 1. Magdalena Squarzon 1659., Gašper Krneč (Khernez), kramar 1668.—1683., Andrej Možic (Mosiz), kramar 1684. do 1693., Andrej Gostiša, kramar 1694. 1630., Andrej Bosetti (tudi Boschetsch), »materialist«1 1698. 1713., Pavel Stich, kramar 1713.—1740., Andrej Alič, kramar 1741. do 1770. 2. Andrej Pavšek 1659.—1674., Gašper Krneč (Khernez), kramar 1674.—1680., Andrej Možic (Mossig), kramar 1681. do 1093., Andrej Gostiša, kramar 1694. -1030., Andrej, Wenikh, kramar 1730.- -1763., Anton Schober, pletilec (Strikher) 1764.-1770. 3. Hanns Zechner 1659.—1673., Andrej Pavšek 1674. do 1677., Andrej Gostiša, kramar 1678.—1681., Peter Schmidt 1682.—1702., Jernej Fakin (Fachin), kramar 1703.-1731., Andrej Matek (Mattikh), kramar s čipkami (Spiz Cramer) 1732.- 1751., Janez Alič, kramar 1752.—1770. 4. Marko Srakar, torbar 1659., Primož Dobernik 1668. do 1677., Andrej Gostiša, kramar 1678.—1680., Peter Schmidt 1681.—1683., Jakob Vojska, Sattenmacher (strunar?) 1684. do 1687., Martin Lagaria, kramar 1688.-1696., Urban Ju- sina, kramar 1697.—1708., Andrej Reichard (Reickhardt), kramar 1709.—1725., Janez Zavrč (Sauritsch), kramar s čipkami (Spitz - Cramer) 1726.-1763., Janez K. Primic, kramar 1766.—1770. 1 To je prodajalec materialnega blaga, n. pr. orodja, barv, posod in podobnega. 5. Vdova Šetina 1659., Primož Dobernik 1670. 1677., Matija Kristan, čevljar 1678.—1683., Martin Lagaria, kramar 1684.—1693., Martin Oman, kramar 1694.-1713., Janez K. Spodt (Spatt), glavničar 1714. 1740., Gregor Kralj, krznar 1740.—1747., Jurij Tomažin, vrvar 1748.—1770. 6. Hans Kirchstetter, slaščičar 1058.—1659., od 1060. do 1667. prazno, Urša Skalin (Šaklin), branjevka (Frat- schlerin) 1670.-1673., Miha Turk, strugar 1678.—1680., Martin Lageria, kramar 1681. 1084., Janez Hlevičar (Khlavvitscher), kramar 1684.- 1690., Matija Eržen, krznar 1701.—1704., Jernej Voglin 1704.- 1718., Gregor Kosmač, kramar 1719.—1729., Jeroman Žiga Battistini, kramar 1730. do 1763., Franz Schneider, kramar 1764., Anton Slark, sedlar 1765.—1770. 7. Jakob Bogataj 1659., od 1660.—1669 prazno, Matija Kristan, čevljar 1670.—1673., njegova sestra 1674.—1677., Urša Skalin (Saklin), branjevka 1678.-1680., od 1681. do 1683. prazno, Martin Lagaria, kramar 1684.— 1687., Janez Hlevičar, kramar 1686.—1690., Martin Hlevičar, kramar 1691, 1693, od 1694.—1700. prazno, Jurij Pancer 1701. do 1708., od 1709.—1712. prazno, Tomaž Bobnar (Wolner), kramar 1713.—1718., Miha Perovšek, kramar 1719.—1720., Gregor Topanko, kramar s čipkami (Spiz - Cramer) 1721. do 1745., Marija vdova Primic (Primizin, Prinzin), kra marica 1746.—1766., Andrej Alič, kramar 1767.—1770. 8. Miha Turk, strugar 1658.—1660., Hanže Fakin, kra mar 1667.—1669., Andrej Weiss, jermenar 1670.—1677., od 1678.—1682. prazno, Primož Pavlin (Paullin), klobučar 1683.—1693., Tomaž Bobnar (Wobner), kramar 1694. do 1697, od 1698. 1700. prazno, Gregor Kosmač (Khossmaz), kramar 1701,-1712., Miha Perovšek, kramar 1713.—1718., Tomaž Bobnar, kramar 1719.—1720., Boštjan Primic (Pri- mitz tudi Primz in Prinz), kramar 1721.—1770. 9. Urša Terbič (Terbitschin) 1659., Andrej Možic (Mo- scbitsch) 1068.—1680., Matija tirilec (Gribz) 1601.-1683., Martin Lageria, kramar 1684.—1687., Janez Hlevičar (Kla- vvitscher), kramar 1688.—1696., Tomaž Bobnar, kramar 1697.—1712., Jurij Lagander, kramar 1713.—1740., Marija Goset (Gossetin) 1741.—1749., Jakob Tazoll (Tazolli), kra mar 1750.—1770. 10. Gregor Ambrožič 1059., Janez Debelin 1668.—1669., Andrej Kus 1070.—1674., Hanns Fassel (Faschi) 1674. do 1680., Fasslova vdova 1681.—1708., Miha Perovšek (Pero- schikh), kramar 1709.—1712., Helena Mazeroni 1713., Matevž Luženta (Luschenta, Leschenta), kramar 1714. do 1737., Janez Jurij Prelc (Preiz), kramar 1738.- 1766., Ja kob Feldstein, kramar 1767,- 1770. 11. Adam Eisenhardtner 16otf., Adam Koren (Khoren), kramar 1668.—1680., Andrej Gostiša, kramar 1681.—1083., Jakob Vojska »Sattenmacher« (strunar), (Vaisskha) 1684. do 1708., Štefan Galler, krtačar 1709.—1721., Pavel Wa- gensperger, krtačar 1722.—1723., Janez Andrej Neurieber, krtačar 1724.—1748., Jakob Astner, trgovec 1749.—1752., FVanc Neubauer, sedlar 1752.--1760., Anton Stark, sedlar 1761.—1770. 12. Jakob Marpurger, inedar 1668.—1673., Adam Koren, kramar 1676.—1680., Andrej Gostiša, kramar 1681.-1683., Jakob Vojska (Vaisskha, tudi Voischkha), strunar 1684. do 1697., Janez Večerin (Uscherin) 1697.—1701., Miha Pavšič (Pavveschitsch, Pauschitsch) 1701.—1708., Matija Eržen, krznar 1709.- 1718., Janez Gartler, plahtar (Koz- macher) 1719.—1720., Peter Prida, kramar s čipkami 1721. do 1741., Jožef Ribler, klepar 1742,-1770. Okoli 1. 1667. se je sezidala pred Špitalskimi vratmi (vor dem Spitalthor), to je na Marijinem trgu konec mostu, nova pritlična stavba- za 2 prodajalni in sicer: 13. Prva prodajalna, odprta 1668.: Hans Kirchstetter, slaščičar (Zukherpacher) 1668.—1677., Kirchstetterjeva vdova 1677.—1687., Marija Gračer, vdova (Ziissenmacbe- rin) 1688.—1693., Boštjan Salbi (tudi Salby in Saibell), kramar 1694.—1722., Ranocelniška zaloga (Pader - Mittel) 1722.—1734., Tomaž Dudič, kramar 1734. 1761., Marija Katarina vdova Dudič, kramarica 1762,-1765., Gašper 2 Glej stran 65. 68 KRONIKA Prebiv, kramar 17(55. -1783., (von den gemauerten Laden vor dem Tor und einvvendiger Cammer), Franc Schnei- der, kramar 1783.—1791. 14. Druga prodajalna, adaptirana 1703.: Urh Bernard Aleš 1703.—1708., Ivan Sorin, kramar 1709. 1719., Gregor Pole (von dem gewolbten Laden) 1719. 1725., Marija vdova Hunger (Hungarin), pasariea 1725.—1732., Franc Anton Schvvarz, ključavničar 1733., Janez Jurij Oberndorf- fer, strugar 1734.—1755., Jakob Čebulo (Zebulz), brivec 1756'.- 1759., Anton Scbober, pletilec 1759.—1783., Janez Mosser, jermenar 1764., Valentin Kopač, jermenar 1765. do 1766., Janez Jurij Ritter, strugar 1766.—1770., Franc Schneider, kramar 1770.- 1791. Nove kolibe1 (od 1764.): 15. Janez Jožef "VValter (VValder), suknar 1764.-1766.. Andrej Ledrer, jermenar 1767.—1770., Janez Jurij Požar (Poschar), kramar in krčrnar 1764.—1767. 16. Filip Kkher, čevljar 1764.-1765, Janez Perghart, čevljar 1765.-1770. 17. Janez Jurij Hrastnik, lončar 1708.- 1770. 18. Matija Pečar (Petscher), pasar 1764.—1770. 19. Andrej Nessler, krznar 1764.—1770. 20. Janez Huber, lončar 1764.—1770. 21. Valentin Kopač, jermenar 1764.—1770. Od 1786.- 1840.: A. Lev o. (Gledano s Špitalske ulice proti Marijinemu trgu.) 1. (Stara štev. 20): Franc Zollner, krčmar, prodaja soli in žganja, od 1822. Katarina Zollner, roj. Perne.2 2. (Stara štev. 19): Cecilija Holzer, od 1792. Franc Hol- zer, kramar, od 1801. Lucija Holzer, poroč. Marinovic, kra- marica, od 1837. Neža Pezhlin, kramarica. 3. (Stara štev. 18): Frančiška Justin, poročena Schnei der, od 1795. Jožef Schneider, od 1798. Gregor Zupane in Janez Sorčan, čevljarja, od 1832. Jožef Rovan, krznar, od 1835. Jožef Stfelba, milar. 4. (Dvojna koliba, stari številki 16 in 17): Janez Krst. Primic, kramar, potem trgovec, od 1811. Anton Primic, trgovec z manufakturo, od 1815. Alojzij Hoffmann, trafi kant. 5. (Stara štev. 15): Jožef Jurij Terler, čevljar, od 1800. Jurij Terler, čevljar. 6. (Stara štev. 15): Jožef Jurij Primic, kramar, potem trgovec, od 1793. Miha Tomažin, vrvar, od 1814. Marija Tomažin, roj. Megušar, od 1818. Martin Megušar, od 1835. Ludvik Knee. jermenar in trgovec z usnjem, od 1838. Jera Orešek, kramarica. 7. (Stara štev. 13): Jurij Gams, milar, od 1808. Marija Fock, roj. Gams, od 1809. Marjana Fock, od 1811. Andrej Fock, milar in Ana Fock, od 1825. Simon in Rozalija To- mic, kramarja, od 1838. Neža Tomic, kramarica. 8. (Stara štev. 12): Pavel Žlebnik, jermenar, od 1817. Tomaž in Uršula Ziegler, kramarja, od 1830. Rok Ziegler, kramar. 9. (Stara štev. 11): Tomaž Sichel, vrvar, od 1819. Jožef Tattre, od 1820. Peter Venazzi, milar, od 1832. Marija, vdova Venazzi/' R. D e s n o. 10. (Stara štev. 10): Jurij Gams, milar na Poljanski ce sti 70, od 1808. Marija Fock, roj. Gams, od 1809. Marjana Fock, od 1811. Andrej in Ana Fock, milarja, od 1818. Simon in Rozalija Tomic, kramarja, od 1818. Jožef in Mar jeta Muha, kramarja, od 1837. Jakob in Jera Završek, kra marja, od 1839. Janez Jurij Scribe, trgovec.4 1 Glej stran 65. - Ta prva lopa je stala torej na vogalu Špitalskega mostu in sedanjega Cankarjevega nabrežja. :! Ta lopa je stala na vogalu Špitalskega mostu in Mari jinega trga nasproti današnji Šmalcovi hiši, torej na desnem vogalu mostu, gledano z Marijinega trga. Marijin trg med 1. 1660.-1670. (Po Valvasorjevi grafični zbirki, Štele: Valvasorjeva Ljubljana 1929, slika št.43). V ospredju Avguštinska, poznejša Frančiškanska cerkev in samostan, od katerega poteka spodaj Slonova ulica s samostanskim zidom na levi. V ozadju Ljubljanica z lesenim Špitalskim mostom in baročnim portalom pred njim. Na desnem bregu mesarske lope, za Djimi meščanski špital. — Mostnega portala se drži na levi enonadstropna hiša, poznejša Jaklič-Mavrjeva hiša na vogalu Sv. Petra ceste. V kotu med to hišo in portalom pritlični predzidek, ki se je (1687) preuredil v kramarsko prodajalno. Značilno za takratne skoraj vaške razmere tega predmestnega dela je vsekakor kozolec, ki stoji sredi trga. 11. (Stara štev. 9): Franc VVeinhardt, sedlar, od 1817. Jožef Ziegler, kramar, od 1835. Terezija Ziegler, kramarica. 12. (Stara štev. 8): Andrej Ledrer, čevljar, od 1818. Va lentin Knee, jermenar, od 1836. Anton, Terezija in Ludvik Knee, jermenarji, od 1837. Ludvik Knee, jermenar in pro dajalec usnja, od 1842. Marjana Knee, jermenarica. 13. (Stara štev. 7): Jurij Kraxner, čevljar, od 1804. Ma tija Teibel, od 1835. Terezija Knee, od 1837. Ludvik Knee, jermenar. 14. (Stara štev. 6) : Tomaž in Klara Aiclnvalder, bra njevca, od 1803. Ana Krigler, od 1804. Blaž Wirk, od 1810. Gašper Pire, strojar, od 1816. Marjeta Pire, vdova VVirk. 15. (Stara štev. 5): Janez Krst. Primic, kramar potem trgovec, od 1801. Jakob Sprih, čevljar, od 1810. Pavel 4 Koliba štev. 10 je začela vrsto na drugi strani mostu. Stala je torej na nasprotnem (levem) vogalu Marijinega trga tik ob zidani prodajalni pri »Bučarju«. KRONIKA 69 Miihleisen, čevljar, od 1815. Ana, vdova Miihleisen, poroč. Brenčič, od 1815. Franc Brenčič, od 1818. Martin Sonc, trakar potem trgovec, od 1836. Marija, vdova Sonc. 16. (Stara štev. 4): Andrej Alič, kramar, od 1811. Neža Alič, od 1834. Frane Grasselli, kramar, od 1840. Marija Goršič, kramarica. 17. (Stara štev. 3): Marko in Marija Kermelj, od 1794. Janez Inglič, od 1801. Jožefa Sernec, kramarica, od 1802. Andrej Jenko, pasar, od 1811. Franc Dolcher, star. kramar, od 1839. Franc Dolcher ml., kramar. 18. (Stara štev. 2): Jožef Mekinc, od 1790. Janez Nep. Gruber, kramar, od 1818. Elizabeta Gruber, kramarica, od 1819. Martin Sonc, trakar potem trgovec, od 1825. Ivan VVinkler, milar. 19. (Stara štev. 1): Kari Svetelskv, kramar, Katarina Svetelskv, kramarica, od 1821. Anton Mihelič, kramar, od 1831. Terezija Mihelič, kramarica, od 1844. Andrej Mall- ner in I. C. Maver, trgovca.1 3. ODPRAVA KRAMARSKIH KOLIB S ŠPITALSKEGA IN ČEVLJARSKEGA MOSTU Med I. 1824.—1828. so začeli zaradi stalnih poplav na Ljubljanskem barju, ki so se ponavljale vzlic do graditvi Gruberjevega prekopa, vnovič poglobljevati Ljubljanico. Obenem so odpravili vse mline in jezove od Trnovskega jezu do Gadnerjevega mlina na Polja nah in Maličevega mlina na Selu pri Mostah. Nasledek teh poglobitev je bil med drugim tudi ta, da so se stebri, koze in piloti lesenega špitalskega in čevljar skega mostu zaradi izpodmlevanja po hitreje tekoči vodi omajali. Mostova tudi sicer nista bila kaj poseb no solidna niti v blazinah, saj so ju morali že izza francoskih časov stalno krpati. Vrh vsega ju je znatno obtežavala na obeh straneh vrsta kramarskih kolib; piloti, s katerimi so bile na zunanji strani mostu podprte, so se zaradi poglobitve prav tako omajali. Stanje obeh mostov je že 1. 1833. označil dvorni stav beni svetnik Hermenegild Francesconi za »skrajno ne varno in se ne more niti za en dan več jamčiti, da se ne bosta podrla.« Zato je ilirski gubernij leta 1834. preko ljubljanske kresijc ukazal mestnemu magistra tu, naj stara mostova takoj podre in namesto njih zgradi nova in varna mostova. Pri tem naj magistrat ne čaka na to, da bo kolibe polagoma pokupil, niti na to, da se mu počasi nabere poseben sklad za zgradbo mostov, marveč naj takoj ukrene vse, kar je potrebno za javno varnost. (Odlok z dne 24. junija 1834., št. 7832). 1 Koliba štev. 19 je stala nasproti Zollnerjevi kolibi št. 1 na vogalu Špitalske ulice prav nasproti Meščanskemu špitalu. Do nje sta vodile le kamniti stopnici. SituacijskI načrt Slonove (danes Prešernove) ulice Iz 1. 1745. 70 Stvar pa ni bila tako preprosta, za kakršno so jo imeli na guberniju in kresiji. Mestne očete je po pra vici skrbelo vprašanje kramarskih kolib, saj so videli, da so bili njih lastniki z znanimi nam pogodbami iz 1. 1786. zemljiškoknjižno vpisani kot pravi lastniki in še posebe zavarovani v mirni posesti svojih kolib s točko 2. teh pogodb.'- Mesto je vezala, kadar bi stara mostova podrlo, dolžnost, da kramarjem namesto od pravljenih kolib postavi nove ali da jim stare kolibe odkupi. Na številnih posvetovanjih, ki jih je imel mestni svet3 v tej zadevi med 1. 1834.—1838. pod pred sedstvom župana Janeza Nep. Hradeckega, se je na posled sklenilo, da naj se nova mostova ne napravita več lesena, ampak zidana ali železna. Glede kolib ni bil gubernij tisti, ki je terjal njih odpravo. Deželna stavbena komisija je bila celo mnenja, naj ostanejo, češ, da bi se dal novi zidani most arhitektonsko prav lepo izoblikovati s čednimi, zidanimi prodajalnami, seveda bi moral biti zaradi živahnega prometa dosti širši ko dosedanji leseni. Ko bi se bila ta misel ure sničila, bi imeli na trimostju morda še danes svoj ljubljanski Rialto. Ohranitvi kramarskih kolib na novih mostovih pa se je odločno uprl župan Hradecku zaradi prometnih in požarnopolicijskih ozirov ter skušal to dopovedati cesarskim oblastvom takole: »Mostova bi se morala zaradi prometnih ozirov, če bi se nanje zopet posta vile kolibe, znatno razširiti; to pa bi navrglo mestu še večjih stroškov, kakršni so že sedaj postavljeni v proračun. Pri špitalskem mostu bi se pojavile, ko bi se zidal širši nego je po načrtu, še tehnične težave: projektirani zidani steber bi se moral še dokaj raz širiti in bi bil huda ovira rečni strugi, ki se ravno tod obrne v ostrem loku od severa na vzhod.4 O zi danih kolibah ni hotel župan nič slišati, češ da imajo kramarji po pogodbi pravico samo do takih, kakršne so jih imeli dosedaj, to je lesenih. Zgraditvi novih lesenih kolib sredi mesta pa da se upirajo javni oziri na nevarnost požarov.« Mnenje županovo je tudi ob veljalo v mestnem svetu.5 Ko je bilo sklenjeno, da starih kolib na novih mo stovih ne bo, je nastalo mestni upravi novo, še težav- nejše vprašanje: Kam s kolibami? Prva in najnarav- nejša misel je bila, naj jih mesto odkupi. Ta načrt je magistrat začel izvajati že 1. 1835. in se mu je res posrečilo, odkupiti po sporazumni poti skoraj polo vico kolib. Ostali lastniki pa svojih kolib niso hoteli prodati za ponujeno ceno ali pa so izjavili, da jih sploh ne prodajo in da vztrajajo pri nadomestilu za stare kolibe v smislu sklenjenih pogodb, na katere je magistrat vezan. Tu je Hrariecky 1. 1838. razsekal vozel s predlogom, da naj se napravijo nczadovoljne- žem ne samo enake, ampak več vredne, to je zidane kolibe na podobno prometnem kraju. Kot mesto, kjer - Vsebina take pogodbe glej str. 20. 8 Člani mestnega sveta so bili tedaj: hotelir Andrej Ma lic, lekarnar Franc pl. Gromadzkv, trakar Alojzij Traun, barvar Jožef Gestrin, strojar Janez Pauer, zvonar Anton Samassa, gostilničar Janez Prasnik. J Široki steber zidanega Frančiškanskega mostu, ki je danes srednji del trimostja, je v resnici tudi danes rečni stroji precej na poti in so Barjani, pa tudi nekateri teh niki zahtevali, da se odpravi. 5 Vendar pa si mestni svet z županom vred nista ostala dosledna, ker sta dala v Slonovi ulici 1. 1840. kramarjem napraviti v nadomestilo vendarle zidane prodajalne. KRONIKA LJubljana • Špitalskim mostom za Valva sorja (1670). Perspektiva je slaba (zlasti glede Slonove ulice), a Špitalski most je dobro pogojen. Lepo se vidi portal na Marijinem Irgu in skoro prazna ploščad mesta. Le pred široko zijajočimi Špitalskimi vrati stoji na obeh straneh vrsta prodajalnih kolib. (Po sliki v šempetrskem župnišču) naj bi stal novi »bazar«, so si mestni očetje izbrali desno stran Slonove ulice1 od Frančiškanskega samo stana naprej proti »Slonu«. Slonova ulica pred sto leti niti malo ni bila po dobna svoji naslednici, današnji Prešernovi ulici, dasi je v bistvu potekala po isti črti kot danes in je bila že takrat poglavitni dohod v mesto za vso severno- zapadno in severno okolico ljubljansko. Ulica je imela tedaj še predmestno lice. Na levi strani, gledano z Marijinega trga, tam kjer stoji danes trinadstropna Frischova hiša, sta stali dve enonad- stropni hiši, obe stari gostilni, s petimi okni na trg in z 2 mansardnimi okni v strehi. Prvi se je reklo »pri Franceli«; bila je I. 1840. last krčmarja Jurija Kozine; drugi (št. 49), ki je stala deloma že v Slonovi ulici, pa je bil lastnik medar in voščeninar Anton šupevc. Njegova je bila tudi naslednja hiša št. 50 v Slonovi ulici. V prvi šupevdevi hiši je bila 1. 1840. gostilna »Pri belem jelenu«. Soseda šupevčevim hišam je bila hiša št. 51, ki ji je bil lastnik pekovski mojster Jožef Trontel. Za njo pa sta se vrstili hiši št. 52 in 53, ki jih je bil kupil 1. 1833. od Jamnikovih dedičev jerhar Jožef Perles in tam oživel staro Jamnigovo pivovarno. Na Perlesovo hišo je mejila enonadstropna, dolga Luckmannova hiša št. 54, ki je že stala na vogalu Slonove in Nunske, današnje Schellenburgove ulice. Medtem ko je bila leva stran Slonove ulice razme roma dobro zazidana, pa je bila nje desna stran sko raj prazna. Od Frančiškanskega samostana na Mariji nem trgu pa tja do Bučarjeve hiše št. 15 (današnja Košakova hiša št. 52) je potekal po celi dolžini ulice visoki, goli zid Frančiškanskega vrta. Od Bučarjeve hiše naprej je bila na tej strani samo še enonadstrop' na hiša št. 14, kovača Alojzija Baverja in znana go stilna pri Slonu (»Mokarju«) št. 16, last Blaža Zalo- karja, ki je stala že na vogalu Dunajske ceste z vho dom iz Slonove ulice. Misel, odmakniti dolgi zid Frančiškanskega vrta za ozek pas 4—5 m od Slonove ulice in na lako pridob ljenem svetu sezidati kramarjem nadomestilo za od pravljene kolibe, je bila v mnogočem koristna in plo- dovita. Predvsem bi dobili oškodovani kramarji s tem polnovredno nadomestilo za stare kolibe, ker je bila Slonova ulica že tedaj zelo prometna in bi si kramarji obdržali stare odjemalce: drugič bi se preneslo z 22 kramarskimi prodajalnami novo trgovsko življenje v še dokaj predmestno Slonovo ulico in jo s tem samo po sebi približalo trgovskemu predelu starega mesta; slednjič pa bi stopila na mesto dolgočasnega in nele- pega zidu stavba, ki bi v slogovnem pogledu vendar bolj zadovoljevala. Magistrat se je začel že 1. 1837. pogajati s Franči škanskim konventom za odstop potrebnega sveta. Ko je samostan načeloma na to pristal, je magistrat raz pisal na dan 23. januarja 1838. lokalni ogled in obrav navo, na kateri so se zapisale naslednje zahteve samo stana, ki jih je mesto tudi sprejelo: 1. Samostan ne zahteva za svet, ki ga odstopi mestu v izmeri 109 V« kvadr. sežnjev, nobene odškodnine v denarju, pač pa naj mu zato zgradi magistrat na svoje stroške nov rastlinjak in poglobi stari vodnjak, ki ima premalo vode. 2. Na mesto starega zidu ob Slonovi ulici se napravi nov zid, ki ga predstavlja zadnja, na samostanski vrt obrnjena stran novoprojektiranih prodajaln. 3. Namesto svinjaka, ki je stal na odstopljenem svetu, naj napravi magistrat drugod na vrtu nov, pri meren in dobro zgrajen svinjak. 4. Prav tako naj zgradi magistrat namesto sobe za hlapca, šape za ozimino in kleti za krompir, enako merne prostore na kraju, ki ga bo določil samostan. 5. Kanalizacija v Slonovi ulici, ki se bo izvršila za nove kramarske prodajalne, naj se zveže s kanaliza cijo samostana, kolikor še ni izpeljana.2 1 To ulico so hoteli nekateri zaradi »bazarja«, ki bi po temu sklepu tam nastal, prekrstiti v »Bazarsko ulico«, a se je misel na srečo opustila. 2 Kanalizacija samostana se je izvršila ob splošni kana lizaciji Slonove ulice in Marijinega trga 1. 1819. Samostan je tedaj prosil gubernij, naj se stroški za priključek iz sa mostana na glavni kanal krijejo iz verskega zaklada ili mestne blagajne. Gubernij pa je to čez leto dni (1820.) odbil, češ da so samostanu dotične stroške poravnali nje govi dobrotniki. KRONIKA 71 6. Uvoz in izvoz skozi stara vrata, ki so držala v samostanskem zidu iz Slonove ulice v frančiškanski vrt, si frančiškanski samostan slej ko prej pridrži. V ta namen naj se napravi sredi nove stavbe zidana veža, opremljena s prednjimi na Slonovo ulico, in zadnjimi vrati (na Frančiškanski vrt). Ta veža naj se ustanovi kot posebna parcela in poseben zemlje- knjižni vložek, na katerem naj se vknjiži omenjena služnost uvoza in izvoza v prid Frančiškanskemu sa mostanu. Na podlagi teh dogovorov, ki so se na naslednji ko misiji dne 29. julija 1839. še podrobneje ustanovili, je napravila deželna stavbena komisija potrebne načrte in proračune. Stroški za zidavo novih kramarskih pro dajaln so bili proračunjeni takole: Podiranje starega vrtnega zida . . Zidava novih prodajaln Zgraditev novega svinjaka, šup itd. Zidava novega rastlinjaka .... Povišek vrtnega zidu 194 fl. 12.056 fl. 6kr. 726 fl. 55 kr. 529 fl. 17 kr. 104 fl. 19 kr. Skupaj 13.609 fl. 97 kr. Vsaka od 22 prodajaln bi stala po tem proračunu mesto nekaj čez 618 fl., torej manj ko je znašala povprečna odkupna cena. Glede podrobnosti v fasadi prodajaln je napravila stavbena komisija še drugi, malo dražji načrt, ki ga pa niti magistrat, niti gubernij nista sprejela. Gubernij je predložil oba načrta v začetku leta 1840. združeni dvorni pisarni na Dunaju, ki se je z razpisom z dne 29. maja 1840., štev. 14.847 odločila zaradi nujnosti stvari za cenejši načrt, dasi bi bilo, kakor je poudar jala, želeti, da se je mesto odločilo za dražji načrt, ker bi se s tem znatno olepšal ta mestni okraj. Magistrat naj sedaj skrbi za to, da sestavi osnutek pogodbe s konventom ter jo predloži v odobritev guberniju, ki naj v vsej tej stvari odslej dokončno odločuje. Ker so začeli med tem stare kolibe na obeh mostovih podirati, je postala zidava novih prodajaln neodlož ljiva. Na zmanjševalni dražbi dne 20. marca 1840. se je oddalo delo najnižjemu ponudnika, mestnemu stavbenemu mojstru Jožefu Revmundu za 11.773 fl. 12 kr., ki je pričel s podiranjem starega samostan skega zidu prve dni aprila 1840. (Dalje prihodnjič.) 72 KRONIKA KRONIKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 3 LETNIK V V LJUBLJANI, MESECA SEPTEMBRA 1938 ZGODOVINA KRAMARSKIH HIŠIC V PREŠERNOVI ULICI D R. RUDOLF ANDREJKA (Nadaljevanje.) 4. NASTANITEV KRAMARJEV V ZAČASNIH KOLIBAH Mestna uprava si je leta 1839. zamislila akcijo glede zidanja novega mostu in postavitve novih prodajaln tako, da bodo te že dozidane, ko se bo začel nov most graditi, da se bo torej preselitev kramarjev vanje vr šila brez težav in neprilik. Zaradi raznih uradnih for malnosti pa so se prodajalne začele zidati šele spo mladi 1. 1840., torej ob istem času, ko so se morali kramarji umakniti z mostov. Prodajalne v Slonovi ulici — to je bilo jasno — bodo dozidane, če pojde stvar hitro od rok, šele jeseni 1. 1840.; ali pa bodo tedaj tudi uporabne, to je bilo še veliko vprašanje. Kam torej s kramarji, ki so imeli pravico, terjati od mestne uprave, da jim omogoči nemoteno izvrše vanje njihovega obrta? V tej stiski se je odločil ma gistrat, da jim postavi provizorne zasilne kolibe, in sicer na trgu za Meščanskim špitalom (današnjem Po- gačarjevem trgu) in odtod naprej do drevoreda ob na sipu (Dammallee), to je do poznejšega šolskega dre voreda za semeniščem, kjer so danes mesarske stoj nice. Stroške za zasilne lope, za katere so porabili tudi vrata, podboje in celo strehe starih kolib, je državno knjigovodstvo ugotovilo na 650 fl. Ker je bil mestni magistrat med tem od 20 kolib na špitalskem mostu že "dve odkupil, jih je bilo treba postaviti le še 18. Vendar se je stvar zamotala še s tem, da so se morali tudi kramarji s čevljarskega mostu izseliti, tako da je bil magistrat primoran, postaviti še nadaljnjih 16 kolib, torej vsega vkup 34. Te zasilne kolibe, postav ljene v dve vrsti, so bile konec julija 1840. godne za vselitev; vendar pa so bili prizadeti kramarji z njimi silno nezadovoljni in deževalo je pritožb na kresijo, gubernij in celo na dvorno pisarno. Kramarji so trdili, da so s postavitvijo zasilnih lop na odstranski kraj za kresijo hudo oškodovani, ker gre promet daleč mi mo njih; mnogi se v te lope sploh niso vselili in ter jali odškodnino za vso izgubo na zaslužku. Stališče mestne uprave v teh mesecih res ni bilo zavidanja vredno, tem manj, ker so pogajanja s klju bovalnimi kramarji zaradi vselitve, odnosno prevze manja kolib v Slonovi ulici le počasi napredovala. Ker je ostalo mnogo zasilnih kolib praznih, je moral magistrat gledati na to, da pokrije stroške zanje, ki so naposled narasli na 1772 fl. (tesar Franc Pajk 013 fl., tesar Kari Košir 859 fl.). Zato je dopustil, da so se vanje vselili tudi drugi kramarji in branjevci, med katerimi se je zglasilo zlasti mnogo mokarjev (Gregor Vodnik, Jakob Preser, Jožef Ložar, vsi iz Dolskega, Miha Zaje iz Trzina itd.). Na tak način se je magistratu res posrečilo, oddati 31 kolib za skupno najemnino 55 fl. na mesec, torej za 1705 fl. na leto. Zasilne kolibe so ostale zasedene do 1. 1842., tako da so se stroški za nje že s tem iz večine pokrili. L. 1842. je bil novi most dozidan, prodajalne v Slo novi ulici kolavdirane in zasedene s kramarji s sta rega špitalskega in čevljarskega mostu. Razlogi, radi katerih so se bile postavile zasilne lope, so s tem pre nehali. Vrhtega so se jeli pritoževati lastniki novih prodajaln v Slonovi ulici nad konkurenco, katero jim delajo najemniki zasilnih lop. Ker so bile te lesene kolibe tudi zaradi požara nevarne, je magistrat od povedal dne 1. novembra 1842. vsem najemnikom na daljnjo uporabo in s pritrdilom gubernija razpisal li- citacijsko prodajo na dan 5. decembra. Kolibe v prvi vrsti so se prodajale po 140 fl., v drugi po 137 fl. Z izkupilom je bil magistrat lahko zadovoljen, saj je znašalo čez 4650 fl., torej dva in polkrat toliko, ko likor ga je bila stala vsa naprava. 5. ZADOVOLJITEV KRAMARJEV ZA ODPRAVLJENE KOLIBE Da zadovolji lastnike starih kramarskih kolib, je izbral mestni magistrat, kakor že prej omenjeno, dve poti: prva je bila odkup kolib, druga odkazovanje novih prodajaln v Slonovi ulici. Kdor se ni maral sporazumeti na en ali drugi način, je pač ubral pot civilne pravde in tožil mesto za odškodnino, ki se mu je zdela primerna. KRONIKA 129 1. Odkup kolib. Prve kolibe je začel magistrat od kupovati že 1. 1835. V tem letu je plačal kramarju Jožefu Jublu za njegovo kolibo na čevljarskem mostu št. 11 še razmeroma nizko odkupnino 500 fl. V na slednjih letih (1836.—1840.) je odkupnina narasla že na povprečno 700 fl. Na čevljarskem mostu se je ma gistratu posrečilo na ta način odkupiti 12 kolib; na Špitalskem jih je odkupil samo 5, ker je večina last nikov pristala na nove prodajalne v Slonovi ulici, čim dalje pa je magistrat odlašal z odkupom, tem višje cene je moral naposled plačevati; tako je plačal leta 1842. trgovcu Janezu Juriju Scribeju za kolibo št. 10 na špitalskem mostu 1000 fl., kramarju Matevžu Kra- šovcu za kolibo št. 8 na čevljarskem mostu 1000 fl. Leta 1844. je dobil čevljar Franc Sark za kolibo št. 24 na čevljarskem mostu 900 fl., milar Jožef Stfelba pa za kolibo št. 3 na špitalskem mostu celo 1200 fl. To so bile odkupnine, ki so jih stranke dobile spora zumno, brez tožbe, še višje odkupnine so dosegli za svoje kolibe na čevljarskem mostu strugar Simon Ungelerth, sedlar Fortunat Novak in čevljar Martin Urbančič, odnosno njegov sin in dedič Alojzij, ki so nastopili s tožbo. O poravnavi njihovih sporov govo rimo pozneje. 2. Zamenjava kolib. Za zidane prodajalne v Slonovi ulici ali, kakor so jih na kratko začeli nazivati za »ljubljanski bazar«, se je pokazalo med kramarji večje zanimanje, ker so pač sprevideli, da jim nudi magistrat tako glede prometnega kraja kakor glede solidne stavbe polnovredno nadomestilo za stare Prodajalne v nekoč Eberlovi, danes Souvanovl hiši, Schellenburgova ulica 1. (G!, str. 131 in 132) Stanje 1935. mostne lope, ki so jih morali venomer popravljati. Tri petine kramarjev na špitalskem mostu in skoraj tretjina na čevljarskem mostu se je odločila za pre selitev v Slonovo ulico, tako da sta ostali tam samo dve prodajalni nezasedeni in sicer na obeh straneh uvozne veže; bili sta za spoznanje manjši od drugih, tudi je bilo v njih nameščeno samo eno in to skupno stranišče. Pa tudi ti dve prodajalni je magistrat, pri držujoč jih v svoji lasti, septembra 1. 1841. oddal v najem: levo (št. 11) kleparju Juriju Freibergerju, desno (št. 12) jermenarju Longinu Blumauerju. Ker so se bili stari kramarji že sredi 1. 1841. vselili v nove prodajalne v Slonovi ulici, je bila vrsta teh prodajaln popolnoma zasedena začetek oktobra 1841. Za lažji pregled priobčujemo tu tabelo teh prvih last nikov, obenem z označbo njihove stare kolibe na špi talskem ali Čevljarskem mostu. Prodajalne v Slonovi ulici l. t8il. (v smeri proti Marijinemu trgu) Stara štev. do 1877. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 90 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Nova štev. Ime lastnika od 1877. 48 46 44 42 40 38 36 34 32 30 28 26 24 22 20 18 16 14 12 | io| 8 6 4 Terezija Ziegler Ana Ružieka Ivan \Vinkler Katarina vd.Zieglc Kraj in številk stare kolibe Špitalski most Čevljarski „ Čevljarski „ T Čevljarski „ Katarina vd.Ziegler čevljarski „ Marjeta Pire Miha Pogačnik Ludvik Knee Ludvik Knee Neža Tomic Mestna občina, najemnik Jurij Freiberger Mestna občina Uvozna veža Mestna občina, najemnik Longin Blumauer Marija Venazzi Marija Goršič Jera Orešek Franc Doleher Rok Ziegler Alojzij Hoffmann Franc Ungelerth Ivan VVinkler Ivan Nickel Špitalski Čevljarski „ Špitalski „ Špitalski Špitalski „ — — — Špitalski Špitalski Špitalski Špitalski Špitalski \ Špitalski l dvojna koliba Čevljarski most Špitalski Čevljarski ,, a 11 3 25 16 17 14 7 12 13 7 9 16 6 17 8 4 2 18 19 130 KRONIKA Novosezldant Frančiškanski (prej Špltal- ski) most z jugozahoda leta 1850. Levo del Bučarjeve prodajalne, levo tik nje, segajoč do struge Ljubljanice, južni de! Mavrjeve hiše. Sv. Petra nasip lepo oblikujejo vitke jagnjedi. Desno Pernbacherjeva hiša in Meščanski Špital, v ozadju PogaČarjev trg s semeniščem. Tu navedeni lastniki se niso dolgo držali svojih prodajaln. Pet in dvajset let pozneje so že vse prešle, razen štev. 1 in 2, na druge lastnike. Najdalje se je držala Terezija Ziegler (do 1. 1881.). Njena nečakinja Marija je prodajalno št. 1 leta 1888. prodala Matevžu štucinu, ta pa 1. 1900. Josipu Turku. 3. Spori. Mestnemu magistratu se je bilo posrečilo, bodisi z odkupom, bodisi z zamenjavo zadovoljiti od 19 kramarjev na špitalskem mostu 17, od 21 kramar jev na čevljarskem mostu pa 18. Nepomjrljivi sta ostali na špitalskem mostu kramarica Terezija Mihelič (ko liba št. 19) in trgovka Marija Sonc (koliba št. 15), na čevljarskem mostu pa strugar Simon Ungelerth (koliba št. 22), sedlar Fortunat Novak (koliba št. 4) in čevljar Martin Urbančič (kolibi 5 in 6). Mihelička in Sončevka sta zahtevali za svoji kolibi vsaka 1500 fl., Ungelerth 1500 fl., Novak 3000 11., Urbančič pa celo 5000 fl. Ungelerth se je pričkal z magistratom, ki mu je po nujal po sklepu mestnega sveta 1200 fl., skoraj 4 leta. Slednjič sta se pobotala sredi 1. 1844. za 1300 fl., čemur je gubernij 13. julija 1844. pritrdil. Po Ungelehrto- vem zgledu sta se slednjič tudi Fortunat in Ana Novak dne 29. novembra 1845. leta zadovoljila z odkupnino 1300 fl. (pritrdilo gubernija z dne 6. marca 1846). Martin Urbančič, lastnik hiše 227 na židovski stezi, pa ni odnehal, zahteval je trmasto svojih 5000 fl., dokler ga pri tem ni prehitela smrt (6. novembra 1845.). Njegov sin in dedič Alojzij Urbančič je dne 6. junija 1846. terjal znatno znižano odkupnino za svoji kolibi št. 5 in 6 v znesku 3000 fl., občinski svet pa mu je ponujal za obe 2400 fl. Slednjič mu je gu bernij prisodil za vsako 1250 fl., skupaj torej 2500 fl. (Odlok z dne 13. novembra 1846.) Mihelička je leta 1843. prodala svoje odškodninske terjatve v znesku 1700 fl. trgovcema Andreju Mallnerju in I. C. Maverju, ki sta jo takoj povišala na 2000 fl. in nastopila, kakor Marija Sonc, zoper mesto s tožbo. Pravde, ki so se vlekle tja do 1. 1847., strankam niso prinesle priča kovanih odškodnin. Sončevski je prisodilo mestno in deželno sodišče s sodbo z dne 15. marca 1845. odškod nino 1250 fl., Mallnerju in Maverju pa s sodbo z dne 6. decembra 1848. 1500 11., torej za 200 fl. manj kakor sta plačala Miheličevki za njeno terjatev. 6. NAJEM PRODAJALN V NUNSKI ULICI 57 (Schellenburgova ulica 1) Mestna uprava, vznemirjena zaradi pravkar ome njenih tožb, je skušala leta 1841. nezadovoljneže po miriti z akcijo, ki pa je bila že v zamisli zgrešena in se je zato tudi temeljito ponesrečila. Magistrat, v stiski za nadaljnje prodajalne, je namreč dne 22. maja 1841. sklenil z Jožefino dr. Eberlovo, soprogo odvet nika dr. Lovro Eberla in vdovo po veletrgovcu Antonu Rudolphu, najemno pogodbo, s katero mu je Eberlova prepustila 6 nalašč za ta namen na novo napravljenih prodajaln v pritličju svoje hiše v Nunski ulici 57 proti letni najemnini 450 fl., v najem. Pogodba je bila za dobo 10 let za oba pogodnika neodpovedljiva. Mestni svet1 in tudi župan Hradeczkv sta mislila, da se bodo za te nove, udobne, v lepi meščanski hiši na meščene prodajalne nezadovoljni kramarji kar pulili, ker so bile v marsičem mnogo boljše ko one v Slonovi ulici. A motil se je. Od vseh kramarjev, ki se z mestom še niso pobotali, sta se vselila le trgovec Janez Jurij Scribe (ki pa se je naslednje leto zadovoljil z odprav nino 1000 fl. in se nato takoj izselil) in Katarina vdova Ziegler, vnovič poročena Klemen, ki pa tudi ni dolgo ostala v teh lokalih, saj je imela v Slonovi ulici dve lepi prodajalni (št. 4 in 5). Znani nam nezadovolj- neži s čevljarskega mostu Simon Ungelerth, Fortunat Novak in Martin Urbančič pa se za omenjene lokale v Eberlovi hiši še zmenili niso in si na svoje stroške rajši drugod najeli primerne jim prodajalne. 1 V mestnem svetu so bili 1. 1841.: Jožef Aichholzer, tr govec, Miha Ambrož, trgovec, Leopold Gasperotti, trgovec, Jožef Eržen, pivovar, Jožef Gestrin, barvar, Karel Holzer, trgovec, Lambert Kari Luekmann, trgovec in špediter, Jurij Laurin, Kari Pachner, trgovec, Janez Prasnik, gostilničar, Anton Samassa, zvonar, in M. dr. Janez Zhuber, proto- medik. KRONIKA 131 Tako je bil sedaj magistrat na istem, kakor svoj čas pri zasilnih lopah, ko se tudi mnogo neposrednih interesentov, to je starih kramarjev, ni hotelo vseliti vanje. Da vsaj deloma pokrije visoko najemnino, je skušalo mesto od 1. 1841. naprej oddajati lokale v Eberlovi hiši drugim kramarjem, trgovcem in obrt nikom, sploh vsakomur, ki se je hotel vanje vseliti. Magistrat je razpisoval licitacije, časih po trikrat na leto, skušal lokale oddati pod roko — toda nihče se ni oglasil; če je pa najel lokal, ga je čez pol leta opustil. Mestni očetje so bili namreč pozabili ozreti se, pre den so se lotili te akcije, tudi na prometno vrednost te ulice. Ta pa je bila takrat enaka ničli. Tedanja Nunska, danes Schellenburgova ulica je bila namreč na mrtvi točki v sredi med Dunajsko in Tržaško cesto ter je ves promet daleč od nje potekal v mesto; zato v njej res niso mogli uspevati ravno kramarji, ki so bili bolj ko drugi obrti navezani na močen dotok kmet- skega prebivalstva. Ponesrečena akcija magistrata pa je imela za tr govsko bodočnost Nunske, poznejše Schellenburgove ulice to dobro stran, da je ustanovila v njej, čeprav dosti prezgodaj, prve trgovske lokale, zametke mo dernih in iskanih prodajaln, s katerimi je danes pri tličje nekdanje Eberlove, sedaj Souvanove hiše izpol njeno do zadnjega kotička in za katere se plačujejo najemnine, ki so stokrat višje od onih 1. 1841. Vodnjak Iz L 1841. na dvorišču frančiškanskega samostana 7. DOGRADITEV KRAMARSKIH HIŠIC V SL0N0V1 ULICI Sredi maja 1. 1841. so začeli podirati špitalski most. Zveza med Marijinim trgom in špitalsko ulico je bila mogoča le čez začasno, samo pešcem prehodno brv. Tudi čevljarski most, s katerega so bili odpravili vse kolibe, je bil vozovom zaprt, tako se je ves vozovni promet vršil le čez Zoisov (št. Jakobski) most, ki pa je bil tudi že slab. To stanje je trajalo do septembra leta 1842., pri čevljarskem mostu pa do leta 1867. Na jesen 1840. so bile kramarske hišice v Slonovi ulici v surovem dovršene. Zidarska dela je bil stavbe nik Revmund dokončal ob pravem času, zato pa so bili klesarji (Ignac Toman in Tomaž šubic), ključav ničarji (Anton žigon in Rupnik) in mizarji zelo v za ostanku. Kamniti podboji vhodnih vrat niso bili še izklesani, niti ključavnice in tečaji na vratih pritr jeni, niti podnice položene. Jasno je bilo, da se v takih razmerah kramarji niso mogli vseliti in so morali pre biti zimo 1841./42. v zasilnih lopah. Tako so ostali prostori ljubljanskega bazarja vso jesen l. 1840., zimo in dober kos pomladi l. 1841. povsem odprti. Obokane globoke prostore pa so porabljali zlasti ponočnjaki, pijanci in drugi taki cikovci pogostokrat za svoje pre- človeške potrebe. Mnogo je bilo zaradi tega smešnie in hudomušnih opazk.1 Tudi frančiškanski konvent je bil nezadovoljen. Niti eno od obetanih del, razen novega zidu, se še ni bilo izvršilo. Poglobitev starega vodnjaka se je pone srečila, ker se je pri kopanju spodnji del vodnjaka za 2 sežnja globoko udri. Magistrat je moral skleniti septembra 1840. novo pogodbo z vodnjakarjem Anto nom Burgerjem za napravo vodnjaka s 6 sežnjev glo- bočinc. Stroški so se zato proti prvemu proračunu (176 11. 28 kr.) povečali na 250 fl. Stanovanje za hlapca, šupa za ozimino in nov svinjak se 1. 1840. sploh še niso začeli zidati, svet za prodajalnami na frančiškanskem vrtu je ostal razrit in nezravnan, glede rastlinjaka pa je delal gubernij težave in pri poročal magistratu rajši napravo cenejših toplih gred. Ni čuda, da se je ob tem zavlačevanju terjanih po gojev za odstop sveta polastila vodilnih oseb fran čiškanskega konventa precejšnja vznemirjenost, izvi rajoča iz bojazni, da bo samostan pri pogodbi z magi stratom slabo odrezal. Gvardijan P. Felicijan Rani je dodal svojim pritožbam o zavlačevanju obljubljenih del še zahtevo, naj podjetnik izroči samostanu strešno opeko starega vrtnega zidu in les starih šup in svi njaka. Gubernij je te zahteve zavrnil, češ da so ne utemeljene, ker samostan v komisijskem zapisniku z dne 23. januarja 1883. ni omenil tega materiala, torej se mu je molče odpovedal. Ker dobi konvent za poru šene stavbene objekte nove, je z njimi dovolj odško- dovan in ne more zahtevati, da se z zadevnim gradi vom vnovič okoristi. Druga pritožba, ki jo je vložil sredi 1. 1840. sam provincial frančiškanske proinneije, P. Ferdinand 1 Prim. o tem L. Z. 1934., iz literarnega življenju v Ljub ljani leta 1840. (§r.), str. 732. 733. Odvetniški koncipient Janez Čop, brat učenjaka Matije, piše o svojih tedanjih opazovanjih v Ljubljani prijatelju Jerneju Zupancu na Du naj dne 20. decembra 1840. med drugim: »Kolibe na Spi- talskem mostu so odpravili in jih zelo čedno (sehr hiibsch) v Slonovi ulici v eno vrsto pozidali. So že dovršene, a od prte in nudijo sijajno priliko za gotove stvari. Ulico hočejo prekrstiti v .Pazarsko ulico'«. 132 KRONIKA Bivši rastlinjak iz leta 1842. ob severnem zidu frančiškanskega vrta. Za njim poteka Frančiškanska ulica z nekdaj Greglovo hišo, danes last Učiteljske tiskarne. Rastlinjak so o. o. frančiškani 1. 1937. podrli, ko so na njegovem mestu sezidali konvikl in lične prodajalne lokale v Frančiškanski ulici. Stal je tu ravno 95 let. Bončar v Gorici, je bila pa že prav resna: osporavala je namreč kar veljavnost pogodbe, sklenjene med frančiškanskim konventom in mestnim magistratom glede odstopa sveta ob Slonovi ulici, češ da je bilo za to treba cesarjeve pritrditve. Gubernij se je moral v tej zadevi obrniti na knezoškofijski ordinariat z na- prosbo, naj provinciala pomiri in mu razloži zadevo. Kako se je stvar naposled uredila, iz spisov mestnega magistrata in frančiškanskega konventa ni razvidno; gotovo pa se je poravnala, ker nadaljnjih pritožb s te strani odslej ni bilo. Sredi junija 1841. so bile nove kramarske proda jalne prirejene za vselitev. Kolavdacija se je izvršila dne 23. julija 1841. Takrat je bil tudi svet na fran čiškanskem vrtu že izravnan, svinjak in šupe postav ljene, vodnjak poglobljen. Odprto je ostalo še vpra šanje rastlinjaka, ki se zaradi ugovora mejaša Blaža Zalokarja, hotelirja pri Slonu, ni mogel sezidati ob za- padnem zidu. Naposled je magistrat 1. 1842. rastlinjak vendarle zgradil na severni strani frančiškanskega vrta, tam, kjer je stal do 1. 1937. Na tej komisiji se je tudi sklenilo, da se osnutek odstopne pogodbe, katero je bil konvent izročil magistratu že aprila 1841., v ob činskem svetu odobri in potem predloži guberniju v potrdilo. Na podlagi uporabnega dovoljenja, izdanega po tej kolavdaciji, so se kramarji konec meseca julija I8k1. vselili v odkazane jim nove prodajalne v Slonovi ulici. Dne 21. novembra 1842. je mestno zastopstvo podpi salo odstopno pogodbo s frančiškanskim konventom, po kateri je prišel ozek pas bivšega frančiškanskega vrta ob Slonovi ulici v izmeri 109 lA kvadr. sežnjev v last mestne občine ljubljanske. Pogodbo je ilirski gu bernij potrdil dne 16. marca 1843., št. 5824/675, de želno sodišče pa je izdalo dne 16. septembra 1843., št. 8038, dovoljenje za zemljiškoknjižni prepis. Na tej podlagi je dal mestni magistrat imetnike prodajaln 1 do 10 in 13 do 22 v Slonovi ulici z razpisom z dne 14. maja 1844., št. 3208, prepisati v zemljiški knjigi kot prave lastnike, dočim so prodajalne št. 11 in 12 in uvozna veža sredi bazarja ostale še nadalje v lasti mestne občine. KRONIKA 133 Prvo prezimovanje v novem kramarskem bazarju v Slonovi ulici je pokazalo, da se pri zidavi te stavbe ni mislilo na kurjavo. Bivanje med mrzlimi zidovi pozimi je bilo vse kaj drugega ko v prejšnjih lesenih kolibah. Kramarji in kupci so prezebavali, blago se je kvarilo, ker je udarjala vlaga iz svežih zidov. Zato so si že med to zimo nekateri kramarji na svojo pest omislili peči, odvodne dimne cevi pa so izpeljali za svojimi prodajalnami na frančiškanski vrt. Zoper to samolastnost se je samostan kot mejaš pritožil na magistrat, ki je kramarjem tudi res prepovedal peči, češ da jih tudi v starih mostnih kolibah ni bilo. Kra marji pa so to šibko utemeljitev v svojih pritožbah na gubernij prav srečno pobijali in dokazali, da so pri like v zidanih prodajalnah vse drugačne ko v prejšnjih lesenih kolibah, če jim ne dovolijo peči, potem mo rajo pač izjaviti, da niso dobili za prejšnje kolibe enakovrednega nadomestila. Magistrat je naposled ZGODOVINA KRAMARSKIH HIŠIC KRONIKA 203 V PREŠERNOVI ULICI DR. RUDOLF ANDREJKA Špitalski (Frančiškanski) most 1. 1850. z juga Na levi Mavrova hiša, pred njo Btara, še neprenovljena Bučarjeva prodajalna. Onkraj mostu Meščanski spital, desno trinadstropna Bembacherjeva hiša Marijin trg s Špitalsklm mostom 1. 1850. z zapada 204 KRONIKA uvidel, da imajo kramarji prav, dal napraviti načrt za požarnovarne peči v prodajalnah in izposloval oktobra 1842. tudi pristanek frančiškanskega samo stana, da se dimski odvodniki izpeljejo na vrt. Dne 4. novembra 1842. se je vršil uradni pregled »stavbne, gasilne in olepševalne komisije«, ki je takrat poslovala kot organ policijskega ravnateljstva. Pred nastopom nove zime so imele vse prodajalne enotne in obla stveno odobrene peči. Stranišča v novih prodajnih hišicah se niso name stila, kakor bi bilo naravno, zadaj proti frančiškan skemu vrtu, ampak spredaj pri vhodu v prodajalno in so imela direktni izliv v ulični kanal. Vrata v stra nišče, ki je bilo seveda zelo ozko, so bila spretno vde lana v lesenem opažu na vhodni strani ter se skoraj niso videla, posebno če so na njih viseli, kakor je bila to pri starejših kramarijah navada, razni izložbeni predmeti. Ta posebnost se je pri nekaterih starejših prodajalnah (št. 34, 40, 42) do danes ohranila. Konec septembra 1842. je dobila Slonova ulica in kramarske hišice v njej z dograditvijo novega špital- skega mostu željno pričakovano zvezo z notranjim mestom. Most, ki je bil zelo solidno zidan — saj so porabili zanj 88.000 stotov rezanega kamna — so slo vesno odprli v nedeljo, dne 25. septembra 1842., ob navzočnosti nadvojvode Franceta Karla, očeta po znejšega cesarja Franca Jožefa. Bivši Špitalski most so prekrstili v Frančev most, nabrežje »Za zidom« (danes Cankarjevo nabrežje) pa v Frančevo nabrežje.1 Vendar se ta naziv ni udomačil. Ljubljančani in oko ličani so mu še dolgo dejali špitalski most, pozneje pa Frančiškanski most. Gradbo mostu je bil izdražil dne 26. marca 1841. beljaški podjetnik (»impresario«) Italijan Giovanni Picco za 39.499 fl. Zaradi sprememb načrta med gradbo in drugih nepričakovanih stroškov (n. pr. za zasilno brv, ograje ob škarpah i. dr.) se je 1 Glej Laibacher Zeitung z dne 27. septembra 1842., št. 78., s kratkim poročilom o slovesni otvoritvi mostu, ki jo je spremljalo streljanje z Ljubljanskega gradu. Napis na južnozahodni strani mostu, še danes ohranjen, se glasi: Archiduci Francisco Carolo MDCCCXLII. Civitas. Pod na pisom je lavorjev venec, firke in venec so iz kovine. Kramarske hišice v Prešernovi ulici 1. 1935. Pogled z Marijinega trga. Vidijo se od desne na levo: „Mali oglasi" Jutra (št 4) urarska in zlatarska trgovina H. Suttner (št. 6—12), pekarna J. Kavčič (št. 14), trgovina z usnjem Andrej Čekada (št. 18), svetli zasloni trgovine z dež niki in nogavicami J. Vidmar (št. 20—22), za njo visi izložbena tabla trgovine J. VeBel (št. 24), ovalni izvesek pa označuje prodajalno peciva V. Bizjak (št. 26). Še višje gori vidimo izvesno tablo trgovine s čevlji Franje Snoj (št. 28 in 30), torbarske tvrdke J. Kohler (št. 32) in dežnikarice Gastraun (št. 42) KRONIKA Kramarske hišice v Prešernovi ulici 1. 1935. Pogled proti Marijinemu trgu. V ospredju je deloma vidna prodajalna Uršule Turk (Bt. 34) za njo prodajalna torbarske in jermenarske tvrdke J. Kohler (št. 32), potem dvojna prodajalna čevljev Franja Snoj (št. 30 in 28). Sledi nekdanja veža (prodajalna V. Bizjak št. 26), modna trgovina J. Vesela (št. 24) in prodajalna dež nikov in nogavic J. Vidmar (št. 22 in 20). Vidita ae še izveska trgovine A. Če kada (št. 16) pekarne J. Kavčič in trgovine H. Suttner ta vsota povišala na končno ugotovljeni znesek 46.316 fl. Kolavdacijski zapisniki z dne 29. novembra in 15. decembra 1842. hvalijo solidnost izvršenih del. Most se ni po odpravi odrov niti za spoznanje vdal.a Končna kolavdacija vseh, z zidavo »bazarja« v Slo- novi ulici zvezanih del, med njimi tudi rastlinjaka na frančiškanskem vrtu, se je vršila v začetku leta 1843., pri čemer se je ugotovila za dela, ki so bila preko proračuna, vsota 382 fl. 59 kr., ki jo je plačal magistrat prizadetim obrtnikom šele po ponovnih terjatvah. Uvozna veža je bila čez dan odprta, ponoči in ob praznikih pa zaprta z močnimi vrati. Zgornji, obo kani del teh vrat pa ni bil zavarovan; da se zabranijo morebitne tatvine in vlomi, je dal magistrat 1. 1845. ta del na zahtevo frančiškanskega samostana in so sednih kramarjev zamrežiti z močnimi železnimi križi, ki jih je videti še danes. L. 1841. poglobljeni vodnjak na vreteno (v kotu med zapadnim zidom cerkve in severnim pročeljem samostana) se rabi tudi še danes.'1 L. 1842. zgrajeni, na mejni zid proti frančiškanski ulici naslonjeni ste kleni rastlinjak pa so oo. frančiškani 1. 1936. podrli, ko so sezidali na mesto zidu v Frančiškanski ulici trinadstropen konvikt in čedne zidane prodajalne. 6. RAZVOJ LJUBLJANSKEGA „BAZARJA" DO DANAŠNJIH DNI Na dolgi stavbi kramarskih prodajaln v Slonovi, da nes Prešernovi ulici, se ni odslej skoraj nič spreme nilo. Pač pa so se njih lastniki hitro menjavali in le malokateri kramarski rod je tod obratoval več kot 20 let. Ob splošnem prešteviljenju ljubljanskih ulic 1. 1877. so tudi prodajalne dobile nove številke, ki ve ljajo še danes, številjenje v Slonovi ulici se je takrat izvršilo narobe: od spodaj (od Marijinega trga) na vzgor in sicer tako, da je dobila leva stran ulice lihe, - Glej konvolut »Frančiškanski most« v posebni (stvar ni) zbirki starejših aktov mestne registrature. a Glej sliko v »Kroniki« III., stran 132. 205 desna, kjer stoje prodajalne, pa sode številke. Tako ima prejšnja zadnja številka (22) danes številko 4, prva (1) pa številko 48. To prešteviljenje se je upo števalo že na našem pregledu prodajaln iz leta 1841. (»Kronika« III., stran 130) in se bo obdržalo v nasled njih pregledih, ki naj pokažejo spremembe lastnikov kramarskih hišic od leta 1841. do danes v 9 obdobjih (1841., 1859., 1874., 1888., 1898., 1908., 1918,1928. in 1938.), torej za dobo 97 let. Kakor je bilo že omenjeno, so kramarske hišice spočetka rabile v zgornjih delih in v podstrešju tudi za stanovanje skromnejšim kramarjem in branjev cem, tako n. pr. Ludoviku Ružički, Roku Zieglerju, trafikantki Jožefi Uršič, v novejšem času še Uršuli Turk in Mariji Sitar. Prodajalna Uršule Turk je v nasprotstvu z drugimi še danes ohranila svoj prvotni značaj, kakršnega je imela pred 90 leti in je zato v lokalnozgodovinskem pogledu zanimiva. Njena last nica je danes menda edina v dolgi vrsti nekdanjih kramaric, ki v svoji hišici tudi stanuje. Razen dvojne prodajalne št. 18/19, nova št. 12/10, ki je prešla v Slonovo ulico kot naslednica nekdanje Primčeve, potem Alojzij Holfmannove dvojne kolibe št. 4 na špitalskem mostu in prehajala kot taka na vse pravne naslednike (Uršič, Veit, Hauptmann, Kor- dik, Seunig), so bile vse druge do 1. 1850. samo enojne. Toda že od 1. 1864. se kaže namera združevati po dve ali več takih prodajaln v eno (Ivan Frisch, stari št. 8 in 9, novi št. 34 in 32), Jožef Seunig, stari št. 20 in 21 (novi št. 8 in 6). Obenem se dotični lokali prenav ljajo; iz »bazarja« nastajajo moderne izložbe, ki jih prej ni bilo in zaradi tesnih prostorov vsake krama- rije tudi biti ni moglo. L. 1890. združita Matevž in Marjana štucin prodajalni št. 48 in 46, 1. 1900. Anton in Alojzija Turk prodajalni št. 24 in 22, 1. 1910. An drej Vesel kar 3 lokale: št. 24, 22 in 20, 1. 1927. Franja in Terezija Snoj prodajalni št. 30 in 28, 1. 1929. Ana KRAMARSKE HIŠICE V SLONOVI (PREŠERNOVI) Stara številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 90 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Nova številka 48 46 44 42 40 38 36 34 32 30 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 1841. Terezija Ziegler (1841.) Ana Ružička Ivan NVinkler Katarina Ziegler Katarina Ziegler Marjeta Pire Miha Pogačnik Ludvik Knee Ludvik Knee Neža Tornie Mestna občina Mestna občina Mestna občina Marija Venazzi Marija Gor.šič .lera Orešek Franc Dolcher Rok Ziegler Alojzij Hoffmann Alojzij Hoffmann Franc Ungelerth Ivan \Vinkler Ivan Nickel Lastniki kramar- 1859. Terezija Ziegler Ludovika Ružička (1854.) Franc Mally (1857.) Marija Kokalj (1858.) Neža Gorjup (1858.) Jurij Freiberger (1858.) Miha Pogačnik Marjana Knee (1842.) Marjana Knee (1842.) Matevž Remc (1856.) Mestna občina Mestna občina (veža) Mestna občina Jožefa Waidinger (1853.) Elizabeta Maver (1845.) Jurij Freiberger (1845.) Franc Dolcher Rok Ziegler Jožefa UršiČ (1846.) Jožefa Uršič (1846.) Blaž Janeschitz (1859.) Blaž Janeschitz (1859.) Jožef Nickel in otroci (1851.) 1874. Terezija Ziegler Jožefa Bužička (1872.) Franc Mally Andrej Burgar (1863.) Neža Gorjup Terezija Oblak (1873.) Janez Kadivec (1865.) Ivan Frisch (1864.) Ivan Frisch (1864.) Franc Bahovec (1874.) Mestna občina Mestna občina (veža) Mestna občina Jožefa Waidinger Marija Vesel (1873.) Jurij Freiberger Marjeta Kraljic, roj. Šare (1870.) Jernej Ziegler (1865.) Alojzija Veit, roj. Uršič (1867.) Alojzija Veit (1867.) Jožef Seunig (1862.) Jožef Seunig (1862.) Uršula Bepin (1864.) 1888. Matevž Štucin (1888.) Marija Krajec (1880.) Venčeslav Pezdič (1886.) Andrej Burgar Neža Gorjup Adalberta Ošabnik, roj. Oblak (1886.) Antonija Kadivec (1883.) Ivan Frisch Ivan Frisch Apolonija Štrukelj (1876.) Mestna občina Mestna občina (veža) Mestna občina Alojzija Turk (1880.) Andrej in Ana Vesel (1886.) Marija in Antonija Freiberger (1883.) Uršula vdova Jager (1883.) Jakob Škerbinc (1876.) Adolf Hauptman (1885.) Adolf Hauptman (1885.) Jožef Seunig Jožef Seunig Marija Kušar (1888.) 206 KRONIKA žibert prodajalni št. 38 in 36. L. 1915. je bil Kari Seunig lastnik kar štirih prodajaln na spodnjem koncu (št. 6, 8, 10 in 12), Jožef in Marija Turk pa 1. 1912. lastnika 3 lokalov na gornjem koncu (št. 44, 46 in 48). Proces, ki ga opazujemo na teh primerih in ki gre nevzdržno naprej, ustvarja na mestu starih, zelo preprostih, za majhne podeželske potrebe določenih kramarij čedalje večje in modernejše trgovine z ob sežnimi izložbami, ki stopajo že v konkurenco s trgov skimi lokali v modernih mestnih stavbah. Ta razvoj, ki se je pojavil z veliko silo od prevrata sem, pa po meni konec ljubljanskega bazarja in se je v bistvu dovršil že v naših dneh. Izmed vseh 22 prodajaln, katerim je 1. 1927. prirasla še 23. (preurejena uvozna veža), sta ohranili prvotni značaj samo še kramariji Marije Sitar (danes Frančiška Paternoster) na št. 40 in Uršula Turk na št. 34 ter nožarna Kornelije Juvan Pogled na Frančiškansko ulico 1. 1936. s hotela Uniona pred zidavo pritličnega trakta za prodajalne, ki je odpravil pusti vrtni zid, v katerem se spredaj vidijo uvozna vrata na vrt ULICI V SMERI PROTI MARIJINEMU TRGU 1898. Matevž Štuein Marjana Štuein (1897.) Frane Vidali (1897.) Julijana Raje (1892.) Marija Sitar (1893.) Adalberta Ošabnik Antonija Kadivec Uršula Turk (1890.) Ivan Pevec (1892.) Apolonija Štrukelj Jožef Gradiž (1898.) Mestna občina (veža) Alojzija Turk (1898.) Alojzija Turk (1898.) Andrej in Ana Vesel Franc .luvan (1898.) Uršula Stibernik vdova Jager Ivan Kordik (1897.) Ivan Kordik (1897.) Ivan Kordik (1897.) Jožef Seunig Jožef Seunig mladol. Ivan in Marija Seunig (1893.) 1908. Jožef in Marija Turk (1900.) Marjana Stuein Franc Vidali Marija Baje (1908.) Marija Sitar ml. (1906.) Anton žibert (1900.) Antonija Kadivec Uršula Turk Ivan Pevec Apolonija .Štrukelj Jožef Gradiž Mestna občina (veža) Anton Turk (1900.) Alojzija Turk Andrej Vesel (1903.) Franc Juvan Andrej Marčan (1902.) Ivan Kordik Ivan Kordik Ivan Kordik Kari Seunig (1900.) Kari Seunig (1900.) mladol. Ivan in Marija Seunig 1918. Jožef in Marija Turk Jožef in Marija Turk (1910.) Marija Turk (1912.) Marija Baje Marija Sitar Ana žibert Antonija Kadivec Uršula Turk Franja Snoj (1918.) Apolonija Štrukelj Kari Kronig (1909.) Mestna občina (veža) Andrej Vesel (1910.) Andrej Vesel (1910.) Andrej Vesel Rudolf Juvan (1914.) Andrej Marčan Kari Seunig Kari Seunig (1913.) (1913.) (1913.) Kari Seunig Kari Seunig Kari Seunig Ivana Seunig (1910.) 1928. Jožef Turk Jožef Turk Marija Turk Marija Baje (1919.) Marija Sitar Ana Žibert Ana Žibert (1928.) Uršula Turk Franja Snoj Franja Snoj (1927.) Terezija Snoj (1925.) Mestna občina, najem nik Viljem Bizjak (1927.) Jožef Vesel (1927.) Franjo in Jožef Vesel (1923.) Jožef Vesel (1927.) Klotilda Juvan (1928.) Andrej Marčan Jakob Kavčič (1924.) Kari Seunig Kari Seunig Seunigovi mladol. otroci Ivana Seunig Ivana Seunig (naj. uprava »Jutra«) 1938. Albina Turk (1933.) (tvrdka Rokavičar) Vilka Turk (1933.) (menjalnica Reicher & Turk) Angela Turk, por. Rei cher (1933.) (najem. Iv. Legat, pi salni stroji) Maks Raje (1931.) (najemnik dežnikar Gastraun) Valentin Sitar, župnik v Preddvoru (1933.) (najemnica Fani Pa ternoster) Ana Žibert, por. Čepon Ana Žibert, por. Čepon Uršula Turk Avgusta Kohler (1931.) in Roža Delacorda, roj. Kohler (1932.) Franja Snoj Franja Snoj (1932.) Mestna občina, najem nik Viljem Rizjak Jožef Vesel Jožef Vidmar (1932.) Jožef Vidmar (1932.) Klotilda Juvan Andrej Cekada (1929.) Jakob Kavčič H. Suttner (1935.) H. Suttner (1935.) H. Suttner (1935.) Ana Čepon ml. Ana Čepon ml. KRONIKA 207 s k i h hišic Prešernova ulica it. 26 Nekdanja uvozna veža v frančiškanski vrt — danes prodajalna tvornice peciva Viljema Bizjaka na št. 18, vse druge so se prenaredile v moderne tr govske lokale, v katerih so nameščene trgovine z zlat nino in dragulji (H. Suttner štev. 8 do 12), s čevlji (Franja Snoj, št. 28 in 30, in tvrdka žibert, št. 36 in 38), s pisalnimi stroji (Iv. Legat, št. 44), z dežniki in nogavicami (Jožef Vidmar, št. 20 do 22), menjalnice (Reicher & Turk, št. 46) itd. Nadaljnja značilnost nekdanjih kramarskih proda jaln je ta, da je skoraj polovica teh stavb, odnosno lokalov oddana v najem, prav tako, kakor oddajajo posestniki velikih hiš pritličje v prometnih ulicah v najem trgovcem in obrtnikom. Dočim so dobili, kakor smo videli, pred 90 leti stari kramarji te hišice v last zaradi svojega obrta, da ga nemoteno izvršujejo v njih, so postala nekdaj prevzeta poslopja današnjim lastnikom, ker stoje v eni najprometnejših ulic ljub ljanskih, zelo plodonosna naložba, katere glavnična vrednost dosega danes vsoto 130.000 din. In te hišice so stale pred 90 leti mestno upravo vsaka zase niti 700 fl.! Tu omenjenemu modernemu razvoju se tudi ni mogla ustavljati nekdanja uvozna veža na frančiškan ski vrt (nova št. 26), ki je ostala od vsega početka do danes last mestne občine in je dobila 1. 1844. edina pravo konskribcijsko številko 90, dočim so bile vse ostale številke prodajaln tja do 1877. le ulomki te glavne številke. Sosedni prodajalni št. 11 (nova 28) in 12 (nova 24), ki so mestu od delitvi 1. 1842. ostali v lasti, je mesto dne 19. julija 1898. prodalo (št. 11) brivcu Jožefu Gradižu, odnosno (št. 12) kramarici Alojziji Turk (nova zemljeknjižna vložka št. 204 odn. 203 kapuc, predmestja). Uvozna veža pa se ni mogla prodati, niti trajno rabiti (dajala se je v najem bra njevcem čez dan), ker je na njej bremenila izza znane izročilne pogodbe z dne 11. novembra 1842. vknjižena služnost frančiškanskega samostana za uvoz in izvoz iz frančiškanskega vrta. V teku let pa so oo. fran čiškani to vežo čedalje manj uporabljali, ker so imeli na koncu mirne Frančiškanske ulice mnogo priprav- nejši dovoz na svoj vrt. Zato se je že 1. 1910. tedanji mestni župan Ivan Hribar obrnil na samostansko predstojništvo z vprašanjem, ali in pod katerimi po goji bi se hotel samostan odpovedati omenjeni služ nosti in dovoliti, da se iz dosedanje uvozne veže v Prešernovi ulici napravi prodajalna. Evropska vojna je prekinila zaključek pogajanj, ki so bila dozorela že do ugodne rešitve. Po vojni je občinski svet v seji z dne 15. februarja 1921. odobril pogoje samostanskega predstojništva, da plača namreč mesto konventu, ako se odreče ome njeni služnosti, enkratno odškodnino 10.000 kron in da zazida notranja vezna vrata v samostanski vrt na svoje stroške. Na podstavi izbrisnega dovoljenja de želnega sodišča z dne 2. maja 1921. se je služnost uvoza dne 22. septembra 1921. v zemljiški knjigi iz brisala, mesto pa je okusno prenaredilo vežo v tr govski lokal, v katerem je še tisto leto odprl pekovski mojster Jakob Kavčič podružnico svoje pekarne, leta 1928. pa tvorničar peciva Viljem Bizjak. Kramarske prodajalne, prestavljene pred 96 leti s Špitalskega in čevljarskega mostu v današnjo Prešer novo ulico, so bile zadnji znaki nekdaj številnega in premožnega ljubljanskega kramarstva in se umak nile, kakor kramarstvo samo, modernemu trgovskemu razvoju našega mesta. Orjaški ritem naše dobe izpod- jeda čedalje bolj tudi ta zadnji ostanek starih go spodarskih razmer v središču moderne Ljubljane. Zato morda ni bilo odveč, da so se skušale v pričujoči raz pravi rešiti pozabe. 208 KRONIKA