[Ediri dorcnki dnevnik t Zjednjcoik I T A Li TWl A V A | The only Slovenian daife i® ft* 1 -»o Ix-LAo iNAKUUA Ujt^^I Ima .ad 7000 mrocmkoY. I | and Holidays, * •«' List slovenskih delavcev v Ameriki. S J TELEFON PISARITE: 4887 CORTLANDT._Entersd « Second-Clam Matter, September 215 IMS, a* the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congreas of March S, 187«. 'P TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. . NO. 216. — ŠTEV. 216.____NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 15, 1911. — PETEK, 15. KIMOVCA, 1911. • VOLUME XIX. - T.F.tvttt TTy ERUPCIJA OGNJENIKA ETNE NA SICILIJI. 'Iz Avstro-Ogrske. Poroka na dvoru. —o— Princesa Žita Parma, nevesta presumptivnega prestolonaslednika Karla Frana Josipa, je dobila dragocena darila. —o— OGRSKA OBSTRUKCIJA. —o— Nemški krščanski socialci so sc zdaj popolnoma razcepili. Dunajski krščanski socialci so se konstituirali kot meščanska stranka. -o- Diuiaj. 14. sept. Prihodnji me-sec se vrši poroka presumptivne-. ga prestolonaslednika nadvojvo-j de Karla Frana Josipa s princeso I Žito Parma Bourbonsko. Nevesta j je dobila od cesarja diadem, o-i krasen /. briljanti in od svoje matere Marije Antonije je dobila dragocene rodbinske dragulje. Cesar je zvišal apanažo ženinu na pol milijona kron. Kossuthova in Justhova stranka. Budimpešta, 14. sept. Kossuthova in Justhova stranka sta se zedinili na enotno postopanje zoper vlado. Grof Khuen-Hederva-rv je zaradi tega začel groziti z razpustom parlamenta. Poprej hoče državni zbor za nekaj časa odgoditi in z lepa poskusiti, da se z opozicijo sporazumi. Opozi-Jeionalei računajo, da novih voli-I te v ne bo več vodil grof Khuen-Hedervarv, marveč že drugo ministrstvo. _ Ločitev krščanskih socialcev. Dunajski krščanski soeialei so se konstituirali kot meščanska stranka in se ločili od krščanskih agrarcev. Nekdaj mogočna krščanska socialna stranka je razpadla. Vse kaže, da se bodo dunajski kršČansko-soeialni delavci ločili od stranke in se samostojno organizirali. -o- Atentat na Stolypina. Car Nikolaj prisoten.! —o- - V Kievskem gledališču je advokat Bogrof dvakrat streljal na ministrskega predsednika Stoly -pina in ga smrtnonevarno ranil. —o— NAPADALEC PRIJET. —o— Razjarjeno občinstvo je hotelo lin-čati napadalca. Dvakrat popred so bili ruski teroristi že poskusili umoriti Stolypina. -o- Kiev, 15. sept. — Na ruskega ministrskega predsednika P. A. Stolypina je včeraj med slavnostno predstavo v gledališču advo -kat Bogrof dvakrat streljal in ga prvič zadel v roko, drugič pa v pljuča. Car in carica sta bila na -vzoča. Rana na pljučih je smrtno-nevarna. V gledališču je nastala panika. Razjarjeno občinstvo je hotelo napadalca linčati in so jo varnostni organi komaj pomirili. Borof je bil aretovan. Poleg Sto -lvpina je sedel finančni minister Kokovsov. Oba sta sedela v prvi vrsti parierja. Atentator je sedel ravno za ministrskim predsedni -kom. Na Stolypina so ruski teroristi že dvakrat poprej izvršili atentate. Prvikrat leta 1905, ko je bil guverner v Saratovu in drugikrat ko je bil že ministrski predsed -nik, leta 1906. Pri slednjem atentatu, ki se je izvršil v njegovi vili [ med banketom, je bilo 30 njego- • vih gostov usmrtenih in mnogo • ranjenih. Stolvpin je bil takrat ranjen na obrazu. Zaroka na ruskem dvcni. Angleška previdnost. —o- Ruski poslanik v Washingtonu baron Rosen je imenovan članom državnega sveta. —o— KOLERA V MACEDONIJI. —o— Španska vlada je v provinci Vis-caya preklicala ustavne državljanske pravice. -o- London, 14. sept. V mestu kroži govorica, da se je novoimeno-vatii eanadski generalni guverner princ Arthur Connaught, sin vojvode Connaught, zaročil s princeso Irino, najstarejšo hčerko i ruske velike kneginje Ksenije A-I leksandrovne, carjeve sestre. — i Princesa Irina je rojena dne 1». julija 1895. Pomnožitev posadke v Kingstonu na Jamaica. London, 14. sept. Angleško vojno ministrstvo je odredilo, da se posadka v Kingstonu na otoku Jamaica pomnoži za tisoč mož ar-tilerije in pehote. Pomnožitev se izvrši z ozirom na panamski prekop. V Port Koval bodo otvorili na spomlad nove ladjedelnice. Rusko poslaništvo v Washing-tonu. St. P etersburg, 14. sept. Imenovanje bivšega ruskega poslanika barona Rosena v Washingtonu za člana državnega sveta je bilo u-radno razglašeno. Za poslanika v Washingtonu je bi! že pred dnevi imenovan Bahmetiev, bivši ruski poslanik na Japonskem. V Macedoniji razsaja kolera. St. Petersburg, 14. sept. List Novo je Vreinia" ie poročal, da se kolera v Macedoniji strašno hitro razširja, sosebno med vojaštvom. Bolne vojake zaprejo v železniške vozove in jih prepuste svoji usodi. Na železuici Mitrovi-ca-Skoplje so vojaki pometali bolne in mrtve tovariše iz voz. Nemiri in štrajki v Španiji. Madrid, 14. sept. Zaradi štraj-J kov in nemirov v provinci Vis-I cava je vlada preklicala ustavne I pravice, ki določajo, da se mora za vsako aretacijo imeti zaporno povelje. -o- KOLERA V VATIKANU. —o— Okužena voda. —o— Rim. 14. sept. Nevarnost je bila, da bi se kolera zanesla v Vatikan. Zupan nekega mesta ob jezeru Braciano je včeraj zvečer br-zojavil ravnatelju zdravstvenega urada v Rimu, naj pošlje takoj zdravnike v okraj, ker je neka ženska obolela pod kolerasum -Ijivinii okolnostmi. Zdravniki so dognali, da so obleko obolele ženske vrgli v potok, iz katerega dobiva Vatikan vodo za umivanje in za kuho. Inženirji so takoj ustavili dotok vode v Vatikanska poslopja, da so odvrnili nevarnost okuženja. Oenarje v staro domovino pošiljamo: za f 10.35 ............ 50 kron. zz 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ....... .... 200 kron, sa 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, za 1020.00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh rrotak. Doma M nakazane srote popoln om* Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poailjatv« Izplačaj« c. kr. postni hranilni urad ▼ 11. io 12 dneh. Denarje nam poslati ]e najprtlfi-neje do $50.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večje zneske po Domestic Postal Money ' Order sli p* New York Beak Drafl. FRANK gAKITBE > 12 Oorttandt SV, New York, *?Y, <104 St. Olsir Ave., N. Is Cleveland, Ohio. j i j Krojaški štrajk v New Yorku. —o— J Osem do deset tisoč krojačev in šivilj v Greater New Yorku je | na štrajku. NEPRILIKE ZA DAME. —o- Merchant Tailors so tudi nezado - voljni s položajem in ako tudi ti ! t i zaštrajkajo, bo v New Yorku 50 ^ i do 60 tisoč krojačev brez dela. j -o- Krojači in šivilje v New Yorku so na štrajku. V sredo ob Ii. uri1 popoldne je bilo izdano štrakno j povelje in takoj je S000 do 1U,0UU j delavcev ostavilo delo. Strajk je v veliko škodo delo-1 dajalcem, ker imajo ti zdaj mnogo naročil za zimsko sezono. Naj-j bolj so prizadeta krojaška pod-jetja na peti aveniji, ker ne morejo izpolniti naročil svojih odje-j inalk. Glede plače in glede zdrav-i st ven ill razmer v delavnicah so delodajalci pripravljeni ugoditi! ; delavcem, nikakor pa ne glede odprave piece work", ker bi s tem izgubili najboljše delavce. Polo-;žaj v oblačilni industriji je zelo : resen, ker hočejo tudi Merchant; Tailors štrajkati. V tem slučaju hi! število štrajkarjev na rast lo na 5<>j do G0 tisoč. V poučenih krogih se govori, da štrajk ne bo ioigo tra-' Jjal. Petdeset delodajalcev se je i |že poravnalo z delavci in ti so se ,vrnili na delo. Tudi drugi bossi so umrli včeraj zvečer posvetovanja jiu so menda sklenili, da hodu izpolnili zahteve delavcev. -o--— I I SlovensKe vesti. —o— Prošnja do rojakov. Rev. J. M. Trunk zbira gradivo za spis knjige: "Amerika in A-merikanei", in je v svrho, da do-bi to gradivo, razposlal na rojake ; po slovenskih naselbinah vpra-:šalne pole z raznimi vprašanji. Rojaki, ki so dobili take vpraša 1-ine pole. se v interesu dobre stva- ' 1 ri prosijo, da na predložena vprašanja čim prije in kolikor mogo-jče natančno in vestno odgovore. Odgovore naj pošljejo na naslov: Rev. J. M. Trunk, e o Rev. A. Blaznik, Uaverstraw, N. Y. Protest. Društvo Vitezov sv. Florjana : št. 44 K. S. K. J. v So. Chicago j<-10. t. m. v posebni s«-ji sklenilo protest proti sklicanju konvencije K. S. K. Jednote v Joliet, lil., in ne v South Chicago, kakor je 'bilo sklenjeno na zadnji konvenciji v Pittsburgh!!, Pa. V sprejeti resoluciji se očita glavnemu pred- ' I jsedniku. da je s svojo odločbo I kršil pravila. Društvo "Orel" v New Yorku. , Tajnik društva "Orel"' št. 00 -I. S. K. J. v New Yorku naznanja ' vsem članom omenjenega društva. da se prihodnje zborovanje ,vrši dne 16. t. m. točno ob 8. uri f zvečer v navadnih prostorih; za-ito so naprošeni vsi člani, da se te seje v polnem številu udeleže. O-'pozarja se vse zaostale člane, da I pri tej seji poravnajo svoje za- , ostatke, da se ložje uredi trieetrt-jletno poročilo za prihodnji mesec. Na oklicih. Na oklicih so: Fran Tomaš iz Št. Vida nad Ljubljano, stan. v Brooklynu. 709 Flushing Ave., in Antonija Zevnik iz Št. Jerneja, stan. v Brooklynu, ter Josip Šin-kovic iz Ljubljane, stan. v New Yorku. 435 E. lf>. St., in Marija Rom iz Planine na Kočevskem, 'stan. v New Yorku, 218 E. 18. St. Quousque tandem gospod Nemaoič? —o- Sliši se, da namerava predsednik K. S. K. Jednote suspendirati! vse delegate, ki so kritizirali I njegovo delavnost. —o— i STRAH PRED KRITIKO. Strahopetno in smešno početje. Zdrava kritika je neobhodno j potrebna k napredku. -o- Sliši se. da namerava Antoni Nemanieh. predsednik K. S. K. Jednote, suspendirati še pred konvencijo vse tiste delegate. ki so s»* drznili v javnosti kritizirati nje -go v o gospodarstvo pri Jednoti in bili dovolj moški, da so podpisali svoje ime. Na vsak način hoče vporabiti vsak vpliv in vsako priliko, tla se še obdrži na krmilu, kar pa bode bolj težavno, ako sc sme kaj verjeti raznim poročilom. Nam ni toliko kdo gospodari pri K. S. K. Jednoti. da se le gospo-, dari tako. da je narodu in Jednoti v korist. Priznati moramo, daj j«- K. S. K. J. največja in najsta -rejša .led not a v Ameriki, ki je ž»* veliko podpor izplačala, zatorej. ' ker jo smatramo za narodno podjetje. ji tudi želimo obilo uspeha na tem polju. Čudno s«- nam pa vidi. da se Nemanieh poslužuje takih sredstev v! dosego svojega namena. Ako oni suspendira delegate samo zaradi' tega, ker so se upali njegovo delo! kritizirati, tedaj je res njegovo j delo strahopetno in skoraj sine -1 šno. Poglejmo v amenkansko po-! litiko, kakšne kritike se tukaj delajo, sam predsednik Združenih držav, ki je najvišja oseba v Aine-i riki. je podvržen velikokrat naj -ostrejši kritiki, a Nemanieh. predsednik ene Jednote, pa misli, da jo izvzet. Zdrava kritika je neobhodno potrebna k napredku, več ljudi več vi«li. ako bi bili vsi kimovci in strahopetneži. ne bi svet danes bil na tej stopnji napredka kakor je. j Nemanieh si gotovo misli, da ako se mu posreči odstraniti ko j j v zadetku zborovanja delegate, ki' so njemu nasprotni, da bode potem prostovoljno in neovirano gospodaril. toda mi smo uverjeni. da avedni v newyorski državi., —o— Poročila raznih socialističnih or- < ganizacij izkazujejo vsepovsod i | velik napredek. —o— NOVE ORGANIZACIJE. i —o— V Los Angeles se bode prihodnji ' ponedeljek pričela kazenska obravnava proti 14. delavcem, ki so se pregrešili proti mestni štrajlcni ordinanci. j —o— ,; Socialisti v newyorski državi . 'razvijajo jako živahno agitacijo. , Ncwyorska državna organizacija , ima zdaj 8000 članov in pred kratkim je bilo dvanajst novih , krajevnih skupin ustanovljenih, j V zadnji seji izvrševalnega od- < : bora je bilo sklenjeno, da je vsa- j ! ka diskriminacija črncev v socia- v 'lističnih organizacijah prepove- j (lana. j j Za italijanske socialiste je iz- j jvrševalni odbor nastavil italijan- j Jskega organizatorja, ki vodi agi-tacijo med Italijani. , Stranka bo pri prihodnjih volitvah postavila samostojne kan-tlidate. Proti štrajknim stražam. V ponedeljek se bode pričela v 1 Los Angeles, Cal., kazenska ob- < ravnava proti 14. pivovarniškim e delavcem in železninarjem, ki so < obdolženi, da so pri zadnjem'I štrajku stali na straži, kar je po > neki mestni ordinanci strogo pre-1' povedano. Ko je bilo mesto izda-' i lo ordinanco, je bilo takoj 400 de-!; lavcev aretovanih in mnogo jih je'i bilo kaznovanih. ( i -— r Boj pekovskih delavcev proti t' trustu. j1 I Kansas City, Mo., 14. sept. Na' konventu pekovskili delavcev je i bil izvoljen odbor 1J) članov, ki imajo nalogo izde'ati bojni načrt' proti trustu, ki kontrolira peka-. J rije. Odbor bo po končanem delu | poročal o svojem načrtu v poseb- j i ni seji konventa. Frank Morri-1 son. glavni uradnik American j Federation of Labor, je v svojem | govoru obljubil pekovskim delav- i cein pomoč federacije. -o- SLOVENCI IN SLOVENKE NA- i ROCAJTE SE NA "GLAS NARO- | j DA", NAJVEČJT IN NAJCENEJŠI i [SLOVENSKI DNEVNIK! ] Konferenca guvernerjev. Delavsko zavarovanje. —o— Guverner Wilson je priporočal I državno delavsko zavarovanje i proti nezgodam. —o— VLADNA KONTROLA. —o— Guverner Foss iz Massachusetts je obsojal kontrolo delavskega zavarovanja po zvezni vladi. -o- Na konferenci guvernerjev v 1 Spring Lake, N. J., je Woodlaw \\ ilson, guverner v New Jersey, zagovarjal načrt, po katerem bi naj države prevzele zavarovanje 1 delavcev proti nezgodam. Zavarovalne družbe so po uveljavlje-nju odškodninskega zakona zvišale premije in rujejo zdaj zoper delodajalce. Odškodninski zakon, 1 kateri je bil sklenjen v New Jersey, ima pomen za delavce v velikih podjetjih, za male delavce ni poskrbljeno, ker mali delodajalci in male korporacije ne morejo plačati odškodnine v slučaju nezgode delavca. Za te vrste delavcev mora skrbeti država. Enotni zakoni za delavce. Cuverner Foss iz Massachusetts je priporočal, da se izdajo enotni državni zakoni glede delavskega zavarovanja in glede odškodovanja za nezgode delavcev. V istem smislu je govoril guverner Hay iz MontSne. Foss je 1 bil odločno proti temu, da bi zve- ' zna vlada imela kontrolo nad za- 1 varovanjem delavcev. Kontrolo morajo imeti posamezne države. Zanimiva je bila navedba guvernerja Fossa, da mnogo- delodajalcev le zaradi tega sprejema ino-; zenice na delo, ker jim, oziroma 1 j njih rodbinam ni treba plačati odškodnine v slučaju nezgode. -o- Črnorokarji na delu. Italijanski črnorokarji so se •naveličali metati bombe in so se-| daj segli po drugem sredstvu, da i strašijo in plašijo ^voje rojake, 1 ki jim nočejo poslati zahtevane odkupnine. Včeraj zjutraj so za-jžgali na iztočni 114. cesti v Ne^ j Yorku gledališče s premikalnimi slikami, ki je bilo last Italijana j Alfreda Concolo. Mož je dobil | več pretilnih pisem in ker se ni i za nje brigal, so mu črnorokarji j zažgali gledališče. Ogenj so ljud-i je v hiši pravočašho opazili in po-J klicani gasilci so ga pogasili. Slovensko katoliško podp. društvo • svefeBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. . ' Sedeži Forest City. Pa. (nkorporirano dne 31. januarja 190Z v flriavl Peamyhrae^L ODBORNIKI: 1 Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box «88. Forest City, Fa. Podpredsednik: JOSEF PETEEN'EL, Box 95 Wlllock. Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. >» - II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 608, Conemaugh, Fa. y* Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 637, Forest City, Pa. \ ts nadzorniki: \\1 Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 647, Forest City Pm. L nadzornik: IGNAC PG*/V"ASXTK. 4734 Hatfield St-, Pittsburg, Pa. n. nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill St., Luzerne, Pa. HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wj4 porotni in prizivni odbor: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kans. IX. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Iasler 8t, Cleveland, Oblo. i vrhovni zdravnik: \ > ' Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ofclo, Dopisi naj se poiiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 j Fortff Društveno clasilo Je "GLAS NAROOa" 'tedaj redno vsako popoldne zahajal v knjižnico vseučilišča. Da i'si zagotovi pravico tam ostati po • cele dneve, ne tla bi s tem kaka . senca padla na neznanko, pred-' stavil se je čitalniškemu uradu, ■ tla je slušatelj prava, ter da za ■ svoje skušnje potrebuje zelo ob-. j širnega raziskovanja. > Se zaradi večje varnosti je on » prihajal ob treh, ko je videl, da . študentka hodi proti štirim, in si- - eer takoj iz praktičnega kurza. i Vsedel se je tako. da jo je vselej . na cesti opazil. Hodila je vedno j sama. Berthe vstopi, spregovori par besed z gospo pri uradni mi-i zi, fsede se v kot vedno na isti i stol, ki jo že čaka naslonjen ob - mizo; odloži svoj klobuk, odene • si rokavce ter prične s čitanjem. - Tako malo se je brigala :.a vnanji svet. da skoro ni opazila niti vsak i dan prihajajočih obiskovalcev, • .dasi je bilo med njimi tudi mnogo i i mladih, kakor Lucien. Iz tega se . |»ač d;< sklepati, da se je ona ved- ■ no tako vedla, kakor se sedaj. Še . tii tedne potem, ko jo je prvič vi-. _del. Lucien ni vedel za njeno ime. [ 'Nikogar izmed stalnih obiskoval-. cev knjižnice ni opazil, da bi jo . pozdravil ali da bi z njo spregovoril. V tem času sta se seznanila, .j in sicer čisto slučajno, on-ni po-. I»rej o tem nič premišljeval in tu-i di ona ni mogla namenoma kazati j kake koketnosti. Kako živo se je , 'ta prizor sedaj pojavil v duši Lu-. cienovi!... , j Nekega popoldne začetkom ); maja pride Lucien v rue Mon-11 sieur-le-Prince kakor žrtva du-. še v nega ognja strasti, ki so v r njem hrepenele in sanjale, pa naj-1 i de knjižnico zaprto. Na zaprtih fi vratih je visel pripečaten listek . I z napisom: "Zaradi smrti zapr-< to". Lucien zve pri vratarici, da ) je ona stara gospa iz knjižnične-. ga urada nenadoma umrla ininu-i;Io noč.On takoj sklene postati na . ulici in počakati nepoznanko, ka-jitero j»- v svojih mislili že nazival 3 j prijateljico. To je bila najlepša i prilika, da se suide z njo. Obenem -i pa je tudi menil, da na ta način nuna najbolj obzirno zve za smrt -| gospe, za katero se je zdelo, da i se je zelo zanimala. Ko jo zagle-. j da, gre po rue de V Eeoie-de-Me-.j dicine ter zavije proti knjižnici, : gre ji nasproti in obstane pred i njo kakor človek, ki ne ve, na ka-s tero stran bi se obrnil. , "Gospodična, knjižnica je za-I prta", ji reče. ) Mladenko iznenadi novica, nič ) pa se ji ni čudno zdelo, da ji je i to naznanil tovariš iz knjižnice. . Tedaj Lucien dostavi: . _ "Nesreča se je zgodila to noč. i Gospa, ki je bila v knjižničnem r;uradu... " d "Mme Barillon ?... " prekine .Iga dekle. "Ali je umrla?..." ,| Lucien ji potrdi. Tedaj pa se > hipoma spremeni obraz student-i ke, ki je bil sicer vedno zami- - šljen in miren. Poteze na njenem . obrazu so kazale veliko občutlji-i vost, katero je sicer vedno prikri- - vala. Solze je imela v očeh, dasi l!je le slučajno poznala staro ženo -jin tudi jako malo govorila z njo. j Hitro pa se pomiri in opomni po-t 'polno strokovno: "To sem že dol-tjgo pričakovala. Trpela je na sr-Jeu; angina pectoris: srčna tesno-rba jo je uničila." > "Kodo bi se bil to mislil, vsaj ) bila videti še vesela", reče Lu-j cien. da bi se razgovor ne pretr- » gal- (Dalje prihodnjič.) i -----—— Za vsebino tujih oglasov ni odgo-J vorno n« upravnižtvo, ne Ipodlosti nikakor niso ugajala. Prave ljubezni ni poznal, zabredel je pač tu in tam za kratek čas v kako poulično družbo, a se je potem tega sramoval cele mesece. Ta izredna neznanka, kateri je bil vtisnjen na čelo pečat vednosti in duhovitosti, je morala in je tudi silovito vplivala na Luciena. Ta podoba je družila v sebi vso vabljivost, o kateri je že dolgo sanjal. Šele tedaj začutil prevrat, ki se je nenadno izvršil v njegovem srcu, ko je začela Bertha spravljati svoje liste, da bi odšla. Ko je videl, da res odhaja, tedaj je liakrat vse zastalo v njem. skoro dihati ni mogel, in zabolelo ga je okrog srca. kakor to opažamo pri nervoznih ljudeh, ako jiii nenadoma kaj zadene. Skušnjavo je imel. iti pred njo iz sob«-, počakati jo na ulici in stopiti za njo. Toda nepremagljiv strah ga priklene na stol; ona pa sname svoje rokavce. popravi si lase, si 'dene klobuk na glavo in to vse tako mirno, kakor da ni nikogar v i dvorani. Knjigi, kateri je rabila, j odda pri pisarni, kjer se stari da-jmi zopet priporoči za nje. Ta jili 'dene precej na stran, znamenje, da se že dobro poznata in da gospodična pridno zahaja v knjižnico. To zagotovilo ga je pomirilo. ko jo je videl, da odhaja skozi vrata na ulico. — Kaj, če bi j vprašal slugo ali staro gospo'... Toda preveč je nežen, da bi to storil. Vendar to pot ga je premagalo. Par minut pozneje stopi, pod pretvezo, da pozve za neko knjigo, k pisarniški mizi, kjer sta še vedno ležali oni knjigi. Ko u-radnik išče po katalogu naslov knjige, ki jo je Lucien imenoval za nalašč, vzame Lueieu kakor slučajno eno teh knjig v roke. Prvikrat se sedaj fizično združi z odsotno in vse ga prevzame, ko 1 lista po straneh, ki jih je ravnokar ona imela v roki. Videl je, da j je to prvi del knjige "Clinique de 1' 1 lotel-Dieu , spisal Trousseau; I bil je veselo presenečen, ker je vedel, da pride citat tudi drugi del. Tujka torej proučuje medicino. Droben list. ki ga je našel v knjigi, je Luciena posebno zanimal. Lisiič je bil v onem delu knjige, kjer se slavnoznano obravnava o škrlatinki, s svinčnikom so bile tu zapisane besede: j "Str. 29. dolžnost zdravnika, da si to zaznamuje". Mladenka je s Item opozorila na neko važno stvar. Lueieu je hlastno pregledal te vrstice. Naletel je na stavke, ob katerih 11111 je veselja vstrepetalo J srce, ko je spoznal, da se seznani s stanovskim ponosom te skriv-jnostne, prikupne študentke. Be-jSede so se glasile: "Že dolgo časa i rabim te oblive. Rabil sem jih v svoji privatni praksi, preden so I jih rabili v bolnici. Nikdar si nisem upal poskusiti s čem novim, kar bi mi ne bilo potrdilo že moje zasebno zdravljenje. Postavil sem s tem svoje ime v veliko nevarnost in res sem ninogokedaj dobival slabo plačilo za dobro, ki sem je skušal storiti po svojem globokem prepričanju. Toda vst rajal sem 11a potu. ki ga mi je narekovala moja dolžnost..." Torej v takih vMokih in resnih idejah živi ta mladenka!" Deset mesecev je minulo, odkar je Lucien našel ta pozabljeni listič v knjigi in z njim skrito duševno delo neznanke. V teh desetero mesecih je bilo malo dnij, da bi je ne bil videl in ves ta čas ona ni ničesar storila, ničesar spregovorila, v ničemer se ganila, kar bi ga ne bilo potrdilo v njegovi prvotni sodbi o njej. Lucien je jd Feeling Tit" Every Day Napadi influence, ka- i^mj sija ali boleči u v žl^^iM^M bodete imeli vednoj^^^jj^^J! EXPELLER®[ bodete rabili ™ £ po predpisih. 25c. in pOe. steklo-| nice v lekarnah. Čuvajte se \ ponaredb. »D RICHTEB & co., 215 Pearl SI.. Ne« York t. *. \Jkj I>r. Riebterjeve Congo Pilule olajšaj (_■>;. ali 5Qr,) Razporoka. Spisal Pavel Bourget. (Nadaljevanje.) S tem smo očrtali najnovejši psihologičen tip. ki je tako razširjen. da obvlada v bližnji priliod-jnost i francosko buržoazijo. Kaza-j lo bi morebiti, da bi ga še globlje i zasledovali, toda teh par potez že j zadostuje, da si lahko označimo, kako različna čutila so se vzbujala Lucienu v srcu, ko je, stisnjen I v vozu, v duhu preživel zopet oni ,dan. ko se je prvikrat sešel z Ber-•the 111 ga je Amor zadel s svojo puščico. Pred seboj je gledal prostorni literarni in znanstveni salon. Ob stenah je vse polno omar i za knjige. Po predalih je vse pol- ■ 1110 sivo in črno za111az11r.il knjig 'po številkah. Po mizah s črnilom • ! umazanih so razpoloženi razni časniki in revije. Samega sebe vidi. ko čaka knjige, ki si jo je naročil, in razmišljen gleda na maloštevilne čitatelje v dvorani. Na-jkrat opazi ob oglu na desno blizo j okna mladenko, ki si je izpisovala zapiske iz debele knjige, ki je ležala pred njo 11a mizi. Njen pri- ; jeten, bled obraz finih potez je! kazal 0110 marljivo, v delo zamišljeno čebelico knjižnice, ki niče-j sar drugega ne vidi, kakor knji-. go, s katero se peča. Lucien se je, I delal, kakor da čita, vendar jo je iže celo uro opazoval — tako ga 'je očarala ta mila in skrivnostna prikazen — in ves čas ni nikamor pogledala od svoje knjige. Pozor-! I ue trepalnice, obrobljene z dolgi- j ini, malo zavitimi vejicami, so se lepo prikladale rujavim očem, kij i so gledale iz belega ozadja, kakor zatemnele oči na brezbarvni pod-jlagi kake stare slike. Od časa do j časa, ko se je bolj zamislila, čita-joč kaj posebno važnega, ter se hotela zbrati, dvignile so se ji trepalnice, in njeno oko se je zamislilo. Vgrizla je v kbnec peresni-ka in pokazali so se beli. lepo zvr-1 sten i zobje med ustnicami, ki so Ise ob kraju sklepale nekako otož-: no-trpko. Odložila je svoj klobuk j in pokazala se je okrogličasta in-' teligentna glava pod lasmi, ki so bili s prečo na dvoje počesani, j Debeli, svetli kiti. povezani od za-|daj v priprost vozel, sta razode-Svali silo življenja, ki pa je bilo že j precej utrujeno, kakor so to ka-.zala drobna lica, slok vrat in til-jnik in suho truplo, ki je bilo sklonjeno 11a mizo. Roke zelo lepe so kazale nekaj možkega. isto se je videlo tudi na precej krepkih če- > ljustih in na visokem mogočnem čelu. odkoder je odseval plamen možke razumnosti. Splošno pa je bila to ženska elegantna, svetlo-polta, umerjenih rahlih korakov.! sploh nekaj tako nežnega, kakor j bi klicalo na pomoč. Oblečena je| bila študentka priprosto. skoro revno, toda ovratnik ji je bil po-' polno čist. Temni povrhni rokav-j ci na njeni obleki so pričali, ka-: ko varuje obleko, sploh ji je bilo j videti, da je varčna, da pa vendar hoče tudi ugledno nastopiti. Na nogah je imela lične čevlje skoro brez peta, bili so nizki in nad njimi so se kazali okrogli členki. Deklica teh let in te lepote, zakopana sredi znanstvenega laboratorija v idealno delo. je gotovo vzbudila pozornost in je zanimala mladeniča triindvajsetih let. ki je bil sam zelo delaven in zelo inteligenten, pri katerem se pa zaradi ! njegovega ideologičnega nazira-nja še ni razvil plamen čutečega srca. Ženske, katere je Lucien videl zbirati se okrog svoje matere, bile so mu zoprne; nekatere so bile preveč frivolne, druge pa preveč dolgočasne. Galantna bitja, katera je spoznal v družbi svojih tovarišev, mu vsled svoje sleč, da najde pod njimi tolažbo svojih duš, kakršno so imeli njegovi predniki. Na tej zmoti gradi klerikali-zem. Katoliški škofje, manjši hi-erarhi in velik del navadne duhovščine dela s temi simboli tak brezobrazen humbug, ter napada pod krinko vere občanske svobode, človeški razum in celo družabno ureditev tako zelo, da so mnogi ljudje popolnoma mirno prekrižali roke, češ: "Ni mogoče, da bi cerkev ne naredila bankerota, saj ta neresničnost in laž naravnost bode v I oči. Ni mogoče, da bi cerkev ne 'izgubila igre, čeprav postavi proti knjigi knjigo, proti listu list, I proti društvu društvo, proti zadrugi zadrugo. Ona mora igro izgubiti. ker so — kot vsi vemo — J klerikalne knjige neumne, časopisi surovi in lažnjivi, društva !dolgočasna in zadruge nevarne, kot sploh vse, kar se stavi na klerikalnih temeljih, sloni na korupciji, spletkah in očividnih tendencah." Kakšna zmota: bankerota ne dočakajo. Drugih se je polastila resigna-cija, da. celo nekaka obupanost. Pravijo si: 1 "Kako je to mogoče, da je preteklo od svllaba, nezmotljivosti j itd. toliko desetletij, da so pre-j j tekla desetletja, kar sta veda in; i sploh človeški duh tako liapredo- j j vala na polju naravnih ved in iz-i umov v zdravilstvu in tehniki.; kar se je pravosodje popolnilo, a vendar zmaga duha nad temo ne! prihaja l Pri nas se n. pr. množe kleri-; kalni listi, knjige, društva in zadruge. Česa se ni pričakovalo vse od padca Svetovaclavske posojilnice! A vendar ne vidimo nika-tkili znamenj, da bi se moč cerkve I bližala koncu. Ona je preživela} j sv. Frančiška Asiškega, preživela I reformacijo, francosko revolucijo in padec posvetne papeževe oblasti. Ona — pravijo kot Macaulav j j— je videla začetek nasprotnih j j držav in vlad, videla sestanek re-1 publik in neodvisne znanosti in, j mogoče ji je sojeno, da doživi tudi konec današnje kulture." Motijo se, ne doživi bankerota. Moč in oblast cerkve se da enostavno pojasniti : Cerkev je ne-; premagljiva v tem, da o Bogu ne I vemo prav nič več, kot so vedeli : narodi, dokler so bili pastirji. I j Cerkev namreč to nedotakljivost' ■ izpolnuje s svojimi nauki, ki to-1 ) laži j o nezavedna človeška srca. j 'In proti tej tolažbi duš in src. če-' prav le navideznej, naš tisek, znanost. elekt rika, Kopernikova a-i stronomija, ladije, parlamenti, avtomobili in zrakoleti niso vse skup nič. Cerkvene moči ni mogoče uničiti z zuanstvom. More biti uničena le na tem polju, kjer! je njena moč. Češki realizem je! bil tisti, ki je začel učiti: Cer-! jkev se more premagati samo z /verstvom, seve takšnim, ki ne nasprotuje znanosti in ki jamči višjo in boljšo nravnost. Res je si- j cer, ill to tudi pričakujemo, da i . besnost cerkvenih predstavite-Jjev naredi velike škode in ne-i sreče v življenju našega naroda in cele države, čeprav gotovo ne takšnih, kot je naredila tekom dveh stoletij protireformaeija. AI vendar je naš narod zopet za-j upal, a vendar je dospela država h konkordatu. Uspešni boj s ško-' ti, kakršen je grof Huvn, je 1110-i goče bojevati in narod rešiti ne-j ; sreče le tedaj, če ta boj ne bo ne-' ga t i ven. Tem bolj. ker se v neko-jliko težkih skušnjah brezkonfesi-jonalni ljudje potihem in skrivaj I vračajo potem zopet v naročje t cerkve. Poznamo celo vrsto radi-| kalcev iz 90. let, ki so že zopet : nazaj v cerkvi. Tudi edini izmed j sedanjih mladočeških kandidatovi dr. Rašin. Proti ljudem, kot sta ljubljanski Jeglič in burnjevski Huvn, je sicer mogoče delovati z' dokazi, da ogrožata vero, da ma-1 (sita v ljudi mesto vere svojo politiko; toda še boljše pa s tem, če ^ (jima izobraženi ljudje obrnejo hrbet ter gredo za tako vero, kjer nad njimi ne vlada noben eerkve-ni dostojanstvenik. Trdimo torej: mi realisti ne kompliciramo narodnega boja z verskimi vprašanji, temveč mi o-svobojujemo ljudstvo od klerika-lizma s tem, da opozarjamo na pravo vernost. — In na ta način krepimo svoj narod v boj. Tako krepe svoj narod Francozi, Por-i tugalci. Belgijci, Španci. Naši! Havlički so vedeli, da je duhovniški absolutizem temelj posvetnega absolutizma. Edvard Gregr je vedel, k jim bo to malo. Nemška diploma-! jicija je poražena in se nahaja v ) zagati. Nemčija mora zdaj odne- > hati, ali pa mora napovedati voj-,; ' no. — '! Kaj more storiti! Pričeti voj-l no? Državni tajnik pl. Kiderlen-i ' Waeehter je pred kratkim dejal, da je misel na vojno neumna, in : 1 je imel prav. Velika neumnost bi : j bila za Nemčijo, ako bi radi Ma-i; roka, kjer ima neznatne interese,!] , pričela vojno, ki bi znala postati usodepolna za ves nemški narod. Glavne interese v Maroku ima1! tvrdka Mannesman!! k Comp. in!s družbe, ki jih je ta tvrdka usta-'] novila. Interesi so v rudnikih. I11 i zaradi te tvrdke naj prične Nem-i čija vojno? Ako pa o vojni ne ji more biti govora, kaj pa naj stori Nemčija, da se reši velike bla-1.; maže.' Nemčija nima drugega iz-M hoda iz zagate, kakor da prekine j vsa pogajanja in pusti zadevo ne- 1 rešeno, ali pa da odneha od svo- 1 jih za liti* v. Tako postopanje bode j < seveda nemškim trgovskim inte- 1 reso 111 mnogo škodovalo in poraz ' nemške diplomacije zapečatilo, i i Francija bo zahtevala vedno več- • ji popust in škoda in sramota, ki 1 bi jo Nemčija imela vsled tega. > bi bila vedno večja. j ' v tO zagato pa so spravili Nem-: < čijo vsenemški listi in vsenemški 1 šovinisti, ki so vedno upili, da f Nemčija ne sme odnehati. Hoteli V, so ustrašiti Francoze, ki pa soli dobi •o poznali položaj in se niso 1 j zbali nobenih groženj. Poleg ce- t sarja nosijo odgovornost za ne- ; uspeli diplomati, ki so se vsedli > na limanice šoviristov. :! -----I j Politika klerikalizma. !; !■ Slučaj se je sicer dogodil na . Portugalskem, ali je tipičen, uni- ; verzalen. Dogaja se dnevno pov- ! I-sod. k jer klerikalizem, z zlorabo J raznih ver, išče moči in gospodar- 1 stva nad človekom, narodom, dr- t žavo in društvom. Dogaja se po * malem to tudi pri nas Slovencih 1 iu Hrvatih s katoliško, a pri Sr- 1 bih s pravoslavno klerikalno in- 1 gerencijo. i Torej na Portugalskem, kakor 1 poročajo angleškim listom iz Li-- * sabone, so sklenili mouarhisti z (Vatikanom kompromis. Vatikan 1 mora svoj kler. katerega ima na 1 Portugalskem (a enciklika "Ma- f j xima cura zapoveduje temu po-J1 'slušnost brez ugovora) angažira-1 j ti za kraljevsko stvar in za re-'l sta vrači jo monarhije na Portu-i1 i galskern. Monarhija se pa obve-i1 !Zlije, tla hode restavrirala kon- 1 gregaeije iu celo klerikalno poli- ' Itiko. i; Iz Vatikana bodo. naravno. hi-!( j teli demeiitirati to vest, in de-j1 menti bode tem odločneji, ako ' |bodo izvohali, da republika drži 1 čvrsto in da vsi zadnji poskusi 1 j bivšega kralja Manuela in njego-j vega dvora niso imeli uspeha iz- 1 /•vati vstaje. Temu dementiju ta- 1 ko ne bode veroval nihče, kdor 1 pozna svetovno zgodovino in ulo- t go. katero igra klerikalizem vseh i ver pri vladarjih, državah in narodih. ( Kaj je navsezadnje klerikali- 1 zem * Klerikalizem ni vera kakor ta-|l ka. nego zloraba verskega euv- < stva. dogma ali predsodek, z eno I* besedo: zloraba onega, v kar« ljudje verujejo, v namen in ciljeji kateri pa s to vero in verovanjem ji nimajo absolutno nič skupnega. i Največji klerikalec med Judi J j je bil Mozes. ko je šel na goro iu v meglo, in tam "govoril z Je- l hovo ". vračujoč se z zapovedi in n odredbami, po katerih so se mo- i rali ravnati špekulativui Židje. ter se ločiti, četudi z nevoljo. od 1 jzlatega teleta in Egipta, odkoder I iso bili izgnani. j Katoliška cerkev prvih stoletij "i bila klerikalna. Prvi in naj- 1 večji njen klerikalec je bil cesar I Konstantin Veliki, oni. kateremu * se je prikazalo na nebu znamenje;« križa — kakor uči cerkev —, ji vsled katerega je sklenil oni fa- 1 možni kompromis s cerkvijo, po|< katerem je krščanstvo postalo drJ* žavna vera in steber države. In 1 .država je to krščanstvo izvlekla < j iz katakomb in mu dala državne 1 : ugodnosti. Ji "GLAS NARODA"! (Slovenlc Dally.; i Owned and published by the JBIov*nle Publishing Co. (»corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO Pi-E&KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of BusineHti of the corporation and addressee of above officers r 82 Cortlandt ftreet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta. ....... 1.50 *' leto za mesto New York . . ,4.00 " pul leta za meslo New York . , 2.00 ** Evropo za vse leto.....4.50 ......pol leta. . . . 2.50 " četrt Ista .... 1.75 "GLAS NARODA" izliaja vsak dan iz-vzetnši neilelj in praznikov. MOLAS NARODA" ("Voice of the People") Ueoed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $0.00. Adv«rtlMm«nts on agreement. Dopi.*i l»rez poenar naj se bUgovoli pošiljati po — Money Order. ( Pri epremembi kraja naročnikov proximo, da w nam la-li prejšnje bivališče naznani, k7 Cortlan.lt. aaanai ; Najnovejše vesti. : ° , i Predhodnik Tatt se je danes po-1 dal na potovanje v zapadue dr-H ža ve. j: • : Rezultat glasovanja o prohibi- ! « iji v državi Maine je še vedno ' d\omen in najltrž«* bodo morali : odredili uradno štetje jrlasov. • 1 Aviatik Frank Taine je v Al - 1 nionu. X. Y., pri |K»k*tu ponesrečil. Padel je s svojim letalnikom na tla in se sin rt none varno poškodoval. Zrakoidovrc .Janus J. Ward ie na |K>b*tu iz New Yorka v San. Franeiseo včeraj priletel do Calli-! cona, N. Y. Dozdaj j«« povprečno preletel fiO milj v eni uri. ; Na 2. aveniji in 2. cesti v New j Yorku je bilo včeraj otvorji*no no- | vo gledališče, ki je veljalo ( lisoč dolarjev. Danes ob 2. ponoči je bila Mrs. L .losipina Noble pri avtomobilni i1 nezgodi na Kastern Parkway u-', siu rt ena. i ^ Y< - , ij | .»nrc-i tatovi prišli': v vilo Charles McBurney blizo 11 Pittsburjrn. Mass., in odnesli sre-!: brnine iu zlatnine v vrednosti n $5000. ; < Danes zjutraj je eksplodiralaH bomba v hiši štev. *>16 na 12 iztočni cesti. Poinba je bila položena ji pred stanovanje Italijana Paul M Jebbia. jI • U Polieija v Brooklvnu je včeraj i' prijela J2letnega dečka Tony j' Sea Ilir, ki je priznal, matsko zastopnico in jo pridelil v 1 $l^šho h poslaništvu v Bruselju. i M iks (juisi, ki j»* bila nedavno pro-.t movirana za doktorico prava, je i prva ženska v diplomatični službi.-i POZOR; SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domovanje ! Naznanjam, da sera kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo ne razdele, in jaz jo prodam po 40 in več akrov skupaj pod najlažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma posekano a na kraju gozd, da plača vse skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pavolo itd., dobi 80 akrov zastonj. Ker jaz nisem špekulant, teiu-več trgovec, sem zadovoljen 2 najmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neelevville, Mo., 2y2—3y2 milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. Prodam ga nigrom takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. ! Vsakdo, kateri ne dobi, kakor [oglašeno, dobi vožnje stroške po-j vrnjene. Posebni vlaki po zniža-|iii ceni vozijo iz severa in vzhoda j vsaki prvi in tretji torek v me-'secu. Frank Gram, j vv d)_Naylor, Mo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom cele okolice naznanjam, da letos bodein kupil 'nad 20 ton grozdja, črnega in be-ih'ga. Kakor je slišati, bode letos grozdje poceni, in to skoraj polovica ceneje od lanskega leta. Namenil sem se odpotovati prihodnji teden v vinograde, in to radi tega. da dobim dobro grozdje. Kdor rojakov želi kupiti grozdje v nabavo domačega vina. naj mi naznani, koliko ga hoče imeti, vsaj v tednu dni pismeno, telefo-nično ali pa osebno. Cena, kakor povedano, je zelo nizka. Ivan Pajk, L. Box 328, Conemaugh, Pa. (14-15—9) City Phone 41 (iT L. POZOR! i Ljubezen 102 zv. $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. $5.00. Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uracunjena. Naročila z denarjem pošljite na: GLAS NARODA, 32 Cortlandt St., New York City. W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I ■^jpfl Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVAT8KI HOTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. fSL NARAVNA Jtf g KALIFORNIJSKA VIKA® & NA PRODAJ. * g jQf Dtbr« črn* rla* po 50 do 80 et Hfc %}. gal on b posodo Wed. w Dokr« be<« viao od 60 do 70 ct ur. galon a posodo vr®d. i* Vf Izvrstna trooavlca od 92.60 do $8 W galon a posoda vred. "fl jV Manj nego lO salon naj fSL nihče ne naroča, ker manje ko- ** MU ličine ne morem raspočiljati. Jrf (M Z »,edno x naročilom naj gg. na- 7» ročni ki dopoeljejo denar, oalro- jrf ma Money Order j mi Spoštovanjem tj Sf Nik. Radovicb, % j^f 694 Yeraiit St., Saa Praactac*. Cat ! KRETANJE PARNIKOV ICEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YOBKA PaRNIK ! odpi.UJ« i v - Washington. sept. 16 Bremen Majestic..... ,, 16|Southampton Kroonland..... ,, KjAntwerpen New York..... „ 10'Southampton Kyndam...... „ i«.»j Rotterdam . Ivronp. Cecilia ,, ly Bremen Bluecher.........1«> Hamburg Oceania...... ,, 20 Trst - Fiume. I La Lorraine ... „ 21 Havre Baltic.......... ,, 21 Liverpool Cincinnati---- „ 23 Hamburg Oceanic..................23|Southtm^ion 'St. Paul..................^'Southampton Finland. ..... „ 23 Antwerpen Pott<=dam...... ,, 2G: Rotterdam -K. With.d. Gr. „ V7 Bremen Alice.......... „ 28:Trst - Fiume. Celtic........................281 Liverpool iV« le 25 nemških ulancev prekoračilo francosko mejo. Notranje ministrstvo je takoj odredilo pre -iskavo in pozneje vest dementi-ralo. Socialisti in maroško vnrašanie. Jena, 14. sept. — Na soeijali-, stičnem strankinem shodu je dr-' žavni poslanec Bebel zavrnil vest, da hočeio socialisti v slučaju vojne s Francijo, uprizoriti generai-jni štrajk. Rekel je, tla bi bila taka (taktika nezmiselua in nasprotujo-|ča metodam nemških socialistov.' jSocijalisti bodo podpirali pametno kolonijalno politiko in zahtevali, da vživa Nemčija enako -pravnost v trgovskem in industri-ialnem oziru v Maroku. Nadalje |pravi Bebel, da bi bilo kriminalno in frivolno, pričeti vojno zaradi Maroka. -o- AVSTRIJSKI ČASTNIKI ZAVRATNO UMORJENI. Streli na vežbališcu. —o— Dunaj. 14. sept.'— Nepopisno senzacijo je napravilo brzojavno poročilo iz Prage, da so bili na vežbal išču v Neubenateku trije j častniki zavratno umorjeni. En stotnik in dva častnika 103 češkega pešpolka sta bila ustreljena v hrbet. Vojaško sodišče je takoj odredilo strogo preiskavo. -O- i Zgodnji mraz je napravil mnogo škode. Temperatura je zadnje dni v novoangleških državah zelo pa -kila. Nastal je mraz, ki je napra-! vil na polju mnogo škode. Na to-I bacilih nasadih v Connecticut!! je nad $250,000 škode. Tudi v New Yorku in v New Jersey imajo mnogo škode v vrtovih. Mraz se je pojavil za cel mesec prezgodaj. Druga leta je prišel šele okoli sredi meseca oktobra, letos pa se je 'oglasil že septembra. Nemčija na razpotu. Ultimatum Francije. i —o- Francija zahteva absolutno politi- ' čno svobodo za svoje ravnanje v Maroku. * —O— ' ; JAVNO MNENJE V NEMČUI. ] o | j Francoski bankirji odpovedujejo |l kredit nemškim bankan. —<>— j; Paris, 14. sept. — Nota, ki jo je|A Francoska vlada včeraj poslala 'l Nemčiji, je njena zadnja beseda. Francija zahteva za svoje ravna-jI nje v Maroku popolno politično 5 svobodo in vrh tega absolutno gospodarsko ravnopravnost vseli lia- j rodov. List "Temps", ki ima zveze sjJ francoskim zunanjem ministr - j stvom pravi, da more Francija še- j le potem odstopiti Nemčiji kos francoske Kongo države, ko boj imela garancijo za prosto politi -čno gibanje v Maroku. Nemčija se|s mora zdaj odločiti za sprejetje I francoskih predlogov ali za vojno, p Francosko časopisje izziva Nem- ^ cijo. Berlin, 14. sept. Pariško časopi-|l sje piše nasproti Nemčiji zelo izi- k vajoče. Vsi listi naglašajo, da s'e J Francija ne bo dala po Nemčiji I preplašiti. Berlinsko časopisje je zdaj postalo mirnejše in pi£e do- j stojnejše, v čemer vidijo nekateri znake resnosti položaja. i Francoski bankirji še vedno od- k povedujejo nemškim denarnim za-h vodom kredit in zahtevajo depo-jl zite nazaj. V poučenih krogih se 1 trdi. da se je to zgodilo na zalite-i" vanje francoske vlade. 1i Vznemirljive vesti. j'J Paris. 14. sept. — Danes je bi\a V razširjena vest, da ji pri Lunevil-i( nik nedostojno zmerjati ter ne-1 ( usmiljeno suvati in pretepati; na-1 zadnje pa je potegnil sabljo in ga ; udaril po obrazu, da se je takoj I pokazala rana. Navzoči delavci iz! B pivovarne so se zgražali nad brez-, primerno sirovostjo. PRIMORSKO. Nezgoda. 50-letni gostilničar Andrej. Obersnel se jo peljal z vo- ■ zoni v Herpelje. Naenkrat so sej splašili konji in po kratkem dir-j janju so prevrnili voz. Obersnel i; je padel v velikem loku z voza in si zlomil levo ramo. Prepeljali so j ga v mestno bolnišnico. Težka nezgoda pri delu. 241etni j tesar v ladjedelnici v Tržiču Ro-■ man Lonzar, stanujoč v Trstu v i ulici Dante Alighieri št. 22 je pa- j del tako nesrečno z odra, da si je j zlomil črepinjo. Ponesrečenec seji bori s smrtjo in leži v mestni bol-i s nišniei. j] Da se je pregrešil proti cerkvi, take in enake misli rojijo po gla- J vi nekemu 291etneniu Andreju s Pintarju iz Števerjana pri Gorici, ji Revež si je gnal to tako k srcu, da |: je šel v Gorico na policijski urad i i na glavarstvu ter se tam javil, da!< dobi zasluženo kazen. Pri policiji i ;so seveda hitro spoznali, da imajo j 1 opraviti z uuiobolnim revežem. — !Prišla je mati in odpeljala svoje-! ga nesrečnega sina doma v. Tatvina na pošti v Krminu. Ne-! znani tatovi so udrli v poštni urad * v K vmmu ter so odnesli iz priro- 1 jene blagajne znesek 6500 K. Na-H i vadno je ta denar spravljen v ve- 1 | liki blagajni, takrat pa je bil pu-1; ščen v mali priročni blagajni. Zdi £ se, da so bili tatovi dobro podu * ceni. kje je denar, kajti velike blagajne se niti lotili niso. Odprli i 1 |so tudi nekaj priporočenih pisem 1 in pošiljatev, ali ker niso dobili v > ! njih ničesar, kar bi jim prijalo. M :so pustili vse v miru. Nekoga so > aretirali v Krminu. pa najbrže ne bo pravi. HRVAŠKO. | J Nova palača v Zagrebu. Dru - jštvo "Dobrotvor" v Zagrebu se-' j zida krasen društveni dom v Mi-! i ha novice vi ulici. Grozovit roparski umor. V Vc-jliki Gorici lia Hrvaškem so predi I kratkim dobili Vmetje denar izi prodaje občinskega gozda. Krneflj Štefan Cvetkovič iz bližnje vasiT Cvetkovičbrdo se je s tem denar-1 jem podal na pašo ter se ni več vr-1 nil domov. Drugo jutro ga je šla j žena iskat ter našla živino raztreseno, a njega nikjer. Končno je t I opazila na poljski stezi zakrite kr-; ivave sledi, ki so vodile na bližnjo ; njivo s turšico. Po dolgem iska- i nju je našla žena strašno razme-jsarjeno truplo svojega moža. Zverine so mu odrezale jezik, iztak-nile oči itd. Strašnega zločina so ■ i bili osumljeni kmet Jure Cvetko-1 vie in njegova dva sina ter so vse tri zaprli. RAZNOTEROSTI. Rulgarsko posojilo. Bulgarija namerava najeti na Francoskem i 300,000,000 frankov za zgradbo I cest in železnic. -o- Krvnik vpokojen. Wetherfield, Conn., 14. sept. —j George Balsden, ki je bil 40 let j krvnik v državi Connecticut, bo I s 1. novembrom t. 1. vpokojen. Država mu je za njegovo dolgoletno in zvesto službovanje dovolila pokojnino. Zdravnik ustrelil ženo in sebe. ! j Lawrence, Kans., 14. sept. Dr. \ C. Pavne v Endori, Kans., je j j danes oddal več strelov na svojo1 i ženo in svojo taščo, na kar je1 ^ usmrtil sebe. Ženi sta bili nevarno j j ranjeni, ali zdravniki upajo, da > jih bodo ohranili pri življenju. J -' ' i POZOR, BRIVCI! i Na prodaj je lepo urejena ! \ BRIVNICA 5 v sredini slovenske naselbine, j Proda se prav za nizko ceno in je ji najboljša prilika za enega Slo- j j venca ali Hrvata. Prodam jo za-> to, ker sem Oger in ne razumem;' slovenski in hrvatski jezik. Za ' podrobnosti vprašajte pri: t G. Lampert, j 2823 Globe Ave., So. Lorain, O. ' Jugoslovanska Katol. Jednota. r r «—3 llhorporinat dne 24. januam 1901 v državi Minnesota. i Sedež v ELY. "MINNESOTA. uradniki: PrvdMdnfk: IVAN A. GERM. Box 67, Braddock. Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn.. Box «41. Qlarnl tajnik: G EX). L. BROZICH, Ely, Minn., Box 424. romoftnl tajnik; MIHAEL. M RAVI NEC, Omaha Neb.. 12S4 So. Hth. SL Blagajnik: IVAN GOU2E, Ely, Minn., Box 106. Eaupnik: PRANK MEDOSH. So. Chicago, m, iUI Ewln« Ave. vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, Jollet, 111., »00 No. Clif «o 8t ^ nadzorniki: i (.' ALOIS KOSTELIC, Sal Ma, Colo., Box (81 1 MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich., 115 — 7ht 8t ( PW1CB B) KHAR. Kansas City. Kane., 422 No. 4th Ht. porotni odbor: ] IVAN KKRZISNIK. Burdlne. Pa.. Box 1U. ] 4 frank GOUŽB, CblMbolm, Minn., Box 716. r MARTIN KOCHEVAR. Pueblo. Colo., 1219 Eller Arm. T \ JednoUno flullo Je "GLAS NARODA". New York City, New York. VM doplal naj m poilljajo na »lavnega tajnika, tm denarne pošilja tre pa na ] HtTi.«|t blagajnika Jednote. ' NOVICE IZ STARE DOMOVINE. ; «-»—mm [ročajo: V Cerovcu je bil 27. avgu-J stii živinski semenj. Kmet Franc! Kaiiin, ki je brez dvoma prišel; v slik s kčiko obolelo živino, jej innrl na posledicah zastrupljenja krvi. Proti občinskemu predstoj-' iiiku je uvedena sodna preiskava, j ker je prikrivalo živinsko kugo in \ celo dovolilo semenj. Slovenska Bistrica. Ogenj je u-pepelil dne 24. avgusta vsa gospodarska poslopja gostilničarja Ku-111 e rja v Slovenski liistrici. Zgorelo je tndi nekaj glav goveje živine in svinj. Goreti je začelo okoli 11. ure dopoldne v smetišču. Hrup jej bil tem večji, ker je bil v Bistrici1 ravno sejni in ker se je bilo bati, j da se radi hudega vetra ogenj hitro razširi. Očim zaklal pastorka. V Trbovljah se je v nedeljo, dne 16. julija t. I. primeril uboj. o katerem ! smo takiat imeli sledeče poročilo: ".Med posestnico Uršulo Prodnik! in njenim sinom iz prvega zakona i Viktorjem Knezom je bil že dobri! dve leti prepir, ker je mati izročila j svoje premoženje drugemu svojemu možu Brodniku in pri tem prezrla sina. V nedeljo popoldne. , dne 16. julija, ko je prišel Viktor Knez v gostilno staršev, sta se pa zopet začela sporekati. V tem pa je prihitel Uršin mož Jože Brodnik iz druge sobe s kosirjenil, v roki in udaril svojega pastorka s tako silo po glavi, da se je Knez I takoj mrtev zgrudil..." Žalostna , afera je dobila zaključek pred , celjskim okrožnim sodiščem, ki je i Jožefa Brodnika obsodilo na štiri!] mesece strogega zapora. KOROŠKO. Požar. 2!>. avgusta je zgorelo nad Vrbo iz treh hiš obstoječe naselji'. Posrečilo se je rešiti živali. Vzrok požara je bil, ker so se vne- , le saje v eni teh hiš. Čez skalo padel. Ud 19. avgusta j že so pogrešali 621etnega pastirja Ivana Kasingerja. ki so ga te dni šele našli na planini Muhnik v Karavankah. Padel je kakih 200 metrov globoko in se ubil. < Vlom, V Št. Rupertu pri Ce - ] lovcu je vlomil nedavno neznan ,< tat v stanovanje zasebnice Ane "j Karpf na Glavni cesti št. 14. Tat j je moral očividno stanovanje do- ] bro poznati, ker je ukradel iz škatlje, ki je bila skrita med perilom. 150 K v gotovini. Smrtna nezgoda. Na žagi Av- < gust a Scarpa v Spodnji Beli za po- < sleni Žagar Josip Vernutti je ho- : tel potegniti z nekim drogom jer- i men čez gonilno kolo. ko je bilo i ravrm v polnem teku. Kolo mu je : izbilo drog i/, rok in mu ga zasa-!" dilo v trebuh s tako silo, da je bil v par minutah mrtev. Voz ukradel. Neki postrešČek v Celovcu je pustil svoj ročni vo- 1 ziček pred hišo. kamor je moral ^ nesti kovčeg. Ko je prišel nazaj 1 na cesto, voza že ni bilo nikjer. 1 Naznanil je tatvino takoj stražni- 1 ku in oba sta se spravila iskat ta- * tu ter ga dobila, ko ga je ravno I hotel prodati nekemu možu za 4 krone. Tatu. ki je bil že večkrat : kaznovan, so oddali sodišču. Oficirska — sirovost. Iz Podgo-re v Rožu pišejo: Dne 25. avgusta j so marširali vojaki 17. pešpolka iz Celo vca skozi Podgoro čez Lju -1 belj. Med potjo so imeli, kakor običajno, težke vaje in je eden 7. stotnije onemogel. Že zveeer se je javil pri svojem stotniku, da je bol an. Ta mu obljubi, da ga po-j šlje k polkovuemu raportu. Drugi dan se je siromak zopet javil, nakar ga je začel omenjeni stot- KRANJSKO. Smrt v Savi. V nedeljo, dne 27. avgusta je kapucinski sluga Franc Kostanjšek v Krškem pri kopa -nju v Savi utonil. Nov planinski dom začenja zidati kranjskogorska podružnica "Slovenskega planinskega društva" v sporazumu z osred. od -borom poleg vrha sedla, ki loči Kranjsko goro od Trente. Nenadne smrti je umrla obče -priljubljena gospa Marija Logon-der iz Biuklja pri Stari Loki. V kleti sc je vnel poln sod špirita,' revica je hitela gasit, a ogenj se je oprijel njene obleke, ki je vsa na nji zgorela. Zadobila je strašne opekline po vsem telesu ter čez šest ur po groznih mukah izdihnila svojo dušo. N. v m. p.! Z vlaka je skočil 28. avgusta dninar Martina Božič, doma iz Broda pri Novem mestu. Mož ima padavico in je slaboumen; zato so ga hoteli poslati v blaznico in mu dali za spremstvo kandijskega policaja Petriča. Med vožnjo od St. Vida proti Zatičini je pa Božič 1 skočil z vlaka. Zlomil si je obe nogi, rok«) si je pa zvil. Nato so ga mesto v blaznico peljali nazaj v kandijsko bolnišnico. Vlak se je utrgal. Ko je peljal 26. avgusta tovorni vlak št. S46 iz Brezovice proti Ljubljani, je stal distančni signal na "stoj!", a se je obrnil na "prosto!", p redno se ^ je vlak ustavil, tako, da je isti vozil dalje. Tedaj pa je opazil čuvaj čuvajnice št. 642. da se je vlak utrgal in da je utrgani del obstal. Ker njegovih signalov ni noben sprevodnikov opazil, telefoniral j:* čuvaju na Marije Terezije cesti, da je vlak ustavil. Vlak j«' nato previdno vozil nazaj, du so mu ' pripeli utrgani d I. i Scjmarjeva nesreča. Din- 24. avgusta se j«- peljal Vinko Arii s pa- I roin konj iz Šentjernejskega s»-j -ma domov v Leskovec. Zadaj pri ' vozu je imel privezanega še ene-j ga konja. Pri Dolenji Prekopi se i konja splašita ter prevrneta voz!; z Arhom vred. Voz in moža staj' vlekla precej daleč. Arh je dobil j tako težke poškodbe da so ga dru-1 j gi sejma rji prepeljali domov neza-! i vestnega. Prvo pomoč mu je dal ] še isto noč tir. Trene. Drugi dan i. je dospel iz Ljubljane še dr. Šla j- 1 nifr, ker so poškodbe zelo kompli- > e i rane. , ŠTAJERSKO !( Petelin ubil otroka. Iz Gradca * poročajo, da je 17 mesecev stare- ^ ga otroka zakonskih Praegartner ' domači petelin tako močno kav-,' snil po glavi, da je otrok kmalu;' vsled poškodbe umrl. !< Nesreča na železnici. V bolnici 1 v Slovenjem Gradcu je umrl železniški delavec Tomaž Dorner iz 1 Skal. Pri premikanju s premo - -goni naloženih vagonov na postaji]' Skale pri Velenju je padel podi' kolesa vagona. Ponesrečenec je -neoženjen in star 28 let. ! I Sttaribor. Sin lončarskega moj-11 stra. Janez Heričko. se je dne 26. |' avgusta igral / revolverjem, ki sej' je sprožil in zadel mizarskega po- ' močnika Mesariea v prsi. Težko j ranjenega so prepeljali Mesarica i i v bolnišnico. • i S to sedemnajstletnega veteranca < iščejo. N« Štajerskem živi baje j 1 1171etni človek, Steinacker po j < iinenu, ki se je udeležil Napoleo-i! novega pohoda v Rusijo in ki jer bil baje ob stoinpetletnici svojega j i rojstva predstavljen cesarju kotli riti j starejši človek v Avstriji. i| . Živififtka kuga. Iz Rogatca po- i JMfčSJlT Plutiae i CIGARETE Pomislite! Deset cigaret z plutinim koncem, izdelane iz dobrega tobaka za 5 centov! To je naj- 9 večja vrednost, ktera ge je kedaj nudila v cigaretah. Kakovost, ktero je bilo mogoče doseči lepo mnogih letili i'knSnjein s pomočjo velikih tovarn. Prodajajo so povsidi. Fifth Ave., j -——------1: v JuE ®! ' i r trgovina , | | z mešanim blagom, j I Saloon in Brocerija. J i Pri meni vsakdo dobi kar j y želi in to po najnižji ceni. i $ Pridite in prepričali f ji se bodete. jj - Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I- Podružnice -I - Spljlt, CelOTIG, Trst, - sprejema vloge na knjižice in nate- J lOl - Qnliof Polnwor Tr.f -LLJ--------koči račun ter je obrestuje po čistili4:2 b WW, CelOVflC, Trst, - SanjiTO in Borica« - Kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. SanjBTO in Gorica, - . Delniika glavnic« - NaŠ dopisnik Zfc, Zjcdinjene drŽave je tvrdka - Rezervni food ~ k. 5,000.000. . ^ PRANK SAKSER , 82 Cortlandt St,, New York. - soo.ooo. Avstro - Aincrikanska črta [preje bratje Oo&ulichj Najprlpravnejša in najcenejša parobrodna črta 7.3 Slovence in Hrvate Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko. Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razvadi so Vsi sjxxtaJ navadam novi parobro T K STA...........................................$35.00 41 na dva vijaka imajobre*- LJU15LJANE...................................... 35.60 žični braojav s K15KB.............................................. 35 oc ALICE, LAURA ZAGREBA..............................._......... 35.20 MARTHA WASHINGTON KARLOVO A.................................. 36.35 ARGENTINA« Za Martha Washington stane $3.00 več. II. RAZRED do OCEANIA. j TRSTA ali REKE: M art b a Washington |G5.«o. drucri tGO.QO Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street, new york. I___ _ f C0MPAGNIE GENERALE E TRANSATLANTIQUE. £ (Francoska parobrodna družba. iS Direktna črt« »o iS do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. do Ek«pres parnllcl «01 E 'LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOUR MNE n dn Tijatal udrarijaki nadnrttaka m dr« In j ^^^^^^^ 7 Poštni parnik) moi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" n« d v« v1j«k». * Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Cbetebruofb Buildiaj. r- Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 ^ North River In ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. *LA LORRAINE 21. sept. 1911.#LA LORRAINE 12. okt. 1911 *LA PROVENCE 28. sept. 1911. *LA TOURAINE 19. okt. 1911. , SAVOIE 5. okt. 1911. *LA BRETANE 19. okt. 1911. POSEBNA PLOVITBA 9. V HAVRE: i Parnik LA BRETAGNE odpluje s pomola št. 57 dne 16. sept. P Parnik NIAGARA odpluje s pomola 57 dne 23. sept. ob 3. uri pop. Parnik ROCHAMBEAU odpluje s pomola 57 dne 30. sept. ob 3. pop. i Parnik VIRGIN IE odpluje s pomola 84 dne 14. okt. ob 3. uri pop. Parallel z zvezdo zszaamovaal Imajo p* Ivi vliaka - --- SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS / RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ŽSg8gg«88MSgg«iagigtaHI RED STAR LINE. Plovltba mad New Yorkom In Antwarpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikoy z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A (KROONLAND 18,694 tor v^f^-jBj^^^ 17,185 toafi FINLAND 12,185 ton 124)18 toll Kratka^n udobnn pot sa potalkaQv Avstrijo, na O^Ttko, Slovensko, Hrvattto in Galicijo, kajti a»d Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna fco-leaniSka xvexa* Posebno se Se ekrbl za udobnost pouucov medkrovia. Trefti razred oostolu« malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikovi Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na! RED STAR LINB. ~ ^ N*. S Broadway^ 130C T** Stmt. N. W." XM NcDmd »-. i m ZNEW YORK WASHINGTON. D. C. V^Nff^MAII?' * -84 State Str—t, 219 St. OuIm SbMt, ai» C*>n Simi BOSTON, MASS. NEW ORLEANS, LA SANnuSS3sOO cfcll s^SI^R J^^Lt^T POZOR ROJAKI! £Po dolzcm tam ae najti pravo Alt en tinkturo in Pomado saraat las. kakorine i« dowduni^wetu moškim in Zenikim resniCno popolnima možkim v 6. tednih __-.fc.j_ t>___«_ krasni brit! dodoI- J^SSEi^? * » rok&h notcah in krtiilčah v 8 dneh popolnomaoadravim. lra ija očesa odstranijo. Da ae to resnic« jamčim s $600. PUlt? po cenik katerega pošljem rastojn. i JAKOB VAHCIC, r P. O. Box '69 CLEVELAND O Ali že veste, da smo izdali ravnokar nov, lep in zelo obširen, ilustrovan slovenski ce-1 nik nr, verižic, družtvenih prstanov, ■ | zlatnina in 8 rebrn in e sploh, gramofo- i , ov in slovenskih pložž, pnik, revolverjev, koles, peči, šivalnih strojev, daljnoglelov, semen itd. Piiite takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj :n poštnine prosto! Podpirajte edino narodno podjetja te vrste in prepričali se bodete o pošteni in točni postrežbi. A. J. TERBOVEC 4 CO. (nasi. Deiganee, Wideticii ft Co.) : 1622 Arapahoe Bt., Denver, Oolo. ft 3i ft ■ S SHE g) ft & il; -I; -li HARMONIKA NA PRODAJ. Importirana kranjska harmoni-; ka najboljše tvrdke, masivnega dela in lahka, s zelo močnim gla- ^ sodi, se proda. V zalogi imam tu-i j di iuiportiraiie nemške harmonike. Podrobnejša pojasnila daje: John Weiss, 233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y. Kje je FRAN OTONIČAR? Doma je iz Dolenje vasi pri Cirk-niei. Sedaj mislim, da se nahaja v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, j ali pa naj se sani javi. — Matthew Prudie, Box 117, Spruce. W. Ya. (14-18—9) č.ii glavar. Sklenil je z njimi pogodbo; Ozagi naj bi mu dobavljali j;ože, za katere jim je obljubil lepo premoženje, smodnika, svinea, nože. toinahavke, narejene obleke in krasna odela ter lepotičje za žene. Dal jim je dva tedna časa, da premislijo pogodbo, in nato je odjezdil. Vrnil se je, predno je pretekel ta rok, in pripeljal seboj nekega belega moža. zelo !epo, mlado skvav. in majhnega dečka. Belec je nosil roko v obvezi; bila je ranjena po strelu, vendar se je izkazalo pri preiskali ju, da se lepo celi. Mlada žena je bila njegova skvav, in deček njegov sin. Lepo telo žene je bilo prazno, ker je je ostavila duša. Govorila je o Tibo taki, o Tibo veti in si vila vence za na glavo. Tuintam je go\orila tudi o Vava Derieku. Vedeli nismo, kaj meni s tem, in tudi belec, katerega skvav je bila, je rekel, da ue more razumeti njenega govorjenja. Sprejeli smo jih, kakor bi bili bratje in sestra Ozagov; nato je Raller zopet odšel." Sahko Mato je obmolknil; vprašal sem ga: t "Kako razmerje je bilo med belcema? Ali je bilo sklepati iz istega na prijateljstvo ali navadno zuanstvo med njima? To je namreč zelo važno." "Prijatelja sta bila, dokler sta mislila, da ju nikdo ne opazuje; če sta pa menila, da sta sama, sta se kregala." "Ali je imel mož rdeče žene kakšno znamenje na svojem telesu?" "Ne, toda častnik, ki se je imenoval Raller, je imel eno; manjkala sta mu dva zoba." "Kje?" sem vprašal hitro. i t "Zgoraj, na desni in na levi eden." 4 Ah! Etters!" sem vzkliknil. "Uf! To je bil Dan Etters!" se je oglasil tudi iuače tako molčeči Winnetou. "Etters?" je vprašal glavar Ozagov. "Ne verjamem, da bi že kedaj slišal to ime. Ali se je mož tako imenoval .'" "Najprej že ne. Toda bil je, oziroma je, velik hudodelec, ki si je piidejal že mnogo imen. Kako se je pisal drugi, ranjeni belec? Raller je moral vendar imenovati kakšno ime, ko je govoril z njim ali ga poklical." <4Kadar sta si bila dobra, ga je imenoval Lote; če sta pa mislila, da sta sama, in se kregala, mu je rekel večkrat v jezi E-ka-mo-te." "Ali ni pomati? Ali si .ie glavar Ozagov oba imena tako dobro zapomnil? Ah s« nista izpremenila med dolgim časom, ki je medtem potekel, v njegovem spominu?" "Cf!" je vzkliknil. "Šahko Mato si dobro zapomni imena lju-dij. kajtere sovraži, tako, da jih ne pozabi do svoje smrti." Nehote sem si podprl glavo. Prišla mi je misel, drzna, in vendar verjetna; obotavljal sem se, jo izgovoriti. Winnetou me je pogledal, se Lasmehljal in rekel: "Moji bratje naj pogledajo natančno Old Shatterhanda! Ravno tako izgleda, kadar najde važno sled. Poznam ga." Tega pa fes nisem vedel, da sem napravil prav duhovit obraz; nasprotno vem, da izgledam zelo neumno, kadar kaj premišljujem. Tega mišljenja je bil menda tudi Dick Hainerdull, ker je pripomnil: "Zdi se mi, da je ravno nasprotno resniea: Mr. Shatterhand iz- iDalje prihodnjič.) i VaUMTljeaa doe M. avfusta 1908. Inkorporirana aprila 1909 v državi Pan na. v s sedežem v Conem&ugh, Pa. O LAVNI URADNIKI: TraSawdnlk: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. Ko. X. Conemanfk, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOB, 624 Broad St. Johnstown, Pa. Otovnl tajnik in blagajnik: IVA S* PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa-Pomota! tajnik: JOSIP SVOBODA« R. F. D. 1, Box 122, Conemausti, Pa. Ponoant blaaajnlk: IVAN BREZOVEC, P. O. Box C, Con*»mauarH. Pa. T NADZORNIKI: • JAKOB KOCJAN, predsednik nadzornega odbora. Box BOt, Conemaoab, Pa. FRANK PERKO, nadsomik, L. Box 101, Conemaufh. Pa. ANTON BTRAŽIflAR, nadzornik. Box 611, Conemiugh, Pa. 1 POROTNIKI: i ' ' < ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porotnega odbora. Box 1, Dunlo. Pa. MIHAEIj KRIVEC, porotnik. Box 224. Primero. Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box S23, Conemaufh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: I a ifc. a B&ALLI3ER, Orore St.. Conemao^h. Pa. CanJ«na druSfTa, ostroma njih uradniki, bo uljudno proflonj. poitljatl denar ■an 11 ost na Masajnika In nlkofrar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika V slučaju, da opastjo druitvenl tajniki pri mesečnih poročilih ali anloh kjsrsibodl r poroHUn glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-aiasljo na urad glavnava tajnika, da a« v prihodnje popravi. Oruitreno rlaallo j® "GLAS NARODA". OLD SUREHAND- --- O---—. Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda" B. P. Lakner. T R E|T %l A. KNJIGA. -o--- (Dalje.) Izrazi za "moj sin * so namreč pri mnogih indijanskih rodovih različni, in naj jih rabi oče ali mati. V predloženem slučaju se rabi til od očeta, se ce od matere. Apanača je nadaljeval: "Oba sta mi rekala vedno le omi-ti, in le mati me je imenovala tuintam se ee, pa tudi le takrat, ako je govorila z drugim o meni." X'udno, zelo čudno! Sedaj bi rad samo še vedel, če jo imenuje ivo using -- moja žena — in ona njega ivuete — moj mož." Zopet je nekaj časa premišljeval ter potem odgovoril: "Zdi se mi, da sta se klieala tako, ko sem bil še zelo majhen; od nstega časa pa te besede niso več prišle iz njunih ust." Torej je rabila tvoja mati od onega časa le imena tibo taka in tibo veta i" "Da." "Ju ti misliš, da so te besede medieinski izrazi?" "Da." "Zakaj ?" "Ker je oče vedno rekel, da so medieina. Torej morajo že biti, ker ni uobenega rdečega ali belega moža, ki bi vedei, kaj pomeni beseda tibo. Ali jo razume moj brat Shatterhand?" Ne, tega tudi jaz nisem vedel. Sicer sem moral misliti na francoska imena tliibaut in thibault, toda preveč drzno se mi je zdelo, da bi spravil te, sicer res enako zveneči besedi v zvezo z besedo tibo. Hotel sem mu to povedati, pa nisem prišel do tega, ker sta me prehiteli hkrati dve osebi, ki sta postali pozorni pri menovanju teh imen. Mnogi se bodo še spominjali, da sem moral obljubiti Apanači v Liano estaeado. da ne naznanim skrivnostnih besed nobenemu človeku; svojo obljubo sem držal tako zvesto, da sem bil molčeč tudi rja pram Winnetouu. Zato me je zelo začudilo, ko je posegel v najin pogovor z besedami: "Tiho taka iu Tibo vete ' Te besede poznam!" Ni še popolnoma izgovoril ,ko je vzkliknil glavar Ozagov: | Tibo taka iu Tibo vete poznam! Pila sta v taboru Ozagov in H sta naiu ukradla mnogo kož in najboljše konje." Apanača je bil seveda tako začuden, kakor jaz. Najprej je vpra-1 šal Winnetoua: | ' Od kdaj pozna glavar Apačev te besede.' Ali je bil, ne da bi i jaz o tem kaj vedel, v taboru Naiini Koiuančev?" j "Ne, toda Inču čuna, moj oče, je naletel nekdaj na nekega moža j in zeno. m ta dva sta se imenovala Tibo taka iu Tibo vete. On je bil ! bledolienik, ona Indijanka." "Kje ju je dobil 1 Kdaj se je to zgodilo?" ' Ol> robu Llar.e. Konji in ona so že bili blizu smrti, in žena je ' imela majhnega dečka zavitega v rjuho. Moj oče. glavar Apačev, se ! jh zavzel zanje, in jih peljal k najbližnji vodi. da jedo in pijejo, do - I kler s.- ne okrepčajo. Potem jih je hotel spraviti, do najbližje našel- ! bine bledoličnikov; toda prosili so. naj jim raje pove, kje so Komanči. 1 •Jezdil je z njimi d\a dnf. predno je našel sled KomauČev. Ker so bili { . ]e U njegovi smrtni sovražniki, se je vrnil, toda dal jim je mesa in " polno bučo vode. iu jim povedal, kako morejo najti Komauče." "Kdaj se je to zgodilo?" "Pred dolgim časom, ko sem bil še majhen deček." "Kaj je še izvedel moj brat o teh dveh osebah iu otroku?" ' Da je izgubila žena svojo dušo. Njeni govori so bili zmešani, in Kadar smo prišli mimo kakšnega grma, si je odtrgala vejico in si jo ovila okoli glave." "Drugega Winnetouu ni znano?" "Ne; to je vse. kar mi je povedal moj oče." Apae je pokazal z roko. da uima nič več povedati, in je potem zapadel v prejšnji molk. Sedaj je povzel Šahko Mato besedo: Toda jaz morem še nekaj več povedati; več vem o teh tatovih. :iakdr more vedeti Winnetou, glavar Apačev!" Apanača je hotel govoriti naprej; jaz sem mu pa odmignil. češ, da naj molči. Na vsak način je bil mali deček on, in ker so dolžili Ozagi moža iu ženo. ki sta veljala za njegove roditelje, tatvine, sem hotel preprečiti razžalitev s tem, da sem poprijel mesto njega za besedo: "Šahko Mato. glavar Ozagov, naj nam pove, kaj ve o osebah, O katerih sem govoril! Najbrže ne bode nič dobrega." "Old Shatterhand ima prav; nič dobrega ni," je pokimal. "Ali je mogoče po/.na I moža, ki se je imenoval Raller, in ki je bil pri bledo-ličnikih to, kar imenujejo častnik." "Nobenega častnika s takim imenom ne poznam." "Potem je tako, kakor sem si mislil: navedel nam je takrat napačno ime. in je prišel k nam le v lamenu, da nas ogoljufa. Povsodi krno ga potem iskali; jaz sem bil eelo v fortih in velikih mestih belcev, d« povprašam po njem, toda nikjer nisem dobil častnika, ki bi se imenoval Raller." ' ' "Potem sta mogoča le dva slučaja: ali je bil častnik, ki se ni imenoval Raller, ali se je pa imenoval tako, pa ni bil častnik. Kaj je notel pri vojuikih Ozagov?" "PriSel je čisto sam k nam; oblečen je bil kakor častnik in je rekel. da je sel velikega, belega očeta v Washingtonu. (Predsednika Združenih držav.) Izvoljen je bil nov beli oče. ki je poslal tega sela k paui z naročilom, da ljubi rdeče može, da hoče mir z njimi, in da hoče »kr^etj zanje, kakor prejšnji beli očetje, ki niso oošteno delali z nami. To se je vojnikom Ozagov zelo dopadlo, in sprejeli so ga kot prijatelja in brata; tako so postopali z njim, kakor bi bil njih najve-J ". ; - jhg?- n 7 i FRANK SAKSER l! 1 Š^ 1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. § I podružnica": v | i 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. I 1 Tzdaja ČEKE ALI DENARNE PRODAJA PARO- ff g STARO DOMOVINO NAKAZNICE za dobre, solidne BRODNE IN ŽELEZ- ^ i \rzo ^ ce1n.°-. ^ ,Ay- banke; za Slovence na pr. na NIŠKE LISTKE za H I Sr^i^ Kreditn° bank° V LjUbljani VSak° prekomorsko g §S kr. poštna hranilnica M™«^ DENARJE po dnev- družbo po izvirnih ce- W |§ na Dunaju. nem kurzu- nah. K g Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: i 82 Cortlandt St., New York. | Ii Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: I i frank: saicser. g P Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, g naj se obrne name ter mu drage volje odgovor. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK^ ——^' ■ i IJL———^ f, p„. ^b. 1 "He OHio Brandy Distilling Bo." j | 6102-6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^ ^ 0 se priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni « U Ameriki za obila naročila. V zalogi imamo pristni brinje- »v j vec, tropinjerec, sli rovko, raznih vrst Whiskey* in * 1 domača vina po zmerni ceni. ?| » Kupujte od domačih ljudi, kjer bodete najboljše postre- 3| l ženi. in ne dajte se podkupiti od tujih Vam neznanih agen j| | tov. Pišite po cene. Postrežba točna za vsa naročila. 4 "SVOJI K SVOJIM r i