Štev.   i.               V Ljubljani, dne  i. prosinca  1896.              Leto XVI.
Sveti ogenj.
Parzijska legenda.
„Tebe, sveti ogenj, sina Ahure-Mazde slavimo." —
,,Blagor možu, ki te vedno neti in čuva!" —
,,Daj, o sveti ogenj, duši moji modrosti in moškega poguma,
delavnosti in vztrajnosti !"   — ,,Ognja tvojega močnega si mi želimo, o Ormazd !" —
Avesta: Vispered VIII, 21 ; Khorda-Avesta XI, 4 ; Yacna LXI, 9—12 ; Khorda-Avesta XI, 7.
kaj prigodilo v Balkhu se je lepem? Meščanom čitaš na obrazih  strah. Sovražnik morda bliža se zidovom? Po ulicah postopa narod plah.
Bazar je prazen danes. Kupcev ni. Trgovec se s trgovcem pogovarja Polglasno,   tiho  in  osuplo zroč, Pa odhajaje dučan svoj  zatvarja.
Tja na svetišče Ormazdovo   krasno, Tja kaže ljudstvo žalostno z rokoj; Od ust do- ust grč glas:   »Na žrtveniku Ugasnil sveti ogenj je noc6j 1
»Gorjč! Osveta pride iz nebčs,
Obraz svoj Ormazd zdaj od nas obrne;
A ves Iran podjarmi Ahriman,
Vse polovt nas v mreže svoje črne!«
2
A. Aškerc: Sveti ogenj
Čim dalje več ljudi je pred svetiščem, Vse bega križem kakor brez glave\ I žrecev vidiš v oblačilih belih ;
V  obupnosti si ruvajo lasč.
»Kdo izmej nas nezgode te" je kriv?« Tu svečenik  očita svečeniku; — »»Ko ti z Avestoj v rokah si zaspal, Ugasnil 6genj je na žrtveniku!««   .  .  .
A hkratu vse utihne. Zarathustra, Glej,   prerok mladi sredi njih stoji . . . »Ne ^ojte, bratje, se bogov, ne bojte!« Z mogočnim glasom modrec govori.
Nesreče ni nikake I Ogenj nov
V  svetišču pač lehkč se spet zandti, Gorje pa vam, če v prsih vaših kdaj, Ce tam ugasnil ogenj, bi vam sveti!
»Tž ogenj, bratje, se ne kuri z lesom, Na kamnatem oltarju ne gori; Ne čuvajo nam ognja tega drugi — Mi čuvati ga moramo sami!
»Bolj  ko tam 6genj tempelj Ormazdov Naš 6genj dušo greje, razsvetljuje; A v duši, kjer ugasnil je, tam  mrak In mraz —  smrt sLma tam kraljuje.
»O, plamen za resnico in pravico Naj v duši ne ugasne vam nikdar! Za dom, za narod,  za svobodo zlato Vam v prsih vedno g6ri sveti žar!«
A. Aškerc.