Poštnina plačana v gotovini. itev. 32. 4/ Ljubljani, dne 11. avgusta 1927. Posamezna itev. Oin Leto X. Upravnlštvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Do 11. septembra smo vsi agitatorji! Vložene so liste glavnih strank, ki se bodo 11. septembra borile za zaupanje slovenskih volilcev: klerikalci, zagrebški radičevci in naša lista. Naša lista ima zastopane yse stanove, zlasti kmete, obrtnike in delavske predstavitelje. Mogli bi jo imenovati iclisto vseh stanov«, ali «listo samostojno mislečih*, «listo SDS, SKS in NSS». z ozi-rom na njen pretežno gospodarski značaj in prvenstveno gospodarske razloge pa smo ji dali ime «Združena slovenska gospodarska Usta«. Naša lista je TRETJA po vrstnem redu v vsej Sloveniji na deželi. Le v mestu Ljubljani je druga. Naši govorniki razvijajo povsod naš program in pobijajo nasprotnike. Toliko že danes lahko rečemo, da je radičevščina na Štajerskem izgubljena. Prekmurski njeni prijatelji, predvsem madžarske narodnosti, so jI pobegnili med socialiste, slovenski Samostojni kmetje pa kandidirajo na naši listi. iVsak glas za listo g. Radiča je vržen proč. Zato pa so še bolj zrastle nade za našo listo dr. Pivka in Ureka. Tudi na Kranjskem prede radičevščini Srda. Zagrebška komanda pač ne gre in vsi boljši ljudje zamerijo g. Puclju. da je Radiču na ljubo razbil napredno fronto. O. Puclja lahko postavijo klerikalci zaradi njegovih del V vladi in zaradi razbitja občega naprednega bloka za svetnika v svojo pratiko. Razne občinske volitve v preteklih nedeljah so pokazale, da gre tudi s klerikal-stvom nazaj. Skoro povsod je ostal močen |del volilcev SLS doma. da tako protestira proti zavoženi politiki SLS. Volilci SLS kot prvi korak z izostankom od volitev pripravljajo odpor proti vladi, ki je naložila tolike idavke in s katero so klerikalci popolnoma združeni. O.Korošec na vsakem zboru slavi svojo zvezo z radikali, češ. za večne čase smo sklenili biti z njimi skupaj «v sreči in nesreči®. To se pravi: SLS in srbski radikali, to je danes eno in isto. S tem je SLS vzela vse nase, kar so radikali sami in z njo skupaj naredili. In to je ves nered, to so pretirani davki, to so smešno visoke takse, to je davek na poslovni promet, gostilničarska taksa, to jc invalidska sramota in to so težave kmečkega, obrtnega in delavskega stanu. Pri volitvah pojde torej tudi za to, ali volilci odobravajo bratovščino SLS s srbskimi radikalci. Radič, za katerim je Korošec še pred dvema, tremi leti letal, je zdaj v nemilosti pri škofih. Srbski radikali gor. srbski radikali dol, to "je zdaj največja ljubezen SLS. Naj so bili do sedaj »državni tatovi«, «korupcionaši», cen-tralisti, framazoni in Bog vž kaj še, vse to jim je odpuščeno, ker dajejo potuho SLS. Napram temu vztrajamo mi na svojem programu enakosti, bratstva in svobode vsega naroda. Nočemo od Srbov ničesar, kar nam ne gre, a oni nam ne smejo jemati, kar je naše. Vsi hočemo biti eno ne le pred zakonom, ampak kot narod, ki državo vzdržuje, brani in od nje sme zahtevati podporo za napredek. Ne bo reda, ne ljubezni, dokler ne prevlada duh enakosti in edinstva. Čim več naprednih poslancev spravimo v Beograd, tem večja bo moč Slovencev tamkaj. Klerikalci so za skledo leče prodali vse. Kje je danes slavna »avtonomija«, ki so jo sramežljivo spremenili v samoupravo? Danes smo vsi agitator^. Ni sramota agi-tirati od hiše do hiše, od moža do moža. Brez boja ni napredka. Če bo vsak križem držal roke. bo kmalu zrastel mah čez ves napredek. Iz enega agitatorja jih zraste več, vsak jih lahko pridobi pet novih, to gre v stotine in tisoče. Ne sme biti tako, da se mnogi iz-ogibljejo delu, Češ, mene to ne briga. Vsak državljan je odgovoren za bodočnost domovine. Zato pa smo zdaj vsi agitatorji in zraven kmeta marširajo delavec, obrtnik in uradnik — vsi proti skupnemu nasprotniku. Naše geslo je: napredovati moramo v vsaki občini, v vsaki vasici mora biti celica naše agitacije. Tako bomo 11. septembra potisnili sovražnika globoko nazaj. Dr. Gregor Žerjav. SLS izgubila četrtino glasov Težak udarec za SLS pri nedeljskih občinskih volitvah v ljubljanski okolici — Napredni volilci s SDS na čelu krepko prodirajo na celi črti V nedeljo so se vršile v ljubljanski okoiici občinske volitve v 27 občinah. Pri nedeljskih .volitvah je predvsem značilno veliko nazadovanje SLS, ki je izgubila od zadnjih oblastnih volitev skoraj eno četrtino glasov, v eni občini manj, v drugi več, skoraj pa povsod nekaj. Več občin je prešlo iz klerikalnih rok v napredne in tudi v onih občinah, kjer je do sedaj SLS vladala absolutno, ima sedaj bolj ali manj močno opozicijo, skoraj v prav vseh občinah pa kontrolo napredne manjšine. SLS je izgubila največ glasov zaradi absti- nence svojih volilcev; da dajo duška svoji nejevolji proti dr. Koroščevi politiki, ostali so doma. Številnejše kandidatske liste, ki jih je SLS vložila v poedinih občinah, dokazujejo, da se ljudje polagoma otresajo komande žup-nišč ter da streme po osamosvojitvi. Številni borci in sotrudniki za napredno stvar so dobili za svoj trud skoraj povsod lepo zadoščenje. Le malo je še ostalo občin, kjer prizadevanje naprednih ljudi ni rodilo pričakovanega sadu. Marsikje je klerikalni oreh še trd, a s trdim delom bomo počasi vse RtroColu il (aitmttro: CetrUetao 7 60 Mi, prileti* It Dl«, teltUta* H D!i| it loozeoMtro: četrtletno 12 Dia, ptlleta« U Dia, ceMeta* 48 Dli. — Rataa poStat hranilnice, poirafalce < LJatljaat, it It.fll. prevrtali. Mogočno gibanje, ki neustrašeno drvi po deželi, da ustvari v občinah temelje demokracije in ljudske svobode, se ne da več zajeziti, kaj šele ustaviti. V naslednjem priobčujemo podrobne izide nedeljskih volitev iz nekaterih večjih občin: Borovnica. Združeni SDS in SKS sta dobili na dveh listah 218 glasov in 15 mandatov. Pri zadnjih oblastnih volitvah sta dobili obe stranki 69 glasov, napredovali sta torej za 149 glasov. Delavsko-kmetska lista (socijalisti) je dobila 51 glasov in 3 mandate. Oficijel-na lista SLS pa 108 glasov in 7 mandatov. Klerikalci so od zadnjih oblastnih volitev'na-zadovali za 65 glasov. Občina je bila doslej v klerikalnih rokah. Brezovica. SLS je dobila 130 glasov in 10 mandatov (pri zadnjih oblastnih volitvah z Logom vred 273 glasov), Kmetsko-delavska lista (soc.) 42 glasov in 3 mandate ter napredna gospodarska lista 48 glasov in 4 mandate. Črnuče. Krščansko - socijalna delavska obtrna zveza (prva klerikalna lista) 38 glasov (2 mandata), združeni delavci in kmetje (napr.) 86 (4), oficijelna lista SLS 49 (3). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili na Črnučah s Podgorico 229 glasov. Dobrova. Razveljavljeni sta bili obe napredni listi in sta ostali samo dve klerikalni, na kateri je odpadlo 175 glasov in vseh 27 mandatov. Napredni volilci so ostali doma, zato je bila udeležba tako slaba. Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 260 glasov. Dobrunje. SLS je šla v boj z dvema listama in je dobila skupaj 570 glasov (23. januarja 636) in 16 mandatov, med njimi 6 kršč. so-cijalistov. Demokrati so dobili na dveh listali (g. Brunčiča in Pavčiča) 185 glasov (5 mandatov), socijalisti pa 153 (4). SDS in SKS sta 23. januarja imeli 100, socijalisti pa 138 glasov Popolnoma protizakonito je bila razveljavljena radi intrig SLS še nadaljnja lista, ki bi bila močno ogrožala klerikalno večino. Zato se bo proti volitvi vložila pritožba. Horjul. Prva lista SLS (Stanovnikova) 26 (1), druga lista SLS (župnikova) 174 (12). napredna kmetska lista 60 (4). Klerikalci so pri zadnjih oblastnih volitvah dobili 211 glasov, naprednjaki 37. Ježica. Napredna gospodarska lista 51 (3), SKS 31 (2), prva lista SLS 95 (5). druga lista SLS 179 (11). kmetsko-delavska lista (soc.) 68 (4). Log pri Vrhniki. Napredna gospodarska lista 107 (7). SLS 36 (2). Pri občinskih volitvah leta 1924. je SLS dobila 6 mandatov, sedaj samo 2. Rudnik. SLS je dobila 79 glasov (6 mandatov). lista delavcev in malih posestnikov 20 (1), združena lista delavcev, obrtnih in manjših posestnikov 29(2), kmetsko-delavska zveza (napr.) 35 (3), gospodarsko-delavska lista 63 (5). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 129 glasov. Klerikalci so zlorabili zaupanje naprednih volilcev in prvotno dogovorjeno »Gospodarsko« listo, na kateri so bili tudi naprednjaki. vložili pod imenom SLS. To je vzbudilo odpor. Demokrati so v zad- njem hipu vložili svojo listo. Ker so pa tudi vse druge manjše liste naše, je Rudnik za SLS izgubljen, ker imamo tam sedaj 11 odbornikov, klerikalci pa 6. Studenec-Ig. Neodvisna gospodarska lista (SDS) 73 glasov (7 mandatov), SKS 62 (5) in SLS 62 (5). Pri oblastnih volitvah je bilo za SLS oddanih na Igu 191 glasov. Na Igu so tedaj glasovale tudi občine: Iška Loka, Iška vas in Pijava gorica. Šmarje pri Grosupljem. Združena gospodarska lista 25 glasov (1), napredna kmečka lista Škofljica 47 (3), oficijelna SLS 73 (4), gospodarsko-delavska lista 73 (5) in kmečko-delavska skupina 60 (4). Pri oblastnih volitvah so dobili klerikalci \22 glasov. , Šmartno pod Šmarno koto. Ena napredna lista je bila razveljavljena, zato so naprednja- ki volili delavsko-kmetsko-obrtno listo, ki je združila nase 187 glasov in dobila 13 mandatov. Klerikalni dve litsi sta dobili 160 glasov in 12 mandatov. Klerikalci so od oblastnih volitev nazadovali za 22 glasov. Vič. Dobili so: SDS 201 (8 mandatov), nepolitična napredna lista (pristaši SDS inNRS) 97 (4), SLS 276 (11), socijalisti 252 (10). Združene napredne liste so napredovale od oblastnih volitev za 60 glasov, socijalisti za 150 glasov, klerikalci pa so padli za 200 glasov! Vrhnika. Napredna gospodarska lista 145 (4), združene vasi (naprednjaki) 129 (3), združena gospodarska stranka (SDS in SKS) 83 (2), oficijelna SLS (župan dr.Marolt) 622 (17), delavsko-kmetska lista (soc.) 261 (7). Klerikalci razpolagajo v novem občinskem svetu s 17 glasovi, a opozicija s 16. Pri oblastnih volitvah je SLS dobila. 780 glasov. Naša lista za okrožje Ljubljana-Novo mesto Enoten nastop SDS, samostojnih kmetov in NSS tudi na Kranjskem — Skrinjica naše liste bo tretja Prejšnjo soboto je bila pri ljubljanskem deželnem sodišču vložena kandidatna lista naprednega bloka na Kranjskem. Poleg kandidatov SDS sta na listi, ki nosi ime «Združena slovenska gospodarska listaj, tudi odlična predstavnika skupine SKS: ustanovitelj in prvi predsednik te stranke g. Jakob Kušar, posestnik in bivši narodni poslanec SKS iz Notranjih goric, ter župan in posestnik g. Janez Smuk iz Podzemlja. Skupina «Samostojnih kmetov>, ki hočejo ostati zvesti prvotnim idealom samostojnega kmečkega gibanja v Sloveniji ter v nasprotstvu s škodljivo radičevščino žele skupne fronte z ostalimi naprednimi Slovenci, v svrho treznega dela za gospodarski napredek Slovenije, je za-dobila s temi kandidaturami znova svojo politično afirmacijo. Na skupni listi naprednega bloka kandidirata nadalje predsednik NSS g. Rudolf Juvan ter g. Franjo Rupnik, železničar v pokoju, kar daje enotnemu nastopu naprednih Slovencev še jačjo silo. Lista je sestavljena po sklepih okrajnih organizacij SDS ter vsebuje kot kandidate može Soteščan: Graščakov morilec (Povest iz starih časov.) (Dalje.) t } (> Ljudska potrpežljivost in prizanašanje je prikipelo do vrhunca. Zapele so rovnice in krampi — uporniki so spodkopavali in rušili graščino, sekali drevje ter podirali obzidje. Iz bližine se je nenadoma pojavil glasen vik in krik. Gruča možakov je vodila človeka, čigar roki sta mu bili zvezani na hrbtu. , «Zugelj!« so strmeli uporniki in prenehali z delom. «Kaj je neki napravil?« «Našli smo izdajalca,« je grmelo iz gruče. «Zasačiii smo ga pri vohunstvu ter ga privedli semkaj po plačilo.« «Aha! Hinavec je izdal tudi Žlogarja in tovariše, zato je prišel z beriči na Samoto. Njemu se naj zahvalijo za.jetništvo! In kdo ve, koliko podobnih hudobij ima še na vesti!» —■ Tako je moštvo presojalo izdajico, zakaj mnogim se je zdelo sumljivo njegovo vedenje. Vedno hujše je oklepal krog upornikov nesramnega vohuna ter ga je končno stisnil v svojo sredo. Togotno so vihteli pesti proti hudobnežu, po katerem je prišlo toliko gorja med ubogo ljudstvo. Obkladali so ga z naj-gršimi imeni ter mu pljuvali v obraz. «Kdo ga bo sodil?« so se vpraševali. Možje so pristavili lestvo h košati lipi na dvorišču. Na debelo vejo so privezali vrv in napravili zanko, dvignili so ga ter mu jo ovili okrog vratu. Nobene besedice ni spregovoril pbsojenec in najmanjše kretnje ni napravil v splošnega zaupanja. Nosilec liste je dosedanji narodni poslanec dr. Gregor Žerjav, ki stoji že nad 20 let na čelu političnega boja za svobodo in napredek Slovencev. Kakor granitna skala stoji v slovenski javnosti, vedno neomade-ževan, vedno dosleden, vedno neumoren. S političnim talentom, ki mu ga niti najzagrizenejši politični nasprotniki ne upajo odrekati, pojačuje od volitev do volitev konsolidirano napredno slovenstvo. Od leta 1920. naprej je dvignil število podeželskih glasov od 9000 na 23.000. Za sedanje volitve mu je uspelo realizirati že dolgo zaželjeno napredno fronto (SDS, SKS in NSS), četudi še ne v celotni popolnosti. Njemu ob strani so sreski kandidati: za sreza Črnomelj in Novo mesto: Element Belovsky, posestnik, Sv. Helena št. 1, občina Mirna. — Njegov namestnik: Jane* Smuk, župan in posestnik, Mlaka št. 11, občina Podzemelj. Za sreza Kamnik in ljubljanska okolica: Jakob Kušar, posestnik, Notranje gorice pri Ljubljani. — Njegov namestnik: Kajetan Pogačnik, posestnik in uradnik v p., Kamnik 18. Za sreza Kočevje in Krško: Profesor Anton Jug, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 10. — Njegov namestnik: Josip Oberstar, posestnik in trgovec v^odražici. Za srez K ra n j: Ivan Lončar, župan in posestnik v Tržiču. — Nje* gov namestnik: Anton Križnar, posestnik, go-stilničar in trgovec v Stražišču pri Kranju. Za sreza Litija in Logatec: Rudolf Juvan, - zastavljalni uradnik, Ljubljana, Gledališka ulica št. 7. — Njegov namestnik: Karel Kovač, trgovec, posestnik in gostilničar. Stari trg pri Rakeku. Za srez Radovljica: Josip Ambroži«, Ljubno na Gorenjskem. — Njegov namestnik: Franjo Rupnik, upokojeni železničar, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 9. Politični pregled Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da Korošcev zaveznik in sedanji predsednik vlade Vukičevič le noče odnehati od nasilja in da povsod preganja preprosto ljudstvo. ker sledi le kandidatom, ki jih je samo postavilo. Ljudstvo je zlasti v južnih pokrajinah naše države tako ogorčeno, da bo kakor en mož glasovalo proti velikosrbskim radikalom. Na nekem shodu so kmetje pokazali svojemu kandidatu nagega rojaka, ki je bil po vsem telesu tako zmrcvarjen, da je ves krvavel. V finančnem odboru je Pribičevič predlagal, naj bi vlada odnehala od svojega brezumnega početja in se usmilila kmetovalcev. ki so sedaj popolnoma obubožali in ki jih tare povrh vsega še strahovita suša. Škoda svojo obrambo. «Odpustite!« je dahnil, preden so ga spustili, na kar se je zamajal in sklenil svoje grešno življenje. Pogled na obešenca je napolnil graščaka z neprijetnimi občutki. Videl ga je izza omare, kamor se je stisnil v strahu pred enako usodo. Verjeti je moral, četudi se je vse v njem upiralo resnici: vstaši se ne šalijo in bodo segli tudi po njem, čim se jim posreči vdreti v graščino. Sesedel se je od groze, momljajoč nerazumljive besede, ki so ugašale v omotici. Mrliča so odvezali ter ga pokopali zunaj ob grajskem obzidju. S trnjem in koprivami so mu postlali jamo ter ga zasuli ob številni množici radovednega ljudstva. Celo straže so pozabile na svoje dolžnosti in ostavile važne postojanke, da vidijo nenavaden pogreb. Z graščakom so trepetali tudi beriči in ostalo osebje, ki je bilo zaprto v graščini. Strah pred zasluženo obsodbo jim je otajal zakrknjenost, njihova železna nepopustljivost se je zrahljala na ognju odločnosti in poguma zatiranih trpinov. Nič jim ni preostajalo drugega, kakor ukloniti svoj ponos in odpreti ječe njim, ki so jih zaprli kot hujskače proti graščinskemu oblastvu. Izrabili so trenutno odsotnost straže ter izpustili jetnike skozi mala železna vrata, katera so naglo zaprli z močnimi zapahi. Kar opotekali so se od slabosti in svetlobe, zakaj tri dni že niso dobili poštene hrane in videli solnca na poletnem nebu. Ko so se jim oči navadile svetlobe, tedaj so zagledali strašno razdejanje, čigar odmevi niso mogli prodreti v globoko podzemsko ječo. Sešli so se s prijatelji in znanci ter izvedeli, kaj se je zgodilo. «A zato so nas izpustili!« je vzkliknil 2lo-gar. «Hvala vam, prijatelji, nisem vam zaupal toliko možatosti in poguma. Zdai pa lahko odidete, ker ste dosegli svoj namen. Res, imenitno ste se držali!« «Ne gnemo, mi še ne gremo!« so mu soglasno odgovorili. «Izstradati jih hočemo, da bodo poskusili, kaj se pravi trpeti pomanjkanje in preganjanje.« Ni se še polegel buren odgovor, ko se je oglasilo iz daljave tanko peketanje konjskih kopit. Štirje jezdeci so hiteli v bliskovitem diru po široki beli cesti v smeri proti Zrebinju. Niso se ozirali po množici na pobočju, njihova pot je vodila na grajsko dvorišče. Tu.so raz-jezdili konje in zahtevali vstop v graščino. «Vojaki kraljeve straže!« so osupnili uporniki, meneči, da je kralj izvedel za upor ter poslal Zrebinjcu pomoč. «Naš prihod velja graščaku,« je pojasnil nekdo izmed straže. «Ako ne odprejo zlepa, bomo šiloma vdrli. ..» «Torej ste na strani upornikov?« se je nasmehnil Zlogar. «Ne brigajo nas vaše zadeve. Poslani smo po Valerija, plemenitega Zrebinjskega, katerega moramo odvesti pred kralja.« Načelnik kraljeve straže je stopil pred graščinska vrata, na katera je oblastno potrkal z dolgim mečem. «Živel kralj! Pozdravljeni rešitelji!« so vriskali beričj, meneč, da bodo kraljevi odposlanci razgnali napadalce. «Odprite?« je zapovedal poveljnik. »Izvajamo kraljevo naročilo...» A je tako velika, da je pričakovati v jeseni najhujšega. Koroščeva vlada pa je odgovorila, da ima sedaj druge skrbi in da mora najprvo podpreti svoje kandidate, kar ie važnejše kakor pomoč obubožanemu ljudstvu. Iz Beograda poročajo tudi, da namerava sedanja Vukičevičeva vlada ukiniti ljubljansko medicinsko fakulteto in vse centralizirati v Beogradu, tako da bo imela država samo eno šolo za zdravnike. Tudi v Zagrebu naj se ukine podobna šola za zdravnike, ves denar za take šole pa uporabi za beograjsko šolo. Pravijo, da je to prva točka sporazuma. ki ga je sklenil Korošec z Vukičevičem. SLS postopa po znanem receptu: Dajte nam oblast v Sloveniji, da lahko pobijamo svoje so-rojake, napredne Slovence, in vi lahko pobirate prekomerne davke in tudi naše zavode lahko centralizirate v Beograd, kakor vam drago. V mednarodnem svetu ni posebnih izpre-memb. Egiptovski kralj je bil v Italiji in je obiskal ob tej priliki tudi papeža, ki ga je blagoslovil. Iz Berlina poročajo o veliki vročini. V Perziji divja kolera. Prejšnje tedne so se zbrali v Ženevi zastopniki raznih držav, da se pomenijo o načinu razoroževanja na morju. Zastopniki so uživali lepo, a drago Švico tako dolgo, dokler se niso naveličali. Potem pa so rekli, da se ne morejo sporazumeti. In je res šla cela konferenca narazen. Velike države pač nočejo reducirati svojih bojnih ladij. * Italijanska vlada je odobrila predlog, ki so ga stavili fašisti. Po tem predlogu naj se čimprej uniči naš narod pod Italijo. Mi pa pravimo, da se bodo Italijani pri tem prav tako urezali, kakor so se med svetovno vojno pri Kobaridu. Naši ljudje potrpijo in upajo, ker so prepričani, da božji mlini meljejo počasi, toda gotovo. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! «Ne smemo brez graščakovega dovoljenja,* so pomišljali beriči. «Seveda so vam vrata odprta, ako prinašate rešitev...» «Pokličite gospoda. On mora odločiti...» Služabniki so zbudili Valerija iz omedle-vice ter ga obvestili o prihodu kraljeve straže. Osupnili so, videči, da se je stresel kakor šiba in da mu je vzelo besedo. Nikjer ni bilo upanja o kaki rešitvi iz oblastva upornikov, ki so jo tako željno pričakovali. «Koliko pa jih je?» je mrko vprašal. «Štirje.» so mu odgovorili. «Ali so oboroženi?« Zmedeno je gledal okrog sebe, mrzel znoj se mu je v drobnih kapljicah zbiral po čelu. «Prijezdili so v navadni službeni opravi ...» «Ha, ha, ha! Za sirovo uporniško sodrgo pride še ta svojat! Poslani so z dvora, da me odvedejo pred sodbo zaradi umora... Hu, Konrad. Konrad! Dolgo si me lovil in preganjal, dokler me nisi treščil ob tla ter mi pokleknil na prsi...» Bled ko mrlič se je prikazal med oknom drugega nadstropja nad glavnim vhodom, kjer so stali kraljevi ječarji, obkroženi od številnega ljudstva. Nič več ni bil podoben nekdanjemu ošabniku, marveč norcu, ki ne loči hvale od graje. Blazno se jim je krohotal, ko so ga imenovali morilca, stiskali pesti in pljuvali v dokaz zaničevanja. «V imenu kralja vam zapovedujem, da nam nemudoma sledite!« je zaklical poveljnik flvorne straže. «Jaz?» mu je odvrnil zasmehljivo. «Plemič naj sledi stražarjem pred sodbo, v ječo — v smrt? Nikoli!» DOPISI JEŽICA. Občinske volitve so minule. Prinesle so pristašem dosedanjega župana vsekakor nepričakovano število mandatov, obsodile in potisnile so pa v manjšino pristaše bivših županov Ahlina in Kosa! To je dragocena pridobitev teh volitev, in mladini, katerih delo bo v tej dobi težavno, bodo za občino mnogo dosegli, ako nadaljujejo voljo volilcev in postavijo starine, kamor po svojih «zaslugah» že davno spadajo. SKS je obdržala svoja dva mandata, socijalisti pa so dva izgubili, dočim so klerikalci in SDS priborili vsak po en mandat. Demokratično in napredno gospodarsko misel bodo zastopali v novem odboru gg. Ivo Hvastja, Anton Germek, in Kocjan Škerl. Napredna delegacija, ki ima s svojimi devetimi mandati ključ do dvetretjinske večine in s tem do vseh važnejših sklepov občinskega odbora, naj se vedno zaveda te dragocene vrednosti, naj nastopa složno in v medsebojni podpori, a naj ne pozabi, da jo čaka še večji uspeh le tedaj, če ne zanemari v medvolilni dobi skrbi za podrobno organizatorično delo. GORENJI LOGATEC. Povsod se že vršijo shodi za bližajoče se skupščinske volitve. Pri nas pa je še vse tiho, kot bi se nas volitve nič ne tikale. Vendar bomo tudi mi storili svojo državljansko dolžnost kot naprednjaki in narodnjaki. To pot moramo dvigniti na noge vse dvomljivce in omahljivce, da pomoremo demokraciji do odločilne zmage in zastavimo pot ponovno navalu-jočemu klerikalizmu, ki se zaenkrat senči celo pod vladnim solnčnikom. — Umrla je najstarejša občanka g. Ana Osvald (Balančka), stara 86 let. Bila je mirna in tiha žena, za katero se skoro ni vedelo, da še živi. N. v m. p.! — Poročil se je tukajšnji lesni trgovec in gostilničar g. Franci Lenassi z gdčno. Žigonovo iz Grčarevca. Bilo srečno! — Letošnje nevihte po drugih krajih prinašajo tudi nekaj dežja s seboj, pri nas pa pade le nekaj kapljic in črni oblaki se valijo naprej — neolajšani. Take suše že dolgo ni bilo. ŽIRI. Gorska vas Ziri danes ni več nepoznana, kajti odkar so prihrumele z gora silne vode in porušile vse, kar jim je stalo na poti, so spoznali žirovsko dolino najširši krogi našega naroda. Pa «Kralj vas poziva. Prinašamo vam njegov ukaz, kateremu ste se po zakonu dolžni pokoriti.« «Zame ni več zakona ne ukazov. Prost sem in umit s krvjo prijatelja; res sem ga umoril — zavoljo premoženja in njegove hčere, zaradi časti in veljave ... Poberi se. Sultan, logar je nedolžen — zastrupiti te hoče ... Beži, Viktorija, pred roparji... Podkupljeni so... Napadli te bodo... Varuj se, Milan!« «Zmešalo se mu je,« so si kmetje namigovali. «Ali pa se izdaja za norca, da bi se izognil kazni,« so sumničili drugi, ki so poznali gra-ščakovo pretkanost. «Zapovedujem v imenu kralja ...» je ponovil poveljnik straže, «sicer bomo šiloma izvedli najvišje naročilo.« Graščak je skočil na okno in zamižal. »Živega me ne boste dobili,« je gromko poudaril. «Imejte pa me mrtvega, ako me že hočete imeti!« Z obema rokama se je pognal od okna proti sredini dvorišča, zavrtil se je v zraku in padel na kamenita tla. Iz ust, nosa, oči in ušes mu je brizgnila kri, na kar je izdihnil svojo grešno dušo. Odposlanci kraljeve straže so odjezdili s poročilom o izvršenem samomoru na najvišji sodni dvor, ki je pokojnikovo premoženje proglasil za državno lastnino, ker ni bilo zakonitega naslednika. * Na Zatičju so obhajali izredno slavnost — ženitovanje graščakinje Viktorije, poročene z Milanom, vitezom s Pečevja. Vsa okolica je slavila novoporočenca in dajala duška svojirti so one dni pisali novinarji, da Zirov ni več, kar seveda ni res. Ziri še stoje! Slikovita vas je to, na visoki planoti, ki je obrobljena z nizkim hribovjem, po grebenu se vleče meja z Italijo. V tej vasi prebiva po večini obrtniški stan, ki se peča s čevljarstvom in svoje izdelke razpošilja širom naše kraljevine. Žirovci, ki so od nekdaj podjetni in napredni ljudje, so že leta 1905. pokazali razumevanje za sokolslco misel. To leto je bil pri nas ustanovljen odsek telovadnega društva Sokol v Idriji in je kmalu pokazal, da je zmožen samostojnega življenja. Pred 20 leti je idrijski Sokol spoznal žirovski odsek za sposobnega za samostojno sokolsko društvo. V Žireh so se prikazovale rdeče srajce, in razume se, nemudoma je bilo versko prepričanje Zirovcev v nevarnosti. Vaška duhovščina se je zaletela v Sokola kakor sv. Jurij v zmaja. Žirovci so odgovarjali jedrnato. Že naslednjega leta, 1908., so otvorili sredi vasi Sokolski dom, ki je bil prvi v Sloveniji. Kakor pripoveduje sokolska kronika, je duhovščina videla v tem aktu zločin. Raz lečo je proglasilo Sokolski dom za «peklensko žrelo> in za pogubljenega vsakega, ki bi vstopil vanj. V šoli je bil najhujši prestopek dece poset sokolske telovadnice. Zato so imeli prvi sokolski borci zelo težko nalogo, še posebno zato, ker na deželi ni toliko razumevanja za telovadbo kakor v mesiu. Prvi vaditelji in učitelji žirovskega Sokola so bili bratje: Engelbert Gangl, Julče Novak, Fran Krč-nik, pokojni Leopold Pivk iz Idrije ter dr. Ivan Kavčič in Ivan Kržišnik iz Žirov. Na dan 28. junija 1914., ko je bil v Sarajevu izvršen atentat, je žirovski Sokol razvil svojo zastavo, pod katero je hotel združiti vso napredno mladino in sokolsko čuteče Žirovce. Toda vojna napoved je preprečila započeto delo in Sokolski dom je nekaj mesecev zatem postal vojaško skladišče, v katerem so gospodarili madžarski «feldvebeljni>. Po prevratu se je Sokol z novimi močmi lotil dela, katerega uspehe hoče pokazati ob priliki svoje 20letnice dne 14. avgusta 1927. Ta dan bo otvoril svoje lastno letno telovadišče, na katerem se bo vršil okrožni zlet obmejnega okrožja Ljubljanske SO" kolske župe. HOTEDRŠICA. Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo dne 4. septembra svojo običajno vrtno veselico in srečolov. Opozarjamo na ta dan sosednja društva in pričakujemo obilnega obiska. občutkom. Ta dan je bil praznik za vsakogar; počivalo je težko kmetsko delo kakor ob nedeljah in praznikih. V bogato okrašeni dvorani so se zbrali odlični gostje z ženinom in nevesto, dočim je bilo dvorišče zasedeno po povabljencih iz okolice. Na cesti ob vhodu so se prerivali otroci in siromaki; prve je privabila potreba, druge radovednost. Grajski služabniki so neprestano delili pijačo in jestvine. Vsak. kdor je prišel blizu, je dobil kako darilo. Odposlanci kraljeve straže so se nazaj grede oglasili na Zatičju z novico o samomoru morilca, ki je pred smrtjo slovesno vpričo zbranega ljudstva priznal zločin, na kar se ie s skokom skozi okno izognil zasluženi kazni. Povedali so vse, kako je pokojnik v brezupni zmedenosti govori! o umoru, o Sultanu, o nedolžnosti logarja, o roparskem napadu in o vitezu Milanu, ki ga je pozval k čuječnosti. «Kakršno življenje, takšen konec.» je vzdihnila nevesta Viktorija po usodnem poročilu, ženin Milan pa je dostavil: «Pravica je prejela zadoščenje!« Odlični svatje so zmajevali z rameni; mnogo jih je bilo med njimi, ki niso prisojali Žrebinjcu tolike hudobije. «Tudi jaz sem dvomil,« je omenil ženin. «toda po roparskem napadu v Soteski sem bil prepričan, da je Valerij, ako že ni morilec, prav gotovo v tesni zvezi z umorom. Črna je bila njegova duša, kar dokazuje dejstvo, da se je skrivaj družil z roparji, ki so v njegovem imenu izvajali številna grozodejstva.« «Kdo ve, ali jih ni naperil tudi zoper tebe?« je zaskrbelo nevesto. «Drugače bi te GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Pri nag smo zadnji teden doživeli, da je bila več kmetom zarobljena živina, in to vsakemu po več glav najboljše, ter odrejena prodaja po nekaj dneh, ker dotieni kmetje nekaj let seru niso vet dajali župniku bire v senu. Ta bira v senu je bila, kakor so stari ljudje pripovedovali, čisto prostovoljna dajatev nekdanjim poljanskim kaplanom, ko je bila še vsa dolina vfaraaa v poljansko faro. Tedaj so imeli poljanski kaplani svoje konje za ježo. Ta dajatev je bila sicer prostovoljna. Gospodje so vsako leto zapisovali, koliko je dal ta, koliko oni. Te zapiske so spravili v graščinah in v škofiji, ne da bi kmetje kaj vedeli o tem. Na podlagi teh zapiskov žalitev a tudi naš župnik od kmetov biro v senu ali plačilo zanjo-Ker pa župnik nima konja in njemu tudi ta bira ne gre, ampak le kaplanu, in to prostovoljno, tedaj je več kmetov po vsej pravici to biro ustavilo. Dalje so naši kmetje že med vojsko dovolj trpeli po dajatvah, po vojski pa s.> bili dovolj prizadeti po slabih letinah in povodnjih, sedaj j naj oddajajo od svojega pičlega pridelka še /.up-; niku, oziroma mu plačajo v denarju. Temu so se ; uprti po vsej pravici. Župnik pa je prišel s tožijo, j Čudno, da se zahteva nekaj od svojega nasprotnika. Izvlekli so od nekje nek zaprašen in pozabljen star papir in na podlagi tega je župnik tožil in zadnji teden je bila zarubljena živina in odrejena takojšnja prodaja, v svarilo za prihodnje. Težko, težko, da bi to svarilo res kaj zaleglo. Mi kmetje se bomo upirali in neprestano zahtevali, da se ta za nas kmete krivična dajatev odpravi kot sploh vsaka bira in se duhovske plače urede postavno po primernih davkih. To ima v svojih načrtih naša Samostojna demokratska stranka. Če jo zdaj pri volitvah dobro podpremo, o tem smo prepričani, se bo za to zadevo tudi odločno zavzela. Ne poznamo rubežni za davke, a poznamo zdaj rubezen za biro! STRAŽ IŠČE. Tukajšnje Sokoisko društvo praznuje letos petletnico svojega obstoja ter priredi v soboto dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v tukajšnjem Sokolskem domu «SokoIsko akademijo z bogatim sporedom, drugi dan, 28. t. m., pa ob 3. uri popoldne javno telovadbo in po telovadbi veliko ljudsko veselico pred Sokolskim domom. Vsa sosedna društva opozarjamo na to prireditev in prosimo, da ta dva dneva ne pri- rejajo različnih prireditev in se pridružijo našemu slavju petletnega obstoja. SKOČI JAN PRI MOKRONOGU. Dne 31. julija t. 1. je imel g. Lilija že v tretje hmeljarsko predavanje. Tukajšnji hmeljarji smo mu iz srca hvaležni. da nas je vsaj poučil o najvažnejšem, to je o obiranju, sušenju in ravnanju s hmeljevo trto. Imamo tri vrste hmelja: zgodnjega, ki je že zrel in smo ga začeli dne 1. avgusta obirat. ali zlatenec je bil zrel okrog 6. L n, cZeleneo ali pozni hmelj pa 14 dni kesneje ali vsaj, ko bo tudi zrel. Na nekaterih nasadih v Gomuljah se je pokazala peronospora, druge bolezni ni. Zasajenega imamo okrog 15.000 sadik vseh treh vrst Pristopili smo že kot člani k hmeljarskemu društvu v Žalcu v Savinjski dolini. Zanimanje za hmelj vidno napreduje; treba bo misliti na sušilnice, seveda ko bomo pač kaj izkupili za hmelj. NOVO MESTO. Hmeljarstvo se pri nas lepo razvija. Od 5 t. in. naprej bomo obirali , 10 do 14 dni posaieje «Zelenea?. Kakovost je prvovrstna in brez bolezni. Je pač začetek. Sušili ga bomo lahko v senci, da ne zgubi barve, kar je zelo važno. Če bo dobro obran, dobro suh. bo tudi dobra cena; za sedaj je 60 do 75 Din za kilogram. Bo pa najbrže še višja. Cena je odvisna od kakovosti, obiranja in sušenja! Pojasnila se dobe pri hmeljarskem društvu v Žalcu ali pa pri g. Liliji, upokojenem učitelju v Šmihelu pri Novem mestu. Hmeljarji, organizirajte se takoj! Člane sprejema hmeljarsko društvu v Žalcu v Savinjski dolini. G. Lilija, nadučitelj v pokoju, daje tudi pojasnila glede pristopa k društvu. PREČNA. Kan* da t ne liste za občinske volitve, ki bodo 21. avgusta, so že vložene. Tri so. Napredna in samostojna stranka ima prvo skrinjico. Vsi pametni in pošteni ter občanom res dobro hoteči bomo volili napredno in samostojno kmečko stranko, ki ima prvo skrinjico. Dokazano je, da je napredna in samostojna kmetska stranka do sedaj za blagor občine storila vse in dosegla tudi marsikaj, kajti na čelu te stranice so možje in strokovnjaki, ki se nikogar ne boje. Pribijemo, da dokler bo občinska uprava v rokah napredne in samostojne kmetske stranke, se ne bo zidal noben dom. Mi ne potrebujemo v Prečni prav nobenega «doma». Mlin Franceta Žagarja v Bezgavcu ne rabi prav nobene zmage, kajti isti se nahaja v najboljšem stanju in redu, pač pa je potrebna velika preuredba pri hiši g. Planinška na Kamencah, posebno zato, ker se tam nahajajo knjige zdravilstva «Zel in pleveli in naj bi se zaradi teh knjig uredil kak sanatorium, posebno naj bi se preuredila žitni ca trdne kakovosti in pa kurnik, da mu ne bodo kokoši sfrčale. 0šolnikov Ivan se pa jako malo briga za dopise v . ČRM0ŠNJICE PRI SEMIČU. Tudi v tukajšnji občini, ki se sicer volilnega gibanja za volitve 11. septembra ne udeležuje veliko, je, kakor pred vsakimi volitvami, sklical prejšnjo nedeljo gosp. minister dr. Kulovec volilni shod. Župnik istega ni naznanil s priinice, pač pa kaplan. Udeležba na shodu v gostilni Samida je bila malenkostna. 10 pristašev SLS, 20 iz drugih strank, večinoma pa žensk. Govornik je hvalil delo SLS v Beogradu in v oblastni skupščini — vse skupaj pa tako dolgočasno, da sta dva poslušalca -zaspala. S sigurnostjo je trdil, da bosta SLS in skupina Vukičevičevlh radikalov imeli po 11. septembru t. 1. večino v parlamentu in v vladi, ka/ še tukajšnji volilei ne verjamejo, člena 82. in črnogorskih princev, oziroma 42 milijonov, ni omenil, če misli/ da SLS ni na tem kriva, se kruto moti. Ljudi ni več mogoče varati. Zanimivo je, da je po govoru v sobi došlo do pretepa med pristaši SKS in nekim socialdemokratom, tako da so poslednjega vrgli na cesto. KAPELE.- (Neurje s strelo. Mladi gasilni društvi.) Neurje s trelo divjale je tudi uad našo občino v noči dne 4. t. m. Pričetek je bil onkraj Slemena ob 22. uri, nakar so divjali zračni elementi preko Kape! in dalje proti severozahodu. Med skoro dve uri trajajočim bliskom in gromom je padal silen dež, katerega se je namerilo drugo jutro na onibrometrieni postaji 41 mm. Strela je vžgala med drugim onkraj in tokraj Sotle, tudi v Jereslavcih hišo posestnika Franca Medvedea ob 22.30. V najhujšem nalivu so prihiteli prvi na kraj nesreče najnovejši gasilci iz Kapel z novo brizgalno, ki so jo pripeljali komaj 24 ur prej iz Zagreba. Kmalu za njimi je bilo na mestu prav tako mlado gasilno društvo iz Rakovea. Po neumornem delu združenih gasilnih društev se je posrečilo rešiti leseni oklep. Posestnik je bil zavarovan za majhno vsoto in trpi veliko škodo, posebno še pri domačem platnu, katerega je zgorelo do 400 m. Vsa čast in hvala vnetim gasilcem, ki so požar ne samo lokalizirali, temveč do ne bil opozoril, da se varuj; morda se je kesal storjenega dejanja, če pa je izgubil pamet: norci povejo mnogokrat čisto resnico ...» «Hvaležen sem mu za opozorilo,® se je nasmehnil vitez. «Odslej bo moja prva skrb izslediti roparski brlog in zatreti njegovo zalego.* «Nikar se ne izpostavljaj!® je prosila ljubeča nevesta. «Od žalosti bi umrla, ako bi se ti kaj pripetilo. Poglej, brez tebe bi ne bilo današnjega dneva.® «Zivel rešitelj!® je zaorilo po dvorani. « Vitezu Milanu, ki je raztrgal mreže zverinskih nakan in peklenskih zvijač, čast in priznanje!* Zazveneli so kozarci med razleganjem napitnic, ki so donele vrlemu ženinu in miljeni nevesti na zdravje, srečo in na mnoga leta. Slično kot v dvorani je kipela navdušenost tudi iz povabljencev na dvorišču pri obloženih mizah. Vest o nepričakovanem poginu žrebinjskeea graščaka jim je osvežila polpozabljene spomine o njegovi strahovladi. Pravili so si, kako je dal obesiti ubogo ženico, ki je nabirala odpadle veje po njegovem gozdu. «Veje si kradla, zato boš poginila na veji,» se je glasila njegova obsodba in hlapec jo je moral izpolniti, česar se je pozneje bridko kesal. Vedno jo je videl pred sabo, visečo z drevesa in slišal, kako je prosila za usmiljenje. Ponoči ni šel nikoli sam izpod strehe in spremljevalca je bilo groza v njegovi družbi, zakaj neprestano se ga je držal in sanjaril: «Ali jo vidiš? Tamle visi! Ali je ne vidiš?® Kmeta, ki je šel skrivoma po prepovedani graščinski poti, je ustrelil kot jazbeca v tur-ščici. «Več ne boš hodil po mojem vrtu,® mu je celo mrtvemu zažugal, na kar ga je zvalil za plot in zvečer so ga hlapci morali pokopati. Ko mu je poginil pes, je zahteval od cerkovnika, da mu mora zvoniti. Ker mu ni ustregel, ga je spodil iz službe in pregnal iz domačega kraja. Psa je dal zaviti v tančice ter ga slovesno pokopati. Pogrebcem je naročil sedmino, da so jedli in pili do poznega večera, domov grede pa so odkopali «mrliča» in pobrali dragocenosti. Vedeževalki Brbulji je zapretil z grmado, toda babnico čuvajo dobri duhovi — približala se mu je in izginila kakor senca. Cim so po dvorani zadoneli slovesni klici «slava», so tudi na dvorišču ponehali groze-polni pogovori. Svatje so se pridružili navdušenim vzklikom, želeči si novega gospodarja v svojo sredo. Prišel je v družbi svoje izvoljenke ter slednjega gosta prijateljsko nagovoril. Kakor iz tal se je pred novoporočencema vzravnala starka z nagubančenim licem in šegavimi očmi. «Brbulja želi vse najboljše®, je izrazila svoje voščilo. «Zopet sem bila zamaknjena v prihodnost in videla sem senco za vami, plemeniti ženin. Varujte se teme, grmovja in ovinkov; nekdo vas zalezuje!® «Pa menda, ne bo kaj hudega®, se je vitez ljubeznivo pošalil. «Zena je tudi meni prerokovala in vse se je izpolnilo®, je podprla nevesta njeno domišljijo. Vitez se je nejeverno nasmehnil in obdaril siroto, ki je zadovoljno odkrevljala v gozd po zdravilne koreninice. (Konec prih.) Ivan Albreht: Tinično breme (Daije.) Začudenje, karanje in očitanje, ki se ni drznilo jasno na dan, je zazvenelo v tej edini besedi. Puškar se je majaje sklonil k ženi: «Za dekle je treba denarja, pravi Mica... Ona pa ga ima,» je dodal dvoumno in s pomenljivo kretnjo. Žena je kriknila. «Na!».je silil Tomi. Matilda je stisnila ustnici: «Tat!» Puškarja je dirnilo. Zakolovratil je nazaj in udaril s pestjo ob mizo, da so zazvenčale prazne čaše. Dete je kriknilo. Nejasnemu otroškemu glasu sta se pridružila materin jok in očetova kletev... II. «Aj, oj,» je skušala uveljaviti četrtletna Tini svojo modrost. Kakor ulito iz živega srebra se je zibalo otroče v materinem naročju. Mati jo je ogledovala in se igrala ž njo od dne do dne. Bežeči čas je dvigal dete kvišku, prinesel je sestrico in bratca ter povišal revščino v koči. Tisto leto pa, ko je Tini praznovala šestič dan svojega rojstva, je zaslutila Matilda četrti blagoslov v svojem telesu. Z jezo in žalostjo je razodela možtt skrivnost. «Kam bo ž njimi,® je tarnala zvečer v tesni kuhinji, ko je prišel mož črn in zamazan zadnjega ogljena pogasili. Mladi gasilni društvi se priporočata vsem bližnjim in daljnim sosedom, da jih vsestransko podpirajo pri nabavi potrebnega gasilnega orodja. Začetkom septembra namerava prirediti gasilno društvo v Kapelah veselico v zvezi z blagoslovljenjem, brizgalne, kar bi naj upoštevali oddaljenejši prijatelji gasilstva ter prihiteli na naš prijazni griček, kjer bo preskrbljeno za vsestransko zabavo. Na pomoč! ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. V nedeljo, 7. avgusta, se je pri nas vršil shod SDS, na katerem nam je razložil politično situacijo naš kandidat za laški srei dr. Bohinjec. Razložil nam je. komu se imamo zahvaliti za današnjo težko gospodarsko krizo. Namesto razbremenitve smo dobili breme, katerega moramo nositi po zaslugi — klerikalcev. Na shod smo pričakovali tudi SLSarje, katere smo povabili, da vsaj enkrat slišijo en stvarni govor, ne pa razne demagoške fraze, kakor smo jih vajeni slišati na njihovih shodih. Naš oblastni poslanec g. Matevž Deželak jo bodo seveda pogruntali, da za shod niso vedeli. Seveda imajo čisto prav, kajti njihova barka se potaplja, to pa boli. Še bolj pa boli, ker se napredna ideja širi ne samo v Smarjetski dolini, temveč v vasi gospoda poslancu samega in lahko že s strahom gledajo v bodočnost, ko bodo svoje pristaše prešteli na prstih ene roke. VOLILNI SHOD V GORNJEM GRADU priredi kandidat Združene slovenske gospodarske liste g. Peter Mravljak na praznik 15. L m. ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Trobej. Somišljeniki ia prijatelji so vabljeni. 90ŠTANJ. 7. t. m. so se pojavili za gorami temni oblaki in pričakovali smo, da dobimo po štirinajstdnevni vročini nekaj dežja. Solnce je strašno pripekalo, a ob 8. so se temni oblaki začeli pomikati od juga proti severn in med velikim bliskanjem so pričele padati debele kaplje dežja. Pridrvelo je pravo neurje. Bliskalo in grmelo je tako, da so se ljudje strahoma poskrili po kotih. ,V Ravnah je treščilo v kozolčni steber in ga preklalo od vrha do tal. Potem je treščilo v Zapuškov mlin v Šoštanju in pobilo nekaj opeke. Pri Florjanu v Prelogah so sedeli ravno pri večerji, ko je treščilo v gospodinjo, ki je bila pri priči mrtva. Gospodarja je samo omotilo, a otroci so (»tali nepoškodovani. Po 10. je privrela iz bUžnjih gor takšna voda, da je poplavila vse travnike v dolini. Nekoliko pred navalom vode je šel posest- z dela. Ogledal se je okrog sebe in odločil kratko: «To je hudič.» Matilda je zajokala, da se je stresalo ve-neče telo. V mislih je kiela vse sanjane in užite slasti, njih sadove in samo sebe. Koča je bila nizka kakor še nikoli, skoro je tiščal strop na tilnik. Po kuhinji se je valila sopara, v sobi je kričala deca; njen smeh in krik pa je bode! Tildo do mozga. «Da bi vsaj ti kaj več zaslužil,* je za-mrmrala proti možu, ki je sedel za mizo nasproti malemu štedilniku. . Imel bo opravka s sodnijo. NOVA CERKEV PRI PTUJU. Cesta, ki pelje iz Ptuja proti Kraplni-Rogatec, se vije od Pod-lehnika naprej po prijetni doliniei, ki je obdana s prijaznimi grički, na katerih se vidijo med vinogradi liki razpostavljenim stražam bele hiše stanovalcev. V tem prijaznem kraju sta si sosedi vsako stran ceste občini Nova cerkev in Sedlašek. Žalibog, da bo letos pritisk suše uničil nade ia upe prebivalstva, ki je po svojih gospodarskih in finančnih razmerah že itak v bednem položaju. — Da pa še živijo med temi nekateri, ki jim prav dobro gre, se samo ob sebi razume in tndi opaža posebno ob volilnem gibanju, ki ga uprizarjajo v svrho občinskih volitev strankarski elementi v občini Nova cerkev. Seveda razumemo, da ti gospodje niso zadovoljni s sedanjim volilnim zakonom, po katerem smo vsi enakopravni. Oj, to je jeza za naše gospode, da ne morejo pobasati kar sami eele občine v svoje žepe! Selaj so zopet otvorili svojo ofenzivo, ki ni samo formalno, ampak hinavsko političnega značaja. Da pa bo širša javnost vsaj nekoliko informirana o gospodarstvu občine v času, ko je vladal režim, ki ga z vso močjo podpirajo sedanji vročekrvni in častihlepni gospodje, navedemo par dokazov: Ceste so bile v takem redu, da ubogi kmet s praznim vozom ni mogel do svoje hiše. Pri svojih sejah so bili tako skrbni za interese občine, da so namesto za popravo cest potrošili na račun občinske blagajne za svojo zabavo po 482 kron, po 312 kron itd. Seveda, to vse zato, ker so bili za kmeta in siromaka. Ker so pa danes take pojedine odpadle, in so se raje popravile ceste, pa kričijo naši gospodje, da ti ljudje niso za jeklo, vendar gre ponosno in pogled mu šviga v desno in v levo: ,Kje ste, dekleta?'... Ona se je smehljala in si uravnavala lase tako, da so se ji vsipali v zapeljivih kodrih po čelu. — ,Tu smo, vitez črni, pelji nas na solnce!'... «Ce je kdo goljufan, sem jaz,» je vzdihnila medlo in se ni ozrla na Tomija. Jokala bi od žalosti in smejala bi se od onemogle jeze, najrajša pa bi zasadila nohte v možev obraz. «Kdo je goljufan? Saj ti nisem nikdar obetal gradov.» «Lakote pa tudi ne,» je zacepetala žena, vsa zaripfjena v obraz. «Pa pojdi delat, če ti ni prav,» je vztrajal puškar ledeno. «Seve, jaz ležim doma: Trije otroci zraven vsega gospodinjstva.* «In botra Jožeta,* se je zagrohotal Tomi z zasekljajem. Bogve kolikokrat je že mislil na to, a si je vselej premislil. Nocoj pa se mu je zdelo vse kakor nalašč pripravljeno za to, da izusti svoj sum. «Vidiš,» je dražil trdovratno, «kaj dregaš okoli sebe, ko veš, da imaš opekline.® Matildo je zadelo kakor strela. Krenila je z glavo na desno in na levo in lovila sapo. «Res,» se ji je izvilo slednjič in glas je bil raskav in suh. Tomi se je topil v smehu:. «Saj vem ... Se preden je bilo, sem vedel: Meta ni moja, Tonče ni moj... Še Tini je... ha? Boter na levo, boter na desno. Čeprav je kosmat ia godrnja v. srebrnjake Ima pa le, kajne?» Opletal je z obema rokama okrog sebe in ji molil zdaj levo pest, zdaj desno pest: «Kar povej, kako si goljufana, da se moraš mastiti, ko se jaz potim,» je vihral slok in suh. Zatlačil si je v usta zalogaj tobaka in rjava tekočina mu je med kričanjem sikala izmed zob. Matilda se je stresla. Sopenje se ji je trgalo iz prsi kakor težki sunki. Dvigala je roko, kakor za prisego, in jecljala samo: «Ti — ti —» «Ne jaz, ne, ampak Jože,» je pilil Tomi ostrino svojih bodic, vesel lastne moči. Tedaj je Matilda zbesnela: «Pojdi tja, kjer je mesto zate, tat!» Brez misli je prijela posodo, ki ji je bila najbližja, in jo vrgla ob tla. Crepinje so za-zvenčale in se razškropile na vse strani, da je Tomi za hip izgubil oblast in je osupel strmel v prikazen pred seboj. Ženin spačeni obraz, njen nenadni krik, ropot, vse je leglo nanj z neznano močjo. «Jaz tat, ti vlačuga! Čeden par,» se je sesedel na stol in si zaril prste v lase ... Tini je baš spravljala mala dva v posteljo, ko je začula vik. Majhno in drobno se je sukalo dekletce okrog malih in jima prigovarjalo z otroško ljubkostjo, da bi ju spravilo k pokoju. Ko pa je začulo ropot se je prestrašilo in prisluhnilo. Popustilo je deio in stopilo v vežo, ki je delila sobo od kuhinje. Zamolkel udarec je padel nekam. Tini je zadrhtela, ko je čula, da je oče zaklel. «Go!azen,» je zarjola v kuhinji mati m dekle je vedelo, da je padlo po njej. (Datje prfe.) kmeta, ampak za doktorje! Nadalje: v občini se nahajajo revni pa tudi bogati invalidi. Nikdar pa še Bi bilo slišati, da bi kak revež dobil kako podporo od občine. A sin veleposestnika je kot invalid dobil iz občinske blagajne 70 dinarjev (sedemedeset dinarjev). Kei je bil fest fant, jih je gotovo rabil za luksus. Res imenitne zasluge so imeli takratni gospodje. Sami sebe so dobro gostili, bogate invalide s podporo podpirali, občinske ceste pa lepo prepuščali materi naravi, naj jih ona popravlja. Prijatelji in sinovi tega za občino pogubonosnega režima so danes nastopili v boju volilnih valov za zopetno vpostavitev temelja za blagostanje občine. Pač pa naglost ni dobra! Veslajte previdno! mi smo pripravljeni. Da pa boste imeli še več vpliva, smo pripravljeni, da ob gotovem času zgoraj navedene podatke na verodostojen način dokumentarično dokažemo, da bodo volilci znali in se prepričali o resničnosti navedenih podatkov. Torej na svidenje! SV. KRIŽ PRI LITIJI. Marsikdo se bo začudil, da se je končno oglasil Sv. Križ, o katerem se do sedaj ničesar ni slišalo, čeprav bi se bilo treba že marsikaterikrat oglasiti. Potrpeli smo ter odlašali, ker vidimo, da nastopov našega gospoda župnika nikakor ni konec, temveč je postal še podjetnejši. Zaradi bližajočih se volitev smo kot resnicoljubni ljudje primorani, da gosp. župnika opozorimo, da njegova pridiga ob priliki blagoslovitve naših zvonov nikakor ni bila na mestu. Zakaj so bili nekateri mehikanski duhovniki preganjani, tega g. župnik ni pojasnil, da pa vam bo jasno, vam opišemo mi: Ljudstvo pod njihovim pritiskom in izžemanjem ni moglo več vzdržati ter se jih je ob priliki volitev osvobodilo. Vsi ti dušni pastirji, veliki bogataši, so se mastili na račun žuljev kmetskega ljudstva. Odkar se je g. župnik tukaj nastanil, je znano, da z dajatvami njemu ni konca ne kraja. Znano je tudi, da hoče vpeljati, kar niti stari ljudje ne pomnijo, in sicer, da bi se iz bogatih gozdov dostavljala drva na njegovo dvorišče, da bi mu vozniki tudi drugo njegovo blago vozili brezplačno. Farani, premislite, na ta način so delali mehikanski duhovniki in zato so jih malo prijeli za ušesa. — BivšiSLSar. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Najbolj ponižne ovce so naši klerikalci. Njim čisto navadno diktirajo kandidate. Sedaj jih sploh niso nič vprašali, ampak so jim kar postavili dr. Hohnjeca in Jakoba Rajha. Ta dva imata menda dosmrtno pravico, kandidirati pri nas. Drugo pa je vprašanje, če bodo volilci do smrti nosili svoje kroglice v klerikalno skrinjico. Najbolj smešno pri vsem tem je pa v našem okraju, da samostojna demokratska stranka kandidira dva najodličnejša kmeta, pa ji kljub temu pravijo klerikalci, da je gosposka. Klerikalci pa kandidirajo samo gospodo, pa so vseeno kmetska stranka. Takšno farbarijo prenesejo lahko samo najbolj zagrizeni klerikalci. Vsi drugi bodo 11. septembra pokazali, da kmeta v gosposki suknji več ne marajo. Tretja skrinjica je za kmeta, prva pa je tista, ki je same ob volitvah na shodih kmečka. Najbolj zanimivo pa je pri nas, da bodo Radičevci 11. septembra izumrli. Radieev kandidat nadučitelj Ivanjšič bo lahko vse kroglice iz celega okraja v enem samem žepu odnesel. Ljudstvo ima zadosti Radičeve republike. Naša prva skrb pa mora biti, da pride v vsako kmečko hišo. Zatorej vsi na delo, da bo naša zmaga 11. septembra popolna. MALA NEDELJA. Velika javna tombola Kolo jahačev in vozačev v zvezi s konjerejskim društvom v Ljubljani. Istega dne popoldne se vrši na vojaškem vežbališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodno, ker se more tudi konje dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa se udeležiti z njimi dirke. Razstavijo se lahko toplo-in mrzlokrvni žrebci, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne in triletne žrebice, pripuščeni pa so tudi konji. Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma osebno ali po pošti, prijave pa sprejema upraviteljstvo državne žrebčarne na Selu. V prijavnici naj se navedejo pasma, ime, spol, barva in znaki, rojstni dan, ime očeta in matere po žrebcu, izreditelja, lastnika in bivališče. Opozarjamo vse konjerejce in oficirje na to razstavo in prosimo, da dopošljejo prijavo zaradi sestave kataloga vsaj do 1. septembra t. 1. Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn. Informacije dajejo urad velesejma in Državne žrebčarne na Selu, samo pismeno pa predsednik eksekutivnega odbora Kola jahačev in vozačev, gospod dr. F. Lukman, advokat v Ljubljani, Gradišče. = Kako bo izpadla letošnja letina v naši državi. Po vesteh iz različnih pokrajin naše države je soditi, da je letošnji pridelek pšenice manjši od lanskega. Najslabše je izpadla letina v Srbiji. Tudi Vojvodina, Hrvatska in Slovenija so pridelale manj pšenice kakor lani. Vendar pa primanjkljaj ni tako velik, da bi bila ogrožena prehrana ljudstva. Zelo slabo bo izpadla letošnja letina turščice v Vojvodini in Slavoniji. V teh krajih bo pridelek turščice najbrže za polovico manjši kakor lani. V krajih, kjer je v zadnjih tednih padlo nekaj dežja, je stanje turščice nekoliko ugodnejše. V južnejših krajih naše države je suša povzročila kmetom veliko škodo. = Gostilničarjem in prodajalcem alkoholnih pijač! Gostilničarji in prodajalci alkoholnih pijač se opozarjajo, da morajo praviloma plačati trošarino na vse žganje, ki ga skuhajo doma, pa najsi bo to žganje določeno za prodajo ali samo za domačo potrebo. To je načelo, vendar lahko dobijo te osebe za gotovo količino žganja oprostitev od plačanja trošarine, če to zahtevo pravočasno vložijo. Rok za prijavo poteče s 15. avgustom t. I. Kdor zamudi ta rok, izgubi pravico, kuhati žganje zase brez plačila trošarine. Prijave se vložijo pri županstvih, če pa županstva nimajo potrebnih tiskovin, pri oddelku finančne kontrole. Nadalje se opozarjajo vsi točilci alkoholnih pijač, da se bo letos zopet vršila nova odmera točilne takse za leta 1928./1930. Zato naj plačevalci vložijo prijave pri oddelkih finančne kontrole. = Semenska rž za Prekmurje. Letošnja žetev rži je bila slaba. Posebno neugodna pa je bila radi pomladanskega mraza v okraju Dolnja Lendava. Mnogo kmetovalcev niti semena ni pridelalo. Veliki župan je zaprosil ministrstvo za kmetijstvo za pomoč za nabavo in razdelitev semenske rži po znižani ceni med najhuje prizadete kmetovalce dolnjelendavskega okraja. Kratke vesti = Krediti državne Obrtne banke. Upravni odbor Obrtne banke kraljevine SHS je konstatiral na eni svojih zadnjih sej, da razpolaga banka za sedaj z zadostnimi denarnimi sredstvi v svrho kreditiranja, kakor tudi, da še ni pričela izkoriščati reeskomptnega kredita pri Narodni banki. .= Na dan skupščinskih volitev so vsi sejmi prepovedani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prepovedalo vse na dan skupščinskih volitev 11. septembra vršeče se sejme. Občine, v katerih se vrši sejem, lahko sejem preneso na drug dan v letu. Za ta prenos morajo prositi pri pristojnem velikem županu. = Stanje vinogradov v Sloveniji. Letošnja vinska letina kaže razmeroma dobro. Lepo vreme je ugodno vplivalo na razvoj trte, vendar pa so na drugi strani grozdi redkejši kakor običajno. Peronospora se je letos pojavila le v redkih primerih, pač pa se je pojavila v vinogradih plesnoba (oidij). Večjo škodo so letos povzročile edino elementarne nezgode. Toča je ponekod uničila cele vinograde. Letošnja letina po količini ne bo znatno večja od lanske, pač pa jo bo znatno prekašala po kvaliteti. Grozdi so se lepo razvili in če bodo dozorevali pri vročem solnčnem vremenu, bo odstotek sladkorja dosegel maksimum. V splošnem se pričakuje, da bo kvaliteta letošnjega vina prvovrstna in da bo dosegla letnik 1917. Stanje vinogradov ni povsod enako. Prav dobro kažejo vinogradi v ljutomerskem in ormoškem okolišu, nekoliko slabše bo izpadla letina v okolici Maribora, Haloz in Konjic kakor tudi na Dolenjskem. Ker je staro vino skoraj razprodano (zaloge starega vina v Sloveniji se cenijo le na 10.000 hI) in ker na drugi strani letošnja letina po količini ne bo znatno presegala lanske letine, se pričakuje, da bo glede na dobro kvaliteto cena letošnjemu moštu precej visoka. Tudi izgledi za izvoz vina so ugodni, ker je stanje vinogradov v sosednih državah slabše kakor pri nas in ker prihaja za izvoz v poštev predvsem kvalitativno dobro blago. Dobra vinska letina bo vinogradnikom mnogo pripomogla, da si v sedanjem težkem stanju nekoliko opomorejo. = Razstava konj v nedeljo dne 25. septembra 1927. To v Ljubljani zelo priljubljeno in že tradi-cionelno razstavo priredi letos na velesejmskem Klerikalci za velekapitaliste v škodo kmet- skega prebivalstva Okrajni cestni odbori in podeželske občine oškodovane za milijonske vsote — Klerikalci so podarili kapitalistični Trboveljski premogokopni družbi 10 milijonov dinarjev na leto — Prazni klerikalni izgovori o čl. 82. fin. zakona — Klerikalna odgovornost za povišano obdavčenje kmetskega prebivalstva — Podpisi klerikalnih ministrov na zakonu, ki je oškodoval okrajne in občinske samouprave za težke milijone Eden najhujših udarcev za naše okrajne | ^ Ako pomislimo, da imamo nešteto občin v blagajne, okrajne cestne odbore, zdravstvena okrožja, okrajne zastope in podeželske občine predstavlja člen 82. finančnega zakona, po katerem kapitalistična industrijska in podobna velepodjetja niso dolžna plačevati občinskih doklad več kot 200 %,vseh ostalih samoupravnih doklad pa ne več kot 25 %. S to določbo finančnega zakona so naše okrajne in občinske samouprave oškodovane za težke milijone, ki jih bodo moraK plačevati sedaj kmetje, obrtniki in trgovci in sploh vsi pridobitni sloji razen kapitalističnih akcijo- narskih družb, ki so obvezane k javnemu polaganju računov. Predsednik oblastnega odbora in pod-načelnik SLS dr. Marko Natlačen je dne 18. junija leta 1927. sam v ljubljanskem «Na-rodnem dnevniku« priznal, da se je kapitalistični Trboveljski premogokopni družbi, ki je najmočnejši davkoplačevalec v ljubljanski oblasti in ki plačuje zlasti ogromen odstotek tako zvane posebne pridobnine, posrečilo spraviti v finančni zakon to nesrečno določbo, vsled česar bo n. pr. proračun litijskega cestnega odbora izgubil nad en milijon dinarjev na pričakovanih dohodkih ter bo postalo zaradi tega njegovo redno poslovanje sploh nemogoče. Okrajni zastop v Laškem pa bo izgubil zaradi te velekapitalistične določbe nad 2 milijona dinarjev po ugotovitvi dr. Natlačena, vsled česar bo nastopil občuten zastoj v njegovem rednem poslovanju. Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen je izjavil, da se najpotrebnejši cestni okraji nahar io zaradi čl. 82. finančnega zakona v skrajno kritičner finančnem položaju, tako da je njihovo nadaljno poslovanje resno ocroženo. Sloveniji, kjer obstoje velika kapitalistična podjetja in v katerih znašajo občinske dokiade nad 200 odstotkov, da znašajo v ljubljanski oblasti skoro povsod dokiade za okrajne blagajne nad 25 odstotkov, celo nad 100 odstotkov, za cestne odbore pa celo nad 400 odstotkov, za okrajne zastope v mariborski oblasti povprečno od 100 do 600 odstotkov in še čez, potem si lahko predstavljamo, kolike vsote bo prihranil novi finančni zakon, za ka^ terega so glasovali v Narodni skupščini naši klerikalci, kapitalističnim velepodjctjcm. Za malega človeka, za kmeta in delavca, klerikalci v vladi niso določili maksimiranja doklad, pač pa za kapitaliste, ki so večinoma še tujci na naši zemlji in ki odnašajo svoje milijonske dobičke v inozemstvo. Milijoni, ki so z omenjenim čl. 82 finančnega zakona odpadli predvsem cestnim odborom, se bodo morali sedaj šteti iz žepov! revnih davkoplačevalcev na deželi. Namesto, da bi kapitalistične družbe gradile in vzdrže* vale ceste, ki jih same največ izrabljajk), bodo to morali odslej delati samo mali ljudje na; deželi, ki se že sedaj komaj preživljajo od dneva v dan. Spričo tega dejstva je prav, da navedemo naslednji primer: V Trbovljah so n. pr. znašale dokiade za okrajno blagajno 100 odstotkov, za okrajne ceste pa 150 odstotkov. Te dokiade bodo se naprej plačevali kmetje, delavci, obrtniki in trgovci, samo Trboveljska premogokopna družba, ki ima na leto ogromne milijonske dobič' katastrofalen udarec predvsem za naše podeželsko prebivalstvo |er vse majhne davkoplačevalce in ki na rugi strani brez vsake potrebe darujejo ve-Vapitalističnim družbam ogromne milijonske ote v škodo ljudskih žepov. Ali so morebiti klerikalni ministri spal! na sejah ministrskega sveta, v finančnem odboru in v Narodni skupščini, ko so se obravnavale posamezne določbe finančnega zakona? Na ta način bi tudi lahko podpisali svojo smrtno obsodbo! Vsak pameten človek pogleda prej. kaj podpiše in klerikalni ministri so finančni zakon, kakor je bil z glasovi klerikalcev in radikalov sprejet v Narodni skupščini, podpisali lastnoročna Klerikalna trditev o v tihotapljenju čl. 82 v finančni zakon je torej navadna pravljica. v katero noben trezno misleč in razsoden človek verjeti ne more. Verjamemo, da bi se klerikalci radi znebiti odgovornosti za milijonsko škodo, ki so jo povzročili na ta način našim cestnim odborom, okrajnim zastopom in občinam, toda s tako bedastimi izgovori se je ne bodo znebili, ker vendar ne bodo tudi trdili, da so bili ponarejeni tudi podpisi njihovih ministrov. Odgovornost klerikalnih ministrov za škodljive posledice čl. 82 finančnega zakona je popolna, kar je dovolj razvidno iz navedenega. Milijoni in milijoni bodo šli zato iz ljudskih žepov v korist kapitalističnim družbam, ker klerikalni ministri in poslanci niso znali varovati ljudskih interesov. Namesto, da bi klerikalci poskrbeli za to. da bi se vrnil okrajnim cestnim odborom denar, ki ga je država pobrala samo v Sloveniji po izjavi klerikalnega ministra za javna dela inž. Dušana Serneca okoli 10 milijonov dinarjev ter omogočili tako zmanjšanje sedanjih cestnih doklad vsem davkoplačevalcem, so z nesrečnim čl. 82 povzročili, da se bodo morale po mnogih okrajih te doklade še povišati, ker veiekapitalističnim družbam ne bo treba več plačevati dosedanjih doklad. Spričo vsega tega se moramo vprašati: Ali je mogoče še zaupati klerikalnim voditeljem. ki so dokazali na tak način svojo popolno nesposobnost, ki so oškodovali naše ljudstvo, predvsem pa našega kmeta za tako ogromne milijonske vsote? Kakšni poslanci so to, ki si puste nekaj vtihotapiti v zakone, — ako bi bilo to res — kar je v škodo našega ljudstva? Mislimo, da pameten in razsoden človek pri volitvah takim nesposobnim poslancem, kakor so naši klerikalci, ne more izkazati nobenega zaupanja več! GROZNO VROČE postaja zelenim generalom v radičevskem generalnem štabu v Ljubljani, kajti silno neprijetne vesti jim dohajajo od povsod. Da kmetje Puclja ne marajo in da mu ne zaupajo, to so itak prav dobro vedeli, a mislili so, da jih bodo vendarle tik pred volitvami že še kako nafarbali in si zagotovili njih glasove. Pa so nastopili Kušar, Urek in Roškar. znani, res pravi kmetski prvoboritelji. Ljudstvo je njih upor proti radičevski komandi sprejelo z navdušenjem in se jim priključilo. Celo veliko je takih, na katere so zeleni generali računati z vso gotovostjo kot zveste pristaše, pa so čez noč sKušarjem inUrekom. V ljubljansko-novomeškem volilnem okrožju je stvar taka, da gre v Beli Krajini vse s Kušarjem, v novomeškem okraju skoraj vse z malimi izjemami, v krškem isto. v logaškem ne bo za Puclja niti enega glasu, v kočevskem okraju ne bo za Puclja nič. istotako ne v kranjskem. V radovljiškem okraju bo Až-man slabo odrezal, v kamniškem za radičev-ce ne bo nič, v ljubljanskem okraju pa gre vse s Kušarjem. Celo tako odkritosrčni smemo biti. da povemo, da bo mnogo čuvarjev Pucljeve skrinjice volilo Kušarja in kar je najvažnejše, celo več kandidatov s Pucljeve liste gre s Kušarjem. kajti te so zeleni generali prehiteli ter jih vlovili na svojo kandidatno listo, preden so ti mogli kaj izvedeti o Kušarjevem in Urekovem pravem nmenju. Sedaj tudi vemo, zakaj se je zelenim generalom tako mudilo, čimprej vložiti kandidatne liste. Mislili so seveda, da jim vsaj glasovi tistih ostanejo, ki kandidirajo, a Se celo tu so se všteli. »EDINOST« VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI BOJ PROTI OSEBAM. »Kmetski list» piše. da je priljubljeno orožje njihovih političnih nasprotnikov boj proti osebam in se neprestano vršijo napadi zlasti na gg. Puclja in Radiča. Mi pribijemo, da doslej osebno nismo nikogar napadli, pač pa so baš tisti, ki bobnijo proti osebnim napadom — sami in prvi zakrivili najgrši osebni napad, tako na tovariša Kušarja, posebno pa na Ureka, in sicer na javnih shodih in tako grdo. da je jasna namera njih klevet, za katere bodo krivci dajali odgovor pred sodiščem. Da se njihovemu listu ne bi moglo kaj očitati, pa so celo stvar spravili v drug list, ka terega urednik je Pucljev prijatelj. Cela objava proti tovarišu Ureku je tako prozorno izmišljena, razna vprašanja so postavljena tako hinavsko, da se bo moral prizadeti pač še kje malo pomeniti z gospodo. Tudi «šala» je dobra, dokler je dovtip. a vsaka sirovost še ni šala, to bi Pucljevi prijatelji pač že morali vedeti. KDO JE KRIV SLABIH VLAD? Vlada je predstaviteljiea naroda, je vidno vtelesenje narodovih napak. Ako se danes govori o brezznačajnosti in podkupljivosti poslancev in vlade, si moramo predočiti, da smo take ljudi izvolili sami! Zakaj smo volili iz naših vrst ravno najslabše ljudi, namesto najboljših? Pridušujemo so povsod proti sebičnosti, proti lenobi in pohajkovanju ter zanemarjanju svojih dolžnosti, toda sebe ne vprašamo, kako živimo, kakšne so naše želje, kaj hočemo, kdaj smo koristili občini, državi in narodu? Samo oni, ki je resnično reden, vesten, delaven in nepohlepen v svojem dnevnem delu in v svojem življenju, ima pravico, zagnati kamen kritike po naših javnih nerednostih. Ako danes tožimo, kakšni ljudje so naši poslanci in vlada, kje je bil pri prejšnjih volitvah naš razum, naš čut za državo, kje je bila naša vest? Zakaj se niso zbrali napredni ljudje, da bi poslali v vlado najboljše ljudi? Sebe obdolži, kdor si lahkomišljeno volil nevredne ljudi. Le še kratek čas in ponovno Vas bo klicala državljanska dolžnost, ponovno boste stali pred volilne skrinjico. Tedaj ne pozabite, da boste odločali za daljšo dobo let o življenju in bodočnosti naroda in države. Vsak naj sebe moralno povzdigne, .vsak naj se bojuje s slabimi lastnostmi in s svojimi strastmi. Vsak bodi vzor drugim, posebno svojim najbližjim. Podpiraj dobro vedno in povsod — stvar naj odloča, ne oseba. Delaj vsak za poglobitev in izboljšanje lastnega življenja, potem šele boš imel pravico brn očitka vesti, soditi naše javne zadeve. Predvsem pa: voli poštene, pametne, napredne poslance. Za tem enostavnim pravilom »e skriva skrivnost boljše in lepše narodne in drža* ne bodočnosti ia s tem tudi srečnejša bodotaost vsakega posameznika. j * Napredna kandidatna Usta za Ljubljano vložena. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bila prejšnji teden vložena skupščinska kandidatna lista naprednega bloka za mesto Ljubljano. Kandidat je oblastni poslanec in direktor cJutras dr. Albert K r a m e r, njegov namestnik pa železniški uradnik Ernest Vargazon. Lista ima drugo skrinjico. * Preustroj poljedelskih šol. V ministrstvu za poljedelstvo je imenovana posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela predlog za prenstroj in izenačenje vseh poljedelskih šol v državi. * Trasiranje proge Kočevje-Vrbovsko. Iz Beograda poročajo, da so bila te dni končana dela za trasiranje novoprojektirane železniške proge Kočevje-Vrbovsko. Prometni minister bo v kratkem razpisal javno licitacijo glede gradnje te proge. * Brezplačne vožnje za provizijaniste in rent-nikc. Prometni minister je odredil, da se letno dovolijo trije brezplačni vozni železniški listki železniškim provizijonistom in rentnikom. * Javni shodi r brežiškem okraju. Dne 15. avgusta ob sedmih zjutraj v Sromijah in ob enajstih v Artičah. Govorila bosta Ivan Urek in dr. Janko Drnovšek. Dne 21. t. m. ob sedmih zjutraj v Pi-šecah in ob dveh popoldne na Bizeljskem. Govorila bosta Ivan Urek in dr. Lj. Stiker. Dne 27. t. m. ob osmih zvečer v Brežieah. Govorila bosta dr. Ljudevit Pivko in Ivan Urek. Dne 28. t. m. ob sedmih zjutraj v Dobovi, ob enajstih v Kapelah in ob treh popoldne v Blanci, kjer bosta govorila dr. Ljudevit Pivko in Ivan Urek. Dne 3. septembra ob osmih zvečer v Sevnici. Govorila bosta Ivan Urek in dr. Lj. Stiker. Dne 4. septembra ob sedmih zjutraj v Zabukovju, kjer bosta govorila Ivan Urek in dr. Lj. Stiker. Dne 8. septembra ob sedmih zjutraj v Zdolah in ob enajstih v Vidmu. Govorila bosta Ivan Urek in dr. Janko Drnovšek. * Volilni shod v Gornjem gradu bo priredil kandidat Združene slovenske gospodarske liste g. Peter Mravljak na praznik 15. t. m. ob osmih zjutraj v prostorih gostilne Trobej. Vabimo vse somišljenike in prijatelje. * Proslava petdesetletnice rojstva Otona Župančiča. Belokranjsko dijaštvo proslavi v nedeljo dne 21. avgusta popoldne na Vinici petdesetletnico rojstva našega največjega še sedaj živečega pesnika Otona Zupančiča. Dijaki se pripeljejo v Črnomelj že v soboto 20. ?'- '-z dopoldanskim vlakom in nato odidejo s i na vozovih na Vinico, kjer bo prijateljski t-e^tanek in izleti po okolici. Hrana za oba dni stane 30 Din, voz od Črnomlja do Vinice 5 Din za osebo. Prenočišča bodo zastonj. Vabljeni so vsi slov. dijaki in prijatelji pesnika, da se udeležijo proslave in si ogledajo njegov rojstni kraj. Vse, ki se nameravajo udeležiti, naj radi hrane in voza to javijo na naslov: Oton Bevkopec, abit.,^ Vinica, Bela Krajina Slovenci, pokažimo, da spoštujemo svoje velike može! * Vojni tovarišil V nedeljo 21. avgusta t. 1. se vrši na Brezjah (Otoče) naš občni zbor in vsakoleten od Vas zahtevan skupen sestanek vojnih tovarišev iz cele Slovenije. Dnevni red: 1. Otvoritev, govor, sv. maša za padle tovariše na prostoru pred cerkvijo. Sodeluje železničarska godba iz Ljubljane. 2. Sestanek in občni ibor Z. S. V. na prostem: a) poročila odboTa, b) volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto, c) eventuelna sprememba pravil, d) pozdravi in govori, e) slučajnosti. Polovična vožnja dovoljena, in sicer od četrtkove polnoči dne 19. avgusta do torkove polnoči dne 23. avgusta. Na odhodni postaji kupite celo karto do Otoč ter zahtevajte, da jo moki o žigosajo. Karte nikjer ne oddajte, ker se z njo nazaj zastonj peljete. Izkaznice dobite na Brezjah za 3 dinarje in preplačila se hvaležno sprejemajo za razne stroške prireditve in dobrodelni fond Zveze. Pevci, prinesite seboj note pesmi: 1. Ti, o Marija, 2; Oj ta soldaški boben (Maroltl, 3. Spomladi vse se veseli (Pavčič), in 4. Oj Doberdob (Prelovec). Poskušnja v samostanski dvorani v nedeljo 21. avgusta točno ob 9. uri. Tovariši, apeliramo na Vas! Ne izdamo nikakih letakov, nikake bučne reklame, sami agitirajte, mož do moža, za številno udeležbo. * Državna šola za sestre pomočnice t Zagrebu je razpisala natečaj za VII. kurz, ki se prične dne 1. septembra. Državna šola za sestre pomočnice je institucija za izobrazbo civilnih sester. Njihova naloga je, da so narodu svetovalke za zdravo in higijensko življenje, da mu nudijo prvo pomoč v nezgodi, da ga uče negovati bolnike, a v primeru nalezljive bolezni so narodu varuhinje zdravja onih, kater.h zdravje je ogroženo. Mnogostranska in odgovorna naloga sestre zahteva, da stop i j« v ta poklic samo ene devojke, ki so popolnoma zdrave, dovolj resne, ki imajo voljo za delo in ljubezen za narod. Pogoji za sprejem v šolo so: 1. da je kandidatka izpolnila 18, a ne prekoračila 30 let. 2. da je državljanka kraljevne SHS. Od drugih se sprejemajo samo deklice srbsko-hrvatske ali slovenske narodnosti iz okupiranega ozemlja; 3. da je popolnoma zdrava; 4. da je z uspehom dovršila vsaj 4 razrede srednje šole. Lastnoročno pisane prošnje naj pošljejo na ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu, št. 12, do 19. avgusta. Priložiti je treba krstni list, do-movnico, zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, nravstveno spričevalo redarstva in potrdilo občine, kje je živela in s čim se je pečala re-flektantinja po končani šoli. * Sprejem gojeneev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu. V vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu se sprejme letos 50 gojencev z dovršenimi 4 razredi gimnazije ali realke. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, objavljenega v Uradnem listu z dne 30. julija 1927, štev. 81. * Uradni dnevi politične oblasti t Hrastniku se letos še ne bodo uvedli radi pomanjkanja de narnih sredstev. Toliko na znanje povpraše-valcem. * Za začasnega župnega upravitelja na Prež-ganjem je imenovan ljubljanski katehet g. župnik Franc Šmit, znan v litijskih krogih še, ko je bil beneficijant v Šmartnem ter katehet v Litiji in je ostal vsem Litijčanom kot planinec v prijaznem spominu. Na Prežganjem se bavi s posebnim športom: v kratki dobi je pobil že 16 gadov, samih lepih eksemplarjev. * Mariborska bolnica zopet prenapolnjena. Mariborska bolnica, ki je postala po osvobojenju osrednji zavod za vso mariborsko oblast, že dolgo več ne odgovarja danim potrebam. Zadnja leta je skoraj stalno prenapolnjena, tako, da morajo bolniki ležati tudi po hodnikih. Zadnje tedne pa vlada tak naval na bolnico, da morajo v kirur-gičnem oddelku težko bolne natrpati po dva in dva v eno posteljo. Vse intervencije za povečanje bolnice so ostale doslej zaman. Bil bi skrajni čas, da stori oblastna skupščina primerne ukrepe in z državno podporo razširi prepotreben zavod, ki bi bil tudi sicer potreben modernizacije. * Avto-rožnja Novo mesto - Brežice. Poštna uprava je dala v promet zastarele avtoomnibuse brez zračnih pnevmatik, tako da je vožnja ž njimi prava muka za potnike. Ni čuda, da se množe pritožbe! Cene tudi niso zmerne, ker stane do Brežic za eno osebo 66 Din. Nekaj obratnega je na progi Stična-žužemberk, kjer je vožnja v zasebnih rokah in je poskrbljeno za komoditeto potnikov. Poleg tega so tudi cene zmerne, ker stane vožnja do Žužemberka le 25 Din. Želeti je, da se promet na progi Novo mesto-Brežice prilagodi potrebam in zahtevam časa. * Smrtna kosa. V čestiti starosti 72 let je umrl ugledni posestnik in gostilničar v Leskovcu pri Krškem, g. Franc L a v r i n š e k. Bil je kot poštenjak in dober gospodar znan po vsem Po-savju in je vobče užival ugled. Pokornemu blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Pojav otroške kolere. V nekaterih krajih Bosne se je pojavila v zadnjem času neka doslej malo znana bolezen, nazvana otroška kolera! (cholera infantum), ki se loteva predvsem m alibi otrok. V sarajevski bolnici je lmrlo doslej 37 otrok v starosti do dveh let. Bolezen povzroča uživanje nezrelega sadja in nezdrave vode. Obla-« sti so izdale na prebivalstvo navodilo, kako naj se postopa z bolniki. * Stroga odredba proti ciganom. Okrajno gla* varstvo v Novem mestu je odredilo, da smejo bi* vati cigani le v onih občinah, kamor so pristojni* Izven teritorija svojih pristojnih občin se ne smejo pod nobenim izgovorom zadrževati, tudi ne istih zapustiti pod pretvezo, da gredo v drugo občino na delo. Upoštevanje te odredbe bo nad* zorovalo orožništvo. Prestopki se bodo kaznovali* * Tržne cene ia Celje je zopet ugotovilo tržno nadzorstvo. Te cene se od zadnjih razlikujejo vt par primerih. * Strašna toča t Savinjski dolini. Iz Žalca nainf poročajo: Komaj nas je šele prestrašila vest o veliki škodi, ki jo je povzročila toča na Bizeljskem, že je le-ia obiskala tudi nas preteklo sredo zvečer med 23. in 24. uro. Razsajala je jugoza-padno in severozapadno žalskega trga ter uničila hmeljišča. Padala so kakor jajca debela zrna ia v četrtek zjutraj so bile vse brazde polne pol* dozorelih hnieljevih kobul. Hmeljarji, ki imajo okoli Vrbja in proti Gotovljam hmeljišča, trpijo ogromno škodo. Ista usoda je prizadela tudi ob* čino Št. Peter v Savinjski dolini. Nepoškodovana! pa so ostala hmeljišča vzhodno žalskega trga. * Elektriki iztrgaaa žrtev. Prejšnji četrtek je! pomožni monter ptujske Zadružne elektrarne^ 181etni Tine Sakeljšek popravljal električni li* kalni stroj pri likarici Reicherjevi v Prešernovi ulici. Pri delu je bil čisto sam, niti od domačihi ni bil nikdo navzoč. Pri popravljanju likalnika se je mladi monter gotovo dotaknil električnega voda z napetostjo 380 voltov. Šele nekoliko pred poldnem so ga našli ob likalniku v popolni nezavesti. Takoj so poklicali zdravnika dr. Mrgolela^ ki je s tričetrt ure trajajočim umetnim dihanjem mladeniča zopet obudil k življenju. Monter je zdaj po mnenju zdravnika že izven vsake nevarnosti. Na kraj nesreče sta takoj prihitela tudi obratovodja in komercijalni ravnatelj Zadružno elektrarne, ki sta monterja odpremila v domačo oskrbo. Zdravnikova pomoč je prišla v poslednjem trenutku. Če bi bil monter še količkaj dalje ležal v nezavesti ob električnem toku, bi bila pomoč prepozna in elektrika ne bi bila več izpustila ugrabljene žrtve. * Nevaren prosjak. V Končarjevo trgovino V Litiji je prišel neki brezposelnik prosit podpore. Komaj pa se je trgovec obrnil k svoji pisalni mizi, je že zagrabil dolgoprstnež za nekaj kosi, robe, ki je ležala na mizi. Gospod Končar, ki jeij tatvino kmalu opazil, je pohitel za nadležnimij gostom, a ga je že zmanjkalo. Obrnil se je zacj pomoč na orožniško postajo, ki je odšla takoj na poizvedbo. Tatinskega prosjaka so ujeli baš V; trenutku, ko je prodajal ukradeno robo. Aretirali i so ga in oddali v litijske sodne zapore. Sicer jei! pa v ječah star znanec: to je že njegov 26. poset v sodnem zavetišču, kjer bo ostal nekaj dni. * Žrtev strele. Kakor drugod v Sloveniji je, prejšnji teden tudi v šaleški dolini divjala silna! nevihta. Bliskalo je in grmelo. Pri TrobinoviHj v Družmirju je udarila strela, ko je bila zbrana v kuhinji. Luč je ugasnila. Ko so se do mači zopet zavedli in prižgali luč, se jim je nudil] grozen prizor: gospodinja Helena Trobinova je ležala mrtva na tleh — ubila jo je strela. j * Ubila zaradi klobuka. V Beogradu se je pri petila tragična nesreča. Hčerka trgovca Radenko NE SAMO NAJCENEJŠE, AMPAK TUDI NAJBOLJŠE BARVE, LAKE, FIRNEZ^ steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje in druge v te stroke spadajoče predmete dobite v star oznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve! Ivan Jančar ,il viča je sedela s svojim zarotnikom pri oknu, na katerega je položila klobuk. Z nerodno kretnjo pa je vrgla klobuk z okna na steklen balkon. Ko je hotela pobrati klobuk in je stopila na stekleno ploščo, se je steklo udrlo in je padla z drugega nadstropja na ulico, kjer je obležala z razbito glavo. V brezupnem stanju so jo pripeljali v bolnico. * Samomor hlapca. V Limbušu se je obesil 631etni Jakob Donik v sadonosniku svojega gospodarja prvi dan po prihodu v svojo novo službo. Pri sebi je imel dve hranilni knjižici, glaseči ee skupno na 789 Din. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. * Dve človeški žrtvi za eno kokoš. V Vidovcu pri Varaždinu sta se seljak Franjo Hrženjak in njegov tovariš Josip Cafuk splazila v sosedov kurnik, zadavila eno kokoš ter jo ravno hotela Odnesti, ko je, zbujen po kurjem kriku, prihitel iz hiše lastnik z nabasano puško; streljal je na tatova ter smrtno zadel Hrženjaka v hrbet, njegovega tovariša Cafuka pa v pleča. Hrženjak je podlegel težki poškodbi, dočim se Cafuk bori s smrtjo. * Velika nesreča radi strele. V Netretiču pri Karlovcu je udarila strela v hišo posestnika An tona Babica. V trenutku je bila vsa hiša v pla menu. Žena Babičeva je skušala rešiti dvoje otrok. S smrtno nevarnostjo je spravila otroka iz hiše, potem pa je hitela pogledat, kaj je z možem ki ni prišel na varno. V goreči hiši je našla moža mrtvega na tleh — ubila ga je strela. Na srečo so sosedi še pravočasno našli nezavestno ženo ter jo odnesli iz hiše. Hiša je pogorela do tal z gospodarskimi poslopji vred. * Goljufiva nuna. V mariborski okolici je zadnje dni pobirala neka nuna prispevke za razne \ namene. Verne ženske so ji polnile globoko mal-1 ho in jo obdarovale z denarjem, jajci in klobasami. Šele sedaj pa so ugotovili, da je njihovo I vernost izkoristila premetena goljufica, ki se je oblekla v nunsko haljo. Na podlagi ovadbe šol- j ekih sester v Mariboru je orožništvo zvitorepko aretiralo in izročilo sodišču. * Pri kopanju utonil. Blizu Ljutomera je pri kopanju v Ščavnici utonil 23 let stari Pavel Ko-'. vač iz Rogoznice. Pri skoku v vodo je z glavo treščil ob skalo ter se onesvestil. Kovač je utonil, preden je prišla pomoč. j * Zajec odnešel 100 Din. Čudnega tatu zasledujejo sedaj osješki lovci. Seljak Ivan Šamija je v svojem vinogradu ujel divjega zajca. Ker ga ni imel kam spraviti, ga je s svojim žepnim robcem, v katerega je imel povezanih tudi 100 Din, privezal k nekemu kolu. Ker je bil zaposlen pri svojem delu, ni niti opazil, da se je zajec odvezal od kola in z robcem okrog vratu pobegnil. Seveda je obenem odnesel tudi v robec povezanih 100 Din. * Poneverba. V premogovniku «Hudajama» pri Laškem je blagajnik Evgen Kuss poneveril znesek 97.000 Din ter pobegnil neznano kam. Sumijo, da jo je popihal v Ameriko. Kuss je rodom Celjan. * Jesenski tečaj za krojače, šivilje, z najnovejšim poukom za leto 1927/28 na Zasebnem krojnem učilišču v Ljubljani, Stari trg 19, prične 1. septembra. Revnejšim tečaj ceneje. Učencem, ki ne morejo vsega plačevati, ugodni plačilni pogoji, ali proti živilom. F." Potočnik, član internacijonalne anglo-francoske krojne šole, odlikovan z naslovom krojnega profesorja v Rimu. * Sto nagrad po 1000 Din. Kdor pošlje 20 Din, prejme prosto poštnine 1 fini parfum, 1 zobno pasto ter žrebno številko. Kozmetični laboratorij, Vrhnika. 202 * Ljudje, ki trpe na zaprtju in jih poleg tega ttiuči obolenje debelega črevesa kakor tudi pre obilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobol in utripanje srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko čase naravne < Franz-Joseb grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspe hom uporabljajo «Franz-Josef» vodo pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. SOKOLSKO DRUŠTVO V LJUTOMERU otvori svoj dom dne 13. in 14. avgusta z velikimi svečanostmi. Ljutomer je bil že od nekdaj shajališče vseh Prlekov, to je onih zavednih Slovencev, ki jih nova doba, moda in običaji še niso izpridili, ampak se zvesti svojim tradicijam, šegam, in narečju shajajo v veselih družbah, a tudi pri resnem delu in tako pomagajo izpopolnjevati našo državno stavbo. — Sedaj pa, ko je ta ponosni Ljutomer dobil še svoje dostojanstveno ime, ki mu po vsej pravici gre, ko se bo krstf? dom Sokolov, ne bo manjkal noben dober in zaveden Prlek, noben naprednjak. Celoten spored prireditve je sledeč: V soboto 13. avgusta: prihod oddaljenih deputacij in vzorne vrste iz Ljubljane; baklada po Ljutomeru; koncert mestne godbe na vese-ličnem prostoru in prosta zabava. V nedeljo 14. avgusta: budnica mestne godbe; sprejemanje gostov na obeh kolodvorih; skušnje za javni nastop; povorka po Ljutomeru; svečana otvoritev doma; skupni obedi; javna telovadba. Po telovadbi zabava, petje, ples, godba, posebna prleška šaljiva pošta s telefonom, velika prleška narodna zabava. V ponedeljek 15. avgusta: Izleti po okolici: v Jeruzalem, Cerovec, Ivanjkovce, na Moto... Na svidenje l PISMO IZ NOVEGA MESTA. Dvigni, Sokol lahkokrili, se visoko pod nebo; po deželi naši mili nesi bratom pismo to: Sred avgusta tu praznuje naše društvo rojstva dan; naj se z bratom brat raduje, da bo praznik naš svečan! Iz dolenjske metropole gre do Vas veseli klic: vabimo Vas vse, Sokole, vrste dragih Sokolic! V naši sredi tu zberite, gostje se od vseh strani; «Zdravo!» z nami zakličite k štiridesetletnici! s 401etnica sokolskega društva v Novem mestu 13 in 14. avgusta bo prireditev, kakršne na Dolenjskem še ni bilo. Svojo udeležbo na našem župnem zletu so obljubile skoro vse slovenske in tudi bližnje hrvatske župe. Pričakujemo tudi vzorno vrsto ljubljanskega Sokola pod vodstvom br. Mu r nik a. Med drugimi odličnimi gosti po-seti naše slavje tudi g. S a k s e r, bankir iz New-Yorka, ugledni ustanovnik tukajšnjega Sokola. Prostrano telovadišče bo na veselici služilo obenem kot ogromno plesišče, kjer se bodo mogli pari neovirano zasukati. Vsem udeležencem priporočamo tudi kar največjo udeležbo narodnih noš pri povorki, kar ji bo dalo večji sijaj. Vsem bratom in sestram ter vsemu Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, ki želi užiti zopet en lep dan, kličemo: Na veselo svidenje! Zdravol IZ POPOTNIKOVE TORBE PONESREČENI KLERIKALNI SHODI V MEŽIŠKI DOLINI. Tudi romarji so se začeli puntati. Daleč po Slovenskem je znana božja pot pri Sv. Križu nad Dravogradom. Posebno je zaslovela ta lepa romarska cerkev na prijaznem griču ob meji med bivšo Koroško in Štajersko, ko so tam shranjevali kip Marije Device na Višarjih. Že vsa zadnja leta je SLS izrabljala mnogoštevilen poset romarjev za svoje strankarske in politične namene in je prirejala na tem posvečenem in od narave z lepotami oblagodarjenem griču svoje shode. Tudi letos na dan porcijunkule je bil napovedan shod SLS in najavljena sta bila dva kandidata-govornika, med njima tudi sreski kandidat g. Bedjanič iz Središča. Romarjev je bilo mnogo, toda komaj je v cerkvi minila zadnja služba božja, so romarji z nekako nemirno naglico silili iz cerkve, pa ne na shod. S še večjo naglico so jo popihali nizdol po griču in se poizgubili v gozdu, ki obdaja vznožje griča. Vse letanje in vabljenje posvečenih gospodov ni pomagalo nič, ljudi, dobrega slovenskega ljudstva ni bilo več nikjer. Gg. govornika sta ostala pri mizi sama s še par duhovnimi gospodi. Shod se ni vršil. Ob tej priliki se spominjamo shoda SLS, ki se je vršil predlani na Urški. Tudi tu so klerikalci izrabili božjo pot in praznik v svoje strankarske namene. Takrat pa je nenadoma prišla nevihta in strela je udarila tudi v cerkev. Prestrašeni so se romarji razkropili na vse strani in šepetali o božji kazni... Tudi shod SLS v Guštanju predzadnjo nedeljo «po sv. maši» je bil klavrno obiskan. Bilo je od začetka le kakih deset do dvanajst ljudi kljub dvakratnemu oznanilu, osebni agitaciji in številnim lepakom. Najzagrizenejši klerikalci so morali na trg in so tam šele lovili ljudi za shod, da g. Bedjanič ni ostal sam — koj sam ... Klerikalcem v Mežiški dolini torej ne kaže dobro. Tudi socijalisti so zaradi razkola zelo poparjeni in malodušni. PREKMURSKO PISMO. Gospon urednik, dosta sem Vam že pisao o naših nevolaj. Gnespa Vam morem pisati, ka smo mi Prekmurci v takši nevoli, ka smo še nikdar ne v takšoj bili. Naše štale nam je meteličavost v6 spucala. Našo žito nam je mraz biijo. Našo otavo nam je suša vničila. Nevarnost je velka, ka nam siiša ešče hedino vniči. Ka bomo mi sir-macke na zimo delali, če nam jesti sfali. Pejnez nemreč nikde dobiti. Istinski mi Prekmurci smo velki sirmaki. Pomvuči nega in nišče se za nas ne briga. Radičovi Hrvatje so nas v velko nevolo natirali. Jaz sem sigdar pravo našemi liidstvi, ne verte vi Radiči, oni nam nedo pomagali, pa tudi tega namena nemajo. Gospon urednik, jaz sem že od tistih mav pri demokratski stranki, gda je Prek-murje k Jugoslaviji prikapčano bilo. Prva lejta so me moji prijatelje malo doj glelali. Ali gnes to bi vi vidli. Vsakši mi pravi, ka sem jaz prav meo. Gnes je zginila Radičova republika v Prekmurju. Gnes je prišla do veljave demokratska stranka, štera se je že več let trudila za našo liidstvo pa je naš narod njoj ešče premalo za-viipanja dao. Gnes je prišlo tisto vremen gda Prekmurje gori stane in svoj sorš v roke da demokratskoj stranki, štera bo tudi v bodouče državo v roke vzela. Če nam demokratska stranka ne pomaga te za nas pomouči nega. Po naših vesnicah se že guči, ka je demokratske stranke kandidat gosp. Godina. Bogšega kandidata gviiš-no v Prekmurju nega. Pri komitatskih volitvah je cela Petrovska fara svoje votume ta dala svo-jemi farari. Ka nam to svedoči prijatelje? To nam svedoči, ka je gospon Godina tisti človik stereme mi moremo vsi zaviipanje dati. Liki & je njenii Petrovska fara dala zaviipanje, ki ga gviišno najbole pozno, je za nas to svedočanstvo, ka je gospon Godina pošteni človik. On je tiidi dosegamao sigdar in vse povsodi pokazao, ka ma srce za sirmaka, ka se njemi ne ide za bogastvo ar tega njemi ne treba. On je v težkih v6rah svoj žitek tiidi za nas postavo. Mi njemi moremo za vso njegovo delo, za vse triide zahvalnost pokazati, ka vsi njemi naše votume ta damo. Do-segamav so razna partaja držale Prekmurje za nekšo lovino za votume. Temi je za konec. Radikalna stranka je tiidi zaj k nam prišla po votume liki prekesno. Mi vsi znamo, ka se bliža konec radikalne stranke v našoj državi. Prle nas je ne poznala, zaj pa, kda njoj votume trbe, ar jih na drugem mesti nema, je prišla k nam. Vir te radikalne stranke, gospon Pašič, je v grobi in radikalna stranka tudi vmira. Zato, prijatelje, ne mečte vaših votumov v radikalno ladico, ar 3« tam vsi zgubljeni. Pa še jedna druga velka reč zavolo radikalne stranke. Radikalna stranka v mariborskem komitati nikših prijatelov nema. Za toga volo tod i najč ednega koreta ne dobi. Driigi se sploj za njo ne briga kak eden fiškališ iz Maribora, šteri bi rad koret bio, pa tega nikdar na Štajeri ne dosegne. Zaj je pošlo svoje agitatore k nam in ti naj zaj njemi votume vkiip spravijo. Sem nede nič, prijatelje. Mi Prekmurci ne bomo za druge v ogenj po kostanje hodili. To sem mogo »ašim prijatelom razložiti, ka bodo dobro znali, kak se majo ravnati. Demokratska stranka pri vsakših volitvaj za par stotin votumov napre ide. Te volitve bodo pa pokazale, ka je v cejlom Prek-murji najmočnejša. Mi Prekmurci idemo v boj za pravo čisto demokracijo, mi se ščemo bojiivati za I®, ka naj vsi narodi v Jugoslaviji ednake pravice majo. Radikalna stranka nam tega nemre dcprinesti, ar je ona samo srbska stranka in ona šle velko Srbijo, ne pa Jugoslavije. Demokratska stranka pa ima med vsemi narodi prijatelje, za to smo mi z njo. Mi Prekmurci ščento ednake pravice za Slovence in Madjare. Od Kleklnove stranke pa sploj nit ne pišen», ar se je ona zaj % radikalno vkiiper zvezala in more tak delati, kak radikali ščejo. Nevem, ka bo Kleklnova par-laja po volitvah delala, kda radikalna stranka feč na vladi nede. Pri nas bo Kleklnova partaja gviisno nekaj votumov zgubila, ar je Kleklnov namestnik kaplan Jerič med liidstvom ne preveč prilnbleni. — Prekmurski demokrat. Kandidata napredne gospodarske liste v Braslovčah Polom radičevskega zborovanja. Kljub temu, da se je istočasno vršila v Zaleu wžna hmeljarska skupščina, se je zbralo v nedeljo po rani maši v gostilni g. Rossnerja v Bras-teveah blizu sto naprednih volilcev. Predsedoval je na sestanku namestnik kandidata braslovški iupan g. Josip Omladič. Zboroval« so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem nosilca napredne liste g. dr. Ljnd. Pivka, okrajnega kandidata g. Ivana Ureka in tajnika SDS iz Celja gosp. Draga Žabkarja. G. dr. Pivko je govoril o političnem in gospodarskem položaju v naši državi, katerega je ečrtal stvarno, brez pretiravanja, kar je vsem zborovalcem zelo ugajalo. Sledil je govor g. Ureka, ki je med drugim zavrnil in razkrinkal pocflo gonjo, ki so jo uprizorili proti njemu slovenski radičevci. Prečital je odlomek radičev-akega anonimnega pisma, ki laže, da je g. Urek zahteval od SKS kandidaturo na sigurnem mestu in 100.0C0 Din. Na te klevete je izjavil g. Urek: ♦Nisem pričakoval, da me bodo hvalili, ker kot pristaš SKS nisem maral iti z g. Radičem, toda tudi nisem verjel, da se bodo v volilni borbi posluževali tako nesramnih in podlih klevet.» Gg. dr. Pivko in Urek sta kritizirala nedelav-lost zadnjih vlad in razvijala program skupne »apredne liste,' program dela za vse stanove, plasti za k metek o prebivalstvo, ki je imelo vedno velikega zagovornika v SDS. G. Žabkar se je lavil s proračunom, za katerega so glasovali naši klerikalci, omenil znani paragraf 82., ter govoril potem o nedelavnosti SLS za izenačenje nepo-»rednjili davkov, kar je ena glavnih zahtev SDS. V državi moramo imeti vsi državljani enake pra-tice in enake dolžnosti. Vsi zborovalci, med njimi posamezni pristaši »asprotuih strank, so z velikim navdušenjem •dobravali vsa izvajanja brez ugovora. Mnogo prisrčnega smeha je vzbudil nazadnje govor f.. Pegana s- Polzele, ki je poročal o rezultatih ladičevskega shoda, ki se je otvoril istočasno v gostilni g. Plaskana, a se je moral kmalu zaklju-iiti, ker ni bilo zborovakev. Vseh skupaj z radovedneži vred ni bilo na radieevščini niti deset tseb. Ko je začel radičevski kandidat g. dr. No-taean stresati znane fraze o pokvarjeni gospodi, so se zaslišali medklici: «Ali se vi niste družili i beograjsko čaršijo, z najbolj pokvarjeno gospodo v državi: Ali vi niste pokvarjena gospoda?* Ko je g. Pegan povedal, kako se je g. dr. Novačan hvali), kaj bodo radičevci napravili za hmeljarje, so se zborovalci začeli šaliti: «Novačan hmelj komaj pozna, Radič pa ga še nikdar videl ni.> Jedrnatemu in z mnogimi krepkimi primeri podprtemu poročilu g. Pegana so vsi zborovalci v veselem razpoloženju pritrjevali. Shod, ki je trajal od 8. do 10. ure, je zaključil g. Omladič s pozivom, naj vsak današnji zboro-valec stori svojo dolžnost in pridobi do 11. sep tembra še novih somišljenikov. TEKMOVANJE NARODNIH NOŠ. Slovensko ženstvo priredi v času jesenske razstave od 15. do 26. septembra 1927. na Ljubljanskem velesejmu razstavo, oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj- Vek kraljice Marije gospa Framja dr. Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena žirom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, čini lepše uspela, pozivamo vse slovenske žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra, v narodnih nošah same ali pa odpošljejo v njih svoje znanke. Skrbite za to, da tndi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi vsa društva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če hi kdo pustil Ie posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjša? sloves in veličastnost manifestacije. Narodne noše: štajerska, koroška, prekmurska, tržaška okoličanska, beneška — ta dan je Vaš, zastopajte ga častno! Na programa prireditve je tudi kmetska soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslie, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd.; kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, »ta j javi to veleaejmskeinu uradu, ki prevzame za vse vpoelane predmete polno jamstvo in povrne poKljatfvene stroške. Našemn klieu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in izpopolniti razstavo in tndi one, ki morejo dati informacij? ali naslove, da se odbor obrne na do-tičnrke pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: »Ljrrbljanski velesejmski nrad. Ljubljana«. IGLA NA POTOVANJU SKOZI TELO. V mesecu juniju lanskega leta si je mlado dekle v angleški grofiji Suffolk po imenu Dora Watkin-aon zabodla po naključju v boso nogo šivanko. Igla se je pri tem na polovico odlomila. Pri preiskavi z Rontgenovimi žarki so ugotovili, da tiči druga polovica igie v podplatu dekličine noge; Ker ni čutila nobenih bolečin, s«) r>» stvar kmalu pozabili. Pred kratkim pa je začutila naenkrat hudo bolečino na jeziku. Pri preiskavi ustne votline s prstom je zadela ob -konico igle, ki je molela med dvema zo-boma na levi strani spodnjih čeljusti ter praskala po jeziku. Deklica ni potrebovala nobene zdravniške pomoči, temveč je enostavno potegnila iglo iz čeljusti in jo vrgla v ogenj. Igla je v teku dvanajstih mesccev priromala skozi telo deklice od nog do glave, ne da bi dekle občutilo pri tem kakšne posebne neprijetnosti. ŽENSKA POLICIJA V BUDIMPEŠTI. «Mai Nap» poroča, da bo budim peštanska policija v kratkem uvedla senzacijonalno novost.. Po ameriškem zgledu namerava organizirati žensko policijo. V političnem oddelku policije so že pogosto uporabljali ženske za svoje namene, tako na primer ob priliki odkritja zadnje komunistične zarote. Sedaj bodo izobrazili 50 žensk za detektivske posle ter bodo zanje priredili poseben kriminalističen tečaj. GODBA ZA KRAVE. V dobi radia i» prekooceanskih poletov joridejc ljudje včasi na prav čudne ideje. Vsak dan je sH. sati o kakih novih poskusih, ki rode včasih pr9» senetljive uspehe, večinoma pa tudi še večje bla. maže. Nedavno so poročali listi o nekem amerišleai iarmerju, ki si je nabavil radio-aparafc za svoji* krave. Prišel je namreč do zaključka, da so Ijudjj® ob zvokih godbe vedno bolje razpoloženi kakor pa ob ropotanju strojev. Zato si je mislil, da bo tudi pri njegovih kravah tako. V hlevu si je dal instalirati večji radfo-aparat z močnim pojačevalceaa^ tako da hlev odmeval od poskočnih koračnic in operetnih komadov, ki so jih oddajale različn« ladio-oddajne postaje. Kravam se je sicer sprva ta nenavaden pojav zdel zelo enden, sčasoma ps W se popolnoma privadile in farmer je z zadovoljstvom konstatiral, da se je količina mleka pri teh kravah pomnožila za celih 10 odstotkov. Nemški listi pa vedo sedaj poročati, da kravjs godba ni nič novega. Že leta 1924. j« bil na univerzi v Halle promoviran za doktorja prirodaSb znanosti neki Berthold von Stetten, ki je spisal učeno razpravo o delovanju godbe Ba vimena krav in koz. V svoji študiji zatrjuje, da se zaradi vpliva godbe pomnoži količina mleka za 10 odstotkov, da pa to mleko ni tako mastno in redilno kakor sicer. Če se bo torej stvar obnesla, borno tudi. pri nas morali misliti na moderniziranje naših hlevov in instaliranje radio-aparatov za večje posestnike: da se bo že skoraj izplačal posebni kravji orkester. X Pastiriea v aeroplanu. Na poletu iz Novega Sada v Mostar se je pred par dnevi moral vojaški aeroplan zaradi defekta v motorju spustiti na tla pri vasi Županji. Priti je moral na pomoč iz Novega Sada drug aeroplan, ki je prinesel vse potrebno s seboj za popravo motorja. Letalci so se tamkaj mudili tri dni in vzbudili vetiko radovednost med taiaošnjim prebivalstvom,, ki je-imelo prvič priliko gledati moderno čudo novega časa iz bližine Največ se je zanimala za aeroplan majhna 15Jetna deklica, ki se je neprestano sekala okoli njih. Ko so je piloti vprašali, kaj jfe tako ugaja, je odvrnila: «Oh, da bi mogfe poleteti z vami.> — so jo vprašali. — Da vidiw, kako je pticam, ko lete po zraku.» Piloti so se nasmejali naivni želji mlade pastirke in ko je bil aparat popravljen^, so jo povabili, naj poleti z njimi. Vsa navdušena je takoj skočite v »parat, ki je nekolikokrat zaokrožil z njo nad Županjo. Ko je pastiriea letela po zraku, so udarile neke stare ženice v jok ter pričele moliti na kolenih rožni venec za njeno rešitev. No, letalo se je po par krogih kmalu spustilo zopet mi tla in dekletce je skočilo iz aparata vse srečno ter ni moglo najti dovolj primernih besed, da bi opisalo radovednim vaščanom svoje vtise v zraku. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ford. Vozač Fordovega avtomobila se je pripeljal k mostu, pri katerem se je pobirala mostnina. Paznik mu je zaklical: «Stoj, 4 dolarje !> Vozač je izstopil in pokazal na voz: cProdaaoft? Pianist in pevec. Pattiera je nekoč priredil koncert, na katerem ga je spremljal igralec na klavirju preglasno. Ob koncu koncerta mu je Pattiera dejal: Priporočamo cenjenim damam nahup elegantnih in lepili MM palcovlžsu drap, i* gladkega ali tiskanega usnja po ISO XL i ni V zalogi najfinejši, trpežni čevlji vaeh vrst za gospode, dame in otroke Cene pritnano najnlij«! Trgovina MOOXO", Ivan Čarman Preiernova ulica it. 9, dvoriiie IVI A L I OGLASI Vajcnec za pekovski obrt se spreinie. Vso oskrbo dobi v liiši. — Josip Baštolc. pekarija. Mojstrana. Gorenjsko. 201 sestvo kje na lepem, razglednem kraju. — Ponudbe na upravo ^Domovine« pod clnvalid». 207 Izdelujem vsakovrstne žeblje za čevlje, planinearje, novo izdelane, z ostro glavo, kljuke za zid. klopnike. kljuke za cevi, obročnike. brodarske, spojke, zobe za brane, normalne in rudniške tračnice. Trgovcem dajem po znižanih cenah. — Priporoča se Katarina Šolar, žrebljarna. Kropa na Gorenjskem. 204 Strokovna ocena. ' K modernemu krojaču je prišel tujec ter si dal pomeriti nove hlače. Na sebi je imel lilače, ki si jih je dal narediti v Parizu. Zato je vprašal krojača, ali so mu dopadejo. Krojač si je pazno ogledal hlače od vseh strani, nato pa izrekel naslednjo Botibo: »V hlačah je nekaj dobrih idej, toda vse Skupaj ni dosti vredno.* Sumljiva bvala. ■ Jaka: »Gospod slikar, na razstavi so bile Vaše slike edine, ki sem jih lahko gledal.» Slikar: «Ali res? Ali so Vam tako ugajale?* 'Jaka: »No, seveda. Pred vsemi drugimi slikami je bilo preveč ljudi...» Izzivanje. Potepin: »Prosim, gospod, ali mi daste vžiga-!!<*>?» Gospod: »Žal, nimam nobene.* Potepin: »Potem pa moram svojo vzeti...» Napačno ga je razumel. K bolnemu siromaku so poklicali duhovnika, 'da ga previdi. Ko je duhovnik pred obhajanjem zavzdihnil trikrat: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, temveč reci le besedo in ozdravljena bo moja duša. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho...», ga bolnik prekine: »Se netite, gospod, to ni moja streha, revež sem samo najemnik!* Zakonska sol. Učitelj je razlagal v šoli o soli in njeni uporabi. Vprašal je nato Martineka, ki nič ni prav 2ftal: cNo, kaj pa storijo tvoj oče, če je meso premalo s!ano?» — Martinek: «Materi ga vržejo v glavo!» Iz otrokovih ust. Mihec: cMati, zatisnite malo oči.> Stara mati: «Zakaj?» Mihec: cKer atek pravi, da bomo dobili mnogo denarja, kadar zatisnete oči.» Lahka stvar. Zora: tRada bi s čimerkoli presenetila svojega zaročenca.) Nada: cTo je lahko! Povej mu svoje pravo rojstno leto!» Janez in Miha. Janez in Miha sta bila velika prijatelja. Miha Je pa šel s trebuhom za kruhom v Ameriko. Ko se vrne čez nekoliko let, sreča na vasi Janeza, kateri je od samega veselja prav po domače vzkliknil: «Lej ga no, lej, kaj te je vendar enkrat hudič prnesu ...» .t , Profesor na počitnicah. ,, Profesor naravoslovja se je sprehajal ob jar ku, v katerem so krakale žabe. Ker je imel čas, Si je ujel žabo in hotel prešteti utripe žabjega Sirca. Zato je vzel v eno roko žabo, v drugo pa uro. Štel je. Ko je doštel, je pa v svoji pozabljivosti vrgel uro v jarek, žabo pa je vtaknil v žep in šel vesel domov. Nasvet. v cEtlino, kar potrebujete, je počitek, nič drugega vam ne manjka.» ;«Pa mi vsaj na jezik poglejte, gospod doktor.> i i Poštami vdovec. invalid, s precejšnjo gotovino in mesečnimi dohodki, brez otrok, želi znanja s starejšo, pošteno vdovo ali pa z gospodično brez otrok, ki bi imela majhno po- \ Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da Bem otvoril lastno urarsko delavnico na Gosposvetski cesti it. 12 poleg »Norega sveta*. Popravila se točno in precizno izvršujejo. Za popravila jamčim. Priporoča se FRANC W&LFING, Gosposvetska C. 12 REVMATIZEM. Zahvalna iejava. Spoštovani gospod doktor! 155 Letos, meseca junija, sem prejel naročeni slek-leničici zdravila proti revmatlzmu «R a d i o B a l s a m i k a*. Zahvaljujem se Vam za dobro zdravilo. Eno stekleničico sem ravno sedal porabil, drugo Pa sem da! svojemu prijatelju. Dosežen je bil zelo dober uspeh — sedaj se počutiva oba mnogo bolje. Prosim Vas, da mi pošljete še pet steklenic, ker imam več prijateljev, ki trpe na revmatizmu in tudi sam bi se rad še boli pozdravil. Lepo Vas pozdravljam Peter Mladenovič podnarednik 33. pogranične čete. Kriva Palatika (Macedonija). 11. julija 1925. Zdravilo ..RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodata ln razpošilja po povzetju laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" dr/a. I. Rahlejeva v Beogradu. Kosovska ulica 43. 1% Ugodna, prilika! Zidana hiša, s slamo krita, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, veže in kleti. Okoli hiše sadovnjak in vrt. Oddaljeno pol ure od postaje Blanca ali eno uro od kolodvora Sevnica. Stanovanje se lahko takoj zasede. Vse skupaj se proda za 7.500 Din. Več pove Kari Cimperšek, Sevnica. 205 moč, ener/ija, sposobnost za delo in druge vrline zdravega človeka obstoje samo dotlej, dokler so naše življenske žleze zdrave in normalno delujejo. Kako ohranimo v zdravem stanju naše žleze in ojačimo oslabele? To se lahko doseže z vzprejemam specialnega ekstrakta življenske žleze mladega bitja v naš organizem. kar je »KALEFLUID« D. Kaleničenka. »KALEFLUID* razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in druge strupe, vrača organizmu zdravje, prejšnjo eneržijo. sposobnost za delo in povratek mladih let. Z eno besedo: «KALEFLUID» prosto pomlajuje človeka. Desettisoči zdravnikov iz j raznih dežel priznavajo «KALEFLUID» kot silno dobro zdravilo in ga priporočajo kot odlično sredstvo I pri vseh vrstah živčnih in artritskih boleznih. Za svoje I zdravilne vrline je «KALEFLUID» odlikovan na hi-gijeuskih izložbah v Parizu, Londonu. Rimu. Bruslju in Florenci s petimi «grand prix» in petimi velikimi zlatimi medaljami. 209 «KALEFLUID» se prodaja v vseh večjih lekarnah in drogerijah. Brezplačno se pošlje vsakomur detajlna poučna literatura «Preporodjaj» z zdravniškimi ocenami in zahvalami bolnikov. — Obračati se ie na: Beograd, Katičeva ulica 1, Lit. D. 1. Miloš Markovič Prava uteha za živčno bolne je moja ravnokar izdano delo I V n em se na pod lagi dolgoletnih Izkušenj razlaga vzrok, postanek in idravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravi« pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov, popolnoma brezplačno. Tisoče zahval 203 dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. — Kdor spada k ogromni množici živčno bolnih, kdor trpi radi raztresenosti, strahu, slabega spomina, nervoznega glavobola, pomanjkanja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečia v členkih, gploSni ali delni sfabosti ter ostalih brez številnih pojavjv, al mora naročiti mojo tolažečo knjižico I Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenja in zdravja' Ne čakajte, ampak pišete še danes na naslov E. Paatepnaok, Berlin SO., Michaelklrchplatz 13, Atet. 775. 9ko imate bolečine kupite r lekarni ali kaki o Igovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid* Nsdrgaite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam •Elsafluid* uhlažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte .Elsafluid* za grgranje, za umivanje in hvaležni boste ter ostali zvesti »Etsaflaida*. Dnevno negovanje telesa z »Elsafluidom* Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze uaši očetje in dedje so ga uporabljali od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredatvo in kosmetikum. Zahtevajte z« poizkus v lekarnah in odgovarjajo :lh proda-alnah Izrecno ..Fellerjev pravi Elsafluid". v polzkusnlh »tekle-aičlcah po 6 Din, v dvojnatih »teklenlcah po 9 Din. ali »ped-iainl'1 »teklenlcah po 26 Din. Po ooSti pride tem ceaejie. Sin več se narodi naenkrat: z zavojnino Ia poštnino vred »tane. 9 poizkusita ali 6 dvojnatih ali 2 jpsciialai j:e«. 61 01« 27 .. . I« .. - 6 - -54 - 3« .. .. - » 250 " Naročila nasloviti razločno takole : eugen v. feller Lekarnar v STUBICI OOITJI Elsatrg št. 360 (Hrvatska). v*. J Ieda]a za konzorcij »Domovine* Adoll Ribnikar. Urejuje Vlad. Kupus. Ta Narodno tiskarno Fran Jezeriek.