J. E. Bogomil:
Slovo za Boštajevo mejo.
^SSse je bilo pobito m žalostno na BoŠtajevcm dvo-^^ rišču. Jožek se je držal rcsno in je le nerad go-vori], Tonček je pa jokal, in Tinček je podrhtaval, da skoro ni vide] belega dnc. Nesreča se te namreč zgodila pri Boštaiu, nesreča, kakršna se ne zgodi vsak dan: psiček Varko je poginil,
Sosedova dva, Koparjev Nace in Pcter, sta prišla pogledat, kaj pomcni ta jok, In takoj :-:ta bila pri-pravljena s svetom in s lolažbo: psička bbmo pako-pali, in lepo ga moramo pokopati.
In rcs so ga lcpo pokopali — za BoŠtajevo mejo, ondi za hlevom so ga pokopali, Tam mu je celo nekaj govoril Jožek v slovo — za Boštajevo meio. In potem so vsi trije Bošlaji jokali, ko sta Koparjeva dva za-grebla mrtvo kuže. V znak prijateJjslvn so mu pa položili Boštaji ce!6 venec na tisto pest pasjcga groba. In so rekli, da mu bodo še cvetic zasadiH. Pa jih vseeno niso, Zakaj li ne?
Nazadnje so f>\\ domov in so zapuslili mrtvc^a Varčka. Saj ga \e dobro varovala črna zcmlja. In dolgčas mu tudi ni bilo po lokanju. V meji je bilo vse polno in vse živo drobnega ptičjega rodu. Ti so dru-gače zabavali kot tisto kisanjc . .
lcIo 29____________ANGELCEK__________Stran 133
Stran 134                ANGELČEK                  Lcto 29
Boštajčki in Koparji so pa prišli k stari materi in so povedali, kaj in kako so storili. In da bodo —
Zgovorna žena jim je pa imela precej priprav-Ijcno lepo povest.
»»Zgodilo se je tam nekje v deveti deželi. Po-ginil je pes samemu kralju. Vse po državi je žalovalo za tistim psom, zakai takcga psa ni bilo nikier več na svetu. In kralj je ukazalt naj ga pokopljejo na vso moč slovesno.
Izkopali so mu grob in vanj položili kraljevega psa — pa ne kar v črno prst. V grob so prej nastlali mehkega kurjega perja in pasje truplo potem zagrnili s toplirai zajčjimi kožami. Zato kure šc sedaj. kriče, če se prikaže pcs na dvorišču, in zajec šc sedaj po-begnc, če zagleda psa v bližini.
Grob so potem zasuli in na kraljev ukaz so ga morali olepšati tudi s cveticami.
In zasadili so na pasji grob belo iilijo. Lilija pa je vztrepetala in zardcla. Toliko, da ni takoj usahnila. Sram je jc bilo. Lilija — napasjemgTobui — Bogpani pustil, da bi ondi stala njegova ljubljenka, Izpremcnil Jo je v manjvreden cvet. Rdeckasti Iisti so se zvili, in njena barva je postala iemnordeča. Njeno drobno stebelce je rdeče, in korenina je postala podobna pas-icmu zobu. Zalo cvetki pravijo "P a s j i z o b«.
Potem so vijolico zasadili na pasji grob. Vijolica pa je pobledela od sramu in strahu, da bo morala rasti na pasjcm grobu. Zbolela ie od Žalosti. A ko je zopet ozdravela, ni irnela Vcč tistega lepega in prijetnega vonja. Tudi imc so \\ ljudje spremenili. Pravijo ji zdaj »pasja vijolica«.
Potcm so posejali grob s travo. A tudi trava je propadla in sc zvila. Ljudje so jo zaničevali in ji rekli »pasja trava«.
Leto 29___________ANGELCEK_________Stran 135
In še več cvetic so zasadili na pasjem grobu, pa nobcna ni ostala to, kar je bila prej. Vsako ie bilo srara, ker bi tnorala rasti in cveteti tam, kjer ji Bog ni odločil prostora. Na pasjem grobu!
^•Na človeških grcbovih bomo rade rastle in cve-fele,« so klicale rožice in trave,  > na pasjih pa ncf«
In Bogu se je prav zdelo tako.«*
Babica je skončaila, otroci so pa molčali.. .