THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. t (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 198. CHICAGO, ILL., PETEK, 11. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 11, 1929. LETNIK XXXIII. ANGLEŠKA VLADA POSLALA URADNO RAZOROŽITVENO KONFERENCO. - POVABILO NA - TEŽKOČE, KI EODO NASTOPILE, SE ŽE ZDAJ KAŽEJO. — FRAN-ClJA IN ITALIJA BOSTE DELALI ZAPREKE. ODLIKOVANJE VOJNEGA JUNAKA. Washington, D. C. — Začetkom tega tedna je angleška vlada poslala oficijelno povabilo državam Franciji, Italiji in Japonski, da se udeležijo razorožitvene konference, ki naj bi se vršila tekom tretjega tedna v januarju prihodnjega leta. Povabila so bila izročena londonskim poslanikom omenjenih držav, ki so jih poslali dalje svojim vladam. Besedilo povabila je bilo javno razglašeno pretekli torek. Kot glavne točke programa na konferenci so navedene razprave o ompjitvi izdelovanja novega bojnega brodovja, zmanjšati število križark in rušilcev in odpravi podmornikov. Da spravi države v boljšo voljo, je Anglija tudi omenila, da ste se Anglija in Zen. države v glavnih točkah že zedinili glede izenačenja brodovja obeh držav. Že zdaj so se pokazale tež-koče, ki bodo nastale na tej konferenci. Drž?ve bndo sice'* sprejele povabilo in se konference udeležile, toda vsaka bo prinesla seboj ugovore, pri katerih se bo težko doseglo edin-stvo. Francija in Italija ne boste, kakor se doznava, nikakor soglašale s tem, da bi se odpravili podmorski čolni, in tudi na zmanjšanje števila manjših ladij najbrž ne boste pristale. Do tega bo prišlo popolnoma iz sebičnega stališča, ker velikih ladij nimate, in bostetorej z veseljem podpirale predlog, da se reducirajo velike bojne ladje, dočim boste zahtevali, da manjše ostanejo. Kakor torej kaže, ta konferenca ne bo prinesla dosti uspeha, in izredno srečen slučaj bo, če se ne bo razbila, kakor se je podobna konferenca v letu 1927. -o- GORJE ŽENSKAM V ITALIJI Rim, Italija. — Kakor kažejo znamenja, bodo kmalu morala biti italijanska dekleta oblečena, kakor so bile naše stare mamice. Odbor za pospeševanje dostojne ženske mode bo namreč vložil prošnjo pri Mussoliniju, naj izda postavo, ki bo prepovedala nositi ženskam kratka krila, kakor tudi obleko brez rokavov ali pa pod vratom izrezano. Podpirali bodo to prošnjo, češ, da je to želja stotisočih "najboljših mož v Italiji". Kakor se sliši, bo Mussoiini skoraj gotovo ugodil prošnji. BIVŠA NUNA, ZDAJ MILIJONARKA, SE POVRNE V SAMOSTAN St. Louis, Mo. — Pred tremi leti je bila sestra Filomena od-vezana njenih samostanskih obljub. Izstopila je iz samostana, da je lahko kot Miss Jeanne Lemesneger vložila pri sodišču zahtevo po ve črnil i jonski dediščini, ki ji je pripadala po smrti njenega očeta. Pravdo je dobila in zdaj je Miss Jenrne izjavila, da se namerava vrniti v samostan in mu tudi podariti svoje pridobljeno premoženje REFORMA DELAVJWSIJI Nedelje kot take odpravljene. — Delavec dela pet ali šest dni, nato je en dan prost. — Sistem se izkazal kot nezadovoljiv. Moskva, Rusija. — Večina tukajšnjih tovarn je že začela obratovati po novem delavskem sistemu, ki je nedelje kot take popolnoma odpravil. A razvideli so, da ne bo vse tako gladko teklo, kakor so prej na papirju izračunali.Pri izmenjavi delavcev nastaja zmešnjava za zmešnjavo tako, da mnogo deavcev niti ne ve več, kdaj naj prične delati in kdaj končati. Po novem sistemu so razdeljeni delavci v dve vrsti. Prvi delajo po šest dni na teden in po šest ur na dan, drugi pa po pet dni na teden in sedem ali osem ur na dan. Ko delavec izdela svojih pet, ali šest dni, ima en dan "nedeljo". Ne računajo pa tedenskega d,ela po dnevih ampak po urah, in sicer je določeno, da mora vsakdo delati po 40 ur na teden. In tu se začne zmešnjava. Tisti ki delajo po 8 ur na dan, jim dosti prej teden poteče, kakor tistim, ki delajo samo pet ur-; na ta način je ves solnčni koledar na glavo postavljen, in pretežna večina delavcev ne ve, katerega dne v tednu je. Delavci se tudi začudeno vprašujejo, kaj bo s tem sistemom pridobila industrija; poprej je bil delavec prost vsak sedmi dan, zdaj je pa vsak peti ali šesti. Javno že kritizirajo to odredbo, kakor tudi pro- Šele čez enajst let je Mich . Valente dobil plačilo za svojo hrabrost, ki jo je izkazal v bivši svetovni vojni proti Nemcem. Na sliki vidimo tega junaka, ki mu žari obraz, ko mu predsednik Hoover pripen ja v Beli hiši hrabrostno medaljo na prsa. ODKRITJE STARIH RAZVALIN Lindbergh letel nad divjimi pragozdi. — Našel razvaline starega mesta, kakor domnevajo, iz 1. stol. po. Kr. Miami, Florida. — Kakor znano, se mudi Lindbergh žf od 20. septembra na poletu v južno in osrednjo Ameriko. Na letalu ima seboj oddajni radio aparat, da lahko vsak čas obvesti svet o svojih doživ ,ljajih. Pretekli torek je podal 'nad vse zanimiva poročila. Le jo io oaredoo, Kakor tudi pro- j, . , ■ • ^ ^ .nry>a .. , , v ., .„ tfel ie nad ozemljem Guatema- tiversko ligo "Bezbožniki", na , . ., , . u , . ' !la in Britanski Wnd.mi in katerih iniciativo se je uvedla, češ, da je s tem kaj slabo u-slpgo izkazala ruski industriji. -o- AVTOMOBILSKI MOLOH ZAHTEVA ŽRTVE Chicago, 111. — Ne mine dan, ki bi v našem chicaškem Cook okraju potekel brez vsake avtomobilske smrtne nesreče. Od začetka tega leta do zadnje srede se je pripetilo 703 takih smrtnih slučajev. Eden izmed zadnjih žrtev je bil 13 letni R. Sessonden, ki ga je povozil neki avtomovilist in ki je nato u-mrl v splošni bolnici. Kakor izjavljajo očividci, je avto vozil brez vsake licenčne številke. -o- RAZOČARANI VLOMILCI Sioux City, la. — Toliko truda za prazen nič, so vzdihnili vlomilci, ki so se spravili preteklo noč nad blagajno tukajšnjega poštnega urada. Blagajna ni bila zaklenjena; a tega najbrž niso pričakovali; zato je niso skušali odpreti, ampak so jo enostavno razstrelili. Pohlepno so segli v odprtino in privlekli iz nje — znamk v vrednosti $7.42; to je bilo celo plačilo za njih trud. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! BOJI ZA . KRALJEVI PRESTOL V Afganistanu vržen s prestola kralj, ki si je sam posadil krono na glavo. — Njegova armada pognana nazaj v gorovje. Honduras, in sicer nad popolnoma divjimi pokrajinami, o katerih se lahko trdi, da na nje še ni stopila noga belega človeka. Med mogočnimi pragozdi so se videle naselbine domačinov, obstoječe iz malih kočic. Kakor je bilo opaziti, domačini še niso nikoli imeli prilike, videti aeroplsma, kajti ob pogledu na to pošast, Pešavar, Indija. — V azijski državi Afganistanu, ki leži med Perzijo in Indijo, sfe po nekoliko mesecih miru zopet pretepajo za kraljevo krono. Revolucionarji so zavzeli glavno mesto Kabul in dosedanji kralj Baha Sakao je pobegnil. Pred nekoliko meseci je ta Baha Sakao naščuval divje gorske rodove, ki jim tedanji vladar, Emir Amanullah, ni u-gajal, jih oborožil in korakal z njimi proti glavnemu mestu, ki ga je obkolil in zavzel po bojih, ki so trajali več tednov. KRIŽEMJVETA — Cagliari, Sardinija. — Oblak se je utrgal nad mestom Uta in silni naliv je preplavil celo okolico. 200 delavskih hiš je poponoma razrušenih. Na nekaterih mestih je vodovje razdrlo železniško progo. Mnogo živine je poginilo. Prizadeto prebivalstvo je iskalo zavetja v sosednjih vaseh. — Tokio, Japonska. — Da je mnogo moških tudi pri visoki starosti še čilih in delazmož-nih, je priznala neka japonska politična stranka, ko je izvolila za svojega predsednika 74 letnega starčka Takeši Inukai. — Wells, Minn. — Neki mlad moški je prišel v tukajšnjo šolo in nameraval ugrabiti učiteljico M. Donohue. Že jo je nesel proti svojemu avtomobilu, ko so otroci zagnali krik in ga s temi preplašili, da je izpustil svoje breme in zbežal. U-čiteljica izjavlja, da moškega ni poznala, mestne oblasti ?o pa drugačnega mnenja. — Chicago, 111. — Chicaški banditi porabijo vsako priliko za svoje lumparije. Zdaj so jih zasačili, da se postavijo h karam grozdja in se izdajajo za prohibicijske agente ter odganjajo lahkoverne, češ, da je prepovedano kupovati grozdje. Ko so vse odgnali in ne vidi prodajalec nobenih drugih 'kupcev, jim odda grozdje za vsako ceno, ki mu jo ponudijo. — Balboa, Kanalsko ozemlje. — Konferenca organizacije za povzdigo javnih cest v Centralni Ameriki je sprejela resolucijo, v kateri izraža za htevo, da se preko Panamskega prekopa zgradi most, da bodo avtomobilisti lahko brez zamude vozili iz severne v južno Ameriko. Plav, ki je zdaj v rabi, se je izkazal kot nezadosten. --o- 'ti Iz Jugoslavije, AGRARNA BANKA V JUGOSLAVIJI ZAČNE S POSLOVANJEM. — HUDA NEVIHTA NAD BOROVNICO.— DOBRA L*ETINA. — RAZNOTERE DRUGE KRATKE VESTI IZ DOMOVINE. MORILEC SE SAM JAVIL Chicago, 111. — Skrušen in skesan je vstopil 24 letni Peter Etk v policijsko postajo na State street in se izpovedal, da je on tisti, ki ga iščejo zaradi umora, izvršenega v Titusville, Fla. v juliju. Izjavil je, da je Amanullah je zbežal v inozem- popival z nekim svojim tovari stvo, Sakao pa, ki ni bil pravzaprav nič drugega nego navaden bandit, si je posadil sam ki leta po zraku, so se prestra- kraljevsko krono na svojo ban-šeni razgubili po kočah. 1 ditsko glavo. Večina državlja- Najznamenitejši uspeh tega nov z njegovim samodržtv&m poleta pa je bilo odkritje pra-' seveda ni bila zadovoljna; naj-starih razvalin nekega mesta, bolj pa mu je nasprotoval Na-Kakor učenjaki sklepajo po da- dir Khan, vrhovni poveljnik nih podatkih, je moralo biti to armade pod prejšnjo Amanul-mesto Maya, ki je obstojalo v^ahovo vlado. Skrivaj je celi prvem stoletju po Kristusu.'čas netil proti njemu upor, Razvaline so prerastle z buj-J zdaj pa je nenadoma napadel nim tropičnim rastlinstvom. Še glavno mesto Kabul in ga za-najbolje ohranjene so se videle vzel ter napravil slavi kralja razvaline nekega visokega po-,Sakao konec, slop ja, podobnega piramidi, ki. po Amanu]lahovem padcu je je služilo, kakor se domneva, I ^^ y Londonu §e kot zvezdna opazovaln.ca. Lindbergh, ki ga na poletu spremlja njegova žena, bo od tu nadaljeval svojo pot proti severu. kar naprej opravljal poslani-ške posle. Zdaj pa je prišel v neki konflikt z angleško vlado in bil je izgnan iz Anglije. Podal se je v Berlin, kjer se bo odločil za kraj svojega nadalj-Amerikanski Slovenec" je n-ieKa bivanja, največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte gal ŠIRITE AMER. SLOVENCA! šem, in ,da je v pijanosti nastal med njim prepir, v katerem je on udaril tovariša s sekiro po glavi. Takoj drugi dan je odšel v Chicago in ni nič vedel, da je tovariša ubil, dokler ni njegov.stric pisal iz Floride njegovi materi, ki se nahaja v Chi-cagi, da policija išče njenega sina zaradi izvršenega umora V ŠOLO HODITI JE DOLGOČASNO Do tega prepirčanja ste prišli dva podjetni petnajstletni "dami" iz Chicage in ste jo namesto v šolo urezali peš proti Milwaukee. Prišli ste precej daleč, namreč do Racine, Wis.; tam pa ju je ustavil mož po stave, in ker je bil mnenja, da taki gospodični še spadate pod varstvo mame, je obvestil njih starše v Chicagi. Oče ene izmed deklic je prihitel z avtomobilom in odpeljal begunki zopet domov ter tako končal njih potovanje, "polno doživljajev in romantike". Agrarna banka otvorjena za poslovanje. Beograd, 23. septembra. — Privilegirana agrarna banka je( danes objavila komunike naslednje vsebine: Ker so izvršene vse priprave za redno poslovanje priviligirane agrarne banke, je izvrševalni odbor uredil tudi vsa ostala vprašanja ,ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki: 1. začasni pravilnik o bančnem osobju; 2. pravilnik o .posameznih vrstah poslov, pri čemer je bila določena naslednja xobrestna mera: 1. Banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila na kredite po 8 odstot. z o-mejitvijo, da te organizacije od svojih članov za režijske stroške itd. ne smejo zahtevati več kakor dva odstotka tako, da sme znašati .najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odstotkov. 2. Za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odstot. 3. Za dolgoročna hipotekama posojila je določena obrestna mera na 9 odstotkov. Interesenti se pozivajo, naj čimprej vložijo prošnje za posojila in kredite, ki jih bo odbor takoj rešil. Privilegirana agrarna banka posluje začasno v Sremski ulici št. 6 v Bel-gradu. Ta banka je ustanovljena, da se odpomore agrarcem, to je kmetom s posojili. To je vse lepo, le obresti so pa naravnost visoke. Kedaj bo kmet izplačal svoj dolg, ako recimo se zadolži za eno četrtino vrednosti svojega imetja in mora od tega dolga plačevati po 10 odstot. obresti na leto? Kje so davki, popravila in drugo? Lepo je, da so posojila na razpolago, ampak kaj pomagajo posojila, če bo moral tisti, ki si izposodi na vse čase garati le za obresti in sploh dobro, če jih bo mogel plačevati. To je glavno vprašanje. -o- Nevihta nad Borovnico. Kakor povsod okrog, je nevihta divjala tudi nad Borovnico. V petek 20. septembra po daljšem premoru je popoldne začelo nalahko deževati, a pono.či se je to s hujšo silo nadaljevalo in proti jutru je pričelo liti tako, kot da bi se utrgal oblak. Vsi potoki so bili mahoma polni in voda je, prestop5vši bregove, tekla po cestah, polju in travnikih. Vdrla je na treh mestih v hiše, dalje v Kobijev hlev in več kleti ter tu povzročila obilo vznemirjenja in precej škode. Zelo so razrite ceste, ker tolike množine vode majhni potoki niso mogli obdržati v svojih strugah. Skoro največjo škodo je napravil mali vaški potoček Borovniščica je na široko prestopila bregove, preplavila poti, da ljudje niso mogli v vas, niti otroci v šolo. Med grmenjem je strela udarila v ra|dio~ anteno blizu cerkve, a ni povzročila večje škode, razen, da je raztrgala odvod v zemljo. Sicer bi bilo gotovo več škode, a je k sreči že dopoldne dež ponehal in je zopet nastalo lepo vreme. -o- Blagoslovljena letina v Koste-lu. Delač, 19. septembra. Tako dobre letine ko je letos, že dolgo ne pomnimo. Krompirja je enki*at več ko druga leta; tudi gnije ne prav nič. Otave se pa že dvajset let ni nakosilo toliko. Pa kako vreme je, že več ko tri tedne ni padlo kaplje dežja! Zdaj vse trese slive, ki so nepričakovano bogato obrodile. Nekateri kmetje jih bodo natresli do 150 mernikov. Tudi koruza je že skoraj zrela, drugi teden jo bomo začeli spravljati. Sploh je letošnje leto povrnil našemu kmetu škodo, katero je povzročilo lansko. Sadja je toliko, da primanjkuje posode. Mnogo se bo tudi sušilo jabolk, hrušk in sliv. Ko bi bilo le kam spečati vse to bogastvo! Ni moč nobene reči pošteno prodati, ker ni prometa. Mogoče bo kaj z novo žično železnico, ki bo menda vezala Kočevje z Brod-Mo-ravicami? Vendar smo zadovoljni in hvalimo dobrotnega Stvarnika. -o- Smrtna kosa med duhovniki. V nedeljo dne 22. septembra opoldne je umrl na Selih pri Kamniku za srčno kapjo ondotni župnik Franc Sušnik. Pokojni je bil rojen v Veliki Kostrevci pri Litiji. Letos aprila še le je bil umeščen kot župnik na Sela pri Kamniku. — V pondeljek dne 23. septembra pa je umrl v Mavčičah pri Kranju ondotni župnik Valentin Marčič, i-odom iz Bohinjske Bistrice. V Mavčičah je župnikoval od leta 1919. Blagi gospod se je podal na pot v Cerklje na pastoralno konferenco. Med potjo v gozdiču Brniku ga je srečala smrt. Gospod je bil navajen hitro hoditi. Najbrže se je od hitre hoje razgrel in ga je zadela kap. Mrtvega so našli v sedečem stanju ob poti. Obema Gospodovima služabnikoma R. I. P.! Požar. V Blatni Brezovici pri Vrhniki je v nedeljo 22. septembra zgodaj zjutraj izbruhnil požar. Gorela je "Matužino-va" hiša. Domači blatniški gasilci so z novo motorno briz-galno omejili požar, čeprav hiše niso mogli rešiti. Škoda je velika, zlasti ker je Matu-žin reven kmet. Zgorela mu je tudi vsa krma. Potres v Mokronogu. V petek, 20. septembra ob 4.10 je zbudil speče. Prišel je od zahoda, zazibal poslopja in z bobnenjem odšel. Ustrašili smo se; drugega ni bilo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 11. oktobra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1S91. Izhaja vsak dan razun nedelj, tx>n-ieljko* in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: I 849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Lk celo leto £a pol leta _$5.90 __2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto_______$6.00 1» pol leta___________,. 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Eitablished 1891. T*sued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year______ For half a year_____ _$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year ________________________ 3.00 POZOR. — številka poleg vašega naslova na listu znači, (So kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • lera veliko pomagat« listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dofcoslani na ured-jištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov jredništvo ne vrača. Farmar bo ostal na farmi le, ako ga nekaj na farmo drži. Prisiliti se nobenega farmarja ne more, da ostane na deželi. Kako jamranje najmanj pomaga v takih zdevah. Niti ni prav nič pomagano, ako se farmarsko življenje slika v najbolj živih in prelestnih bojah, kar je vse bolj za kake poetične duše, a navadno je farmar zelo praktičen realist, ki se ne da omo-titi, ko sam na sebi izkusi, da je veselja zelo pičlo, težav, pa le odveč. Farma ima veliko pred zaduhliml mesti, ampak le tam, kjer 'farmar tudi izhaja, in farmar mora dobro izhajati, saj veli nemški pregovor: "Hat der Bauer Geld, so hat's die ganze Welt — farmarski denar je vsega sveta vladar" — bi se reklo prosto. ' Nekaj se dela in se hoče storiti za farmarja. Koliko se bo, je še 'dvomljivo. Nova komisija — Farm Board — ima tu zelo široko, ne samo to, zelo važno in naravnost odločilno polje in nalogo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the Dost office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: V mesta! m vaznxm Amerikanska javnost stoji pred zelo resnim . problemom socialnega in ekonomskega značaja. Več ko eno stoletje je bilo prebivalstvo v večini kmetsko, farmarsko. Okoli leta 1910 se je pričelo priseljevanje iz farm v mesta in ljudsko štetje leta 1920 je pokazalo prvikrat v naši zgodovini, da je število mestnih prebivalcev večje kot prebivalstvo na farmah. Tok v mesta se'gotovo v zadnjem desetletju ni ustavil, narobe, vse kaže, da se je morda še pomnožil, in prihodnje ljudsko štetje utegne pokazati prav presenetljive učinke v premikanju kmetskega in mestnega prebivalstva. Na dlani je, da taka izprememba v prebivalstvu prinaša resne probleme na obeh straneh, tako pri farmarjih, kakor tudi pri mestnih upravah. Vsa javnost je pri tem prizadeta, vera, šole, poklici, prav vse. Verski pouk je za podeželsko, farmarsko prebivalstvo zelo kočljiva zadeva, ko je pač težavno poskrbeti za ta pouk v celi vrsti malih naselbin, dasi je v mestu lažje celo pri veliko večjem številu prebivalstva. Katoliške škofije se držijo navade, da se za deželske okraje ustanovijo posebne podružnice (missions), ki so priklopljene kaki župniji večjega obsega., navadno v kakem mestu. Ampak težkoče se množijo, ako gine farmarsko prebivalstvo, ko se podružnice pri najboljši volji ne morejo več vzdrževati, d^si je morda število katoličar nov v danem okrožju celo naraslo. Iz raznih izjav v prote-stantovskih krogih je razvidno, da imajo ti krogi še večje težkoče, ko "ni prilike za božjo službo", kakor se navadno glasi, ali, ko ni "nikogar za na deželo". Še mnogo večje postajajo težkoče glede farmarskih in podeželskih šol in potrebne skrbi za zdravstveno stanje pode-želnega prebivalstva. Bureau of Education — oddelek za pouk — je pred kratkim objavil naravnost žalostne podatke glede osnovnih in višjih šol na deželi. Graduantje v učiteljskih poklicih gledajo in grejo v mesta in se branijo iti na deželo, kar je povsem umevno. Posledica je, da so mnoge podeželske šole v, rokah učiteljev, ki imajo morda najboljšo voljo, a zelo pomankljivo NEKAJ O PETJU V NAŠI NOVI DOMOVINI. Collinwood, Ohio. Do zadnjega časa, ni naša rodna domovina pokazala ni-kakega* zanimanja za nas izseljence, zlasti za izseljence v Ameriki. Dosedaj je domovina na splošno gledala na jias A-merikanske Slovence z nekim prezirom. Šele letošnje leto je domovina začela malo bolj u-mevati nas, ko je videla, da mi izseljenci hočemo živeti, živeti akoravno daleč in pozabljeni od svoje domovine. Vseslovenski kat. shod je bil povod, da se je začela-domovina vsaj nekoliko zanimati za nas. Ob priliki novega vseslovenskega shoda ni bilo bogve kakšnega odobravanja o shodu v starokrajskem časopisju. Vendar so vsaj nekateri listi se spomnili našega shoda s par kratkimi noticami. Po dolgih letih napačnega tolmačenja nas, se pa čujejo glasovi iz domovine, da se bodo, oziroma so se zavzeli za nas. Začeli so nam pošiljati, med nas pevce-umetnike, da bi oni med nami in staro domovino ugladili pot, katera je precej raskava. Mi am. Slov. smo pripravljeni vsakega umetnika uljudno sprejeti, kateregakoli nam pošlje domovina. Samo ob sebi prav pojmovati o lepi naši pesmi. Obenem je pokazal tudi drugorodcem kaj je milina, in lepota slov. pesmi. Mi Slovenci smo že po naravi vesel nar< <,. Zato je tudi mod nami tako udomačeno petje. Takoj ob začetku prvih slov. naseljencev v Ameriko najdemo pev. društva, katera so z veliko tež&vo gojila petje. Prav posebno so bili vneti za cerk. petje. Ta lepa nabada se je ohranila še do danes. Koliko požrtvovalnosti, truda in težav mavajo prenesti ravno pevski zbori, v tujini. Poleg težkega dela za svoj lastni obstanek, gojiti petje in še to, dostikrat na svoje lastne s'.roskc. Večkrat se dogaja, da pevske prireditve niso zadostno obiskane, kljub vsem težnjam, ki jih imajo pe.Tci. Vsak pevski zbor v tujini je vreden, da ii ni nič bolj-še. Kako pridobiti naraščaj, za naše pev. zbore, je nam velika uganka. Podpirajmo še sedaj obstoječe pev. zbore ob vsaki priliki dokler jih še imamo. seljencih. Vsi oni pevci umetniki, ki nar.'°r»\ ajo posetiti Združene Države, svarimo, da se držijo dostojne meje in nas upoštevajo kot svoje rodne brate. Zelo nas je razveselil prihod g. Šublja v Ameriko. Ko je začel prirejati koncerte po širni Ameriki, smo šele začeli potrebne pri vzdrževanju petja. Zavedajte se dragi farani Marije Vnebovzete, da se pevci'in pevke žrtvujejo vsako nedeljo s tem in da vam prepevajo lepe nabožne pesmi. Pokažite, da ste z njimi in da ste za napredek fare. Posetite njih prireditev, imeli bote lep užitek, pi.vce bote pa spodbudili k nadaljhemu delu za boljše in popolnejše cerkveno in narodno petje. K obilni vdeležbi Vas vabi pevski zbor "Ilirija," Frank Kovačič. -O- KAJ BO V NEDELJO V CHICAGI ? Chicago, 111. Vsi potrebujemo razvedrila, vsi iščemo razvedrila in vsi gremo tja, kjer vemo da bomo največ razvedrila dobili. Nikjer pa iie boste našli več zabave, kakor tam, kjer je živahna, vesela mladina. In ta bo v nedeljo v Narodni dvorani, Racine ave. in 18th St. Fantovsko društvo "Danica" bo i-melo namreč tam svojo veliko prireditev. Vsi, ki ste že kdaj obiskali kako Daničino prireditev, veste, da je bila vsakokrat prvovrstna. Priporoča se Vam, da se udeležite tudi te, kajti ta bo še boljša, kakor so bile vse dosedanje. Popoldne ob 3. uri bo nad vse šaljiva ii; smešna igra "Težke ribe," takoj po igri bo pa ples, in sicer ples za mlade in stare. Izvrsten orkester bo sviral poleg amerikanskih komadov tudi žive starokrajske polke, val-carje, tako, da bo zadovoljen vsakdo. Starši pridite sami in recite tudi mladini, naj pride: zabava bo za vse. Za podrobnosti preberite oglas v današnji številki tega lista.- Na s1. en je. Ljubitelj zabave. -o- IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ROJAKOV V NEW YORKU. New York, N. Y. Pri nas v New Yorku se o-brača vse dokaj živahno. Kljub temu da se je večina naših Slovencev izselilo iz New Yorka, pa vse eno, kadar se gre za kako skupno stvar, pa dobro skupaj potegnemo. Izselili so se ne daleč, namreč v Brooklyn, kamor bo potegnilo sčasoma še ostale Slovence iz New Yorka, ko si ti enkrat postavijo slovensko cerkev. Na to se dela veliko in rečem vsem Slovencem: korajžo, kajti tu se gre za dobro stvar, zato je dolžan vsak podpirati to dobro delo. Bodimo složni in v Boga zaupajmo pa bo šlo. Velika želja se nas je polotila, ko smo bili v nedeljo 22. žete koliko znate ceniti lepo septembra v Slovenskem na cerkveno petje, katero poslušate vsako nedeljo. Posetite bavil00000000<>0<>00^0<>00<>0<)00<><><>0000^0<><> ------ oooooooooooooo« Družba oooooooooooooooo KKKKKKKKKOOOOtKK sv. Družine VOOOOOOOOOOOOOOCM (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. V. Zedinjenih Državah CpJpS. Inlmt III Severne Amerike "WUtJZ. J UltCl, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, I1L John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. v Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. OdJl6. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! • 00000001KK>CK><^ 0<>0<>0<><>0<>^^ Društvene vesti in naznanila. VABILO NA PRVO JESEN SKO VESELICO. Chicago, 113. Društvo sv. Terezije štev. 16 D. S. D. priredi dne 20. oktobra v šolski dvorani na 22. cesti in Lincoln svojo jesensko veselico. Igrala bo izvrstna godba v zgornji in spodnji dvorani.Tričetek ob 7. uri zvečer. Zatorej vas uljudno vabimo, da nas posetite omenjeni večer, zakar ne bo nobenemu žal, če se bo udeležil. Vabimo tudi vsa čikaška društva in vse občinstvo, kakor tudi iz drugih naselbin, ker bo za vse dobro preskrbljeno. Še vsaka naša veselica je bila dobro obiskana, tako upamo, da bo tudi ta. i Za obilno postrežbo vam jamči odt)or: Mary Kremesec, predsednica, Mary Anzelc, tajnica, Agnes Zunich, blagajničar-ka. NOVI VOJAŠKI ZAKON V JUGOSLAVIJI --o- ZAKON JE STOPIL V VELJAVO ŽE DELOMA Z DNEM 1. OKTOBRA IN DELOMA PRIDE V VELJAVO DNE 1. JANUARJA 1930. — PRIOBCAMO GA, DA GA SPOZNAJO ONI, KATERIH SE TIČE. -o- Beograd, 23. septembra. — Današnje "Službene Novine" objavljajo novi zakon o ustroj-stvu vojske. Glavne določbe zakona so: Naloga vojske in mornarice. Vojska in mornarica predstavljata narodno vojno silo, ki ima nalogo, da brani domovino in da vzdržuje red in zakonitost v državi. Vrhovni poveljnik. nem. Redno stanje vojske tvori stalni kader z vsemi svojimi rednimi formacijami. Pripravno stanje vojske in mornarice se odredi, če so prilike take, da je domovina v nevarnosti. Po potrebi in stopnji nevarnosti se oclredi pripravljenost celokupne vojne sile ali njenih I posameznih delov. Mobilno stanje je, kadar je celokupna vojna sila ali njen posamezni del v vojni številčni moči in popolnoma pripravljen za vojno Vrhovni poveljnik vse obo- in obrambo, domovine. Vojno stanje nastopi', kadar je država v vojni. Prehod iz enega stanja v drugo se odredi s kraljevim ukazom. rožene sile je kralj, ki no svojem prevdarku poveri v primeru vojne vrhovno poveljstvo vojvodi ali kakemu generalu, ki dobi naslov komandanta o-perativne vojske in je' za svoje? delo odgovoren ministru vojske in mornarice. Prisega. Pri vstopu v vojsko in mornarico položi vsak vojni obvezni k prisego, ki se glas:: "Jaz, N. N., prisegam pri vsemogočnemu Bogu, da bom vrhovnemu poveljniku vse vojne sile, kralju Aleksandru L, povsod in v vseh prilikah zvest, v svoji duši udan in poslušen, da se bom za kralja in domovino junaško boril, da vojaške zastave nikdar in nikjer ne bom izdal in da bom povelja svojih predpostavljenih in starešin poslušal in zvesto izvajal Tako mi Bog pomagaj!" Oficirji polagajo pri vstopu v vojsko pismeno prisego. Prisega so obnovi, kadar zasede prestol nov vladar. Stanje vojske in mornarice. Celokupna vojna sila uli njeni posamezni deli so lahko v naslednjem stanju : rednem, pripravnem, mobilnem ali voj- Vojaška obveznost. Vojaška obveznost obstoja za vse državljane kraljevine SHS, ki imajo pravico in dolžnost služiti v vojski. Vsakdo mora osebno odslužiti svoj rok in ni mogoče imeti namestnika v kaki drugi osebi. Trajno nesposobni plačujejo vojnico. O-sebe, ki jim je odvzeta državljanska čast, ne morejo služiti v vojski. V primeru vojne se uporabljajo v zaledju; tudi ti morajo plačevati vojnico. Vojaška službena obveznost prične z izpolnjenim 21. letom in traja do vštetega 50. leta starosti. Službena obveznost v o-perativni vojski traja od 21. do 10. leta, v rezervi pa od 40. do 50. leta. Kaderski rok. + Službovanje v stalnem kadru (kaderski rok) pričenja z 21. letom1 in traja normalno 18 mesecev v vojski, a 2 leti pri mornarici in pri zrakoplov-stvu. Kdor so namenoma odtegne odsluženju kaderskega jamejo pred izpolnjenim 40. letom mora odslužiti triletni kaderski rok. Dijaški rok. Do devetmesečnega dijaškega roka imajo pravico za vojaško službo sposobni rekruti, ki so dovršili univerzo, srednjo ali odgovarjajočo strokovno šolo ali najmanj šest razredov gimnazije ali realke, vsi ti pod pogojem, da v devetmesečnem roku uspešno končajo šolo za rezervne oficirje. Vojaška obveznost bogo-slovcev. Tudi za bogoslovce vseh ve-roizpovedanj obstoja vojaška obveznost. Kaderski rok za nje znaša šest mesecev in ga morajo odslužiti v bolnicah ali bolničarskih četah. Skrajšani rok. Skrajšani kaderski rok je predviden za dijake, za katere znaša 9 mesecev, in za rekru-te zrakoplovnih čet, katerim se skrajša rok na 12 mesecev, če se izkažejo s spričevalom kake domače ali inozemske šole o dovršeni pilotaži in pokažejo po enoletnem službovanju dovoljno znanja. Skrajšani devetmesečni rok je predviden tudi za rekrute-hranitelje, to je za one, katerih oče je že star in za pridobitno delo nesposoben in ni druzega nad 17 let starega moškega, ki bi skrbel za rodbino. Oprostitev od vojaške službe. V smislu člena 50 so oproščeni vojaške službe: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če do 25. leta starosti niso postali zopet sposobni; c) rekruti, ki so do 25. leta starosti edini hranitelji svoje rodbine in žive od poljedelskega posestva ali osebnega dela in ne plačajo nad 120 Din neposrednega davka. Ustrojstvo vojske. Glavne vrste' orožja- ko pehota, topništvo, konjenica, tehnične čete, zrakoplovstvo, pomožni oddelki za prometne čete intendentura in neboračke čete. Zandarmerija je sestaven del vojske samo glede organizacije in discipline. Strokovni oddelki vojske so generalni štab, ekonomska, tehnična, sanitetna, dušebrižna, veterinarska in godbena stroka. Tehnične čete se dele na artilerijsko-tehnično, inženjersko-tehnično* zrakoplovno-tehnično in geo-detsko-tehnično stroko. Teri-torijalna razdelitev armade obsega armijske in divizijske oblasti, vojne okruge in vojne sreze. Odgoditev kaderskega roka. Odgoditev kaderskega roka se dovoli rekrutom-dijakom, če jih odsluženje kaderskega roka zadene v študijski dobi, toda najdalje do 27. leta starosti. Odgoditev roka je dalje dopustna rekrutu, čegar brat služi istočasno kaderski rok, tako dolgo, da se vmo. brat. In končno je predvidena odgoditev kaderskega roka rekrutu, ki vzdržuje sodno zaporno kazen. Če traja kazen preko 27. leta starosti, se rekrut ne pozove več v kadrsko službo, marveč mora plačati Vtfjnico a se istočasno vpiše v operativno vojsko. Posebne določbe vsebuje zakon glede kaderskega roka izseljencev. Izseljencem, ki žive v kaki evropski državi, je dopustna odgoditev roka do 23. leta, izseljencem v prekomorskih državah pa do 27. leta starosti. t Vojaški čini. Zakon predvideva v stalnem kadru te le čine: redov, kap-lar podnarednik, narednik, narednik vodnik. Oficirski čini so: a) nižji oficirji: Podpo-ručnik, poručnik, kapetan II. kapetan I. ki. b) višji oficirji: brigad, major, podpolkovnik polkovnik, brigad, general, di-vizijski general, armjjski general in vodja. Oficir se ne mo-' 'NAJBOLJŠA FARMARICA" V AMERIKI. Misc Dorothy Marshall, k? jo vidimo na sliki, se je izkazala j kot izvrstna farmarica. Pridobila si je nedavne naslov "Ame- j rican farir girl Champion" s tem, da je pokazala izredno spretnost pri molzenju, nakladanju in grabljenju sena, ter pri ravnanju s traktorji. — Farmarski mladeniči, porabite priliko; gospodična je stara 17 let. re oženiti, predno ne doseže čina poručnika. V penziji o-hrani oficir oni čin, ki ga je i-mel v času upokojitve. Službena doba oficirjev. Službena doba oficirjev je določena na 35 let. Oficir pa" se lahko upokoji že po 10 letih aktivne službe na lastno prošnjo, če se to lahko izvrši brez škode za službo. Upokojitev je dopustna tudi pred dosego polne službene dobe, če je oficir nad 60 let star. Nadalje predvideva zakon, da se upokoje oficirji, ki dobe v treh zaporednih letih ali v šestih letih s presledki nepovoljno o-ceno ali so obsojeni za dejanje, ki škoduje ugledu oficirja. Posebno poglavje govori o upokojitvi v primeru nesposobnosti in obolelosti. Vojna mornarica. Tretji oddelek zakona govori o vojni mornarici, ki obsega ves plovni materijal in vse mornariške ustanove na morski obali, na rekah in na jezerih. V glavnem se deli mornarica na pomorsko flotilo, rečno flotilo in pomorsko zrakoplovstvo. Mornariški čini so naslednji: mornar II. klase, mornar I. klase, podnarednik, narednik vodja III. II. in I. Oficir- ski čini so: poročnik korvete, poročnik fregate,* poročnik vojnega broda II. klase in I. klase, ter višji oficirji kapetan korvete, kapetan fregate, kapetan vojnega broda, kontre-admiral, viceadmiral in admiral. • Prejemki. Osnovna plača za oficirje se deli na 10 stopenj in znaša: od 3600 do 14.000 Din na leto. Tudi osnovne plače narednikov v vojski, mornarici 'in pri godbah se dele na 10 stopenj, ki znašajo od 2400 do 6960 dinarjev letno. Osnovne plače redovov in mornarjev znašajo 12(5 dinarjev letno. '(Redov je prostak, ki dobi 120 dinarjev letne plače, t. j. po 10 dinarjev na mesec. Ameriškega denarja to pride nekako par stotink manj, kakor celih 19 ameriških centov. Na dan to pride malo nad polovico 1. centa. Jugoslovanskim redovom (prostakom) se ni bati, da bi postali pri tej sijajni plači miljonarji! Op. stav.) V zrakoplovtsvu in mornarici se povišajo te plače po odsluženih 18 mesecih na 240 odnosno 480 Din letno. Ka-plarjem in mornarjem L klase, ki po odsluženem kaderskem roku prosijo za ponovni rok, se povišajo plače do napredovanja v čin podnarednika na 1200 dinarjev letno. Položajne plače oficirjev in vojaških uradnikov se dele po činih in prejemajo: armijski general in admiral 48.000 dinarjev, divizijski general in viceadmiral 42.000 dinarjev, briga dni general in kontread-miral 36.000 dinarjev, polkovnik in kapeta vojnega broda 21.000 dinarjev, podpolkovnik in kapetan vojnega broda Din, major in kapetan korvete 9600 Din, kapetan I. klase in poručnik vojnega broda I. klase 7200 Din, II. klase 5400 Din, poručnik in podporučnik fregate 4200 Din, podporučnik in poručnik korvete 3600 Din letno. Podoficirji prejemajo narednik vodnik 2400 narednik nad 15 let podoficirske službe 1920 izpod 15 let 1440, podnarednik 960 Din letno. Stanarina prifiče vsem oficirjem in oženjenim podoficir-jem. Povišana stanarina pripada onim, ki so v službi v krajih in mestih, kjer vlada draginja. Redna stanarina'znaša za generale 3600 Din letno, zaostale oficirje in uradnike do 6 let službe 1800, za nadaljnih 9 let 2100, potem pa 2700 Din letno. Naredniki vodniki dobivajo v prvih 15 letih 1200, v nadaljnih službenih letih 1500 Din, ostali oženjeni podoficirji pa prvih 15 let službe po 1020, nadalje pa 1200 Din. Ne-oženjeni podoficirji ter kaplar-ji in redovi nimajo pravice do stanarine. Vsi aktivni oficirji brez razlike čina in položaja dobivajo letno 9600 Din špecijalne do-klade. Poleg tega pripada aktivnim višjim oficirjem še do-l klada na čin zvanje, ki znaša j za armijskega generala 42.000 i Din za divizijskega generala '32.200 za brigadnega generala 20.640, za polkovnika 17.040, za podpolkovnika CSOO, za majorja pa 6000 Din letno. Po petih letih službe v istem činu se doklada poviša za približno 20 odstot. Enake cloklade dobe odgovarjajoči čini v mornarici. Vsem oficirjem in vojaškim uradnikom brez razlike čina in položaja pripada letna doklada za otfleko v znesku 9,-600 Din. da prenehajo s 1. oktobrom veljati vsi zakoni in uredbe, ki so v nasprotju s tem zakonom, prevedba oficirjev, vojaških u-radnikov in podoficirjev na plače in prejemke po novem zakonu pa se ima izvršiti s 1. (januarjem 1930. — Mexico City, Mehika. — Po poročilih iz Vera- Cruz je bil ondotni vodja narodne revolucionarne stranke napaden, a je smrti po srečnem slučaju utekel. Atentatorja so u jeli. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA« V NAJEM 2 stanovanji, vsako s 3 šobami. Plin, elektrika; zelo nizka cena. 1801 So. Racine Avenue Chicago. (2913) -J Oženjenim oficirjem in pod-< oficirjem pritičejo za rodbinske člane enake doklade kakor državnim uradnikom v smislu uradniškega zakona. Oficirji dobe dalje letno 27 kub. m drv, podoficirji pa 12 kub. m. Prevedba po novem zakonu. Prehodne naredbe določajo, JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH l SPfilCH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeralds. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. Budweiserjev ječmenov sladni sirup koraka daleč pred vsako drugo vrsto sladnega sirupa, kar se tiče kakovosti, kajti vsebuje 100 odst. ječmenovega slada. Ne vsebuje nikakih primeskov, nikake ponaredbe, nikake umetne barve, nikakih umetnih dišav-splon nikake vrste nadomestkov. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK , URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. Jedila napravite redil-nejša, ako jih kuhate ali pečete z Budweiser-jevim ječmenovim slad-nim sirupom. ANHEUSER-BUSCH ST. LOUIS Also makers of Busch Extra Dry Ginger Ale and Budwei»sr Beverage The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne de« name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsed. BM-141 SOLD BY GROCERS AND DEALERS EVERYWHERE Prodajalci: WESTERN SALES CORPORATION 1525 Newberry Ave. Phone: Canal 7051 Chicago, HI. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom 8i >riporočamo za na ročila za preru> r — drva in preva žauje pohištva b času selitve. Po dičite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar, 2018 W. 21st Place, Chicago. 111. I " yjfcg^' zloženi pri nas, so vedno | P ' "1 - rikoli izmed naših držav, in g B I ' vendar ste lahko vložnik na | ■ Bi B WM^ljl?'' f naš? banki, .prav kakor bi ži- g i ® H M fifffifes' veli v našem mestu. Pišite g S 'laa^Afl^™ a rag S Sil), i nam za pojasnila in dobili bo- p ^^M iiill- '< ste odgovor z obratno pošto g i S BB^ISbmI ■ v sv°j?m 3eziku- Mi piaču- m | I .......j . jemo po 3^od^sto obresti na g P ' Naš kapital "in rezervni j| B v " je znak varnosti za vaš denar. j| Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima g g nalogo nuditi najuljudncjšo postrežbo, in od katerega prejema naj- = g izratejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS, ■ CHICAGO & CLINTON STS., | i WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. Jim je namreč zaradi varnosti antene je odstranil, preden je Polcapple zapustil ter jo zahvalil pa jima je vzelo precej časa, da sta jo zopet popravila. Ko je bilo to gotovo, je pa ves aparat jako skrbno pregledal in pri-klopil svežo baterijo, nato pa ga skušal naravnati, najprej na 2 LO (londonska radijska postaja), nato pa na razne tuje postaje. Šest je bilo preč, ko je bilo vse gotovo. Nato pa Jim lopo zaklene in gre s Samom dol v hišo, da se uviijeta in osnažita, kajti profesor Thorold ju je bil povabil na večerjo v gostilni. Čisto sveže pečene lokarde in jabolčna pa,-steta, oboje umetnina Mrs. Capperjeve, to je bila prav izborna večerja ; nato pa so v mraku sedeli in se pogovarjali. Pa bilo je še prav zgodaj, ko je profesor Thorold fante poslal spat. "Vstati bomo morali najpozneje ob štirih," je rekel Gregu, "zato bo za nas vse najbolje, da gremo zgodaj k počitku. Selby, k vam pridem ob pol petih in upam', da bo šlo vse po sreči." Mrs. Trant ni fantoma rekla niti besedice, ko sta prišla domov, njen trdi obraz pa je bil vse prej ko prijazen. Jim je še enkrat stopil v radijevo sobo ter videl, da je vse v redu, nato pa šel spat, a je bil precej potrt. 10. Pogovor v številkah. Jima je budilka zdramila ob pol štirih; tiho je vstal in šel ven. Noč je bila temna pa lepa in kakor ti noč, ko je prvič dobil zvezo z Alanom Upi. ->m, tudi zdaj ni bilo drugega slišati kakor zamolklo bobnenje razpe-njenih valov ob vznožju čeri. Pripravil je vse potrebno aš ko je prvi svit sivo barval mrak, je Sam prineljal profesorja in Grega. "Gospod, ali naj pokličem?" vpraša Jim. "Bolje da ne, ker bi utegnil Gadsden prisluškovati," odvrne profesor. "Počakaj, da Alan pokliče." • Nataknil si je apr slušal, Jim pa drugi par. Dolgo časa so tako mirno stedeli, nato pa Sam vstane, rekoč: "Jaz grem ven na .stražo. Nočemo, da bi se zopet kdo plazil okoli voglov kakor prvo noč." Komaj je Sam odšel iz sobe, že dvigne Jim roko. Morsejevi znaki so začeli rahlo tipkati na njegove ušesne bobenčke. Profesor Thorold se je v svojem stolu sklonil naprej. "Da, to je moj nečak," reč hlastno. "Spoznam ga po njegovi pošiljatvi." "Gospod, potem bo najbolje, da mu odgovorim," reče Jim. "Da, povej mu, da sem jaz tukaj." Jim stipka to, naročilo, in prejme takoj odgovor. Jim se vprašujoče obrne k profesorju. Ta pa prikima. "Da, slišal sem. Noče verjeti, dokler ne dobi gesla. To je zelo pametno od njega. Najslabše je, da ga bo tudi Gadsden prestregel, če ga pošljeva." "Pa kako se glasi, gospod?" vpraša Jim. "R M S P." "Čudna beseda! Ali kaj pomeni?" "Da: Rešite me, sicer poginem!" Jim za hip premišljuje. "Moram mu ga poslati, gospod: toda sporočim- mu ga v šifri." "Kako to misliš?" "S številko, kakor jo ima vsaka črka v abecedi. Mislim da bo Upton dosti bister ,da to razume." "Upam, da bo. Vsekakor pa lahko poskusiš." Zopet so delali Jimovi prsti in čez hip se mu obraz razjasni. "Vse je v redu. Geslo je prejel in pravi, da tudi razume, zakaj smo previdni. Prihodnjič si bomo geslo poslali kar v črkah. Zdaj pa pričenja govoriti." Dolko časa ni tišine prekinila druga stvar kot praskanje profesorjevega polnilnega peresa, ko si je hitro beležil Uptonovo pošilja-tev. Končno pa neha pisati; zdaj se Jim obrne k njemu ter resno reče: "Gospod, električna sila mu je pošla." "Da, slišal sem, da je to povedal," odgovori profesor, "toda k sreči ne prej, dokler nama ni sporočil, kje se nahaja. In kakšna j3 ta njegova zgodba, Selby, kakšna zgodba!" Greg ni mogel svojih želja več premagovati. "Oh, povej mi jo! Jaz kar norim od radovednosti! Kje se nahaja Alan? Kaj dela? Ali je res našel tisto čudovito mesto, ki je tolikokrat o njem govoril?" "Našel je to mesto, Greg," mu odgovori oče, "ni pa zapuščeno, in ljudstvo, ki v njem biva, so res Hula, staro belo pleme, ki ga o-menjajo stara španska poročila, in so lepi kakor Angleži, So pa, kakor tudi on sam, v smrtni nevarnosti." Profesor preneha. "Toda' stoj! Bolje bo, da ti povem vso zgodbo od kraja." 11. Sporočilo. Poklicali so Sama v hišo; nato pa so za« prli vrata in okna., "Zunaj ni nikogar," jim pove Sam. "Prepričal sem se." "No očka, zdaj pa nadaljuj!" pravi Greg.. "Jaz kar gorim od radovednosti, kaj je Alan počel!" "Izvrstno je j'ešil neko čudovito nalogo!" pravi profesor. "Po mojih mislih je našel dokaze, da je po njem odkrito mesto najstarejše na svetu med vsemi mesti, ki so še naseljena. Pravi mu Hulak, njegovi prebivalci pa so ostanki nekega starega belega naroda, •ki so po mojem trdnem prepričanju, potomci atlantskega plemena, ki je bivalo na zdaj pogreznjeni celini Atlantidi." "Kako pa je prišel tja?" vpraša Greg. "Z letalom. Vse kaže, da je njega in njegovega tovariša Brazilca Juana Almeida, ki ga je na poletu spremljal, zgrabil vihar; zato nista mogla tako hitro leteti in sta morala porabiti skoraj dvakrat toliko bencina kakor sta mislila, da ga bosta. Tako jima ga je o-stalo še nekaj galon ,ko sta zagledala veliko okroglo dolino, ki so jo obdajala slemena strmih gričev; tu sta mogla prav na bregu precej velikega jezera varno pristati. (Dalje prih.) "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju! zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so. tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zava-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslop,.-, 2. nadstropje -J- štev. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo k veliki prireditvi Mladen. podp. dr. "Danica" ki se bo vršila v nedeljo, 13. oktobra 1929 V NARODNI DVORANI,, RACINE AVE. in 18th STREET Točno ob 3. uri popoldne se prične predstava "TEŽKE RIBE", veseloigra v treh dejanjih. SODELUJOČE OSEBE: Onufrin Tjaputkjevič ............................................................................Jože Fajfar Dorota, njegova žena ........................-............................................Antonija Lap Vanda, njih vnukinja .............................-..........................................Mary Janesh Burčinski, posestnik ................................................................................Jos. Ziherl Helena, njegova hči .........................................................................Anna Koporc Pagatovič, sodni svetnik .....................................................................Frank Grad Vistovski, bogataš .........................................................................Anton Krapenc Henrik, njegov nečak ................................................................Anton Andrejašič Filip, sluga pri Tjaputkjevičevih ...................................-..........John Gradišar Igrovodja ..................................................................Jos. Fajfar Dejanje se j?odi pri Tjaputkjevičevih. . Takoj po končani igri pribl. ob 5:30 pop. nastopi osemkomadni orkester BILL GARDNER AND HIS AMBASSADORS in prične se Ples in prosta zabava. Vstopnina za popoldne in zvečer v predprodaji 50c, pri vratih 75c. — Vstopnina za zvečer 50c. ROJAKI! "Danica" se bo potrudila, kakor vedno, da boste imeli na tej prireditvi prvovrstno zabavo. Postrežba bo v vsakem oziru zadovoljiva. Jedila in razne pijače na razpolago. Še enkrat Vas k udeležbi najvljudneje vabi ODBOR. M? 4? 4? 4» * 4» 4»4» riff 4» 4? 4- 4? 4» 4« 4» 4» 4» GOSPODUJE V JOISETU so prepričane, da dobijo pri men) najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno rsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter • vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicacro Telefon 2917. * * * Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU ) IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Širite "Amer. Slovenca"! Slava laškemu fašizmu. Tako sicer g. Molek ne kliče laškemu fašizmu, Bog ne daj, saj on ta fašizem obsoja, ampak precej mu je pa le, če sodim med vrstami po pisavi, pri srcu. Poglejmo. Zapisal je: "Ako čitaš 'Primorski Glas', ki izhaja na Dunaju, gledaš sliko fašističnega terorja v Primorju. List se bridko pritožuje, da fašisti zatirajo tudi slovenske pridige v cerkvah in italijanska cerkvena oblast kooperira z. njimi. Ljudstvo vsled tega bojkotuje cerkve, ker noče poslušati italijanskih pridig. Mogoče bodo primorski Slovenci in Hrvatje prej na jasnem, da nimajo od fašistične cerkvi nobenega dobička, pa naj se jim laže v kateremkoli jeziku hoče. Saj so tudi nekateri katoliški duhovni v Ameriki — jezuit E. Boyd Barrett začeli vihati nos nad Rimom in odprto napovedujejo (revi ja "Forum", avgust) odcep od fašističnega Rima. Spoznavajo namreč, da rimska cerkev postaja Mussolinijeva." Ne gre za to, ako res "italijanska cerkvena oblast kooperira s fašisti", ker kaj takega je vse obsodbe vredno, če obstaja kooperacija, in, žal, nekaj je bo, kakor kooperira tudi nemška cerkvena oblast na Koroškem. Žal. Med vrstami je nekaj drugega. Primorski Slovenci in Hrvatje naj bi prišli na jasno, da nimajo od fašistične cerkve nobenega dobička, "pa naj se jim laže v kateremkoli jeziku hoče." Slovenci in Hrvatje naj bi prišli na to, da se jim cerkev laže, naj bo jezik ta ali drugi, to hoče in želi g. Molek, in k temu "jasnemu" spoznanju jih baje vodi "fašistovska cerkvena oblast", in ker je to g Moleku tako pri srcu, bo mu gotovo tudi pri srcu te vrste fašizem, in je le malo manjkalo, da ni zaklical fašizmu trikratno slavo. Zadeva z "jezuitom" E. Boydom Barrettom je pa malo drugačna. E. B. Barrett ni več jezuit, pač pa je — bivši jezuit, in pri tem je roba na las podobna robi pri g. Moleku, ki je tudi "bivši" katoličan, kakor je sam razodel in povedal, saj je bil nekoč pripravljen, da bi bil skoroda — udaril same katoliške gorečnosti. Taka "bivša" roba je pa toliko vredna, kakor kaka — židovska roba. Navaden pofel je. * * * Desetletnica osvobojenja. Letos preteče deset let, ko se je izvršilo osvobojen je. Ocenjevanje in precenjevanje o-svobojenja se meri po pojmovanju takega osvobojenja. Naletim na hudo zabavljanje in roganje. Seve. Ako kdo ne vidi, kako je bilo zasužnjeno prav središče Slovenije, kako je bilo višje uradništvo, vojaštvo, veletrgovine,' industrija, javno mišljenje popolnoma pod peto avstrijkanstva, nem-štva, nemškutarije, gospodarske odvisnosti, tlačenja vsakega narodnega udejstvovanja, če se tega ne vidi in noče videti, se težko more govoriti o osvobojenju od take strani in javlja se na tej strani le golo zabavljanje. Zdi se, da bi bili gotovi ljudje morda zadovoljni z osvobojen jem šele, ko bi prišlo do take svobode, da jim niti ust ne bi bilo treba odpirati, in bi drugi za nje to robo opravljali. Pa še v tem slučaju je vprašanje, če bi bili z "osvobojenjem" res tudi zadovoljni. Prav je, da se stremi za kolikor mogoče popolno o-svobojenje, predvsem tudi socialno, a prvič popolnega socialnega osvobojenja' ne bo nikoli, in do možnega osvoboje- nja se pride le stopnjema. Ako se je storil prvi korak, in smo se Slovenci v splošnem odkrižali tujega jarma, in naj bi pri tem prišli tudi pod — srb!stvo, imamo dosti povoda, da se osvobojenja vsekakor veselimo. t* * Desetletnica v Prekmurju. Prekmurje je morda poleg Maribora edina svetlejša točka, ki vsakemu tudi na zunaj kaže pomen narodnega osvobojenja, ako ima kako smisel za narodno prostost. Prekmur-ci so bili nad 1000 let pod ma-žarskim jarmom, so se kot Slovenci ohranili in so se otresli ali bili rešeni tega tujega jarma. Le kak naivnež bi pričakoval, da je morda zdaj v Prekmurju — rajsko, ali da bi naj osvobojenje prineslo Prek-murcem kaka nebesa. Opravičeno pa je proslav-ljenje prekmurskega osvobojenja. in bi se s Prekmurci lahko veselili vsi Slovenci, da je bil vsaj ta del pridobljen, ko se je materi Sloveniji rezal kos za kosom iz telesa. Ampak tudi na proslavo tega o-svobojenja pada nek posmeh. "Res so bili," čitam, "s tem nacionalno osvobojeni. A drugače?" Dalje najdem: "Vse te priprave (slavlja desetletnice osvobojenja) so bile pretežno v rokah klerikalcev, ter so se radi tega narodna, sokolska in slična društva abstinirala od te proslave. To je dajalo tudi poteku proslave svoj( pečat." Stvar izgleda, kakor bi bili dobili "klerikalci" kak monopol za proslavo. Morda naravnost iz Beograda? Proslavlja pač vsak, kdor le hoče, in nihče mu ne more tega zabrani-ti, in najmanj kaki klerikalci, in težko je misliti, da bi bili hoteli klerikalci biti sami. Mora biti toraj neka krivda na "narodnih, sokolskih in sličnih društvih" samih, da so se ab-stinirali. Ali so ta društva neznatna in niso ničesar mogla ukreniti, ali pa so "narodna", pa se niso izkazala. In tu utegne biti pes pokopan. * * * Prihod orožnikov. Dopisnik v Prosveti viha nos, ko je ob priliki proslave osvobojenja Prekmurja zapisal v "Slovencu" nek abiturient iz Prekmurja: ". . . čez 14 dni smo dobili slovenske orožnike. Bogojina je začela živeti novo življenje v svobodi," in meni: "Zanj, za tega abiturienta, je ostal kot najvidnejši znak o-svobojenja prihod slovenskih orožnikov . . ." Saj vidite, kako se je pri tem, pri slovenskih orožnikih, dopisnik posmehljivo muzal! Jaz bi želel, da bi bil ta dopisnik kot Korošec pričujoč, ko so po nesrečnem plebiscitu med slovenske Korošce prišli nemški orožniki, pa bi drugače sodil o prihodu teh ali drugih orožnikov, in bi bil razumel prekmurskega abiturienta, ko omenja prihod slovenskih o-rožnikov. Ker pa je dopisnik ves čas tičal bržkone v kaki ljubljanski kavarni, abiturienta ne razume, še več, posmehuje se mu, ker se razume na kako osvobojenje toliko kakor zajec na boben. In takih kavarniških Slovencev, ki govorijo in pišejo o osvobojenju, je še zelo mnogo, pa jih prav vse poseka prekmurski abiturient s svojim veseljem nad prihodom slovenskih orožnikov v o-svobojeno Bogojino. Na Koro-roško so prišli nemški, na Goriško pa italijanski orožniki. Dopisnikar naj zapusti svojo kavarno, pa naj se potrudi med koroške ali goriške Slovence, pa bo lahko ž lastnimi očmi videl, kaj pomeni prihod takih ali takih orožnikov. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Vabimo Vas, ROJAKI IZ CHICAGE IN OKOLICE