splošna deklaracija o človekovih pravicah Ob tridesetletnici te važne mednarodne listine objavljamo njeno besedilo v nadaljevanjih in ga razlagamo. Med državami podpisnicami je bila tudi Jugoslavija. ČLEN 19. Vsak človek ima pravico, da svobodno izraža svoje mišljenje. Ta pravica obsega svobodo, da se nemoteno oklene mišljenj ter išče, sprejema in širi novice in ideje z vsemi sredstvi sporazumevanja in ne glede na meje. Ta člen je naravnost spomenik resnični demokraciji. V deželah zahodne demokracije je mogoče vsak dan brati po časopisih in revijah in poslušati po radiu in TV kritične pripombe na račun najvišjih državnih funkcionarjev. In za tako početje ni seveda nihče kaznovan, dokler so vesti resnične. V totalitarnih režimih so pa od določene stopnje navzgor vsi funkcionarji nedotakljivi. Vsaka kritika teh utegne tistega, ki si jo privošči, drago stati. Kaj šele, da bi nekdo širil tako kritiko po časopisu, radiu, TV — če bi mu bilo seveda vse to dostopno! ČLEN 20. — 1. Vsak človek ima pravico do svobodnega sestajanja in združevanja v miroljubne namene. Demokracija zahteva, da se smejo npr. verniki sestajati v cerkvenih društvih (apostolskih, dobrodelnih, prosvetnih...). To je njihova pravica. Nimajo pa člani raznih prekucuških združenj, ki bi hotela uničiti demokratično družbo, pravico, da bi se sestajali, ker so njihovi načrti proti resničnim koristim družbe. 2. Nikogar ni dovoljeno siliti, da bi stopil v kakšno društvo. Sistemi, ki se vzdržujejo brez svobodnega pristanka državljanov, znajo poiskati najrazličnejše načine za pridobivanje novih članov svojih društev. ČLEN 21. — 1. Vsak človek ima pravico, da pri vodstvu javnih zadev svoje dežele sodeluje neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih. Če človek pomisli, da je Jugoslavija podpisala tudi ta stavek, se mu inako stori. Saj vsakdo ve, da nima npr. katoličan (danes v Jugoslaviji) prav nobene možnosti, da bi bil izvoljen za župana, poslanca ali ce-16 za državnega predsednika. In da tudi nima pravice, da bi mogel za ta mesta izvoliti svojega predstavnika, to je človeka, ki ni član KPJ, ali z drugimi besedami, ki je pravi demokrat (ki torej zagovarja družbeno ureditev z več političnimi strankami). In vendar vse te možnosti ta člen uzakonja. 2. Vsak človek ima ob enakih pogojih pravico, da ga v njegovi deželi sprejmejo v javne službe. Kaj mislite, ali ni v vseh deželah na svetu, ki imajo to nesrečo, da so urejene nedemo-kratsko, ogromno demokratov, ki bi bili neprimerno bolj sposobni za razne javne službe (županov, ministrov, predsednikov delnih republik, univerzitetnih profesorjev, direktorjev), kot so njih kolegi totalitarci, ki ta mesta zasedajo izključno zaradi svoje pripadnosti vladni stranki? In če je to tako, potem je to stanje velika krivica proti temu členu. 3. Volja ljudstva predstavlja temelj veljavne javne oblasti; ta volja mora biti izražena z občasnimi in neponarejenimi volit- vami ob splošni in enaki volilni pravici s tajnim glasovanjem ali po enakovrednem postopku, ki jamči svobodno glasovanje. Prvi stavek tega člena je ena najvažnejših, če ne najvažnejša ugotovitev te deklaracije. Nihče drug kot ljudstvo samo postavlja temelj veljavne javne oblasti. A v nobenem totalitarizmu s tem pač ni tako. Ljudstvo nima v takih deželah nikdar priložnosti, da bi moglo v neponarejenih volitvah izraziti svojo voljo. Prisiljeno je, da se prilagaja volji majhnega odstotka totalitarcev, bodisi ker nima druge možnosti, bodisi ker je pač prisiljeno živeti v takšnih razmerah. Seveda se vsi nede-mokratski režimi dobro zavedajo, da bi na svobodnih volitvah izgubili oblast, zato jih odklanjajo. ČLEN 22. — Vsak človek ima kot član družbe pravico do socialne varnosti; pravico ima, da s pomočjo državnih uredb in mednarodne vzajemnosti doseže, v mejah organiziranosti in virov sredstev sleherne države, uresniči gospodarske, družbene in kulturne pravice, nepogrešljive za svoje dostojanstvo in za svobodni razvoj svoje osebnosti. Slehernik ima pravico, da ga država varuje pred izkoriščanjem in da ustvari take družbene in gospodarske razmere, da bo mogel živeti človeka vredno življenje. Družba mora zavarovati tudi delovno sposobnost in zdravje delavca in pa njegovo starost in onemoglost ter primer brezposelnosti. Dalje mora ščititi država prizadevanja raznih kulturnih ustanov in gmotno podpirati resna vzgojna, umetniška in znanstvena prizadevanja. Vsako izključno pravico države nad kulturo pa je treba odločno odkloniti kot ne-vskladljivo z demokracijo. (Bo še) Slika na naslovni strani: V Drašičih (Bela krajina). r VUUZi ti ne tnoce* waieya farika MHn Usfoati J Sedajle na jesen se bodo spet začeli po naših zdomskih župnijah šolski tečaji za otroke. Ob tem nekaj misli o materinem jeziku naših otrok v tujini. „Otrok postane človek v pravem pomenu besede šele,“ tako piše Edvard Kocbek (Svoboda in nujnost, Maribor 1974, str. 210 in 211), „ko si prisvoji Materin jezik. Ni nobenega drugega popolnejšega pristopa k resničnosti, kakor je imenovanje sveta z materinščino. Zato ga sprejemamo vase z materinim mlekom, pravimo na podzavestni in igrivi in vendar najtotalnejši način.“ Na strani 211 nadaljuje: „Resnica človeštva ima mnogo obrazov, vsak jezik je zase del te resnice o svetu in življenju ... Nihče si ne more sam izbrati svoj jezik ali se šele pozneje svobodno odločiti zanj. Jezik je človeku določen z rojstvom vred, zato ga nihče ne more in ne sme odvreči ali zamenjati.“ In na strani 212: „Slovenci smo si jezik kot sistem besednega izražanja razvili do takšne stopnje oblikovne dognanosti, da ne zaostajamo za dru-9iml, starejšimi in večjimi jeziki. Slovenščina se more celö ponašati z odlikami, ki jih marsikak drug narod nima.“ Razumljivo je, da je teže priučiti slovenskega jezika otroka iz narodnostno mešanega zakona, posebno še, če je Slovenec oče, ki je navadno ves dan zdoma, ali če se je družina odločila za vselej ostati v tujini, pa nima v bližini drugih slovenskih družin. Vendar opravičljivo to ni. Popolnoma pa je zgrešeno že skraja določiti otroku kot materinščino tujo govorico, zlasti še, če sta oče in mati Slovenca. Ugovor, češ da bo imel otrok težave s tujim jezikom, če bodo starši z njim po domače govorili, ne drži. Prav nasprotno je res: izkušnja dokazuje, da tisti otroci, ki znajo materinščino, običajno tudi tuji jezik popolnoma obvladajo, ker ga prav zaradi znanja že enega Jezika globlje razumejo. V zgodovini povojnega izseljenstva srečujemo izredne primere, ko se je nPr. tuja zakonska žena priučila slovenščine ali ko otroci, rojeni na čisto drugem koncu sveta, govorijo slovensko, kot bi pravkar prišli od doma. Celotno vprašanje o ohranjanju slovenstva na tujem je seveda vse bolje široko in razčlenjeno in ne zadeva samo govorice: gre za ustvarjanje celotnega „slovenskega prostora“ v tujini. Del tega vprašanja je npr. ohranjevanje slovenskih ljudskih verskih pobožnosti in običajev na tujem. Glede tega so zapisali slovenski dušni pastirji po Zahodni Evropi med drugim tudi tole: „Naj bi kdo izdal posebno brošuro z navodili, kako preživljati cerkveno leto po ,slovensko'. Obenem naj bi pripravili potrebne avdiovizualne pripomočke v skladu z brošuro. Avditivne: plošče z nabožnimi pesmimi (kar vse je zadnje čase že precej uresničeno). Vizualne: slovenski adventni koledar za otroke (ki bi navajal vsak dan k branju iz Kratkega svetega pisma s slikami ali iz knjige Živel je med nami, K petju slovenskih adventnih pesmi in k molitvi), slovenske jaslice, bogkov Kot (križ, podobi, prtič z različicami za vse cerkveno leto), slovenske butare v miniaturi, šmarnični oltarček itd.“ naša luč 1975 7 mesečnik za slovence na tujem leto 24 september 1975 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija Avstrija Belgija Francija Italija Švica Nizozemska Nemčija švedska Avstralija Kanada ZDA 2 angl. f. 75 šli. 170 bel. fran, 20 fr. fran. 2200 lir 16 š. fran. 12 n. gld. 15 n. mark 20 š. kron 5 av. dol. 6 kan. dol. 6 am. dol. Razlika v cenah je pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava „Naše luči". Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Printed in Austria za vas smo nabrali najbolj zanimive novice od doma „HLAPEC JERNEJ“ Ljubljanska Mladinska knjiga je izdala v zbirki „Monumenta littera-rum slovenicarum“ faksimile Cankarjevega rokopisa novele o „Hlapcu Jerneju in njegovi pravici". Rokopis je zgledno čist, le z nekaj pisateljevih popravkov, črt in vrinkov, in se dä brati, kot da bi bil natisnjen. Natisnjen je bil v 2000 izvodih. Knjiga pa stane 220 ND. MEDNARODNO PRIZNANJE Otroška verska revija „Mavrica" je mlade povabila, naj v slikah prikažejo svoje življenje. Najboljše so se uvrstile na svetovno razstavo otroške risbe v Bologni. Prva nagrada je bila podeljena Slovenki Marjanici Šurla iz Gornje La-kovnice pri Novem mestu za risbo „Delo na polju". Konkurenca je bila močna, saj je na razstavo prispelo 19.600 slik. NAKAZILA ZDOMCEV Zavod za statistiko je podal pregled deviznih nakazi! zdomcev in izseljencev (v milijardah dinarjev): I. 1970 — 6,3; I. 1971 — 10,3; I. 1972 — 23,8; I. 1974 — 27,6. Skoraj enak delež so doprinesli turisti. S temi devizami pokriva Jugoslavija polovico uvoza, ostalo pa z Izvozom. NOVOMASNIKI Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo v Ljubljani, Mariboru in na Sveti gori pri Gorici posvečenih 58 novomašnikov. Nekaj nedelj kasneje so imeli nove maše v svojih rojstnih krajih. To so bili lepi in veseli dogodki za novomašnike, domače in rojake, pravzaprav za vso slovensko Cerkev, saj prinaša novo pomlad in manifestira idealnost pri mladih. PEŠ NA BREZJE V cerkvi v St. Vidu nad Ljubljano so se zbrali študentje ljubljanskih univerz. Po enourni duhovni prireditvi so zvečer odšli peš na Brezje in prispeli tja naslednje jutro. Prepričani smo, da je taka žrtev več kot avantura. PRIZNANJE AVSENIKOM Berlinska akademija za plošče je podelila nagrado ansamblu bratov Avsenik. Priznanje je dobil za svojo izvirnost, melodičnost in kvaliteto. ROMANJE SLEPIH Na prvo nedeljo v juniju so slepi iz raznih krajev Slovenije poromali v Stično na Dolenjskem. Srečali so se stari znanci in prijatelji. Nekateri so bili prvič. Romanje je imelo evharistični poudarek. Slepi rvedami srna budi:---------------------- ČEPRAV JE BIL NEPISMEN, JE MARŠI- NAZIVI ME NE VZNEMIRJAJO: TUDI MED TOVARIŠI NALE-KOGA PREBRAL. TIMO NA GOSPODE IN MED GOSPODI NA TOVARIŠE. Z DVIGANJEM CEN NEKATERIM CENA PRAVICA JE NA NAŠI STRANI, DRUGE STRANI PA NI. PADA. OB VSAKI PODRAŽITVI PADE CENA MALEMU ČLOVEKU. ZA VČERAJŠNJE NAPAKE BOMO PLAČEVALI TUDI VISOKE OBRESTI. NEKATERI ZELO DOBRO ŽIVIJO CELO OD PRIHODNJEGA DELA. PAMETNEMU NE MOREŠ NATAKNITI UZDE, BEDAKU JE NE MOREŠ SNETI. ČLOVEK JE POGOSTO TARČA, A POREDKO CILJ. J 50 pri maši živo sodelovali in brali berili v Braillovi pisavi za slepe. Samostanska družina je slepe po maši sprejela kot drage goste. Mladi pa so jim pripravili lep glasbeni program. » BOVEC — Delavci ATO Bovec so se takoj oprijeli del na poškodovani Kaninski žičnici. Velik snežni plaz je dobesedno zmečkal tretjo Postajo in nekatere nosilne drogove. Škoda znaša preko 9 milijonov in dodatna turistična zguba. Čim le bil sneg sčiščen, so takoj mon-tirali novo postajo, tako da je vsaj Poletna sezona zaživela. Zgradili so tudi varnostni sistem proti plazovom z razstreljevalnimi žičnicami. BREZJE — 21. junija je bilo na Brezjah že sedmo slovensko romanje invalidov in bolnikov. Srečanja organizira vodstvo revije „Ognjišče". Romanje je vodil koprski škol 'lenko. Maša je bila na trgu pred eerkvijo. Romarji s spremljevalci so napolnili ves prostor. Veliko pomoč so prispevali študentje in mladi iz veroučnih skupin. Po maši so prav ti poskrbeli za pogosti-tov in domače vzdušje. BREŽICE — V juniju je bil v Brežicah festival cvetja in glasbe. Na gradu je bila bogata razstava cvetiš, okrasnih aranžmajev, ikeban baško je znano po toplicah, zdravilišču in pivu. in parkov. Po mestu se je vila cvetlična povorka. Na grajskem dvorišču je bila revija posavskih pevskih zborov. Organizirana so bila tudi športna tekmovanja in mednarodni moto-kros. CELJE — Po dveh letih gradnje so odprli nove prostore celjske bolnišnice — patomorlološki in pediatrični oddelek za dojenčke. Poleg teh so uredili še študijsko medicinsko knjižnico. CERKLJE NA GORENJSKEM — V maju je bij v župnijski cerkvi v Cerkljah že sedmi festival cerkvene glasbe. Nastopilo je 300 pevcev (enajst zborov). Pevci so prišli iz vse Slovenije in dokazali veliko glasbeno raven. Srečanje ni bilo tekmovalnega značaja — bila je bratska spodbuda za še večji elan. Vsak zbor je zaslužil kakšen „naj". Diplom niso dobili, vsem pa bodo ostali lepi spomini, iz katerih bodo zajemali moči za naprej. CERKVENJAK — V maju so odprli mladinski klub. Slovesna otvoritev je potekala ob praznovanju meseca mladine. V njem bodo imeli mladi prostor za svoj prosti čas in nadaljnja izpopolnjevanja. Po otvoritvi je bilo srečanje mladine z mladimi literati. ČRNOMELJ — S kresovanjem se je začelo letošnje 13. jurjevanje. Naslednjega dne je sprevod z zelenim Jurijem obšel vse ulice, kjer so odmevali veseli glasovi godcev in pevcev. Na prireditvenem pro- Ptujska gora je vas na slemenu Savinjsko med Dravskim poljem in dolino dolnje Dravinje, slovita božja pot. štoru je nastopilo dvesto plesalcev v narodnih nošah iz sedmih belokranjskih folklornih skupin. Prikazali so še celo vrsto starih običajev, ki so bili prava paša za oči. Pri vsem praznovanju je najslabše „odnesel" zeleni Jurij, ki so ga polili z vodo, da bi privabili deževne kaplje na suha polja. (Dalje na str. 10) Celje je danes živahno versko, kulturno in gospodarsko središče. vayiisUi wkztya župnika Jezus Je vedel, kaj Je v človeku. V tem človeku, v katerega Je položil Bog tako velike stvari: kanček božjega, umno spoznanje, svobodno voljo. Prav zaradi teh dragocenosti Je človek razpet med nebo in prst. Ljudje ne vemo, kaj Je v človeku. Prav zato smo vsak dan razočarani nad seboj in drugimi. Kako prav Je Imel Jezus, ko ni zaupal IJudeml „Svet Je že odrešen! Kaj bi se še mučili In trudili!“ Tako je odgovoril mlad duhovnik svojemu župniku, ko ga je ta nagovarjal k večji zavzetosti. Mladi duhovnik Je Iz resničnega dejstva, da je svet odrešen, sklepal popolnoma napačno. Jezus je apostole drugače učil in apostoli so ga drugače razumeli, kot Je to razumel mladi duhovnik. „Gorje mi, ko bi evangelija ne oznanjali“ Je zapisal apostol Pavel. Res Je svet odrešen, vendar ni vseeno, ali nekdo preživi življenje brez razodetja ali pa z njim. Ali misli, da Je vržen tja- vdan v ta kruti svet, ali pa ve, da to ni tako. Sam mora prek življenja. Morda bo šel z obupom nasproti svojemu uničenju. Če pa se je kdo potrudil in je temu človeku s svojim pričevanjem približal Kristusa, potem on ve, da je z njim Kristus, se trudi delati skupaj s Kristusom za boljši svet in ve, da gre naproti poveličanemu življenju, ko bo Kristusa tudi užival. Italijani so krstili sveto leto za „koncil baze“: sveto leto mora biti za temeljne celice Cerkve — župnije, razne male skupine v Cerkvi in škofije — to, kar je bil koncil za vesoljno Cerkev. Vsaka župnija se mora v tem letu spraševati, kako je sprejela oznanilo o Bogu In kaj s tem oznanilom počne. To oznanilo je Jezusove prve učence povezalo v skupnost. Vera namreč ni predvsem neki moralni nauk, ni predvsem povabilo k obredom, sploh ni skupek nekih pravljic, marveč je predvsem oznanilo o živem Bogu, ki je z nami v poveličanem Kristusu. Tega Kristusa ni dolžan oznanjevali predvsem in samo duhovnik: Za Vstalega naj priča in „lovi“ vsa skupnost tistih, ki vedo, da je On z njimi. „Izven Cerkve ne bi hotel živeti niti pet minut!“ Tako je zapisal veliki francoski pisatelj Ber-nanos. Pač zato, ker je vedel, da je Cerkev, čeprav je na zunaj podobna drugim organizacijam, „strukturam in institucijam“, v resnici neskončno več: je Jezus Kristus med nami. Bernanos je dejal, da bi se Cerkvi, če bi ga obsodila, takoj podvrgel in bi izven nje ne hotel živeti niti pet minut zato, ker je po Cerkvi skrivnostno povezan s Kristusom. Cerkev ni nekaj, ampak Nekdo: Kristus med nami. Za Cerkev se nam ni treba bati. Cerkev je polna Kristusovega življenjskega soka. Bati se moramo zase: da ne bi bili ml v tem Kristusovem telesu rakasta celica ali suha mladika, ki bi jo moral Bog odstraniti in vreči v ogenj. A. S. J v šoli življenja Ta računski problem je zanimiv zato, ker ima tri možne rešitve. Seveda odgovarja pri vsaki od treh rešitev posamezni znak določeni številki. Skušajte najti rešitve brez posebne pomoči! Če pa ne gre, vam nudimo majhno pomoč: pri prvi rešitvi je končna vsota (na desni spodaj) 346, pri drugi 247, pri tretji 742. PROMETNA ZAGATA Sedem avtov je zavozilo v zamotan položaj na križišču. Kako bi bilo mogoče to prometno zagato najlaže in najhitreje razčistiti? UGANKE Zakaj bele ovce več pojedč kot črne? Kdo si prej zlomi nogo: tisti, ki pade s stola, ali tisti, ki pade z mize? Kdaj je nos pod nogami? KAJ NAJ STORI PETER? Bivši poglavar neke južnoameriške države je vedno dal na smrt obsojenim možnost, da so ostali pri življenju, če so imeli srečo pri vlečenju listkov. Pred vsem ljudstvom je dal vreči v klobuk dva zvita listka. Na enem je bilo zapisano „ja", na drugem „ne“. Če je obsojenec povlekel listek z „ne“, je bil izpuščen, če pa z „ja“, je bil takoj usmrčen. Zarotnik Peter bi moral biti na vsak način usmrčen. Pred javnostjo je sicer moral dobiti običajno možnost pomilostitve, a le na videz. Neki poročnik je namreč vrgel v klobuk dva listka z „ja“. Peter je to zvedel od naklonjenega paznika. Obupano je iskal Peter pot iz pasti. Tik preden je povlekel listek iz klobuka, mu je prišla v glavo rešilna misel. Res so ga morali pomilostiti. Kaj je storil? SREBRNI POKAL Pet nogometnih klubov je tekmovalo med seboj za srebrni pokal. Vsak klub je igral po eno tekmo proti vsakemu od ostalih štirih klubov. Vsega skupaj je bilo torej 10 tekem, ki so jih odigrali pet nedelj. Vsako nedeljo so igrali štirje klubi, eden je pa počival. Končni rezultat je bil tale: A je dosegel 8 točk, B 6 točk, C 3 točke, D 3 točke, E 0 točk. Vseh pet klubov je počivalo v istem redu, v katerem so si sledili pri končnem rezultatu. „Moj klub,“ je povedal kapitan kluba E, „je izgubil prvi dan proti D z 0:1, drugi dan pa proti C z 0:2. Četrti dan nas je premagal klub B s 3:1. Ta dan je bilo vsega skupaj 11 golov, zadnji dan pa le 2 gola." Klub A, ki je bil prvak tekmovanja, je zabil vsega skupaj 8 golov. S kakšnimi rezultati je premagal klub A ostale klube? * 2 REŠITEV PREJŠNJIH UGANK RAČUNSKI PROBLEM: 1. rešitev: 285 — 272 = 13; 644 + 68 = 712; 929 — 204 = 725. — 2. rešitev: 372 — 353 = 19; 466 + 47 = 513; 838 — 306 = 532. — 3. rešitev: 571 — 545 = 26; 388 + 37 = 425; 959 — 508 = 451. KRIMINALNA UGANKA: Ključ za odpiranje konzerv je vtaknjen v levo stran konzerve, kar je gotovo znamenje, da je bil pokojni levičar in da se zato ni mogel ustreliti tako, da bi si nastavil revolver na desno stran, kot bi mogli sklepati iz lege revolverja na tleh. KOLESARJA: Vozila sta se na dvojnem biciklu, to je takem, kjer sta dve kolesi pritrjeni skupaj, drugo za drugim. POTOPLJENA JAHTA: Skoraj vsa stikala za luč na jahti so bila vključena. Erscheinungsort: Klagenfurt. Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt. P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W. 9. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. (Tel. 0 31 24-23 59). P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams, Tirol. Ivan Tomažič („Korotan“), Albertgasse 48, 1080 Wien VIII. Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11. 1010 Wien I. (Tel. 0 222-63 25 07). Janez Žagar, Bahnhofstr. 13, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Lišge. (Tel. 041'23 39 10). Kazimir Gaberc, rue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 07/36-77-54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytöre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l'Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. ITALIJA Franc Bergant, Via dei Colli 8, 00198 Roma. (Tel. 845-0-989). NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Mirko Jereb, 28 Bremen 1, Kolpingstr. 3. (Tel. 0421 -32-8410). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 420 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 0 208-64 09 76). Ludvik Rot, 5605 Hochdahl, Kempenweg 25. (Tel. 021 04-31 655). Jože Bucik, 5605 Hochdahl, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 80). Slov. župnijski urad, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-11. (Tel. 0611 61 37 22). Jože Cimerman, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -2 85 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25). Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Štefan Vereš, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich (Tel. 01/50 31 32). P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065-22 71 33).